Vojna. E STANKO TERDAN B L^^^~,— , J Po dolgih devetnajstih mesecih stralm in upov je prišlo šele sedaj na c. kr. sodnijo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo, da je dne 21. novembra 1914 umrl v bolnici v Felzovikozu na Ogrskem naš ljubljeni, zvesti tovariš S t a n k o T e rdan, učitelj-voditelj v Otaležu pri Cerknem. Ob tej strašni vesti nas je objela neOpisna žalost. Tovariš Trdan je bil vpoklican takoj ob p-rvi mobilizaciji. Odšel je na severno bojišče z bolnim želodcem. Napori vojnega viharja so popolnoma razglodali njegovo zdravje. Trdanov vojaški tovariš Adalbert Hribarnik iz Idrije, ki je začetkom tega rneseca padel na ruskem bojišču, zadet v trebuh, ie našega bolnega Stanka takrat spravil v bolnico. Od tedaj ni bilo glasu o njem — sedaj pa je prišla vest, ki je uničila vse naše nade, da se morda še kdaj snidemo z njim! — Stanko Trdan je bil rojen 1. 1889 . v Trstu. Učiteljišče je dovršil 1. 1909, definitivno pa je bil nastavljen 1. 1913. Bil je učitelj v najidealnejšem pomenu te besede: delaven v šo-Ii in izven nje, ves goreč za svoj stan, za srečo in omikc siovenske mladine; njegovo mlado življenje je obetalo najlepše plodove. Toda neugodno učiteljsko materialno stanje ie zaplodMo v njem kal bolezni. V Jagerščah in v Otaležu je' moral sam kuhati najskromnejšo svojo hrano, ker mu niso dopuščala sredstva, da bi si kako drugače pomagal. Tako je prišlo, da je prihajalo delovanje želodca čim nerednejše, dokler ga bolezen, povečana do neozdravljivosti od vojnrh štrapacev, ni vrgla v prerani grob: tragedija slovenskega učitelja-vojaka, ki samega sebe žrtvuje domovini! — Stanko Trdan je bil navdušen Sokol. Kot član Sokola v Cerknem je iz daljnih svojih hribov redno prihajal k telovadbi, da je tako na eni strani utrjal odporno silo svojega telesa, na drugi strani pa dajal vsej svoji okolici najlepši1 zgled neumornega dela, požrtvovalnosti, navdušenja in izpopolnjevanja. Bil je tudi član trobentaškega zbora. S svojim tihim, a kremenitim značajem, s plamenečo ljubeznijo do vsega, kar je lepo, vzvišeno, dobro in pletnenito, si je pridobil najsplošnejše sirnpatije, da ga ni danes znanca, ki bi ne obžaloval njegove zgodnje smrti! Na daljni ogrski zemlji je omahnil v grob mož, tovariš in brat najlepših vrlin, po telesu in duši slika in vzor krepostnega sina slovenske zemlje! Boditi, dragi naš Stanko, v naših srcih ohranjen neminljiv spomin! Slava ti, junače n a š m i 1 i! IZ VARŠAVE. Varšavsko vseučilišče ima lepe prostore v skupini poslopij sredi mesta. Slušateljev je nad 1200. V knjižnici se čuti pomanjkanje strokovne znanstvene literature. V zgodovinskem oddelku se pogrešajo zlasti poljska zgodovinska dela, ker se je vseučiliška knjižnica pod rusko upravo jako ogibala poljske literature. — Največ odporne sile je pokazala znanost. Znanstvena društva skoraj nemoteno nadaljujejo svoje delo. Glavno »Varšavsko znanstveno društvo« je tudi med vojno ohranilo svojo znanstveno in gmotno solidnost. Lepo se razvija društvo prijateljev zgodovkie Varšave. V Varšavo prihajajo tudi nemškii učenjaki. Stalno se je naselil arhivar dr. Warschauer, ki je odkril v Varšavi mnogo zapuščenih arhivov, v katere doslej še ni pogledalo nobeno nerusko oko. Poljski arhiiv^rji1 in knjižničarji marljivo zbirajo gradivo za poljsko zgodovino med svetovno vojno.. Med drugimi zanimivostmi se na primer nahaja vojaški' rusko-ogrski slovarček, tiskan leta 1913. VOJAŠKI DOPUSTI. Kam se pošlje prošnje, ki jih napravijo svojci vpoklicanrh? Občinski uradi smejo potrditi na prošnji za dopust, da je res potrebno, da se dotičniku dovoli dopust. Seveda se mora župan pirepričati, ali bo dotičnik res tudi pomagal domačim pri delu. Prošnja naj se pošlje naravnost na poveljstvo oddelka, pri' katerem dotičnik služi, ali pa se pošlje njemu samemu, da jo predloži na raportu. — Občinam se je naročilo, naj pojasnijo Ijudem, da je pošiljanje prošenj za dopuste na razna mi-nistrstva in vojaška poveljstva brezuspešno. * OBRAMBNA DRUŠTVA. Vlada je »Siidmarki« dovolila loterijo za vojne domove. Naseljevalno društvo »Heimstadt« poroča o svojem delovanju v letu 1915, da se je poleg 51 obstoječih podružnic in 17 plačilnic ustanovila še ena nova podružnica in ena plačilnica (»v. Tirpi-tz« na Dunaju1). Dohodkov je bilo 11.339 K. Navzlic manjšim siredst-vom je kupila 3 nova zemljišča s 49 hektari, in sicer 2 iz slovenskili rok. Vse naseljevalno ozemlje obsega 300 hektarov; na dveh tretjinah je sedaj 14 družin z 81 osebamii, zadnjo tretjino so obdelovali najemniki ali pa ruski ujetniki. Po vojni inisli društvo popolno skrbeti za vojne sirote, za vojne domove in naseljevati nemške koloniste iz Rusije po naših krajih. VAŽNA RAZSODBA UPRAVNEGA SO- DIŠČA V ZADEVI PRISPEVKA ZA PRE- ŽIVLJANJE SVOJCEV MOBILIZIRAN- CEV. C. kr. upravno sodišče je pred kratkitn razpravljalo o pritožbi A. B. glede prispevka za preživljanje. A. B. je prosM pri komisiji za preživljanje državne pod- pore, češ da ga je sin, ki1 je sedaj pri vojakih, z ozirom na njegovo majhno plačo podpiral mesečno z zneskom 120 do 150 K. Za to je navedel priče, resničnost navedbe njegove plače pa je potrdil mestni magistrat. Komisija za preživljanje je prošnjo zavrnila. A. B. se je pritožil na c. kr. upr. sodišče, ki je pritožbi ugodilo in odločbo komisije zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavilo. Pomanjkljivo pdstopanje je komisija zagrešila s tem, da ni hotela zaslišatr prič, ki jih je pritožnik v svoji pritožbi navedel, ter da v svoji odločbi ni navedla dejstev, na podlagi katerih je prišla do prepričanja, da življenski obstanek pritožnika ni odvisen od sinove podpote. * PROŠNJE ZA PODPORE. Člani gostaških družin, nad 8 let stari, dobivajo državne podpore za preživljanje po 1 K 5 yin. na dan. Otroci pod osmiin letom so doslej dobivali po 52 vin. Glasom cesarske naredbe z dne 11. maja 1916 gre takim otrokom po 79 vin., ako manj kakor trije člani družine vlečejo polni prispevek. Treba pa je za ono zvišanje prositi, drugače se ne dobi. Pozor! KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK. Koncentracija čeških strank je odložena do jeseni. Glasilo čeških agrarcev »Pravo Venkova« poroča: Iz zanesljivega vira zvemo, da so za sklenitev češkonarodne vzajemnosti, ki naj bi o binkoštnili praznikili s proklamacijo na narod dosegla svoj vrhunec, nastale nove ovire, ker je treba delo za uspešen zaključek nove konsolidacije odložiti do jeseni. Mi to obžalujeiuo, pripoinnimo pa, da se to zgodi samo zaradi zuiianjili, ne notranjih raziner, ki bi izvirale iz stvari same. Razrnišljalo se je, ali bi se o tej obžalovanja vredni odgoditvi po listih priobčilo pojasnilo, ki ga naj sestavr bivši minister dr. Fiedler. * PROFESOR FOERSTER. Znani ta pedagog je zbudil v Nemčiji precej razburjenja. V švicarskr »Friedenswarte« je priobčil članek, v katerem pravi, »kako kratkovidna je vendarle bila vsa slavljena narodna politika kneza Bisinarcka in kako jako ji je manjkalo vsake bolj globoke filozofije nemške zgodovine in vsega svetovnega položaja.« Forster je zapisal tudi, da je nova nemša država v nasprotju s sveto rimsko državo nemškega naroda nastala porolnoma iz poganskega duha, namreč »iz čisto nacionalnosebičnega individualizma, ki je izza renesance zavladal v mišljenju človeštva, ki je v Bismarcku našel svojega genialnega in najbolj doslednega praktika in ki je moral neugnano tirati do katastrofe, kakor vse na svetu, kar hoče na svetu delovati proti duhu krščanske resnice in izkuša proti njej organizirati. Prof. Forster je zapisal tudi še to, da se zna pokazati1, da bi bilo treba želeti, naj se nemško cesarstvo zaradi svojih razširjenih državnih nalog enkrat loči od pruske krone in to prepusti kaki drugi liiuji Hohenzollernske dinastije. — »Miinch. Neueste Nachr.« piL šcjo, da na Bavarskem nihče ne misli po Forsterjevo. Monakovska univerza pa je svojemu profesorju izrekla grajo in pravi, da bo odločno nastonila proti vsakemu poizkusu, ki br pod učiteljevim plaščem širil take misli med lnladino. — Dun. »Reichspost« svetuje pedagogu Forsterju, naj posluša starega pedagoga Sokrata, ki je svetoval, da naj povsod poslušamo strokovnjaka. MEMORANDUM NEMŠKIH POŠTARJEV. »Deutschosterreichische Post« objavlja spomenico, ki so jo izroeili zastopniki državne zveze nemških poštarjev min. predsedniku, trgovskemu in iinančnemu ministru ter generalnemu poštnemu ravnatelju. Spomenica poudarja, da je stroga uvedba nemškega službenega jezika pri pošti ravno tako potrebna kakor pri železnicah. Zakonito uveljavljenje nemškega državnega jezika bo tudi s pošte odstranilo nepotrebni balast ter omogočilo nov procvit tega važnega državnega zavoda.