AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 157 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 6TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Mnenje javnosti o kandidatu Rooseveltu Chicago, 5. junija. Predsedniška volivna kampanja v Zedinjenih državah je že v teku. Franklin Roosevelt, kandidat demokratske stranke, je poln upanja, da bo gotovo izvoljen v jeseni. Poročila od demokratičnih voditeljev v raznih državah zatrjujejo, da noben drugi demokratski kandidat ne bi imel toliko prilike biti izvoren kot jo ima. Franklin Roosevelt Države, ki normalno volijo republikansko, bodo letos volile demokratično. James Farley novi predsednik demokratske stranke, izjavlja, da bo Franklin Roosevelt letos izvoljen s tako večino, kot je pred njim ni dobil doslej 'še noben republikanski kandidat. Farley pričakuje 20,000,-°00 glasov za Roosevelta. Ljudje, ki poznajo politični položaj, trdijo, da bo celo California, odkoder prihaja Herbert Hoover, republikanski kandidat, z veliko večino glasovala za Roosevelta. Wm. McAdoo, tajnik zakladnicq Zed. držav, ko je bil Wilson predsednik bo tam kandidiral za zveznega senatorja. Roosevelt je nadalje dobil sporočilo, da bo glasovalo za njega šest južnih držav, ki so normalno demokratske, ki so pa pri zadnjih predsedniških volitvah glasovale za Hooverja., ker je bil Smith — katoličan. Države Washington in Oregon, normalno republikanske, bodo letos volile demokratično, kar se da sklepati iz dejstva, da so tam voljeni letos demokratični kongres^ mani in governerji. Tudi drže,ve, New-York, New Jersey, Massachusetts in Rhode Island, kjer je imel Smith veli^ ko večino, se bodo obrnile k Roo- seveltu, ne toliko iz vzroka, ker je Roosevelt pri njih priljubljen, pač pa ker bo zagovarjal odpravo prohibicijo. Enako se pričakuje tudi od držav New Hampshire in Maine. In kot trdijo politični eksperti, se bo zgodil pri letošnjih volitvah celo čudež ter bo država Pennsylvania, ta največja podpornica republikancev volila — demokratično. Edina težava,, ki jo imajo letos demokrati, je denarno vprašanje. Za predsedniško kampa-njo se potrebuje skoro dva mi-' lijona dolarjev, toda težko je verjetno, da bodo demokrati dobili skupaj en milijon dolarjev. Osem tednov trajajoča kampa nja je dosedaj prinesla $250,-000. Da bo pa kampanja aktivna in uspešna, pravijo voditelji, bo potrebnih pet milijonov dolarjev. Nabrati -potrebni denar bo najtežje delo eksekiitivnega odbora demokratske stranke. Republikanci pričakujejo mnogo in velikih daril, toda le malo je bogatih demokratov, ki bi prispevali v kampanjski fond. Predsednik Hoover se je nahajal tekom zadnjih par dni na svojem letovišču ob Rapidan reki. Poseben poštni zrakoplov mu je včeraj prinesel pošto in časopise, in Hoover je z največjim zanimanjem čital govor ka-iterega je imel Franklin Roosevelt, ko( je sprejel nominacijo za predsedniškega kandidata. Ko je bil Hoover gotov s čitanjem, je začel sam pisati gOvor, katerega bo imel, ko ga bodo uradno obvestili, da ga je republikanska stranka ponovno imenovala svojim kandidatom. Vodstvo suhačev v Ameri- j ki naznanilo boj republikancem in demokratom Chicago, 5. julija. Vodstvo skrajnih prohibicijonistov v Ameriki je včeraj naznanilo neizprosen boj tako republikanski kot demokratski stranki. Obe-; nem je izdalo poziv na vse prija- j telje prohibicije, da rešijo pri j novemberskih vplitvah letos 18. amendment tako, da bo prava zmernost prevladovala med ame-j riškim narodom. Vodstvo su-! hačev bo skušalo organizirati potom protestantovskih cerkev i vse republikance in demokrate,; da bodo glasovali le za take kandidate v senat in zbornico poslancev, ki so za to, da se prohibicija še nadalje obdrži. Suha-či so še vedno prepričani, da je imela prohibicija v Zedinjenih državah ogromen uspeh, in da bo največji udarec za Ameriko, ako odpravi prohibicijo. Toda ker je jasno pri vsakih volitvah v tej ali oni državi, da se ljudje obračajo proti prohibiciji, je gotovo, da bodo državljani letos glasovali za Hoover j a ali za Roosevelta, in bodo suhači odločilno poraženi. -o-- Dnevna vprašanja 1. Katera slovenska« podporna organizacija je lansko leto zgubila svojega glavnega tajnika? 2. Kaj je glavno mesto Finske? 3. Koliko znaša pristojbina, za državljanske papirje? 4. Kdo sta zvezna senatorja države Ohio in kateri stranki pripadata? 5. Kateri ameriški'predsednik je izdal geslo: "Amerika za Ameri kance?" 6. Imenujte glavno mesto portugalske republike? 7. Kdaj se prične kon-, vencija Jugoslovanske Slovenske Katoliške Jednote? 8. Koliko senatorjev in koliko poslancev se nahaja v kongresu Zedinjenih držav? 9. Kaj je glavno mesto države Floride? 10. Kateri kandidat je dobil za. Rooseveltom na demokratski konvenciji največ glasov? Mali vzroki . . . Danes pride v veljavo nova določba za zvišano poštnino za pisma. Tri cente vas bo veljalo, ako pišete svoji dragi, bratu, očetu, materi, prijatelju ali sorodniku. V Clevelandu se dnevno odda na pošti okoli 600,000 pisem, kar pomeni da bo vlada dobila samo iz Clevelanda dnev-i no $6000.00 več za pisma kot doslej. Zvišala se je danes tu-, di poštnina za, zrakoployno po-| što od 5 na 8 centov za prvo ;un-čo, in na 13 namesto 10 centov; za nadaljno unčp. , Akp rje boste pritisnili na pisma znamke za 3 cente, vanj bodo pismo vrnili, in, če ni naslova za nazaj na kuyer-ti, bodo primankljaj iztirjali od onega, ki prejme pismo. Ugodno za vas Najstarejša slovenska trgovina s čevlji v slovenski naselbini, Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., je poznana po svojem izvrstnem blagu in nizkih cenah. Redke so razprodaje v tej trgovini, ker so cene že itak nizke. Te dni pa se je Mr. Suhadolnik odločil, da priredi kratko razprodajo čevljev, tako da bo sleherni imel priliko kupiti, kar potrebuje. Cene so tako nizke, da kaj takega še nismo imeli v naselbini. Razprodaja se prične v petek, 8. julija, in se neha v soboto 16. julija. Ako želite imeti dober par čevljev napol zastonj, stopite od petka naprej v Suhadolnikovo trgovino. Opozarjamo na oglas. Al Smith bo kandidiral za governerja New York, 5. julija. Tu se je pričelo gibanje, da se imenuje Al Smitha za g o v e r nerskega kandidata države New York. Smith je bil, že prej štirikrat izvoljen governerjem. Sedanji go-verner, Franklin Roosevelt, je predsedniški kandidat demokratske stranke, čuje se, da. se bo Roosevelt kmalu spoprijaznil s Smithom, dasi slednji odkar je bila konvencija zaključena, še ni spregovoril besede za javnost. ksamalco. Pizarro, skoro blazen pri pogledu na toliko zlata, je vseeno ubil cesarja. In to zlato je sedaj baje najdeno. V letu 1680 je angleški raziskovalec in ropar Elmer Davis zakopal zaklad na -Gocos otoku. Drugi morski razbojniki so znašali zlata v skrivališča na istem otoku. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju je cvetelo morsko raz-bojništvo v Karibskem morju. Plen je bil tako bogat, da kapitani piratnih ladij so plačali svojim pomorščakom morskim razbojnikom, po $20,000. Kadar je piratska ladja bila v nevarnosti, da se potopi radi nevihte, so srebfo metali, v morje. Otok Cocos, kjer so sedaj baje našli zaklad, se nahaja 400 milj od Costa. Rice, na Tihem oceanu, in meri v premeru štiri milje in pol. Podnebje je tam strahovito. Nihče ne more delati več kot dve ali tri ure na dan. Stotine ljudi je tekom treh stoletij iskalo skriti zaklad, stotine lju-, di je bilo ubitih radi njega, in • sedaj bo pa osrečil 22 mož, ki so • prišli do zaklada. Iz Costa Ri-i ce so že dospeli vojaki, ki stra-- žijo nakladanje zlata na parnik. 60 milijonov dolarjev vredno zlato morskih razbojnikov baje najdeno San Francisco, 5. julija. Kapitan R. D. Adams, ki je februarja meseca odplul na ekspedi-cijo proti Cocos otoku, da najde bogastvo razbojnikov, sporoča danes, da je v resnici dospel do ogromne množine zlata. Slednje je baje vredno $60,000,000. Do zlata so prišli s pomočjo posebnega inštrumenta "metalo-fon," nekaka električna palica, ki označuje navzočnost dragocenih kovin pod zemljo. Kapitan Adams poroča, da so našli zaklad nekako 30 čevljev od tsbo-rišča Sir Malcolm Campbell, znanega angleškega avanturista, ki se je pred nekaj letih mudil na Cocos otoku in iskal za000 zlatih frankov in bi se od tesvo; te plačevale reparacije in obresti' nemškega < dolga, toda skoro Vsi mali narodi so nezadovoljni s tem načrtom. Nemčija pa je pripravljena podpisati noto v sveti 2,000,000,000 zlatih frankov, kar bi plačala v desetih letnih obrokih, pričenši z letom 1937. To je najvišja, svota, ki jo je Nemčija pripravljena plačati za, rekonstrukcijo Evrope, toda nobena država ni s tem zadovoljna. Ne bo deportiran Iz Washingtona je prišel vladni cdlok, da ne bo deportiran, Vincent Amato Slednji je pri-1 šel v Ameriko, ko je bil star 10 mesecev. Bival.je ves čas tu. Leta 1928) je šel v Windsor, Kanada, na> obisk za par dni. Ko> se '.je vrnili v Cleveland, je bil aa-pleten» vi neko tatvino, aretiran in obsojen, jin k« je bi! spuščeni so v Washingtonu odredili,' da mora biti deportiran, kajti šteli so, da je prišel,v Ameriko iv letu 1928, ko sfe je vrnil h obiska i Kanadi, t Mož je bil rojen V Italiji, toda ker je .ves čas živel iiv, ne zna laško ne brati, ne govoriti, Deportaija je sedaj odpovedana. Naše uredništvo ima te dni enak slučaj za nekega mladega- Hrvata, katerega b0 najbrž rešilo deportacije. Suša v So. Euclidu Dočim se drugje po Ameriki skuša prohibicija odpravljati, so pa sinoči vaški svetovalci v So. Euclidu, blizu Clevelanda, sprejeli postavo, ki upeljuje prohibicijo. Postava pravi, da je prepovedano prodajati ali prevažati opojno pijačo po vasici So. Euclid. Kot se je izjavil vaški župan Oviatt, je bila postava sprejeta iz vzroka, da dobi So. Euclid nekaj denarja od kazni, ki jih plačajo kršilci prohibicije, ker gre denar sedaj v državno blagajno. Pristaši prohibicije se zbirajo okoli Hooverja proti demokratom Cleveland, 5. julija. Izvolitev sedanjega predsednika Hooverja je edina pot, da se ohrani prohibicija v Ameriki. Tega mnenja so voditelji suhačev v Cuyahoga county, ki so na svojem zborovanju sinoči sprejeli tozadevno resolucijo. Zastopniki kakih dvanajst suhaških organizacij so bili navzoči. Vsi so odobrili kandidaturo predsednika Hooverja. George Southwell, ki je predsedoval suhačem sinoči, je na zahtevo zborovalcev poslal narodnemu odboru za prohibicijo, ki zboruje sedaj v In-dianapolisu, zahtevo, da se opusti ideja tretje stranke, da se odobri kandidatura Hooverja in deluje za njegovo izvolitev. Besedilo brzojavke, ki je bila poslana v Indianapolis, se deloma glasi: "Mi smo prepričani, da je izvolitev Herbert Hooverja. edina pot, da se ohrani prohibicija v Ameriki. Obenem smo prepričani ,da bi ustanovitev tretje stranke razdelila sile onih, ki ve-, rujejo v prohibicijo." Nadalje poslanica nujno zahteva, da se združijo vse sile suhačev v Ameriki in delujejo za izvolitev Hooverja. Ustanovitev tretje stranke, za kar se sedaj deluje v In-dianapolisu, ne bi nič pomagala prohibicijskemu gibanju, pač pa bi mcČno škodovala. --o--| Sramotni steber Millersburg, Ohio, 5. julija. Dva brata, William Wynn, 48 :lct star, in Jesse Wynn, 51 let star, sta. bila danes radi tatvine privezana ob sramotni steber na javnem trgu in sta z volovko vsak dobila dvajset udarcev po hrbtu radi tatvine. Sodnik Putnam jima je dal na izbero, kaj želita imeti, dvajset dni v ječi ob kruhu in vodi, ali pa dvajset udarcev z bičem. Izbrala sta slednje. Spoznana sta bila krivim, da sta ukradla neko ledenico in jo predala za $3.00. Ko je bila kazen gotova, ju je 'šerif odpeljal iz mest? do okrajne meje. kjer ju je spustil. žalostna novica Mr. Jakob Fajdiga, 18602 Shawnee Ave., je prejel iz domovine vest, da je tam preminul njegov brat Franc Fajdiga, po domače Kovačev, doma v Za-klancu pri Vrhniki. Ranjki zapušča tam ženo in štiri otroke, dve sestri in enega, brata, tu v Clevielandu pa tri brate, Andreja,1 Jožeta in Jakoba. Naj mu bo riihla domača -žeblja! Najden otrok ' Bolničarke St. Ann's bolnice so včeraj' dobile v bližini bolnice 6 mesecev starega otroka, ki je sesal na zamašku žganjarske steklenice. Nihče ne ve čegav je otrok. Mestni dolg Skupni dolg mesta Cleveland je znašal 1. julija $127,909,758. Cleveland je manj zadolžen kot esem večjih mest v Zedinjenih (državah. Rojakinja zbolela Zbolela je Mrs. Louise Vrho-vec in| se nahaja v domači oskrbi na 15218 Holmes Ave. Želi-■ mo ji skorajšnega okrevanja. Pozdrav iz Marylanda Lepe pozdrave iz Oaklanda, Maryland vse čitateljem "Ameriške Domovine" pošilja poznani Lindy Lokar. Popravek Včeraj smo poročali, da je .umrl John Supan, pa bi se bilo moralo glasiti Joseph Supan. Iz življenja naših ljudi po širni Ameriki Srebrno mašo bo pel v Ameriki dobro poznani duhovni gospod Rev. Dr. Hugo Bren, slovenski pisatelj in urednik, bivši superior frančiškanov na Brezjah v domovini in frančiški komisar in vizitator. Srebrno mašo bo imel 17. julija v Lemontu, Illinois. Jugoslovanska, Podporna Zveza "Sloga" v Milwaukee, Wisconsin, izkazuje glasom poročila aktuarja 134.31 odstotkov, sol-ventnosti. Mrs. Paulina Fabec, R. F. D. No. 1, Arcade, New York, išče svojega očeta Mate Grzenčiča, ki se nahaja nekje na zapadu. V umobolnici v Wauwatosi, Wisconsin, je umrl rojak Andrej Jerenko, doma nekje od Ptuja, star 54 let. Ker ni imel nobenih sorodnikov in tudi ni bil zavarovan pri nobenem društvu, so se zavzeli zanj dobri rojaki, dočim je slovenski pogreb-nik Mr. John Jelene rojaka brezplačno pokopal. Umrla je v Milwaukee, Wisconsin r o j a,k i n j a Mrs. Mary Osep, v starosti 68 let, doma iz Solčave v Savinjski dolini. Tu zapušča soproga in dva sina, v starem kraju pa enega sina. Nevarni operaciji na želodcu se je maral podvreči rojak John Kastelic v Milwaukee Wis. Isto-tam je tudi nevarno zbolel rojak Frank Zugel. Konvencija Hrvatske Bratske Zajednjce je odredila, da se znižajo plače glavnih odbornikov za 20 odstotkov, dočim so delegati odglpisovali, da znašajo njih dnevnice po osem dolarjev na dan. Konvencija je trajala 18 dni, in znašajo samo dnevnice nad $33,000. Soproga Antona Petelina iz Cornwall, Penna., je prestala težko operacijo v Lebanon bolnici. Družina je prišla v Corn-jwall pred tremi leti iz Aurora, I Minn. ,in ima v Cornwall trgovino in posestvo. Smrtno'se je ponesrečila z avtomobilom 22 letna Julija čufar v Sandy, Utah. Rojakinja je nečakinja Frank Potočnika iz Rock Springs, Wyo. življenje si je končal rojak Anton Kremžar v Gross, Kansas. Vzrok je bila dolga bolezen, žalosten pojav številnih samomorov naših rojakov v ondotnem okrožju, države Kansas ima, svoje vzroke, ki niso vselej vidni. Borba za kruh je eden velikih vzrokov. Dne 2. julija sta se v Fronte-nac, Kans., poročila Amelia Ru-gel in Josip Divjak iz Detroita. Nevesta je hči znane Ruglove družine iz Radley, Kans., ženin ' pa znani slovenski mesar iz De-: troita. 22. junija se je izvršila velika, tragedija na neki farmi v bližini Sharon, Pa. Pred par meseci se je tja naselil Martin Peles s svojo družino. Sreča mu ni bila mila. Oče njegove žene se je nekaj spri s svojo omoženo hčerjo ter jo hotel ustreliti. Predno pa se je oče vrnil z revolverjem, je hči stekla k sosedovim. Medtem se je vrnil Martin Peles, nič hudega sluteč. Ponoreli starec je pa obrnil samokres na zeta, in sprožil. Kroglja je zadela zeta v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. žrtev so odpeljali v mrtvašnico, starca pa v zapor. Pokojni Martin je bil svo-ječasno član treh podpornih organizacij, in; sicer: SNPJ, JSKJ I in HBZ. V teh časih je, bil pri-moran vse tri organizacije pu-jstiti. Zapuščai ženo, štiri sino- ve in hčer v veliki revščini. Poznan je bil kot j ako miroljuben človek. Po dolgi bolezni je preminul v mestu Carlinville, Illinois, dobro poznani rojak Jos. Cerar. V Ameriko je prišel s svojimi starši kot deček. Rojen je bil leta 1890 v Škof j i Loki. V Carlinville zapušča soprogo, dva sina in bratf< Paula. Jugoslovanska vlada, je prepovedala ameriškemu slovenskemu časopisu "Glas Naroda," da bi prihajal v Jugoslavijo, in sicer, kot trdi vlada, ker je pisal proti interesom Jugoslavije. V Duluth, Minnesota, je umrla; Mary Murkovich. Vzrok smrti je srčna hiba. Tu je bivala 23 let. Zapušča moža, sina, hčer in več sorodnikov. Kljub slabim Časom pa se vrtijo veselice, izleti pikniki in druge prireditve naših društev in rojakov po širni Ameriki. Ako čitamo glasila raznih naših bratskih organizacij, dobimo v vsakem časopisu vsepolno vabil na piknike in zabave. Lahko rečemo, da je ob sobotah in nedeljah do 200 zabav in piknikov po širni Ameriki. Slovenec pač neče zgubiti dobre volje, tudi v teh časih depresije ne! V Brooklyn, New York, v Greenpoint Hospital, je umrl rojak John Pauli, star 22 let. Rojen je bil v New Yorku, sin dobro poznane tamojšnje slovanske družine. Rojak Anton Strupar, Box 133, Verona, Penna., išče svojega sorodnika Mihaela Krese vi-cha, ki se baje nahaja nekje v Brccklynu, N. Y. Na New Jersey State Teachers College v Montclair, New Jersey, je pretekli; teden promo-virala Miss Mari C. Štrukelj, hči Mr. in Mrs. Ignac štruklja iz Fairview, N. J. Podeljen ji je bil naslov Bachelor of Arts. Leta 1928 je zvršila svoje študije na Union Hill višji šoli, vroča želja po znanosti in napredku ji ni dala miru, pa se je vpisala v kolegij. Pred poukom in po pcuku je morala trdo delati, d?, si je služila za šolnino in dru go. Miss Marie je dobra dru-žabnica in izvrstna pianistka. Mati in oče in brat imajo dovolj vzroka, da so ponosni na njo. Pred kratkim je umrla v Gilbert, Minnesota, splošno poznana rojakinja Mary Kern, stara 69 let. Rojena je bila v vasi Podboršt pri Komendi. V Ameriko je dospela leta 1913, in je živela ves čas pri svoji hčeri Mary, omoženi Peternel na Gilberts V Forest City, Pa, je umrla rojakinja Eva Borštnik, stara komaj 30 let, ki zapušča moža in tri male otroke. Za njo je v istem mestu umrla Johana Turk, ki je tudi zapustila tri otroke. In nekaj dni potem je umrla v istem mestu rojakinja Mary Be-zek, ki je pustila 10 otrok, v starosti 4 do 18 let, -o--— Avto nezgoda Na vogalu 65. ceste in Superior Ave., se je ponesrečil avtomobil, v katerem se je vozil Stanley Senk, 7916 Crumb Ave. in Mrs. Sofija Derlatka, 1059 E. 78th St. Oba so odpeljali v bolnico. Ukradeni poštni voz Policija je dobila v pondeljelc sporočilo, da je nekdo ukradel poštni truk, ki se je nahajal na praznem lotu na 1809 St. Clair Ave. V traku ni bilo nobenih pisem ali paketov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWSPAPKR Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto 98.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.80 Za Cleveland po ratnaialclh: celo leto $5.60; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka • cente. Via pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBSVEC and LOUIS J. PIKO, Editor« and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 157, Wed., July 6th, 1932 Krvav boj prihaja Dostikrat se na svojih sestankih, sejah ali v domačih pogovorih čudimo, kako se more prohibicija nadaljevati ali vzdrževati v Zedinjenih državah, ko je vendar vse proti pro-hibiciji. Pri tem seveda mislimo na sebe in svojo bližnjo okolico, ne pomislimo pa na milijone protestantovskih Ame-likancev, pri; katerih je prohibicija prišla v meso in kri. To so Amerkanci, ki stanujejo po deželi, vmanjših mestih, do-čim se jih dobi tudi po metropolah precej. Tem so tozadevni voditelji njih pastorji, ki jih vodijo v družabnem in političnem oziru, dočim sami nimajo samostojnega mišljenja. Pa tudi ti pastorji priznavajo danes, da je prohibicija v hevarnosti, toda le i.z namena, da še bolj podžgejo svoje pristaše. Seje izjavil poznan metodistovski vodja: "Ravno bedaj obstoji navječja nevarnost, veliko večja, kot pa mislimo, da dobi prohibicijsko gibanje politično smrt. Zato je pa treba danes boj kot kdaj prej biti neprestano na straži, vsi prijatelji prohibicije morajo postati pravi križarji ter držati vsaj trinajst držav, ki lahko z uspehom preprečijo ostalim 35. državam uničenje prohibicije." In na to se protestanti mnogo zanašajo. Ustava ameriška namreč pravi, da se sme spremeniti le, ako tri četrtine držav v to glasuje ali privoli. Torej se lahko zgodi, da glasuje 35 držav, v katerih se nahaja ogromna' večina naroda, za odpravo prohibicije, toda ako nasprotuje 13 držav z najmanjšim številom prebivalstva, tedaj se prohibicija ne more odpraviti. Na to se prijatelji prohibicije najbolj zanašajo. Zopet govori drugi metodistovski pastor: "Javno mnenje še ni bilo nikdar tako ponesnaženo z lažmi glede prohibicije, kot je baš; danes. Priznati moramo, da znajo mokra-Ši danes hitreje misliti, da imajo boljše voditelje, da se znajo boj spretno boriti, kot mi, prijatelji1 prohibicije. Danes se prjatelji prohibicije moramo boriti z našimi hrbti obrnjenimi proti zidu in odbijati napade. Ako ne dobimo naše mladine za sebe, tedaj smo zgubljeni. Priznati moramo, da, smo naredili silno mnogo napak v našem boju od leta 1917." In metodistovski škof Anderson iz Bostona je sledeče prikrojil svoje mnenje glede prohibicijskega boja: "Dovolj ;e še ostalo krščanskih volivcev v Ameriki, da bodo izkopa-i grobovi in položili v nje politične voditelje in stranke, ki so zapustili prohibicijsko pot in se pridružili mokrašem, dovolj nas je še, da smo zmožni, da preženemo i.z politike vse kandidate, ki pomagajo v boju zoper prohilbicijo. Metodist, ki je indiferenten napram prohibiciji, je zgubil pravico do svojega rojstva, in metodistovski pastor, ki ne pridiga več s prižnice za prohibicijo, ni več metodistovski pastor in bi moral odnehati sramotiti svoje ime kot tak." Brez dvoma je, da so take in enake besede odmevale po vsej deželi, da, se je to čitalo in pridigalo raz 300,000 protestantovskih prižnic milijonom in milijonom, ki obiskujejo protestantovske cerkve. In metodistom se je pridružilo mnogo industrijalcev, najbolj znameniti med njimi Henry Ford, ki je osebno prišel na konferenco metodistov in javno povedal, da je prohibicija najboljše sredstvo, ki je bilo kdaj iz-najdeno v boju za zmernost človeštva. Kdor torej misli, da se bo dalo prohibicijo na lahek, neškodljiv in hiter način odpraviti, ta ne pozna ameriškega naroda in njega nepripravljenosti in nevoljnosti spreminjati ameriško ustavo. Prejkoslej se bodo uresničile besede senatorja Brookharta, ki je izjavil, da ibomo gazili v potokih krvi, predno bo 18. amendment odpravljen iz zapisnika ameriške ustave. In ker je Mr. Butkovič dobil kot desno roko Mr. Miloš Bojiča kot podpredsednika, o katerem sem že prej pisal, da je dikai in mož junak, ki se je izkazal pri vodstvu konvencije v Gary, Ind., se že lahko pričakuje, da bosta ta dva mlada in čvrsta možaka nastopila pot neumornega dela za omenjeno organizacijo, da bosta dala v organizacijo novega duha in novo svežo moč, tako da bo organizacija vsa poživljena še bolj napredovala v korist in ponos naroda. Mnogo nas je Slovencev članov v Hrvatski bratski zajedni-ci. Konvencija je imela sedem Slovencev za delegate. To je znamenje, da smo si bratje v organizacijah in da ni nobene razlike med nami. Osobito pa ne sme biti razlike še tam, kjer smo si bratje v podpori. Veselimo, se vsi skupaj, kadar vidimo napredek enega in drugega in skušaj-r mo si pomagati, če vidimo katerega izmed nas trpeti in v potrebi. Prihajajo težki dnevi za naše organizacije. Težko nalogo bodo imeli vsi glavni uradniki z delom za prospeh organizacij. članstvo mora to razumeti in skušati pomagati, sicer ne bo napredka. Kot član Hrvatske bratske za-jednice in prijatelj novih uradnikov, izrekam iskrene čestitke! Kličem jima, naj se poprimeta dela z vso energijo in pogumom. Ravno tako čestitam tudi ostalim uradnikom, ki so ali ponovno ali nanovo izvoljeni v glavni urad. Roka v roki se poprimite dela. Podpora in zavarovanje je cilj HBZ, kakor je to cilj vsake bratske podporne organizacije. Politika in strankarstvo naj izostanejo. To je navadno krivo, da organizacije bolj ne napredujejo in da se zanaša v organizacije prepir in sovraštvo. Stranke so tudi krive, da so konvencije predolge in preveč burne, kar ni bratsko in ne prija naši novi generaciji, ki bo naša naslednica, in ki bo ravnala vse drugače kot smo ravnali mi. SIROMAKI DANAŠNJIH DNI Cleveland (Newburg), O.—živimo v resnih in težkih časih. Tu siromaštvo, tam beda in obup. Tako neznosne razmere, da se ne da popisati. Tako je danes po vsem svetu. Moja pokojna mati mi je še kot otroku vcepila v srce spoštovanje in ljubezen do starih in siromakov. To se rfti vedno bolj oživlja v srcu v teh težkih in neznosnih časih do zapuščenih in lačnih. V Clevelandu na Broad-wayu in 55. cesta je zelo pisano življenje posebno ob sobotah. Pred približno 14 dnevi sem porabil priliko in opazoval občinstvo, kako deli miloščino siromakom, mojim najdražjim prijateljem. Toda ne smete misliti, da so ti berači moji sorodniki a}i rojaki, ne, ti so meni najdražji le, ker me moja vera tako uči. Ko stojim na tlaku nekaj časa, me nagovori neka žena v češčini: "Gospod, prosim, pomagajte mi. Lačni smo!" Moj, odgovor je bil: "Oprostite, jaz nisem gospod, jaz sem trpin. Moje srce občuti ravno tako, kot "vaše in še večkrat v mnogih slučajih celo več." Dotična žena je bila slabo oblečena, sestradana in ravno tako njeni dve hčerki, stari 5 in 7 let. Dal sem, kar sem imel in kupile so si kruha. Ko človek vidi tako sestradano osebo, bi se tudi železno srce omehčalo. Takih slučajev je danes na milijone po svetu. Torej kje je krivica in kaj je vzrok, ko je vendar na svetu vsega preveč, mi moramo pa, tako trpeti. Saj je hujše kot če bi bili sužnji. Siromak brez noge. Na cementnem tlaku v prahu sedi siromak brez noge. Zakaj je izgubil nogo? Delal je v tovarni in se ponesrečil in odrezali so mu nogo. Revež je v nadlego za vse življenje sam sebi in ljudem. Dovolj žalostno je, da ne sme prositi miloščine. Kadar sedi na cementnem tlaku ,mora imeti v kapi svinčnike, igle ali kaj slične-ga, da ne izgleda kot bi beračil. Da, beračiti se ne sme, ali berača napraviti iz zdravega človeka, to se pa.; sme! . ; ■ ; J i . -i s. 1 f ■ ; Od katefih ljudi! dobi berač največ in od katerih najmanj? Mladi, lepo oblečeni ljudje drvijo naprej svojo pot. Na očeh in obrazih se jim pozna, da jim je siromak v oviro in v nadlego. Pri mladih ni sočutja. Ljudje srednje starosti, priprosto oblečeni, ti'pte že vržejo nikelj v kapo in vzamejo iz nje igle ali svinčnik. Najboljši darovalci so ljudje, priprosto oblečeni v starosti od 40 do 55 let. Torej ali vidite: bočan moški, srednje starosti, brez noge, sedi in čaka nst miloščino dobrih ljudi, da se preživi. In zopet nastane vprašanje: kako se preživi? To ve pa samo siromak sam. On ne more svojega življenja in žalostnega položaja razložiti svojemu nekdanjemu delodajalcu in če ga, je brez, pomena in brez uspeha. Delodajalčevo srce je trdo kot jeklo. Delodajalec ga je zapodil, ker od njega ne pričakuje več mastnega dobička. Vrgel D OPISI ,,, ...................................-......-■■■-..—-------—-——----- „.,... .. - . BUTKOVIČ IN BOJIČ Piše Anton Grdina V zadnjem dopisu sem že omenil o konvenciji Hrvatske bratske zajednice, danes naj omenim par vrstic v prilog možem, ki so bili zvoljeni voditeljem največje jugoslovanske podporne organizacije HBZ. Bratje Hrvatje so v organizaciji drugače uj edin j eni nego smo mi, ki srno si po okusu ustvarja li različne odseke za organiziranje, Imeli smo raj še več različnih, nego eno ali dve večje. Hrvatska bratska zajednica je ena največjih jugoslovanskih podpornih organizacij. - Pred nekaj leti se je združila z Illinoisko £a-jednico in od takrat je postala največja in najbogatejša, šteje okrog 80,000 članstva v obeh oddelkih in ima nad pet milijonov dolarjev premoženja. Sedež organizacije je v Pittsburghu, Pa. Dosedanji predsednik je bil nekaj let Mr. Anton Gazdič. Zadnja konvencija pa si je izbrala novega predsednika v osebi Mr. John Butkoviča, trgovca v Pueblo, Colo. Podpredsednikom pa je bil izvoljen Mr. Miloš BojiČ (Boyd) iz Clevelanda. Mr. John Butkovič je navdušen rojak, poln življenja, zelo zmožen in povsod agilen, delaven in marljiv. Poznam ga še iz urada KSKJ, kjer je bil v gla^-vnem uradu kot nadzornik naše K. S. K- Jednote. Mr. Butkovič je mož katoliškega naziranja in dober govornik. V trgovini je dobro napredoval in je znan kot zelo zmožen trgovec, kar mu bo pri velikem delu za HBZ prišlo prav. Mr. Butkovič je bil vedno moj dober prijatelj in zato sem vesel, da je dosegel urad, ki je sicer težak, toda zmožnost in velika energija, kot jo ima Mr. Butkovič, bo vse premagala in HBZ bo nedvomno pod njegovim vodstvom lepo napredovala. ga je na cementni tlak v prah in se ne zmeni več zanj. Božji mlini meljejo počasi in zelo natančno, zato moramo čakati in trpeti, »da z nami- delajo po svoji volji, a kadar bodo za čeli božji mlini mleti delodajalčeve krivice, takrat bo tudi siromak brez noge vstal s cementnega tlaka, otresel si bo prah, vse-del se bo na stol in njegovih ne srečnih dni bo konec. In to bo le tedaj, ko ga bo delodajalec objel in dejal: "Brat trpin, delila si bova kruh po bratski ljubezni." Kdaj bo zasijala zlata doba bratstva na vesoljnem svetu? Pripravljamo sp že vsi revni in naši voditelji. Delo je že začeto in napreduje, sa.mo ni še čas. Sedaj je še vse v negotovost zavito in tolažim^ se s potrpežljivostjo. Tudi tega bo, konec prej ali slej. Sedanja svetovna kriza je nas zasula kot plaz do vratu in kdo bo tisti veliki mož, ki bo rekel: "Ne potrebujemo več praznih besed ! Treba je dela, ura je prišla 1 Vstani suženj, odvrzi verige! Trpljenje je končano! Pozabi na vse in rešimo v bratski slogi vse človeštvo iz krutega kapitalističnega sistema!" Anton Ferfolja. -—o-- Program piknika Slovenske šole Prvič bosta odpeljala truka izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. ob poldveh. Ako bo potreba ,se bosta takoj vrnila ter vozila toliko časa, dokler ne bodo vsi udeleženci na Kau-škovi farmi. starih dobrih časih. Enake sestanke obdržavajo etno delničarji bivše družbe, ki je nameravala kopati predor pod morjem med Anglijo in Francijo. Še pred svetovno vojno so mislili, da bodo začeli s kopanjem in ljudje so trumoma kupovali delnice tega podjetja. Svetovna vojna je vse skupaj ustavila in misel o prekopu se je opustila. Toda delničarji pri dej o kljub temu vsako leto skupaj, kjer eden drugemu tožijo o izgubljenem denarju, ki so ga vložili v delnicah. Ko se je pred 30. leti odprla filmska industrija, je neki Anglež znašel govoreči film. Ustanovljena je bila delniška družba za razvitje istega. Od tega časa se je govoreči film resnično udej-stvil, toda ljudje, ki so vložili denar v delnice, niso dobili centa za svoj denar. Prva iznajdba govo rečega filma na Angleškem je sedaj brez vsake veljave, toda delničarji se še vedno shajajo vsako leto na sestanek. Nenavaden je vsakoletni sestanek "kluba sedmorice," katerega je pred leti ustanovilo sedem odličnih mož. Dogovorili so se, da bodo imeli enkrat na leto skupno večerjo, kjer si bodo pripovedovali doživljaje, ki so jih srečali med letom. Od tega kluba so danes živi samo še štirje. Nekateri izmed teh so si postali v teku časa smrtni sovražniki, toda enkrat v letu pozabijo na jezo in pridejo k skupni večerji, kjer se veselo zabavajo dasi se morda drugo jutro niti ne pogledajo, če se srečajo na cesti. Najbolj izvanreden pa, je vsakoletni sestanek 40 otrok umrlega Josiah Everard. Temu so štiri žene rodile 40 otrok in ker se je otrokom zdelo težavno do pisovati si med letom, so sklenili, da pridejo enkrat na leto skupaj na gotovem kraju, kjer se lahko pogovore o svojih zadevah. >f Ce verjamete al' pa ne. POROČNI OBREDI Na Japonskem je zadnjih 1,-500 let navada, da pri poročnih obredih ženin in nevesta izmenjata čašo vina in sicer osem-najstkrat po vrsti. Kdo pa končno vino spije, poročilo ne pove. ZELO OBISKANA GROBNICA Najbolj popularna je grobnica umrlega vodje ruskih boljše-vikov, Lenina v Moskvi. Dasi je Lenin mrtev že osem let, vendar obišče njegov grob vsak dan do 5,000 ljudi. -r-0- MANJ PREBIVALCEV Nekatera zgodovinska mesta imajo danes manj prebivalcev, ko so jih imela pred stoletji. Tako ima, na primer, mesto Rim danes manj prebivalcev, kot jih je imelo pred 2,000 leti. Odgovori na vprašanja 1. Ameriški humorist v California, igralec premikajočih - slik. 2. Harrisburg. 3. Prebivalec puščave, član no madskih rodov, Arabec. 4. Viktor Parma. 5. Rev. Marko Pakiž. 6. Mahatma Gandhi. 7. Pri demokratski konvencije v San Franciscu leta 1912 je bil Woodrow Wilson imenovan demokratskim predsedniškim kandidatom pri 46. glasovanju. 8. Opis življenja posameznega človeka, njegovega delovanja in značaja. 9. Buenos Aires. 10. 1906. Star lovec je pripovedoval o svojih dveh psih sledeče: "Bolj bistroumnih psov jih ni na svetu kot sta moja lovska psa. Kadar sem šel po opravkih zdo-mi, sta vedno skočila na divan in se udobno poslužila mehkega ležišča. Razume se, da sem ju vsakokrat dobro pretepel radi tega. Potem sta jo pa pogruntala tako, da sta vselej skočila z diva-na, ko sem vrata odprl. Toda potipal sem divan in ker je bilo ležišče še gorko, sem vedel, da sta zopej; ležala tam. Zopet sem ju pretepel. Ko sem prihodnjič prišel domov, sta psa sedela v kotu in me gledala z najbolj nedolžnim obrazom. Potipal sem divan in v svoje začudenje sem videl, da ni bil gorak, torej nista ežala tam. Ampak čudno se mi je zdelo, da bi se tako hitro odvadila hoditi spat na mehko ležišče, pa sem sklenil, da ju bom opazoval. Ko se nekoč vrnem ia mesta, se potihoma splazim do vrat in pokukam skozi ključavnico. In kaj sem videl v sobi? Moja psa sta stala na zadnjih nogah pri divanu in na vso moč pihala vanj." A "Zakaj se pa jokaš dečko?" "Zato, ker ima moj brat počitnice, jaz pa ne." "Zakaj jih pa ti nimaš?" "Zato, ker ne hodim še v šolo." A Mož je hotel stopiti v voz poulične železnice s svojim' sinčkom, ko v gneči neki bogato oblečen gospod sune fanta v stran, da ta milo zajavka. "Ali bo Bog kaznoval tega hudobnega moža?" vpraša fantek očeta. "Ga je že!" odvrne oče. "Imam že njegovo uro v žepu." A , "To si pa prepovem, gospod! Vi si pa malo preveč drznete! Šele včeraj hte me poljubili proti moji volji in danes poskušate isto." "Kaj ne veste, gospodična, da se zločinec vedno rad povrne na kraj, kjer je storil prvi zločin?" A Brivec, ki je popravljal brivske prostore, je obesil na vrata tablo s sledečim napisom: "Radi popravljanja prostorov, brijem sedaj moje odjemalce zadaj." A Moj prijatelj, odvetnik, gre enkrat na teden v jahalno šolo. Ko je hotel prvič najeti konja, je vprašal: "Koliko pa računate od konja, ako ga vzamem za dve uri ?" "Dva dolarja." "Dobro; ampak računajte, prosim, po času, ko pride konj nazaj. Primeri se namreč lahko, da bo konj prej doma kot jaz." A Gluha ženica se ustavi pred prodajalno starinarja in vpraša prodajalca: "Koliko pa stane tale par čevljev?" V istem hipu se je pa za-bliskalo in močno zagrmelo v temnih oblakih, ženica pa se odpravi naprej godrnjaje: "Saj ni treba biti tako grob! Za ceno bom pa menda j a lahko vprašala." A Pravijo, da je bila najbolj vestna ona gospodinja, ki so jo v Afriki vjeli kanibali in jo deli v kotel, da si jo skuhajo za kosilo. še v zadnjih zdihlja-jih je rekla: "Da ne boste pozabili deti v kotel soli, popra in malo če-bulce." Mož, ki ga je kriza spravila ob vse, reče nekemu prekupčevalcu: "Sit sem že tega življenja! Zato vam prodam vse: hišo vam prodam, moje pohištvo vam prodam, moje dragulje vam prodam, moj avtomobil vam prodam, prodam vam vse moje dragocene slike, prav vse vam prodam. Samo moje žene vam ne prodam, nikdar, za nobeno ceno na svetu — dem vam jo zastonj !" ■ .............. m m m . ■■ .. ■■ ■ ■ -.i- .. ■ ■ Imenik raznih društev EARL DERR BIGGERS: DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Prank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Prank VI-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Ferme. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Dom. Slovenci in Hrvati od 16. do leta se vabijo k pristopu. SV. JOŽEFA, ŠT. 140 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, Prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st St.; zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Volcansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J. Per-ko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu. ŽUŽEMBERK Predsednik Louis Roje, podpredsednik Andrej Škerlj, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph Slogar, zapisnikarica Terezija Jak-šič. Nadzorni odbor: Joseph Šlogar Jr., Frank Razinger in Rok Šprajc. Pomočniki pri blagajniku: Andrej Skerlj, John Zaverl. Vratar John Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern in Ferme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. ar- Domu, soba št. 3 staro poslopje. n SLOVENIJA •Predsednik Louis Tomše, 3846 St. ^lair Ave.; podpredsednik Math Vihale, 998 E 78th gt . tajnik joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 71st St. Nadzorniki: Vihtelic, Germ in Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, . staro poslopje. LOVSKO DR. SV. EVSTAHIJA Predsednik Anton Bevec, podpredsednik Frank Kosten, tajnik Henry Krantz, G113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorniki: Frank Lesar, John Renko in Frank Petrič. Zastavonoša Joseph Japelj. Zastopnik S. N. D. Frank Petrič Zdravnika: dr. F. J. Kern, in dr. Anton Škur. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani ob 9. uri dopoldne. SV. JOŠEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E. ri* J?'-'••podpredsednik Joseph Lau-1039 v riti tajnik John Germ, RniL rnn4^1 St- zapisnikar Anton fephVrwV4^ St. blagajnik Jo-storm n i' 6215 Carl Ave.: za- 455 F Frank Košmrl, nrh3 Nadzorniki: John H. ZakraWv^L Zakrajšek in Anton nv,,s? \ Zdravnik dr. Seliškar. "lustvo Zboruje vsako četrto nedeljo n ™eS,eCU v Slov. Nar. Domu, staro poslopje, soba št. 3. SV. ALOZIJA Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnik, prvi tajnik John Rogel, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Joseph Miller, blagajnik Frank Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, Frank Mulh in Anton Skrl. Zastopnika za Slov. Nar. Dom v Newburgu: Joseph Maver in John Perko, zastopnika za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: Martin Mirtel in John Pes-kar. Društveni zdravnik dr. A. J Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta. KRANJ Predsednik Math Kern, 19105 Mohawk Ave.; podpredsednik John Bro-lih, 1275 E. 55th St.; tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St.; blagajnik Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzorniki: John Kern, Frank Baznik in Frank Fende. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. L. J. Perme, dr. Anton Skur Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Grdinovi dvorani, 6025 St Clair Ave. Društvo plačuje $6 bolniške podpore na teden, in $100 posmrtnine za $1 mesečnine. Sprejema nove člane in članice od 16. do 45. leta. ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Pau-lin, Domen Blatnik in Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Vratar John Cvet. Zdravniki dr. A. J. Perko. Zastopnika za Slov. Nar. Dom Anton Erjavec, Domen Blatnik. Za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. , th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Znidaršič, 6617 ochaller Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John K-raševec, John Mlakar in John Ster-}e- Društvo zboruje vsako četrto so-ooto v mesecu v Slov. Nar. Domu, ",Da .St. 4, staro poslopje. Društvo $200 smrtnine in $1 dnevne oomiške podpore za $1 mesečnine, »prejema nove člane od 16. do 45. leia s prosto pristopnino in zdravnico preiskavo. Društveni zdravniki so. dr. Omon, dr. Kern, dr. Seliškar in dr. Oman. Zastopnik za Slov. Nar. Dom in, Klub društev Slov. Nar. uoma John Znidaršič. SV. ANTONA, ŠT. 138 K. of O. Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1074 E. 74th St.; taj-nik-zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Joseph Gla-vich, 6210 Shade Ave.; pregledovale! knjig: Joseph Hrovat, John Hrovat Jr., Johri Strle. Redar Joseph Meg-lich, vratar Štefan Primož. Društvo zboruje vsaki tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16 do 60. leta. KITAJCEVA PAPIGA SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Frank Perme, podpredsednica Julija Brezovar, finančna tajnica Eva Feterlin, 1165 E. 60th St.; zapisnikar John Sušnik, pomožna zapisnikarica Ana Grčar, blagajnik Frank Majer, pomožni blagajnik John Hrovat. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Bogovič in Josip Me-glič. Seje se vrše četrto sredo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Ignac Še-pic. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr A. J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. "Zakaj tako cinično govorite?" se je posmejal Holley. "Gospod Eden je zagrizen samec — mi je danes razodel." "Poskušal sem vas rešiti. Ali sploh poznate tega Wilbura, ki je osvojil njeno nedolžno in zaupljivo srce?" "Wilbur?" je začuden vprašal Holley. - "Ne morem mu izbiti iz glave, da bi Jacka tako ne imenoval. žal, precej zaničljivo govori o mojem ženinu." Holley se je ozrl na njen prstan. "Ne, ne poznam ga. Mislim pa, da bi mu smel čestitati." "Gotovo da," je menil Bob. "Najbolj zato, ker je tako pogumen. Ampak — nič ne rečem o njem slabega. Kakor sem že danes popoldne povedal ..." "Pustimo to!" je končala Pavla. "O čem pa sedaj premišljujete, Will?" "O nekem večeru v New Yor-ku." In časnikar je pripovedoval. Čas je minil, kakor bi trenil. Ko so! stopili k blagajni, da plačajo, je Bob v bližini zagledal nekega gospoda, ki si' je ravno prižigal cigaro. Po obleki ni bil domačin — majhen mož, na pogled učenjak, ostrega pogleda. "Dober večer, gospod profesor!" ga je pozdravil urednik. "Ah — kako vam| gre? Danes prihajam prav za prav radi podgane dvotrebušnice, ki jo tako nazivi jemo, ker je v nečem podobna kenguruju. Baje živi v teh krajih njen posebni zarod, ki ima tri milimetre daljši rep, kgkor vse druge doslej znane vrste." "Pridite kdaj k meni v pisarno pogledat! Bova nekoliko po-kramljala,1" je predlagal Holley. 'Kdo pa prihaja tu?" Bob je videl, kako se je pri-gugal skozi vrata slok Kitajec, ki je bil videti prastar kakor puščava. Obraz mu je bil brez barve kakor zelo okajena pipa iz jantarja, oči pa so zrle pametno in bistro. "No, Louie, zopet iz Friska?" mu je zaklical Holley. "Da, gospod, zopet sem tu!" je odgovoril visoki, pojoči Kitajcev glas. "Ali vam ni ugajalo?" "Frisko ni lep. Venomer dežuje na, nas. Tukaj je bolje." "Tedaj se vračate na Madde-novo farmo ? Imate srečo, Louie! Gospod Eden se sedaj le takoj odpelje tjakaj, pa ga lahko spremljate." "Le malce vročega čaja. Počakajte hipec, gospod!" je pro- DVOR BARAGA, 1317 C. O. F. Nadborštnar Frank Perme, pod-borštnar Anton Hlabše, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik, blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Lovrenc Zupančič. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry Opalek. Delegata John Hočevar in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Frank Skerl. Sprevoditelja Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje tretji petek v mesecu v stari šoli sv. Vida. SLOV. NAR. DOM, NEWBURG Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar; Louis Fer-folia, Joseph Plut, _ Joseph Košak, nadzorniki; Andrej Žagar, oskrbnik; Josip Smrdel, Josip Lekan, 81. cesta, Mike Vrček, Louis Simončič, Josip Blatnik, Josip Vrček, Rudolph Novak, Matija Zupančič, direktorji. Cenje-mu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred za razne prireditve, kakor poroke, društvene veselice in razna zborova-1 nja po primerni nizki ceni. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA Predsednik Rudolph Švigelj, 1411 Clermont Rd.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6129 St. Clair Ave.; tajnica Mary Maček, 5818 Prosser Ave.; blagajnik Frank Švigelj, 968 E. 77th St.; organizator Rudolph Švigel, 1411 Clermont Ave.; Mary Brunswick, Rudolph Pole in Mary Brodnik, nadzorniki. DRUŠTVO Z. M. B. Andy Sadar, predsednik, 6811 Bonna Avenue; Louis Fink, podpredsednik; Joseph Centa, 1175 Addison Road, tajnik in zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik; John Jančar ml., Frank H. Mervar in Anton Fink, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Skur. Društvo zboruje tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Je na dobri finančni podlagi ter sprejema fante in može od 16. do 33v leta. Plačuje $7 na teden bolniške podpore. Vsa pojasnila dobite pri odboru. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar, podpredsednik Joseph Kenik, tajnik Louis i Hočevar, 9914 Elizabeth -Ave,; zapisnikar Frank Papesh, blagajnik Frank 1 Marinčič. Nadzorni odbor: Anton I Hrovat, Frank Perko in Anton Gla-van. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Joseph Lekan in Joseph Globokar, za S. N. Dom v Maple Heights: Frank Glavič. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti. _ DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Mrs. Julija Brezovar, podpredsednica Mrs. Mary Grdina, tajnica Mrs. Frances Novak, 6326 Carl Ave.; druga tajnica Mrs. Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajnica Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Ka-cunič. Prva odbornica Mrs. M. Skuly, druga odbornica Mr. A. Erbežnik. Nadzornice: Mrs. Louise Pikš, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Jennie Brodnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139 C.K.O. Predsednica Mrs. M. Peterim, podpredsednica Mrs. T. Kostanjšek, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; zapisnikarica Mrs. F. Russ, 1099 E. 71st St. Tel. ENdicott 0369-J; blagajnl-čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v messcu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti._: SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PbESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-: dar, John Martinčič in Frank Lev-i stik. Vratar Valentin Gornik. Za-' sil Louie in počepnil na stol pred barom. "Počakamo vas pred hotelom !" je velel Holley in vsi trije so odšli. Mali prirodoslovec pa je urno smuknil mimo njih i,n izginil v temi. stopnika za Klub društev SND: Anton Zaje in John Levstik. Zastopnika Kluba društev fare" sv. Vida: John Martinčič in Frank Levstik. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1. SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Height, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis ; Simončič. Nadzorniki: Martin Mar-tinšek, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jemec, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave. Dvor Mlade Cvetke, št. 1647 C. O. F. Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nlk, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shustpr, finančni tajnik Ciril Šušteršič, zapisnikar in tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St.; blagajnik Anthony Me-ljač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, : Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevoditelja Cyril Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J. Oman. Vratar Joseph Perko, ■ zastopnik za Slovenski Narodni Dom , v Maple Heights: Anthony Hrovat. i Društveni zdravnik je dr. Anthony J. • Perko. 3493 E. 93d St. Društvo zbo- ■ ruje drugi petek v mesecu ob 7:30 • zvečer v S. N. Domu na E. 80th St. I I Pred hotelom se jei Pavla Wendell poslovila. "Sedaj vaju zapustim, moram pisati pisma." "Kajpa," se je zarezal Bob. "Ne pozabite sporočiti Wilburu da ga pozdravljam!" "To so poslovna pisma," je strogo poudarila. "Lahko noč!" "Torej Louie je zopet tu!" Bob je majal z glavo. "To je bedasto!" * "čemu? Mogel bo marsikaj povedati." "Morda, če pa zopet nastopi svojo službo, kaj bo potem s Charliejem Chanom? Vrgli ga bodo na cesto, jaz pa ostanem sam na pozorišču. Nič kaj prijetno mi ni v lastni koži." "Na, to seveda nisem mislil. Pa saj bo dovolj dela za dva stre-žaja, dokler bo Madden tu. Najbrž bo obdržal oba. Charlie pa bo imel najboljšo priliko, pomeniti se s starim Louiejem. Midva' ga lahko izprašujeva do sodnega dne,' pa ne bi nič izvedela. Rojaku pa bo to laže." Lou'ie Wong Je pridrsal po cesti, s počeni majhno potno tor' bo v eni roki, v drugi pa s polnim1 zavitkom. "Kaj pa ste prinesli s seboj ?" Časnikar je potipal papir. "Banane?" "Tony ima rad banane!" se je nasmehnil starec. "To bo dobro storilo Tonyju." Bob in Holley sta se spogledala. "Louie," je tiho rekel urednik, "ubogi Tony je mrtev!" Kdor bi mislil, da je kitajski obraE vedno brez izraza, bi mu bil ta hip dokazal, da je v zmoti. žalost in jeza sta spačila Wongov obraz, iz njegovih ust se je usula ploha kitajskih besed s tako strašno naglico in živahnostjo, da bi bil vsak prevajalec nepotreben. "Morda sluti?" je zasepetal Bob. Da je Tony umorjen, menim." "Meni se tak6 zdi; Ali vam ne?" še vedno glasno zmerjaj^ je stari upravitelj sedel na zadnji sedež, Bob pa h krmilu. "Pazite se, fant moj," je svetoval Holley. "Na svidenje!" Ta vožnja s starim WongOm je bila najbolj divja v življenju Boba Edena. Luna še ni vzšla in blede neprijazne zvezde niso dajale svetlobe. Voz je drčal med hribi, dokler se ni pred njima odprl pekel, ki ga je Eden občutil, a ne videl. Potein sta zdirjala navzdol po skalnem bregu itn nato po peščeni puščavski stezi. Iz teme so ob vozu žarele potuhnjene rumene oči, zlo-kobno se svetlikajoč, so se zdaj prižigale, zdaj naglo izginjale. Kakor bi ostudni mrtvaški strahovi stezah roke, tako so drevesa vila in stegovala svoje krive veje. In venomer je zadaj v avtu mrmral otožni glas starega Kitajca, ki je obžaloval smrt svojega ptičjega prijatelja. Bob je imel trdne živce, toda bil je neizrečeno vesel, ko so se zasvetile luči Maddenove farme. Hitro je izstopil, pustil avto' na potu in šel odpirat dveri. Veja je bila zagvozdena nad kljuko, vendar se mu je končno posrečilo, odpahniti vrata. Stekel je nazaj na voz in ^peljal na dvorišče. Globoko se je oddahnil, ko je obstal pred skednjem, kjer ga je že čakal Charlie Chan, da mu pomaga. "Dober večer, Ah Kim!" je zaklical Bob. "Pripeljal sem vam tovariša!" Skočil je iz voza. Zadaj na vozu je bilo čudno tiho. "Pridite, Louie! Doma sva!" _ Divja groza ga je prevzela, ko I g je v medlem svitu opazil stare- g ga Kitajca ležati na kolenih, nje- g govo glavo pa viseti ob vratih j avtomobila. j "Počakajte! Grem po luč!" L Charlie Chan je tipaje odhitel g in se takoj vrnil z žepno svetil j- g ko. Ponošeni Louiejevi plašč je jf imel na strani luknjo, okrog nje g pa nekaj vlažnega, temnega. g "Zaboden v stran!" je mrmral g Charlie . . . "Mrtev — kakor g Tony!" , g "Umorjen — pa kdaj!" je za- g ječal Bob. "Morda tisto minuto, !|j ko sem zapustil avto? To je |vendar nemogoče!" n Iz teme se je prikazal Martin Thorn; strahotno se je belil njegov bledi obraz. "Kaj naj vse to pomeni? Zakaj? . . . Toda tukaj je vendar Louie! Kaj pa mu je?" Sklonil se je k vratcem in marljiva Charliejeva žepna svetil j ka je osvetlila njegov hrbet. Temni suknjič je bil na dolgo preparan, kakor da bi bil mož, ki ga je nosil, naglo smuknil skozi ograjo bodeče žice. "To je strašno!" je votlo hro-pel. "Moram brž po gospoda Maddena!' Stekel je v hišo in Bob je ostal sam s Charliejem. "Charlie . . . razparan Thor-nov suknjič ..." "Kaj sem dejal davi: Kdor jezdi na tigru, ne more več z njega!" 10. V naslednjem hipu je že stal Madden poleg njiju. Oba sta bolj občutila, kakor pa videla strašen srd, ki ga je orjak dušil v svojem ogromnem telesu. S kletvijo je iztrgal Charlieju iz rok svetil j ko in se sklonil. Tam v prašnem avtu je ležalo mrtvo truplo moža, ki mu je toliko let zvesto služil. In vendar milijonarjev obraz ni pokazal niti sence pomilovanja ali obžalovanja — pač pa togoto. Ljudje, ki so vedno trdili, da veliki P. J. nima srca, so govorili resnico . . . Madden se je zravnal, ošinil z lučjo bledi obraz svojega tajnika. "Lepe stvari se gode!" je razkačen zasikal. "Zakaj me tako zijate?" je zastokal tresoči se Thorn. "Zijam vas, kolikor hočem! Čeprav sem, pri Bogu, sit, gledati vašo zoprno spako ..." "Tudi jaz vas bom imel skoraj dovolj!" je dodal Thorn in njegov glas se je tresel od prikrite togote. Trenotek sta se merila, medtem ko ju je Bob Eden začuden gledal. Prvikrat je opazil, da sta za krinko svojih vsakdanjih odnošajev nekaj drugega kakor prijatelja . • . Nenadno je Madden nameril luč na Charlieja Chana. "Tu poglej, Ah Kim. To je bil Louie Wong — ki si ga doslej nadomeščal. Razumeš? Sedaj boš moral ostati na farmi tudi tedaj, ko bom odsoten. Kako bo?" "Ostanem, gospod!" "Dobro! To je sedaj edina sreča, ki me je doletela, odkar • sem prestopil prag te prokleta hiše. Nesi mrliča v sobo! Pokličem Eldorado." Stekel je čez verando in po kratkem obotavljanju sta Chan in tajnik dvignila šibko telo za-vratno umorjenega. Za žalostnim sprevodom je počasi korakal Bob Eden. Notri je Madden razburjen mahal pred telefonom. Sedaj je položil slušalo. "čakati moramo. Bedasti policijski komisar iz mesta pravi, da bo čimprej prišel s sodnim zdravnikom. Prekleta reč.! Vso hišo mi bosta postavila na glavo — pa sem prišel semkaj, da bi imel mir!" "Najbrž bi radi vedeli, gospod Madden, kaj se je zgodilo," je začel Bob. "Louieja Wonga sem srečal v mestu, v kavarni Oaza. Gospod Holley mi ga je predstavil in ... " Madden je potrt zamahnil z roko. "Prihranite si to za ono budalo! Lepa reč — res!" Začel je hoditi po sobi kakor lev, ki ga zobje bole. Bob se je usedel na stol ob kaminu, Chan je odšvedral ven in Martin Thorn je molče čepel na svojem stolu. Potrt je strmel Bob v goreča polena. V kakšne reči se je zapletel? Kakšno drzno igro igrajo neki na tej puščavski farmi? Zaželel si je, da bi bil daleč proč odtod, da bi bil v Frisku, kjer je dovolj svetlobe in ropota, ne pa tega gluhega sovraštva in sum-ničenja ter nemih tajnosti. Avto je pridrdral na dvorišče. Madden sam je odprl vrata. "Prosim, potrudite se v sobo, gospodje!" Svojemu glasu je hotel dati zvok ljubeznivosti, -ki pa je bila precej hripava in gričasta. "Zgodila se je, žal, majhna nezgoda!" Pristopil je suh mož rjavega zagorelega obraza. "Dovolite, da se vam predstavim. Jaz vas sicer poznam, gospod Madden, vi me pa gotovo, ne poznate. Policijski komisar Brackett. In to je naš mrliški oglednik, doktor Simms. Nekdo je bil umorjen? Vsaj tako sem razumel po telefonu." "Morda boste rekli tako. K sreči pa ni bil nihče poškodovan. Noben belec, menim. Le moj kitajski upravitelj Louie Wong." Ravno o pravem času je vstopil Ah Kim, da je lahko slišal te besede. In njegove oči so se skrivnostno zabliskale. Komisar se je približal divanu. "Ubogi stari Louie! Ne morem si misliti, da bi zvesta duša mogla imeti kakega skrivnega sovražnika." Zdravnik, čvrst, mlad človek, je začel preiskavati. Brackett pa je stopil k Maddenu. "Radi bi vas kar najmanj nadlegovali. Ne morem pa se izogniti nekaterim vprašanjem ..." "Seveda! Obžalujem, da vam sam ne morem dati nikakih pojasnil. Bil sem v hiši, ko je moj tajnik" — kazoč na Thorna — "pridirjal z novico, da je tale gospod tukaj, gospod Eden, pravkar pripeljal na dvorišče Louiejevo truplo." Komisar je z zanimanjem pogledal Edena. "Kje ste ga našli?" "Bil je čil in zdrav, ko sem ga srečal." Bob je poročal o svojem srečanju z Louiejem v kavarni Oaza, kako sta se vozila v temi po puščavi, kako je obstal pred vrati in končno, kako je odkril strašni zločin. Brackett je bil osupel. "Zelo zagonetno! Vi menite, da je bil umorjen, ko ste odpirali dveri? Kako utemeljujete to domnevo?" Alfalfa Bill se spoprijaz-nil z Rooseveltom Oklahoma City, Okla., 5. julija. Governer države Oklahoma, William Murray, znan pod imenom "Alfalfa Bill," eden največjih nasprotnikov Roosevelta pred konvencijo, je podal kandidatu Rcoseveltu roko v spravo in bo deloval za njega. Governer Murray je dobil povabila treh raznih organizacij, da postane kandidat tretje stranke, toda je vsa odločno odklonil. MALI OGLASI Tri sobe male, čedne sobe, se oddajo v najem za pečlarje. Tudi garaža se da v najem. 1125 E. 60th St. (158) Iščem delo na farmah. Pripravljen sprejeti vsako delo. Vprašajte pri F. Suhadolnik, White & Miner Roads, Gates Mills, Ohio. (159) Pozor! Opozarja se vse člane društva Kras, št. 8 SDZ, da se v vseh slučajih društva obračajo do novega tajnika in sicer sledeče: John Rotar, 679 E. 159th St. (157) PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. Aug. Koltander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PUODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA (Dalje prihodnjič) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SI.OVENSKI RAZVAŽALEO LEDU IN FKKMOUA 1191 E. 167 th St. PokličiOi KEoraor« 4381 cxiixiinixxixxixnixxiixr; WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineer« Bid«. Tel. MAln H88 U R E i 0 dr, S Pondeljek. torek, četrtek od 6:30 do 8, 1MN)NG» THEY FORFEITED THE "t, <5AME-TOO TIRED TO TAKE THE FIEL-D © 1032 Lee W. Stanley Central Pre«« 1. Mož brez glave Inšpektor Jackson je poklical stražnika, pokazal mu velik Daimler avtomobil ter dejal: "Tisti avtomobil stoji tamkaj že dovolj dolgo. Seveda,, ljudje iz Bond ulice nakupujejo zelo dolgo .—to vemo —vendar, avtomobil pa stoji tamkaj že predolgo. Samo namignite šoferju — razumete?" Stražnik je pokimal. Večer je že nastal, a šofer ni še prižgal na avtomobilu luči. Za volanom je sedel moški. Oči vidno je dremal. Stražnik je potrkal na šipo, oni pa se ni zganil, Potrkal je krepkeje — nestrpno. Možak je vsekakor trdno spal. Nato je stražnik odprl vrata ter zaklical: "Hoj! Zbudite se!" Ker se pa šofer še ni zganil, ga je stražnik nalahno stresel — možu pa je padla glava raz vrat in se zavalila na tla. Trenutfk je bil stražnik osupel, čeravno je bil kaj trdnih živcev. Nato pa se je nasmehnil. "Zopet kaka neumna šala, menda!" Pri-pognil se> je ter predmet*pobral, a ga takoj zopet med kletvijo izpustil. Bila je resnična glava, že mrzla. Stražnik je mirno zaprl vrata ter 'šel k inšpektorju. Pošepe-tal mu je, kar je doživel. "Ste gotov?" je vprašal Jackson. "Pribito gotov. Glava se je kar strkljala na tla. Vrata sem zaprl." , "Popolnoma pravilno —tu nočemo vzbuditi pozornosti -mimoidočih. Kaj naj storimo? Ali znate voziti avtomobil ?" "Da, gospod. Saj sem vozil transporte v, času vojne." In stražnik je bil ponosen na to. "Tedaj stopite v avtomobil in odpeljite v Scotland Yard. Vsekakor bo to poseben slučaj. Pazite, kako boste premestili truplo, da ne izbrišete kakih odtisov prstov. V Scotland Yardu pa počakajte mene. Skušal bom nekoliko poizvedovati tu — a potem pridem takoj za vami. V Yardu pa jim povejte, da pridem čimprej, čim manj razburjenja, tim bolje! Razumete?"' "Re-zumem, gospod," je dejal stražnik na običajen način, nato stopil proti avtomobilu, odrinil mrtveca s svojim telesom, ne da, bi se ga dotaknil z rokami, ter je odpeljal. Inšpektor Jackson je vedel takoj, da bo ta slučaj jako zanimiv; takšen, kakršnega on ni še dobil v svoje roke. Takoj je začel poizvedovati. Policijski ravnatelj Hendon in njegov prijatelj in drug Watkins sta pila v svojem klubu čaj, ko jima« je novico sporočil nek sel iz Scotland Yard,a. Okoli nju je bil navadni krog parasitov, ki so vsekakor iskali nju znanja, morebiti, da jim to znanje ke-daj pozneje koristi, ko bi se njih postavno delovanje katerikrat spremenilo v nepostavnega, ali pa tudi morebiti vsledtega, da se kasneje pri prijateljih pohvalijo, da so imeli priliko govoriti b tako slavnima možema. Nič ka j posebnega ne bi bilo, ko bi kak parasit dejal svojemu prijatelju kasneje: "Veš, prijatelj, danes sem bil skup s Ilendonom in Watkinsom, ki ju štejem med svoje najboljše prijatelje." Nihče, ki bi ju mimogrede pogledal, ne bi ju spoznal kot policijska veljaka. Imel bi ju pač za- dva navadna možaka, ki sta prišla na skodelico čaja, Hen-dona bi vsekakor vsakdo zamenjali za kakega profesorja teologije ali kake druge znanosti. Kot potrdilo v to bi vsekakor vsak navajal njegov resni, globoko razorani obraz, vdrte, sve- tle oči in visoko čelo. In tudi po njegovem glasu in lepem vedenju ga ne bi nihče sodil, da je mož, ki je onemogočil delovanje že neštetim obupanim in naj-predrznejšim kriminalcem. Njegov tovariš je bil sicer povsem različen, vendar pa tudi v nobenem oziru ni izgledal kakor policijski uradnik. Inteligentni in okrogli, smehljajoči se obraz, veliki naočniki ter zvonk smeh vsekakor niso naznačali, da bi utegnil biti ta mož najhujši sovražnik vseh, ki na katerikoli način škodijo človeški družbi. In vendar sta, stala ta dva mp-žaka, kot trden plot med miroljubnimi angleškimi prebivalci ter vampirji, ki neprestano preže v temi. Sel je, izročil list Hendonu. Ta ga je kakor mimogrede prečital ter ga dal Watkinsu in dejal mirno: "Menim, dai lahko sprej-meva,, kaj?" Watkins je baš tedaj pripovedoval neko smešnico. Poznan je bil po vsem Londonu kot najboljši zbijalec šal. Obrisal si je naočnike, se opravičil pri ostali družbi ter dejal: "Da, seveda!" ter vrnil list Hendonu. "Nobenegai odgovora," je dejal Hendon slu. Watkins je končal svojo smešnico, kateri, je seveda sledil vsesplošen smeh. Nato sta sedela še nekaj časa, nakar je Hendon pogledal na uro. "Nu, mislim, da morava sedaj zopet na delo,'' je rekel. "Imata kaj posebnega?" je vprašal nek radovednež, ki bi vsekakor hotel imeti kako posebno novico za svoje baš tako radovedne prijatelje. Wjatkins se je nasmehnil: "Nikakor, nikakor! Le običajno delo v uradu. Saj ne zapiramo vedno samo ljudi, to veste." "Vaše delo je vsekakor jako zanimivo," je pristavil radovednež. "češče," je odvrnil Hendon. Zunaj sta poklicala izvoščka. Brezbrižno sta sedla v avtomobil. "Kaj menite vi o stvari?" je vprašal takoj Watkins, ko sta bila v avtomobilu. "Prokleto! Komaj smo rešili Hoxtonov slučaj, pa, že pride t&le. Pa baš taka posebnost, ka- kršno časopisje ljubi — mož brez glave — Bond Street! Upajmo, da je kak navaden mesečnik." Watkins se je nehal smejati. Razumel je, da bodo morebiti poizvedovanja vzela par mesecev, a medtem bo časopisje z gnjevom bičalo policijsko osob-je, češ, kako nesposobno je. "Po-trpiva, da dobiva vsaj nekaj podatkov o stvari. Morebiti se bo kar sama, od sebe rešila, Saj imamo sedaj dovolj dela s temi prokletimi tatvinami in vlomi." S tem je mislil na tatvine, ki so se čedalje bolj pogosto dogajale v hišah imenitnikov, ;in ki so postavljale vsled njih značaja policijo pred nemalo uganko. V najbližji bodočnosti pa so imele te tatvine postati še bolj zagonetne. V Scotland Yardu ju je pričakoval inšpektor Jackson s . policijskim zdraviiikom. "Nu?" je .vprašal Hendon, sedel za mizo ter ponudil navzoč-, nim svalčic. "Sedite, prosim." Jackson je izvlekel svojo bfei ležnico ter s vsakdanjih! glasom pripovedoval, kako sta s stražnikom našla, avtomobil na Bond Streetu.. Pristavil je še z gotovostjo: "O limorjenčevi identiteti ni nobenega dvoma. Ime mu je Barran — Jurij Barran — 14 Percival Mansions, Hyde Park, W." "Trenutek!" je dejal Watkins. "Kako ste vse to izvedeli?" "Zelo lahko, gospod. Na obleki je imel znake, a tudi je bilo njegovo ime na avtomobilski listini. V žepu pa sem našel pisma in posetnice." "Dobro. Nadaljujte!" "šel sem tudi že v njegovo stanovanje. Jako bogato opremljeno stanovanje je imel. Tamkaj pa ni bilo nikogar, razun sluge, po imenu Wilkins. Gospod Barran pa je zapustil dom že ob osmih zjutraj. Prespal je v stanovanju, a prejšnji večer je prišel s svojega posestva v Sussex-u. Wilkins pa mi ni vedel poyedati ničesar o avtomobilu, kakor to, da pričakuje, da se bo z-istim danes pripeljal šofer. Pripeljali smo nato Wil-kinsa, semkaj, da identificira mrtveca, kakor tudi, da podpiše svoje izjave." i 1 : , "Kako pa, z odtisi prstov?" "Saj res, gospod! G o spod Tewson jih je že fotografiral.-Našli pa smo jih vse po obrazu in na tilniku. Sedaj bo posnel še odtise mrtvečevih prstov." "Zelo dobro. Vsekakor bomo potrebovali, kakor pač navadno, popisa. Dejali ste, da je bila glava odrezana?" "Do, gospod. Docela. Baš kakor bi ga bili guillotinirali. Nobenih vidnih udarcev ali sle- dov." ; "Kaj menite vi, Dr. Hanson?" je vprašal Hendon zdravnika. "Preiskal sem telo le nekako površno. Ni ga pa dvoma, da je bila glava odrezana s kakim zelo ostrim predmetom — nikakor ne bi mogla to biti sekira ali meč. In še nekaj drugega je — " "Kaj?" "Zelo težavna stvar." Zdravnik je tiho kadil. Oči je imel napol zaprte. "Gre se za časovno razdobje. Vsekakor — ako je bil še živ danes zjutraj ob osmih ... ne nikakor ne morem razumeti!" "Kaj menite s tem?" se je sklonil naprej Watkins. Zadeva ga je očividno zanimala. "Nu, v takih slučajih," je nadaljeval Hanson, "čeravno nisem bogve kako izvežban, vendar vem, da nastane nekako strnjenje. ,* In to strnjenje na mrtvecu je nekako prezrlo, preveč napredjovalo. Hrbtenica štrli predaleč iz mesa, ki se M gkrčilo. To bi še utegnilo"^ dqati edino po preteku štiriindvajsetih ur. To je baš, kar v tem slučaju ne morem razumeti. Vsekakor bi se moral obrniti za nasvet, do kakega francoskega tovariša, ker ti se bolj razumejo na/ odrezane glave." Zdravnik je obmolknil, zato je pričel pripovedovati zopet inšpektor Jackson. "Našli nismo nobenih sledov krvi, a mrtvec je imel ovratnik visoko privihan, okolo samega vratu šei zavratno ruto — to pa očividno zato, da je stala glava pokoncu." "In iz tega sklepate, inšpektor," je dejal Hendon, "da so umorjenca pripeljali tjakaj v avtomobilu, ga posedli za volan, a morilec ali njegov sokrivec, se je.na, skrivaj izmuznil? Ali ste še kaj poizvedeli na1 licu mesta ? Ali ije morebiti kdo videl, da bi bil kdo žapustil' avtomobil?'' ' ' "Ničesar* gas p od. Trudil sem s6 sicer, a razumeli boste, da je ob; tem času na ulici zelo mnogo ljudi, a postajalo je razun tega tudi že tmično:' Kaj lahk6 bi se tedaj vsakdo odstranil iz avto-mobila, stopil v kako trgovino, ali pa se pridružil množici, ne da bi kdo v njegovem početju.mogel slutiti kaj sumljivega." Nekdo je potrkal na vrata. "Naprej!" je zavpil Hendoit precej raEdražen, ker ni bil vajen, da bi ga kdo motil med takim posvetovanjem. Vstopil je nek uradnik. "Nek moški je zunaj, ki hoče govoriti z vami. Zelo mi je žal, gospod. Vendar mislim, da hoče govoriti o tem umoru. Strašno je razburjen in zahteva na vsak način, da ga javim vam samemu. Zelo