Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon hiter. št. 506. - Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368. štev. 51, Kmet, delavec in obrtnik naj bedo narodu vodnik! Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta , 15'— za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Leto VIL Vsakdo uživaj vse sadeve svojega dela in marljivosti! Poštnina pia^a v e,termi. LJubljana, dne 25. novembra 1925. Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva". voditelj minister Radič Veselje in žalost Vest, da .pride v Slovenijo Stjepan Radič, do danes najuspešnejši kmetski voditelj v Jugoslaviji, je pri vseh pristaših kmetske misli v Sloveniji vzbudila največje veselje. Po celi deželi se je o tem razpravljalo, a povsod so se pripravljali na dostojen sprejem. Obenem je vest o Radiče-vem prihodu, vzbudila žalost, strah in trepet pri vseh enih, ki imajo dosti razloga za strah pred Radičem. Najbolj se je ta žalost cpazila na eseles-arjih, na Koroščevi Slovenski ljudski stranki. Ta stranka že desetletja živi le od' političnega izkoriščanja in varania slovenskega kmetskega ljudstva in nje se je polotila največja groza, ko se je zvedelo, da prihaja med naše kmetsko ljudstvo mož, ki kmetske misli ne vporablja za vara-nje in izkoriščanje bednega podeželskega ljudstva, nego kmetsko misel zagovarja edinole v namenu, da bi kmetskemu, kakor vobče vsemu delovnemu ljudstvu koristil. Strah eselesarjev pred takim možem ie eselesarsko časopisje v zadostni meri dokazalo. Slovenec«! glavno glasilo eselesarjev, jo prejšnji teden vsak dan pisal o Radičevem prihodu in nam je s tem dovoljno dokazal, koliko skrbi je ta obisk povzročil esel-esarjem. Hvala za te dragocene dokaze, kako zelo se bojite mož, ki vodijo kmečko pcjiUk<\ poUliko na korist podeželskega ljudstva'. Pripraye za sprejem. Ljubljanska krajevna organizacija > Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« je ped predsedstvom tov. dr. Marušiča in ob sodelovanju gotovo velike večine članov ter Zvezinega tajništva pripravila vse potrebno za sprejem. Določeno je bilo, da se v soboto 21. novembra zvečer vrši v Ljubljani na čast g. Radiča prijatelj ski sestanek, v nedeljo dopoldne v Ljubljani zbor zaupnikov, a v nedeljo popoldne v Veliki- Loki na Dc^ lenjskem velik javen shod. V Ljubljani je bilo največje zanimanje za nedeljski zbor zaupnikov. Po celi Ljubljani se jc par dni govorilo le o Radiču in njegovem shodu. In ker je bil sklican le zbor zaupnikov, je Ljubljana zadnje dneve prejšnjega tedna Zvezino tajništvo naravnost oblegala za vstopnice. Zanimivo je bilo pri tem to, da so se za vstopnice posebno pulili tudi pristaši eselesarjev. Eselesarsko vodstvo je bilo vse dneve v žalesti radi Radičevega prihoda, med tem pa celo najvdanejše ovči-ce vhaiajo v naše tajništvo in žele videti in slišati Radiča! To je naredilo eselesarsko žalost še bolj razumljivo! A žalost eselesarskega vodstva bila bi šo mnogo večja, če bi slišalo, kake " porabe so dosedanji pristaši eselesarije delali na lastno stranko! Vstopnic za zbor zaupnikov, se je pripravilo naipreje 2500, a se jih je pozneje pripravilo še 500. Največ 3000 ima namreč prostora v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Eselesarski hotel »Union« svoje dvorane, ki je nekaj večja, ni hotel dati na razpolago, kar samo znova dokazuje eselesarsko jezo in žalost radi Radičevega prihoda v Slovenijo. Izdalo se je torej 3000 vstopnic, a vstopnice je zahtevalo samo v Ljubljani vsega skupaj najmanje 15 tisoč ljudi! Toliko je bilo zanimanja za Radičev shod. Koliko tisoč ljudi je zahtevalo vstopnice še pri naših zaupnikih po deželi brez uspeha, ker z ozirom na mali prostor v zborovalni dvorani ni bilo mogoče razdati več vstopnic! Na kolodvori!. Radičev prihod je bil javljen za soboto 11. nov. in sicer za 16. uro 41 minut (brzovlak iz Zidanega mosta). Že zdavnaj poprej se je začela množica zbirati na kolodvoru. Tu je bila ljubljanska krajevna organizacija Zveze slov. kmetijskega ljudstva in zastopniki oblasti, med njimi veliki župan dr. Baltič in železnični direktor dr. Borko. G. Radiča sta pri izstopu iz vlaka pozdravila tov. dr. Ma-rušič kot predsednik krajevne organizacije in tov. Stanko Tomšič v imenu kmetske mladine. Nato se je g. Radič podal na peron, kjer ga je mnogoštevilno zbrana mladina pozdravila s tisočerimi živijo-klici. Isto se je ponovilo pred kolodvorom do odhoda avtomobilov, s katerimi se je odpeljal Radič in njegovo spremstvo na stanovanje tov. A. Prepeluha. Pred kolodvorom je par frkolina-stih orjunašev in eselesarjev hotelo pokazati svojo jezo z žvižganjem, kar so jim pa je vzpričo zaušnic in batin, ki so jih za svoje žvižganje bili deležni, ni izplačalo! V ostalem jezo smrlcovcev razumemo, ker pod sedanjim prosvetnim ministrom dobe štipendije le tisti dijaki, ki bedo marljivo študirali, ne pa oni, ki se morejo izkazati le z sovraštvom na političnega nasprotnika! Prijateljski večer. V soboto je priredila ljubljanska krajevna organizacija ZSKL v hotelu Štrukelj na čast g. Sij. Radiču prijateljski večer. Prvo zdravico je govoril tov. dr. Marušič. V lepem govoru je orisal pomen Radičeve politike za državo in Slovence. posebej ter je cb navdušenem pritrjevanju mnogoštevilne družbe zaklical dobrodošlico prvoboritelju za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci ter istetako prvoboritelju za kmeisks misli g. Stj. Radiču, nadalje podpredsedniku Hrv. seljačke stranke drju Mačeku, poslancu Trnjaru, načelniku dr. Ko-, šutiču kakor čisto posebno tudi soprogi g. Stj. Radiča. Nato je govoril iskreno pozdravljen Stjepan Radič. Uvodoma se je spominjal svojih dijaških doživljajev, ki jih je doživel v Sloveniji. Kot petošolec sem prišel v Savinjsko dolino, ki je iako lepa, da se je moral tu sprehajati sam Bog, ko je bilo na svetu še boljše. Videl sem, kako je tu vse marljivo obdelano in tedaj sem spoznal marljivost Slovenca. Ko sem pa bil na Goriškem, sem spoznal drugo resnico. Tedaj sem našel v Gradišču Simona Gregorčiča, ki ga smatram za enega največjih pesnikov na svetu. Kupil sem si njegovo knjigo za 75 krajcarjev in doživel svoje drugo spoznanje, da Slovenci niso materialisti, temveč idealisti. Z zlato obrezanim Gregorčičem pridem v gostilno, da se okrepčam. Nisem naročil vina, ker dijaški finančni minister je bil še bolj trd ko g. Stojadinovič, Sedem k mizil in odprem knjigo ter pričnem čitati Gregoršiče-ve pesmi: »Ob nevihti«, »V kmetski hiši« in druge. Vsi so me obstopili in poslušali z napeto pozornostjo. Takoj sem imel vsega, kar sem hotel in kmetje so se prepirali med seboj, kdo da mi da ležišče. Ne, vi niste materialisti, vi ste idealisti. Ko sem prišel iz Bohinjske Bistrice v Tolmin in druge kraje Primorske, sem se začudil, kako je ta svet zaveden in pameten.Tudi najbolj priprost človek je govoril z zanosom, kako da bodo osvojili Gorico, kako je Trst naš, kako je naše vse Primorje. In tedaj sem videl tretjo resnico. Sijajne pesnike in literate so imeli vedno Slovenci, ne pa politike. Globino narodne duše so zagrabili le Gregorčiči, Prešerni, Jurčiči, ne pa politiki. In prava politika je samo ta, ki sega v globino narodne duše. Človek ni stroj in narod ni čreda. Zato je treba najti človeka samega, odkriti njegovo dušo in skrbeti, da bo potem duša naroda velika. To je naloga politike, ki pa mora imeti tudi hrabrost, da je vedno na svojem mestu. Kot mlad študent sem videl, da je slovenski narod silno napredoval, toda politiki tega niso: videli. In da je narod napredoval, je zasluga pesnikov, kakršen je bil Gregorčič in kakršnih danes ni. Krek je tudi to spoznal in zato je pričel s socializmom. Ni v tem bistvo demokracije, če bogatin prižge revežu cigareto, čeprav je to demokratično. To se vidi v Ameriki, ki velja kot demokratična dežela. Farmer ustvarja blagostanje Amerike, toda nima nobene besede. Ko je hotel La Follete organizirati far mer je; so ga hoteli zapreti. Farmer v Ameriki nima nobene politične pravice, ker za Amerikanca je farmer Wild West. Ravno tako je v Nemčiji z demokracijo. In tudi Krekov socializem ni brez napake, zakaj tudi tedaj, ko je bil Krek najbolj pameten, je bil odvisen od Vatikana. Politika ni mehanika. Politika je življenje. Spoznati je treba trpljenje naroda tako, kakor ga je spoznal Gregorčič. Iz tega spoznanja pa je treba oblikovati dušo naroda. Kar narod čuti, kar je v njegovi duši, to mora zagrabiti politik in to mora biti fun-dament njegovega dela. Treba je pristati z narodom, da pristane narod. Tako smo delali mi in aato smo združili ves narod. Politik mora delati ko glasbenik. Iz neznatnih narodnih pesmi je ustvaril Dvorak najbolj divne sinfo-nije in opere. Glasbeniki so ljudje, ki vedo, da je treba poslušati narod in iz tega, kar zapoje njegova duša, ustvariti najpopolnejše harmonije. Tako mora politik poslušati narodovo dušo in spoznati vse, kar tare narod in ga od tega osvoboditi. Ne more pa drugega osvoboditi tisti, ki je sam rob. Kako naj ima zato pravo politiko Korošec, ki je rob Vatikana? Tri glavne naloge so, ki jih mora izvesti demokracija: 1. Paeifizem, 2. socialna pravičnost in 3. narodnostna misel. • Paeifizem je prva in glavna naloga. Ko je zahteval Wilscn, ki ni bil samo i>»y:d*' dnik Amerike, temveč je pripadal vsem petim kontinentom, da se ustanovi Zveza narodov, so izpolnili njegovo zahtevo samo zato, da bo dal mir. Sami pa niso v Zvezo narodov verovali in vendar je danes ta Zveza sila, ki jo mora upoštevati vsak, in Wilsoncve točke so danes politika. Mi Hrvati smo vzeli paeifizem za podlago svoje politike in tej politiki ostanemo zvesti. Naša država ne bo šla nikdar v boj, da napade druge, toda kadar bo nas kdo drngi napadel, bomo dali tak odpor, da nas bo videl svet. Pri Zvezi narodov je urad dela, ki ga vodi Thomas. Ta urad je danes pravzaprav duša Zveze narodov in ta urad velja socialni pravičnosti. Povsod na svetu se kaže vpliv urada in ta vpliv postaja vedno močnejši, ker narodi hočejo socialno pravičnost. In danes se sodi moč države samo po tem, kako je uveljavljena socialna pravičnost. Ne vpraša se, koliko vojakov ima država, temveč, kako gre ljudem. Socialna pravičnost pomeni harmonijo in to harmonijo prinašamo mi. Treba je mnogo volje, da zavlada socialna pravičnost in to voljo imamo. Kakšna je morala biti naša volja, da smo tedaj, ko sem stal pod vešali, sklenili sporazum z radikali. Tretja stvar je narodnost. Napačna je misel, da bo narodnost umrla. Na krivi poti so oni, ki pravijo: Obračunali smo z vero, sedaj bomo še z narodnostjo. Vera je prepričanje, je zavest posameznika, ni pa njegova privatna stvar, kakor kak žepni robec. V naši državi je prepričanje svobodno in zato je konec verskih bojev. Vera je odnošaj človeka z Bogom in ne z duhovnikom. Molitev je razgovor z Bogom in ne prazno ponavljanje besed. Vera je zavest, ne pa imperializem. Isto je z narodnostjo, ki ni ne imperializem in ne šovinizem. Paeifizem, socialna pravičnost in humanizem ter narodnost, to so tri glavne naloge. Med dvema velikima narodoma, med dvema velikima civilizacijama je Slovenija in dasi ni imela ne generalov in ne ministrov, je vendar vzdržala pritisk. Samo pesniki so ustvarjali slovensko zavest in vendar je Slovenija napredovala in si ustvarila svoje lastne življenje. Sanic norec more reči, da ni Slovenije in kdor je pristal na to, da naj preneha slovenski narod, je pometalo. Danes, ko sem v vladi, vam rečem: Slovenija mora biti edinstvena, tudi ona, ki ni danes tu. Ker Slovenija je danes duhovni pojem in narodnost ie zavest. Te pa ni mogoče deliti, ta mora biti edinstvena. Toda v zvezi z drugimi brati. Kako pa to ustvariti? Vi boste naš tenor, vsi skupaj pa bomo kvartet, lepši in popolnejši ko solo. Slovenija hoče živeti in sicer kot enakovreden brat. Hoče biti gospodar in r.e berač. In v interesu vseh nas Je, da je Slovenija z nami. Ona vnaša V skupnost svcic posebnost, svojo dušo. svojo kulturo. Te ni mogoče improvizirati, temveč jo je treba produ-cirati. Narod se spozna po pesmi. V najtežjem boju so bili Slovenci in vendar so vzdržali, če bi bili Slovenci samo nakovalo, ne bi imeli najbolj veselo pesem. Ne Srbi in noben drug slc» vanski narod nima tako' veselih pesmi. Srbska pesem pezna samo žalost, zakaj druga stvar je živeti v deželi, kjer vlada kolač in kjer je paragraf. Slovenija ni danes zastopana v vladi in z malimi izjemami so bili ^si, ki so prišli v vlado, le smeti. In zato je za sedaj Hrvat slovenski prosvetni minister. In kot tak moj pozdrav vam, da v bratski slogi uveljavimo to, kar zahtevajo tri glavne naloge: paeifizem, socialna pravičnost in narodnost. G. dr. VI. Favni kar pozdravlja g. Radiča v imenu radikalne stranke in se spominja, kako sta se sešla 1. 1892 v Ljubljani pri neki abiturijentski veselici, kjer so Slovenci prvič igrali na lamburice in se je prvič pela pesem »Slovenec i Hrvat;. V drugič sta prišla v stik 1. 1807, ko je govornik ustanavljal »Slovensko gospodarsko stranko«, katero smatra za predhodnico poznejše SKS in seda \je ZSKL. Govornik proslavlja g. Rf'lica kot politika, a posebno kot zago\ urnika in nositelja politike sporazuma. Tov. dr. Lončar se istetako spominja g. Radiča še iz dijaških let. Vedno je igral vsled svojih izrednih sposobnosti veliko vlogo v vsaki družbi. G. minister nas je danes pohvalil kot pridne delavce, pravi govornik, toda Slovenci imamo tudi svoje napake. (Radič: »To vam bom drugi put povedal!«) Če smo šli v zvezi z Radičevo stranko, smo tc storili radi tega, ker vemo, da vodi pot v Beograd skozi Zagreb. (Radič: En gospod je bil minister železnic, pa ni znal, da je v Zagrebu velik kolodvor!«) v politiki ne gre za to, da odobravam vsak korak, nego da razumem splošno smernico in ta smernica (Radič: »zeve se sporazum!«:). Ne smemo niti preko Hrvatov, niti proti Hrvatom. (Radič: A mi nikdar preko Srbov ali preti Srbom, ker s tako politiko ne dobimo Bolgarov!«) Na prijateljskem večeru je zelo lepo pel kvartet »Ljubljanskega Zvona«. Tedenski koledar. 29. november 30. november 1. december: 2. december 3. december 4. december: 5. december: Dnevi: : nedelja: Advent. : pondeljek: Andrej. : torek: Narod, praznik. : sreda: Bibijana. : četrtek: Franc Ksav. : petek: Barbara. : sobota: Saba, opat. Sejmi: 30. november: Št. Rupert na Dol., ■ Kočevje, Železniki, Planina pri Rakeku, Tržič, Turjak, Vače, Martinja vas pri Višnji gori, Sv. Andraž pri Ptuju, Celje, Rogatec. . december: Planina na štaj., Konjice, Jesenice. . december: Kamnagorica, Kamnik, Gomilsko, Šmarje pri Celju. . december: Trbovlje, Lož, Dobre-polje (v Vidmu), Trbovlje, Sovnica ob Savi, Dobrna. Zbor zaupnikov v Ljubljani. V nedeljo rano so se že začeli zbirati ljudje pri Narodnem domu. Es-elesarji so seveda nameravali priti na zbor in povzročati nerede. Cel teden so se pripravljali, toda niti najmanjšega uspeha niso dosegli. Ponarejali so vstopnice na zbor zaupnikov, ampak vsi oni, ki so skušali na ta-način priti na zborovanje, si bodo dan gotovo zapomnili'in bedo še dolgo občudovali našo organizacijo, pa tudi — pendreke (palice policajev) in krepke kmetske pesti! Naval je bil silen in tako se je moglo pustiti v veliko dvorano Narodnega doma le povabljene. Dvorana je bila nabito polna — do 4000 oseb. Mnogo tisoč ljudi je moralo ostati izven Narodnega doma. Ko je prispel pred Narodni dom g. Radič, ga je množica navdušeno pozdravljala z Živijo Radič, a nekaj eselesarske fakinaže je žvižgalo. G. Radič se je nasmehnil, obstal na stopnicah pred Nar. domom, se obrnil in dejal: »Slovenci! ko pridem drugič v Ljubljano, takrat, prosim, me-čite kamenje na mene, ako bom zaslužil!« V veži Narodnega doma so bile naše Gorenjke in Gorenjci pod vodstvom tov. Ažmana v narodnih nošah. Tov. Ažman je v imenu kmečkega naroda pozdravil velikega kmetskega voditelja. G. Radič se kratko zahvali in se poda v dvorano, kjer ga je zbrana množica burno pozdravljala. Tov. posl. Pucelj otvori zborovanje, očrta pomen istega, pozdravi g. Radiča in zborcvalce ter da besedo g. Radiču, ki v bistvu izvaja v poldru-gournem govoru sledeče: Kaj je sporazum, kako je nastal in kake gospodarske koristi prinaša z ozirom na notranjo in zunanjo politiko? Politika je skupno delo mnogih, a za skupno delo je potreben sporazum in narodov pristanek. Uspešnega dela ni brez neodvisnosti in brez navdušenja. Narod, ki se je osvobodil, mera delali in zato mora biti za svojo stvar fanatično navdušen. A človek se more navduševati samo za ono, kar mu pravi njegovo srce, a ne za ono, kar mu hočejo vsiliti. Niti dekle se ne da poljubiti na ukaz. Sporazum mora vladati v vseh ljudskih odnoša-jih. Sporazum je edina politika, ki more našo državo napraviti močno. Kdo je napravil sporazum? Radikali so naipreje hoteli hrv. seljačko stranko uničiti z silo po receptu Pribičeviča. Niso uspeli! Bil sem v zaporu, pod vešali, s celim vodstvom sveje stranke. Tudi takrat sem bil za to, da mora kmetska država voditi I metsko politiko. Sporočil sem g. Pa- J^" Razširjajte vseiej in povsod^zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti j šiču tole: Vaša stranka je bila kmetska stranka in je še danes. Vi ste pregnali iz Srbije Obrenoviče, ker niso spoštovali pravic naroda, ljudstva. Mi smo delali revolucijo za koristi ljudstva, toda samo z duhom. Mi smo Hrvatje in to ostanemo, Srbi ostanejo Srbi, a Slovenci ostanejo Slovenci. Še četrte bomo imeli, ko pridejo Bolgari. Toda kadar se bomo branili, bomo ena sama država SHS — Jugoslavija. Na takem temelju je vstvarjen sporazum. Na takem temelju vstvarjena država bo narodna država, kar n. pr. Avstrija ni bila in je morala radi tega propasti. Utis sporazuma se najlepše vidi v zunanji politiki. Vsi poslaniki poročajo kako so jih pred sporazumom gledali kot predstavitelje neke najmanjše in najslabše državice, a sedaj postopajo z njimi kakor s predstavniki velesil. To je zelo značilno. Če bi Italija hotela sedaj delati v svoji zunanji politiki kake nepremišljenosti (napram nam. Op. ur.), imela bi proti sebi cel svet. Italijani so se svoj-čas ujedinili s pomočjo Francozov, Angležev in Rusov. Ako bi sedaj hoteli pogaziti narodnostno načelo, tedaj bi nastopil proti njim cel svet. Fašizem bi združil proti sebi vse ravnotako, kakor je združil proti sebi vse nemški militarizem. Ugled naš v zunanji politiki pravilno označuje tudi dejstvo, da nas od sporazuma dalje tuje države kar obsipavajo s ponudbami za posojila. Ne daje se denar na posodo slabemu podjetju. V notranji politiki se začne s pametnim gospodarskim delom. Močna vlada mora pred vsem varčevati v državnem gospodarstvu. Vsi nepo trebni in nesposobni drž. uslužbenci se bodo odpustili in s tem se bo prihranilo lahko mnogo sto milijonov dinarjev. Orožništva je preveč, število se bo zmanjšalo. Podobno se bo varčevalo na vseh poljih. Davki se morajo izjednačiti, vse ljudstvu škodljive carine se bodo odpravile. S pametno gospodarsko politiko v državi bo politika sporazuma postala politika narodnega zadovoljstva. Govornik prehaja nato na Slovence in povdarja, da so Slovenci glede kulture med Jugoslovani prvi. Nepismenosti ni — Slovenci so s pesništvom, z literaturo in podrobnim delom vstvarili Slovenijo. To se ne sme uničevati, nego se mora še pospeševati. Slovenski učitelji so najboljši v državi. Osnovne in srednje šole so najboljše in univerza se razvija. Slovenci so se držali med 70 milijoni Nemcev in 30 milijoni Italijanov. Niso danes vsi pri nas s telesom, ali so vsi tukaj s svojim duhom. Avstrija slovenske duše ni mogla uničiti, pa je tudi drugi ne bodo uničili, dasi-ravno so to poskušali. Slovencev in Hrvatov se ne da niti zatajiti, niti uničiti. To je preteklost dokazala. Zato je v interesu države, da se to prizna in da se Slovence in Hrvate povsod pokliče tudi na delo v državni upravi. Slovenijo je treba spojiti z morjem, predvsem z Reko. Alpske zemlje je treba zvezati z našimi žitnicami, Slavonijo, Sremom, Banatom in Bačko. To politiko je treba izvajati tudi v naši diplomaciji. V naše konzulate je treba tudi Hrvate in Slovence v večjem številu. Izposloval sem na zagrebški ekspertni akademiji osnovanje 4. tečaja in vsi oni, ki ga dovrše bodo vzprejeti v konzularno službo. Tudi Narodna banka, uprava monopolov, državna kontrola niso danes srbske, temveč radikalske, treba je da tja pridejo tudi Hrvatje in Slovenci. Naravna stvar je tudi, da se razven LISTEK. t Anton Pirnat. Prelepa moravška dolina Še lepša je moravška va» Prelepo poje sv. Martina evon, Ki ga slišal več ne bom. Moravška narodna. Nebo se je razgrnilo. Solnce je posijalo na moravško dolino, kakor da se je povrnila vigred. Premilo so peli sv. Martina zvonovi, ko smo spremljali k večnemu počitku našega Toneta, čistega ko solnce ogrevajoče in oživljajoče. Umrl je Pirnat, tustenški Tone Kdo je bil mar? Ta slovenske korenine Bil je oratar. Bil si v resnici naš pravi oratar, najboljši oče svoji družini, oče revežev, najboljši sosed svojih sosedov. Izpolnjeval si celo življenje Njegovo zapoved »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. Kjer si mogel, si pomagal, bodisi z modrimi nasveti ali dejansko. Bil si kremenit značaj in naj- ] vojaških in strogo diplomatskih stvari dogaja vse pred javnostjo. Mi smo seljaška demokracija. Če se to prizna, potem moramo priznati, da vsi stanovi služijo samo seljaškemu narodu. Ta seljaški narod pa jih zato hrani, obuva in brani. Kjer je delavstvo v večini, kakor v Angliji, tem gre pač za delavstvo, v Franciji, kjer so deljeni, je treba paralelnega postopanja. V naši državi, kjer je 80 do 90 odstotkov seljakov, pa mora biti demokracija označena kot seljaška. Ravno tako tudi Slovenija, kjer je 60 odstotkov seljakov, ne more biti velika vreča dr. Korošca, v katero se zmeče vse stanove. Seljaštvo je širok fundament narodnega življenja, \rl;a-terem ima vsak svoje mesto. Vsi stanovi morejo najti v njem čvrsto podlago. Seljaštvo ni stan, ampak je narod. Tako je v Rusiji, Poljski in drugod. Seljaki hranijo naš jezik, oni so tvorci našega mišljenja, etike, estetike in morajo biti regulatorji države. Vsi drugi so le pomagači. To je danes politika naše vlade. To stališče zavzemajo tudi vsi radikalni politiki zlasti g. Pašič, od katerega nisem čul ničesar drugega kakor to, da temelji vsa bodočnost naše države na seljaštvu. Zato pojmujemo mi samoupravo realno in jo hočemo uvesti v občine, županije in oblasti. Potem pa se lahko lotimo vprašanja revizije, kolikor bo to potrebno. Zakonodaja bo ostala v Beogradu, ekse-kutivna pa se bo razdelila med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, kolikor bo potrebno. To ni vprašanje teorije, ali vprašanje historične remini-scence, marveč vprašanje dejanske potrebe. Naša notranja politika se po sporazumu razpravlja široko in iskreno. Povsod na svojem potovanju, tudi v Londonu in Moskvi sem te misli jasno izražal. Obsojali smo železno roko in centralizem iz same trdovratnosti, posebno pa one gospode, ki se obnašajo tako, kakor da so prespali svetovno vojno. 20.000 do 30.000 ne more delati proti volji 10 milijonov seljakov. Pokojni Protič je bil štirikrat pri meni in mi je dejal: »Svetoval sem prijatelju Pašiču, da naj sklene sporazum. Pa je dejal, da noče on z vami!« Rekel sem Proticu, če uvede cenzus, da bo smel glasovati le tisti, -ki bo plačal 1000 Din direktnega davka, potem Rdtliča ne rabi. Ali, ker pa je uvedena splošna volilna pravica, potem mora z nami, ker nas je toliko, da ne more preko nas. To je velika demokratična realnost, ki jo najbolje pojmujejo Pašič sam in tudi radikalni prvaki. Ugoditi moramo narodu in mu dati, kar želi. Zlasti je treba poznati njegove skrbi vsled elementarnih nezgod. Pri tem pa vera ni nikakor v nevarnosti. Vera je v duši, vera je v zvezi z Bogom. Veri morejo škodovati duhovniki, ki jo lepo pri-digujejo in slabo delajo. Druga napačna trditev je, da so kmetje krivi draginje, Icar zlasti trdi sccijalistično časopisje. Kmet računa samo gotov denar, ne računa pa dela. Ak« bi hotel kmet vse zaračunati, bogve, koliko bi veljalo potem eno jajce. Tretje, kar je treba poudariti, pa je to, kar je včeraj na banketu zelo umno povedal moj prijatelj prof. dr. Lončar, ki je rekel, da Slovenci ne morejo brez Hrvatov ničesar velikega in uspešnega napraviti. Bili so časi, ko so bili tudi Hrvati na Dunaju, pa so vedno delovali skupaj s Slovenci, posebno mi, ko smo začeli izvajati se-ljaško politiko, smo se vedno spominjali Slovencev in smo nanje računali. Jaz sem vedno bil za Slovence. Njih je najmanj, pa so najbolj izobra- boljši gospodar. Resen pri delu in vesel v družbi. Kakor si delal za napredek svojega stanu, tako te je veselil tudi vsak napredek pri narodnih in kulturnih društvih moravške doline, katerim si bil zvest podpornik do svoje smrti. Ljubil si svojo domačo grudo in Tvoj znoj je namakal brazdo, ki si jo oral. Bil si grajščak, a nisi pobiral drugim desetine, ampak si jo dajal sam bednim in potrebnim. Bil si vzgled kmeta in človeka. Stremil si v svojem življenju za napredek kmetskega stanu in napredek moravške doline. Dajal si Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega. Tvoji ožji somišljeniki so Te poslali tudi v moravški občinski odbor, v katerem si vedno delal za pravico in pro-cvit domače občine. Nisi imel sovražnika v svojem življenju. Nisi bil priljubljen samo v moravški okolici, ampak daleč, daleč na okrog. Kdor Te je spoznal, Te je vzljubil in spoštoval. Priča temu bil je Tvoj pogrebni sprevod. Dne 18. novembra ob 23. uri si iz- ! ženi, najnaprednejši, najmarljivejši, dekleta so najlepša, najlepše pojejo, dečki pa se najcstrejše tepejo. — Slovenci so organizatorji notranjega dela. — Slovenci so najboljši uradniki. Tudi Slovenci morajo priti v vlado, toda za inšpektorje in uradnike. Cel Beograd bi moral biti poln slovenskih uradnikov. Jaz imam v svojem ministrstvu n. pr. samo dva. Mi Hrvati in Srbi bi ne mogli brez Slovencev izvesti ne glede na ozemlje organizacijo našega dela, organizacije kulture in gospodarstva, ker so Slovenci absolutno nenadomestljivi. Tudi Slovenci morajo priti v vlado, toda z žvižganjem se še ne pride v vlado. Ne gre za drobtinice, kakor to govori dr. Korošec, ki zamenjuje Beograd z Dunajem. V vlado se pride le s samozavestjo popolne ravnopravnc-sit v delu in jelu. Vidite, kaj vse od nas zunanji svet pričakuje. Kot primer naj navedem sledeče: Chamber-lain je vprašal Ninčiča: Ali je Radič "u. Imate kakega Slovenca v vladi? (Nema ga!) Pucelj sicer formalno še ni v vladi, ampak je deloma v njej, ker je v finančnem odboru ter bo morda v kratkem v vladi. Vaše glavno mesto je Ljubljana, kar pomeni, da je ljubljena. Vaše glavno mesto je tudi naše mesto in tako mislijo tudi Srbi. Vi ste velik faktor v naši kulturi in v naši ekonomiji. Vemo, da si je znala tudi mala Štajerska priboriti pod Gradcem svoj vpliv. Po krivici onih, ki sedaj žvižgajo, smo izgubili Koroško. Strogo jih bomo pozvali na odgovor in jih vprašali, kaj je z onimi milijoni, ki so bili namenjeni za prosveto. Manjka še tretji del slovenskega naroda. To ni samo vaša stvar, to je stvar Hrvatov in Srbov, pa tudi stvar Bolgarov in še nekega drugega, ki si ga lahko sami mislite. Slovenija mora biti ujedinje-na. Preko Zveze narodov bo popolnoma obnovljena celokupna Slovenija. Živela Slovenija! Že med govorom so zborovalci mnogokrat živahno pritrjevali govorniku. Po končanem govoru pa je navdušeno odobravanje trajala več minut in se ie videlo, kako silen vtis je Radič napravil s svojim govorom na vse pcr-slušalce. Ko je nastal zopet mir, se je tov. Pucelj kot predsednik shoda g. Radiču zahvalil ter predlagal brzojavne pozdrave kralju in Pašiču, kar je zbor odobril. Po shodu. G. Radič se je odpeljal v spremstvu"*" vel. župana g. dr. Baltiča, da obišče nekaj šol. Zborovalci so se vsuli iz Narodnega doma kakor čebele iz panja. Eselesarska fakinaža, pomešana z vročekrvnimi demokratarčki, se je zbrala pred opernim gledališčem, da bi žvižgala in razgrajala. Toda naenkrat je bil ves prostor pred narodnim domom in vsa Aleksandrova cesta doli do pošte nabito polna ljudi, ki so prišli z Radičevega zborovanja. Še le tu se je videlo, kako velika udeležba je bila na shodu. Eselesarski faki-naži je srce naenkrat padlo v hlače. Niti enega žvižga ni bilo slišati, niti enega izivajočega klica! Tolik je bil strah pred silno množico zboroval-cev! A zborovalci so odšli na svoje domove, v gostilne in svoje družbe in cel dan se je govorilo le o Radiču.; Prav povsod se je poudarjalo, kako silen vtis je napravil Radič na ljudi. »Osem let nam piše »Slovenec« in demokratsko časopisje, kak demagog je Radič. Danes smo ga poslušali poldrugo uro in niti najmanjše demagogije nismo zasledili v njegovem govoru. On je zelo pameten človek in velik politik. Sedaj razumemo, kako dihnil svojo blago dušo. Položili so Tvoje truplo v krsto in jo postavili v Tvojo domačo grajsko kapelo. Dan in noč so prihajali od blizu in daleč ljudje' v Tvojo cerkvico, kropili Tvoje truplo in molili za Tvojo blago dušo. Dne 20. novembra ob jutranjem solncu zapelo Ti je moravško pevsko društvo pred krsto »Vigred se povrne«. Gasilci so dvignili krsto, Tvoji tovariši občinski odborniki so prižgali sveče in obstopili rakev. Križ se je dvignil. Sprevod se je začebpremikati od Tvojega ljubega doma proti Moravčam. Takega pogrebnega sprevoda še ni doživela moravška dolina. Nebroj vencev in šopkov s trakovi in napisi svoje ljubljene družine, sorodnikov in znancev ter raznih korporacij in društev je sledilo križu. Moravška godba je svirala žalobne koračnice in za njo so stopali zvesti bratje sokoli in gasilci, za njimi zastopniki »Jugoslovanske Matice«, moravško orožništvo, pevsko društvo ter predstavitelji raznih korporacij. Za krsto pa je plakala Tvoja družina, bližnji sorodniki in prijatelji ter nebrojna množina domačega in tujega ljudstva. j je mogel na Hrvatskem doseči tako velike uspehe. In jih bo brez dvomu dosegel tudi v Sloveniji k Tako so govorili ljudje Velika Loka. Za popoldne je bil sklican shod v Veliko J^oko na Dolenjskem. Po obedu se je g. uadic s spremstvom oir.....I r-r M- r.- - - rrr — • —ni- i - tii t- t~ wnnwKB3BiiRMMnBM!i mii l anmiiMii ^f^tte-ai^fifcft1««« Sramota za vsakega kmeta je, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda! Razširjajmo vedno in povsod misel zedinfenfa slovenskega, hrvaškega In srbskeaa kmeta ! mimiii I l llilll III« I II III Iiimm« «ni - r TiTi' lil "i> ' I nflllllHilir"JIHIini«l IIIIIII .........MIH ........................ ....................I .......... ............. .....—■ ,.. — ,,., ______** ___**_______ Zato pozdravljam g. ministra Kadita ne kot politika, ker jaz sem duhovnik, (ampak kot vodnika katoliškega hrvatskega naroda, ki je bil stoletja antemurale christianitatis, ki je s svojimi prsi in krvjo branil našo kulture pred turškim navalom. Kultura, ki je tam vzrasla v stoletjih, je katoliška kultura, le na tej podlagi pride narod do prave sreče. Naša skupna dela pa nimajo nobene osli proti Srbom. Sai slišimo, kako globoko cenijo vero, sami pravijo, da se bo treba otresti brezvercev. Tako sem vam odgovoril- na drugo vprašanje. Jaz sem prepričan, da bo slovenski kmet vedno rad delil zadnji košček kruha s svojim duhovnikom, ki za Boga živi in za narod dela.« Med vsem govorom in zlasti na koncu so zborovalci živahno pritrjevali izvajanjem g. župnika. Men nI. posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhalaste rjuhe. •v. "SefiSr Vremena bodo Kranjcem se zjasnila. Tako je zapel Prešeren pred.1100 leti in njegove besede veljajo tudi danes, posebno na poliu šolske politike. Ko je Radič prevzel ministrstvo za prosveto, je takoj stri važno samostoj-no-demekratsko trdnjavo v Sloveniji, odstavil dosedanjega šefa prosvete za Slovenijo dr. Pestotnika. To poročilo je sprejela cela Slovenija z Velikim zadovoljstvom na znanje, ker je prepričana, da bo vendar enkrat prišel čas, ko se bodo otroci v šoli učili in da bo nesrečna klerikalno-liberalna politična zagrizenost iz šolstva izginila! Učitelji naj uče, otroci se pa naj uče. Upamo, da bo novi prosvetni šef v Sloveniji svoji težavni nalogi kos in da bo tudi v prosvetni upravi enkrat konec političnih intrig in urnazanosti. Kaj je »cela Ljubljana«? »Slovenec« poroča, da ie pri prihodu Štefana Radiča v Ljubljano žvižgala »cela Ljubljana«. Ugotavljamo, da nekaj na-hujskanih eselesarskih in samostojno-demokratskih pobov še ni »cela Ljubljana«. Pravo ljubljansko prebivalstvo je na shodu v nedeljo poslušalo Radi-čev govor popolnoma mirno in je s svojim dostojnim vedenjem dokazalo, da nima z eselesarskimi in samostoj-no-demokratskimi hujskači in pobi nobenega stika. V brezno nedostojnosti, kamor bi Ljubljano radi pahnili nekateri politični zagrizenci, Ljubljana še dolgo ne bo padla. Kako se tolažijo. Uspeha, ki ga je dosegel Štefan Radič s svojim nastopom v Ljubljani, tudi njegovi najhujši nasprotniki ne morejo utajiti. Radičev nastop v Sloveniji prizadeva zlasti klerikalcem silne skrbi. Tolažijo pa se s tem, da si pripovedujejo drug drugemu na ušesa, »da je Radič pogorel«. To je znana politika ptiča noja, ki pred nevarnostjo vtakne glavo v pesek, misleč, da nevarnosti ni, če je on noče videti. Grda in nespametna laž. »Slovenec« je poročal v nedeljo, da je na prijateljski večerji v soboto zvečer Radič silno grdo govoril o ranjkem dr. Kreku. Vprašali smo gospode, ki so Radičev govor poslušali. Ti so nam rekli, da je »Slovenec« po svoji stari navadi poročal neresnico. Dvojno lice. Tako ostudnih napadov, kakor jih je doživel Radič pretekli teden od strani Koroščevih listov, še ni bilo, kar svet stoji. To pa eselesarjev ne bo motilo, da bodo ministra Radiča oblegali v Beogradu kot ose, da popravi razne krivice, ki so se zgodile eselesarskim učiteljem. Povemo že danes, da bo marsikatera krivica res popravljena, a niti ena na predlog ali na priprošnjo eselesarskih poslancev! Gospoda naj se najpreje nauči dostojnih inanir! Bika je treba prijeti za roge, ne za rep! V soboto je prišel naš voditelj Štefan Radič v Ljubljano in je imel shod zaupnikov v Ljubljani. Ljubljana je znana in razkričana po celi Jugoslaviji kot najmočnejša trdnjava samostojnih demokratov in deloma eselesarjev. — Proti tema dvema strankama je bil dosedaj v Ljubljani vsak boj nemogoč, kajti tako kakor Ljubljančani ni bil v klerikalno-liberalno bikobor-l)o noben živ krst v Sloveniji zagri-yen. Kljub temu pa smo sklicali shod svojih zaupnikov v Ljubljano, v najtrdnejše gnezdo klerikalno-liberalnih sršenov. Res je, da so se sršeni obeh strank vanj zaleteli kot divji, toda z energično svojo roko je Radič posegel tudi v to gnezdo in je zmagal na celi črti. Združeni ljubljanski eselesarji in liberalci niso mogli njegovega shoda niti preprečiti, še manj pa razbiti, kajti jeklena disciplina naših pristašev je premagala z lahkoto vse umazane nakane naših nasprotnikov. Radič je v Ljubljani govoril nad eno uro i i rez ovire več kot 3000 ljudem. To je dejstvo, ki ga vse ljubljansko liberalstvo in eselesarstvo ve izbriše s sveta in to dejstvo pove vse! Strankarska podivjanost. Odkar je Štefan Radič postal minister, so eselesarji kar pobesneli in zapustila jih je vsaka pamet. To se najbolj vidi iz beograjskih poročil o Štefanu Radiču, ki smo jih pretekli teden morali brati v »Slovencu«. Kar je zagrešil »Slovenec« pretekli teden v svojem poroča- nju iz Beograda, presega vse meje pameti, krono pa si je postavil na glavo s svojim poročanjem o Radičevih govorih. Štefan Radič je govoril takoj po prevzetju ministrstva za prosveto o svoji prosvetni politiki. »Jutro« je poročalo še precej dostojno, »Slovenec« pa tako strankarsko zagrizeno in tako napačno, da bi se vsak časnikarski vajenec v dno duše sramoval takega poročanja. Ravno tako je poročal »Slovenec« o Radičevem govoru, ki ga je imel v soboto zvečer na sestanku svojih prijateljev v Ljubljani. Tega sestanka se je udeležilo okoli 100 oseb, od katerih nihče ni bil gluh. Ti vsi so priče, kaj je Radič govoril in res je, da je. govoril vse, samo tega ne, kar pripoveduje »Slovenec« v svoji blazni strankarski fantaziji. Končno je nam pa zelo všeč, če se hoče »Slovenec« diskreditirati do kosti in izgubiti še tisto trohico svojega časnikarskega ugleda, ki ga je imel. Zato pa pametni ljudje dandanes ne verjamejo niti »Jutru«, niti »Slovencu«, ampak berejo »Narodni Dnevnik«, ki poroča o vsaki stvari tako kakor je, prepuščajoč končno sodbo čitateljem samim. — Sicer pa nam je znano, kateri uslužbenec pri policiji nosi svoja potvorjena poročila v »Slovenca«. Doslej smo tega gospoda pardonirali, toda vsake packarije mora biti enkrat konec. Pri taiih" m oprema (bališč) za neveste in ženine, perje in puh (samo češki izdelek). Dober pouk. Ko je stopal v nedeljo Štefan Radič v »Narodni dom« je tam na trgu stalo kakih sto klerikalcev in Žerjavovcev, ki so žvižgali. Radič je stopil na stopnjice in zaklical surove-, žem: »Kadar pridem drugič v Ljubljano, poberite kamenje in lučajte! Ker prihajam pa prvič, se vedite dostojno kot se ljudje po vsem svetu!« V soboto zvečer je odsedel Štefan Radič pri tov. Prepeluhu. Hiša, v kateri ta stanuje, je bila kmalu natrpana najrazličnejših deputacij, ki so prosile Štefana to in ono. Med temi deputaci-jami so bile tudi takšne, ki so izrazito klerikalne. Vse so bile prijazno sprejete. Toda med tem je na cesti pred hišo žvižgala in kričala eselesarska mladina: »Doli Radič, doli Prepeluh!« Št. Radič pa je smehljaje pripomnil: »Dajte jim vina, vsaka muzika se mora plačati!« Vemo, da to ne bo pomagalo in da bodo klerikalne deputacije in eselesarski poslanci kljub temu še vedno s prošnjami nadlegovali Radiča. Pomembna izjava. Po g. velikem županu dr. Baltiču je sporočil g. dr. Žerjav Štefanu Radiču in predsedniku ZSKL sledeče: Kot človek in kot predsednik SDS v Sloveniji obžalujem, da so se v Ljubljani prigodile demonstracije nezrelih ljudi, jih obsojam in odklanjam za te surovosti vsako odgovornost v imenu SDS. — Ta izjava je važna tudi zaradi tega, da se vidi, kako sodijo dostojni ljudje o početju tistih sirovin, ki so v temi §krife žvižgale in kričale po ljubljanskih ulicah v soboto zvečer. Eselesarji pa so se v nedeljo zjutraj po »Slovencu« s svojo sirovostjo še bahali in hvalili. Koroščevci pač niso dostojni in civilizirani ljudje. To so pri tej priliki znova dokazali. Ugotavljamo, da se je udeležila pocestnega barabskega obnašanja poleg drugih eselesarskih študentov 'tudi peščica bogoslovcev. Med njimi so bili pomešani orjunaši in člani visokošolskega društva »Jadran«. Tako so pozdravili eselesarski in demokratski študenti svojega prosvetnega ministra. Pluj in sramota! Treba si zapomniti. N& kupiif te preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri I0S. mum - LJUBLJANA Interesente vabimo na ogledi Shodi in razne prireditve. Mnmmni ML V Krški vasi bo občni zbor krajevne organizacije ZSKL v nedeljo 2y. novembra ob 2. uri popoldne pri tovarišu Kodriču. V Veliki Dolini bo redni občni zbor krajevne organizacije ZSKL v soboto 28. novembra. Na občnem zbora krajevne organizacije ZSKL v Mariboru je bil izvoljen sledeči krajevni odbor: Predsednik: dr. Rib. Faninger, podpredsednik: Roman Bende, tajnik: Skrabar, odborniki: dr. Igor Rosina, inž. Lukman, dr. Rajar, Matko Fras, Štefan Kerec, Lipovšek, inž. Vedernjak in Fr. Švikar-šič (kateri pa vsled namestitve na ve-ieposestvu Steinbeis v Vitanju odpade). Predlagalo se je tudi tov. prof. Basa, kateri pa je to mesto odklonil, ker se namerava posvetiti izključno le organizaciji mladine. Kot delegata za občni zbor stranke se je določilo z obveznostjo udeležitve tov. dr. Fanin-gerja in Bendeta. Nadaljne delegate se bo določilo po potrebi pozneje, ko se organizacija spopolni. Kot dan za sestanke je določen odslej vsak torek in sicer ob 8. uri zvečer pri tov. Pečntku. Sklenilo se je nadalje še, da se osnujejo pododbori po okrajih mesta Maribor. Ivanjkovci. Vinarska razstava in sejm. Kakor že objavljeno se vrši ta prireditev po tukajšnji »vinarski zadrugi« »Jeruzalemčan« dne 10. decembra t. 1. Veliko število vinograd- | nikov iz Ljutomerskega in Ormoškega okraja je prijavilo znatne množine vina. Interesenti bodo imeli tako priliko se prepričati o kakovosti letoš- i njih vin tega vinskega okoliša in vi- j deti, da se je vino veliko boljše razvilo, kakor se je to pričakovalo. Preizkusili bodo pa lahko tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočijo dotičnim, kateri imajo malo časa na razpolago, da opravijo ta izlet v enem dnevu. Vlak, ki ima zveze iz Ljubljane in Zagreba prihaja sem ob 11. uri in se vrača v tej smeri ob pol 16. uri. Kdor pa ima več časa, pa ima priložnost, si pobližje pogledati lepe Ormoške in Ljutomerske gorice. Razstava se vrši s sejmom v dvorani tik kolodvora tako, da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča. ZA IZB0RN0 KAKOVOST našega mila »GAZELA« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverili se bodete sami, da je naša trditev resnična ! Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske in moške obleke pri stari domači trgovini. V Pri,Mil Tam hoste dobro in pošteno postreženi. Kranjsko. Corje pri Bledu. SLS je imela 15. t. m. shod, kjer sta g. Srnec in tajnik Gabrovšek hvalila svojo stranko, kot berač svojo malho. Toda: »Lastna hvala — cena mala!« — Šola. Uči- teljstvo se menja ko pomladansko vreme. Imamo dva meseca šole in smo že drugič brez ene učne moči. Prva je bila prestavljena na lastno prošnjo in sicer gdč. Zupančeva, splošno znana dobra učiteljica; a ta napaka je bila, da ni bila »naša«, kakor se je g. župnik rad izražal. Pa to, gospodična, naj Vas nikar ne straši! Bodite na novem mestu še bolj napredni! Za pouk, ki ste ga naši deci dali, Vam bomo Gorjanci še dolgo hvaležni. Drugi gosp. učitelj je bil še mlad. Bil je v Gorjah en mesec, pa je moral k vojakom. Tako smo sedaj brez učne moči, a pri tem trpi pouk. — Ceste. No, pa to niso ceste, so bolj grabni, kjer voda teče v potokih. Naše ceste so razvožene in najbolj za^ puščene. Kdo je kriv? Ali bivši eselesarski cestni odbor, ki je »vzorno« gospodaril, saj je zapustil okoli 300 tisoč dinarjev dolga!? Ali je krivo sedanje gerentstvo, ki je naložilo 300% cestne naklade? Res, da z dolgom ge-rent ne more posipati ceste, toda nekaj bi se pa le lahko naredilo. Apeliram na g. velikega župana, da naj po dolgi dobi 14 let vendar enkrat razpiše volitve v cestni odbor. Volivcem pa bi svetoval, da naj volijo može v odbor, ki bodo imeli res smisel in srce za cesto in davkoplačevalca, ne pa voliti po strastni politiki: »Ta je sicer dober, pošten, a ni »naš«.« Ta »naš« naj že vendar izgine in naj pride mesto njega poštenost in pamet. Preserje. Sporazumeli smo se z g. župnikom, da napravimo v farni cerkvi nove zvonove. Vse je navdušeno delalo, posebno Preserje, Dolnja in Gornja Brezovica. Kar se tiče sprejema in sprevoda, se je vse storilo v najlepši slogi, kakor to naš stari običaj veleva. Vse je bilo v mlajih in zastavah. Le pri starem ključarju zastave ni bilo. Dne 5. t. m. sta šla dva lepo okinčana voza v Ljubljano po zvonove, ljudstvo je pa doma čakalo. V Notranjih Goricah stopi tudi g. župnik na voz, na katerem je bil veliki zvon. Naproti so šli šolski otroci na vozeh ter gasilska društva iz Jezera, Podpeči in Kamnika s konjeniki, razen tega mnogo pešcev, fantov in deklet. Zelo nezadovoljno pa je bilo ljudstvo, ker sprevod ni šel skozi lepo krašeno vas Preserje. To prezira-nje nas je zelo zabolelo. Fantje in dekleta ter drugi so bili vsi razkačeni, ko so prišli od sprevoda domu. Tega ne bomo pozabili, dokler nas bodo noge nosile. Sicer so kmalu videli, da so napravili napako, ko so nas tako razžalili, in so skušali popraviti. Toda popraviti se ne da več. Ig. Že pred nekaj meseci je zgorelo gospodarsko poslopje pri tov. Pavlu Erjavcu. Postavil si je novo poslopje. Komaj je bilo gotovo, je spet prišla zlobna roka in zažgala. Ker je pravočasno prišla pomoč, so takrat požar zadušili, predno je nastala kakšna škoda. Zadnji petek zvečer ob 1. uri pa je istemu posestniku začelo goreti, tokrat v šupi, v kateri se nahaja tudi ključavničarska delavnica. Gospodar ni bil doma, ker zida na Golem novo šolo in je tam prenočeval. Kako je požar nastal, se ne ve. f Tudi jaz Vam priporočam to milo z znamko „GAZELA'. Moje perilo se kar blešči, gotova sem pa tudi že zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli to 7. uporabo .GAZELA "-mila. >iiio velika izbera aukna, velurja, pliša, astra-hana, žameta za manteljne. Bohinjski kot. Vse do svoje meje. Kakor posnamem iz objav v slovenskih dnevnikih v pretečenem tednu, je za upravnika Šumske uprave v Bohinjski Bistrici imenovan g. ing. for. Cvetko Božič. Moje vednosti je to ž e šesto imenovanje na enem in istem mestu tekom letošnjega leta. Ne dotikam se oseb, ki so s temi prestavljanji in premetavanji direktno prizadeti, zdi se mi pa, da tako hitro »menjavanje gvanta« ni niti ekonomsko, niti častno za direkcijo šum v Ljubljani, še manj za ministrstvo šum i rud v Beogradu. Veliki so že troški prevzemanja poslov od enega na drugega predstavnika uprave. Kje so pa troški selitev? Jako slabi vzgledi za zasebnika. Pustite na svojem mestu ljudi, ki delajo res v prid uprave, ki jej načeljujejo, in spodite že vendar enkrat iz takih mest one, ki jim je na srcu le lastni jaz, morebitna provizija in splošni blagor — lanski sneg, deveta briga. — A. M. Sirarski dom v Srednjivasi je že do-gotovljen. Slavnostna otvoritev je sicer odložena na pomlad, vendar lahko že danes naglašamo, da je to ena najlepših, najpraktičnejših in najmodernejših siraren v Sloveniji, ki bo v ponos onim, ki so se tega dela z vso požrtvovalnostjo lotili, v diko Bohinja, ki brezdvomno prednjači na sirar-skem polju celi Jugoslaviji. Le ne-vstrašeno po tej poti naprej, končni uspeh ne more potem izostati. —z. Bukovski gasilski dom je zrastel takorekoč čez noč in mimogrede. Tu se je zopet enkrat praktično pokazalo, kaj se da doseči z vzajemnostjo in složnim delom. Ponosna stavba se dviga danes v vasi Kamenje, ki ravno v naših težavnih časih najodločnejše ugotavlja geslo: »Z združenimi močmi drug drugemu na pomoč!« —r. Občni zbori kmetijskih podružnic. Večina bohinjskih kmetijskih podružnic je sklicala na nedeljo 29. t. m. svoje občne zbore. Povdarjamo, da je dolžnost vsakega člana, da se zborovanja tudi zanesljivo udeleži, ker le na ta način lahko soodloča pri gospodarskem delu podružnice. Kdor ostane doma, s tem prizna javno, da se ne zaveda pomena strokovne organizacije. —n— najnovejše ogrinjalke, kočke, svilnate, volnene. žametaste, ženilaste rute in ierpe. štajersko. Maribor. Mariborska »Straža« in resnica. Ugotovili smo že večkrat v našem listu, da je »Straža« list, ki dela sramoto vsemu slovenskemu časopisju in istim duhovnikom, ki ga urejujejo. Ker je doznala še le iz »Kmetskega lista«, da se je vršila v Mariboru konferenca SRS je še le v soboto prinesla o tem poročilo, ki je višek časnikarske lažnjivosti in perverznosti. Kolikor besed, toliko laži. Da bi na te laži odgovarjali, bi bilo prebe-dasto, pač pa moramo omeniti to, da omenja v temu skrpucalu bivše finan-carje v tonu, kot bi hotela smešiti fi-nancarje, kot ljudi slabše vrste, čeprav so jim baš financarji mnogo pripomogli pri zadnjih volitvah s kugli-cami in še več z agitacijo. G. posl. Že-bot n. pr. se z večino mariborskih fi-nancarjev po bratovsko tiče, kar je sicer demokratsko in vse hvalevredno, Hvalevredno pa ni, ako skuša po svojih listih njih stan smešiti, to pa tembolj, ker je ravno on pripomogel k temu, da so taki predpisi v tej službi, da se pri njih izvrševanju osovražijo pri ljudstvu. Iz tega razloga so tudi »bivši« financarji raje zapustili službo, ker niso hoteli biti izvrševalci predpisov na revnem kmetskem ljudstvu, kateri so danes v veljavi ravno po krivdi eselesarjev. — Ako bi ne imela namena s tem smešiti finance kot stanu, bi bila lahko n. pr. tov. švikaršiča imenovala »bivšega« tajnika SLS, kar bi, če ji je šlo pri tem samo za identifikacijo, gotovo še bolje služilo namenu. Ako bi mi v isto svrho n. pr. g. posl. Žebota imenovali bivšega hlapca ali viničarja, bi se nam lahko predbacivalo isto, četudi je dober viničar in pošten hlapec nesporno koristnejši človeški družbi, kot pa tak nesposoben in slab poslanec. je naša prava domača. Novice in razno. Kdor se želi posvetiti nabiranju novih naročnikov na »Kmetski list« za novo leto, naj se blagovoli javiti uprav-ništvu našega lista v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Kdor želi od strankinega tajništva kakoršenkoli odgovor, naj priloži vedno znamko za odgovor. »Kmetijska Matica« se je te dni začela razpošiljati. Preostalo je še okrog 100 izvodov. Ce hoče kdo naknadno naročiti, naj vpošlje na naslov »Kmetijska tiskovna zadruga« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8, 35 dinarjev in svoj naslov. Dobe se tri knjige, ena je trdo vezana, in sicer: »Veliki koledar« za 1. 1926. Cene mleku v Ljubljani. V nedeljo je imelo »Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico« odborovo sejo, na kateri se je razpravljalo o pomanjkanju mleka v Ljubljani in v zvezi s tem o ceni mleka. Seja je prišla do zaključka, da je vzrok pomanjkanju v tem, ker kmetovalci z ozirom na nizko ceno mleka ne morejo vporabljati krmil, ki bi bila sedaj potrebna kot nadomestilo za zeleno krmo. Posebna depu-tacija je odšla v torek k mestnemu tržnemu nadzorstvu, da zahteva zvišanje cene za mleko. DeDutaciji se je pridružila tudi Kmetijska družba in Združene mlekarne. Predlog deputa-cije je bil, da se naj zviša cena za pol dinarja pri litru. Tržno nadzorstvo je obljubilo, da tozadeven predlog stavi gerentskemu sosvetu, ki bo svoj sklep razglasil v listih. JSp- Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker ie z njim se širi najuspešnejše naša ideja l Mladina osnovne šole v Selcih nad Škofjo Loko je nabrala povodom ra-pallskega dne v korist »Jug. Matice« 285 Din. Tako je prav! Tajništvo ZSKL sporoča, da se morajo vse prošnje, ali pritožbe za intervencije po posl. Puclju ali HSK brez izjeme pošiljati na »tajništvo Zveze slov. kmetskega ljudstva« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7; kakor je bil sklep predsedstva ZSKL. Drugače zaprošene intervencije se ne bodo izvrševale. Rezultati o intervencijah se bodo priobčevali v »Kmetskem listu«. Za pismen odgovor treba priložiti znamko za 1 Din. — Poziv! Vse one člane ZSKL, ki posedujejo delnice Mariborske tiskarne, pozivamo, da jih vpošljetjo našemu oblastnemu tajništvu v Mariboru, Narodni dom I., in sicer priporočeno oz. jih prinesejo osebno. Ker so lastniki teh delnic potisnjeni ob steno in nimajo pri omenjenem podjetju nobene besede, se je osnovala akcija, da se pravice delničarjev uveljavijo in zadevo končno uredi, in sicer tako, da ne bo nihče imel gmotne škode. Znake s sliko Stjepana Radica dobijo naši pristaši iz mariborske oblasti pri obl. tajništvu ZSKL v Mariboru, Narodni dom, I. nadstropje. Ličen znak stane samo 6 Din. Organizacije naj naročajo skupno. Ker zaloga ni velika, naj interesenti takoj prijavijo svoje naročilo. Denar se naj pošlje bodisi v gotovini ali v poštnih znamkah. Umrl je tov. Anton Pimat, veleposestnik, v Tuškanju pri Moravčah. Bil je, zvest pristaš kmetske misli in ga ohrani ves okoliš radi tega v najlep-' šem spominu. N. v m. p.! — Preostalim sožalje! V \ ašah pri Medvodah je bila umorjena Angela Kopačeva. Zločina osundje nje 28-letni Janez Jarc iz Medvod, krivdo sicer zanika, vendar je zbranega proti njemu mnogo doka-zilnega materijaia. Izsledili so ga s pomočjo policijskega psa. V Savo je padel v Hrastniku nek učenec prvega razreda, a je k sreči obvisel na nekem drevesu, ki se je nahajalo v narasli vodi. Od tam so fanta rešili delavci iz smrtne nevarnosti. Cerkvenega tatu v osebi Jerneja Šrola, rodom iz Male Nedelje pri Ljutomeru, so ulovili in zaprli v Ljubljani, ko je prodajal starinarjem neke cerkvene predmete. Kradel je že delj časa po raznih ljubljanskih cerkvah. Požar je nastal v sredo 18. t. m. v Tomaževem v Markotovem. kozolcu. Vetrovno vreme k sreči ni bilo in so domačini sami pogasili ogenj. Škoda je vkljub temu precejšnja. Zažgal je petleten fantiček in potem tekel klicat mater, naj gre gasit. V Piilju se je vršila več tednov razprava proti strašnemu istrskemu razbojniku Kolariču zaradi 17 zločinov. Ker v Italiji ne poznajo smrtne kazni, je bil obsojen v dosmrtno ječo, po^ ostrenc z 11-letnim zaporom v osamljeni celici. Ustrelil se je v Beogradu orožniški četovodja J. Štelehar iz Celja. Vzrok ni znan. Svinjegojska središča — razdelitev plem. mrjaščkov 1924/1925. Veliki žu- pan mariborske oblasti je oddal v tem, letu precejšnje število dobrih plem. mrjaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem, ki so jih odbrali in priporočali srezki ekonomi ali veterinarji. Marjaščki so vzgojeni v najboljših domačih rejskih središčih in se v splošnem jako dobro obnesejo, če pridejo v zanesljive roke. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške dopošiljatve, da vodi spuščalni zapisnik in da bo rabil mrjasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmerni odškodnini za splošno plemenenje. Srezki ekonomi oz. veterinarji imajo nalog, da vodijo stalni nadzor nad živalmi, da nadaljujejo započeto delo in dajejo novim interesentom vsa potrebna pojasnila. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. novembra se je pripeljalo 332 svinj, 6 ovc in 1 koza. Cene so bile sledeče: Prašički 5 clo 6 tednov stari 40 do 100, 7 do 9 tednov 125 do 200, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 350—450, 8 do 19 mesecev 520 do 650, 1 leto 1000 do 1100, ovce 100. Kg žive teže za svinje 11.50 do 12.50, mrtve teže 15 do 18 Din. Prodanih je bilo 148 svinj in 3 ovce. Čarovnikova osveta. Madžar je šel gledat razstavo v Cikagu (leta 1893). Zvečer je videl v krčmi carodejca, ki' je razkazoval svoje umetnosti. Po predstavi pravi Madžar, da znajo njegovi rojaki doma veliko težje in lepše reči, nego so bile te. Ko Amerika-nec to zasliši, se naglo na tihem pomeni z natakarjem, stopi potem k Madžaru in reče: »Rekli ste, da znajo čarodejci v vaši domovini lepše in tež- je reči, nego sem jih razkazoval jaz. Mogoče! A jaz znam še druge črezna-ravne reči, kakršnih prej nisem pokazal. Tako n. pr. vam dam sedaj zaušnico, ki je ne boste občutili vi, ampak oni natakar pri mizi!« — »No, to bi pa vendar rad videl!« reče Madžar. Nato mu pritisne Amerikanec zaušnico, da kar zazveni po dvorani. Takoj poskoči natakar se prime za lica, zastoče in se zvija v silnih bolečinah. Vesel pa reče Madžar: »Saj sem rekel, da nič ne znate! Jaz sem jo namreč tudi občutil!« Pravičen sodnik. Nek Francoz je potoval po Švici. Pride v gorsko vas in si v najboljši gostilni naroči kosilo in pijačo. Ko vpraša za račun, zahteva gostilničar 12 frankov. »Kaj?« se začudi Francoz. »Dvanajst frankov? Za ta denar bi imel v Parizu v najboljšem hotelu najboljše kosilo.« ;>Za ceno pariških hotelov ne vem,« odvrne gostilničar, »toda popustiti ne morem prav nič.« »Kaj,« se huduje Francoz, »ali v tej deželi ni nikake pravice?« »Oprostite«, pravi gostilničar, »je pravica in tudi sodišče je v vasi.« »Po* tem se bom pritožil sodniku,« pravi Francoz in hiti v scdnijsko dvorano. Pa kako je njegovo začudenje — gostilničar ie obenem tudi vaški sodnik. Sodnik vpraša: »Ali vi gospod, hočete tožiti?« »Da.« »Zaradi česa se hočete pritožiti?« »Saj veste že. Tukaj je račun in sedaj sodite sami sebe.« »Imate prav,« razsodi sodnik — krčmar ter obsodi gostilničarja, da mora biti zadovoljen s polovično ceno. K sodbi še pripomni: »Pravica mora biti na svetu.« r? RU(CSMWMSMKR0NMMMR7WMNMHM IN POSO Vlogre na knfižfce in tekoči račun po regisirovana zadruga as neomejeno navezo Posojil ti na Vknjižbo, proti poroštvu, zastavi najugodnejšem obrestovanju. — Krediti v tekočem JT-lill H^lj 1 (Fl "TI fl premičnin in vrednostnih papirjev. -r- Čekovni proračunu. — Eskonl menic. - Inkaso. < ^J »"-»J _ me!. - Makazila. Račun poštne hranilnice št. 14257. — Brzojavke »KMETSK1DOM". Tavčarjeva (Sodna) ulica Št. 1, pritličje. Poslovne ure od 8. -121/, dopoldne in od 3.-4'/, popoldne. BLASNIKOVA ko navadno leto 192©, ki ima 365 dni. „VELIi£A PSATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradadov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih tiskarna in litografižni zsvod LJUBLJANA - BREG ŠTEV. 12. >.'dlno najbol)šl mmm Telefon 913 šivalni strop in kolesa *<> te Josip !®Km®tsfcega li«ta<: IVAN PUCEU, narodni podan««. - Za tiskamo >Merkur<: ANDREJ SEVER.