Oust Vruvua QiUiii FATHER BERTRAM) fQMQ / Q f St. Mary's, Lemon, ' IMMIGRANT ARCHIVES University of Minnesota AVE MARIA Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Lemont, Illinois Naročnina—Subscription rate: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim slovenskim fantom, ki se izobražujejo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.f.m. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL. o.Lm. Pomožni upravnik—Ass't manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m. Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois JUNIJ, 19^49 LETNIK Ml VSEBINA Evangeljski prizori........................... 1 Sveti Anton padovanski....................... 3 Priredil p. Alojzij, o.f.m. Marija in sveti Duh............................. 6 Poslovenil p. Martin, o.f.m. V objem misijonov............................. 12 P. Rudolf, o.f.m. Križem kraljestva krila....................... 18 P. Martin, o.f.m. S križem in sidrom ............................. 20 Prestavil p. Bernard, o.f.m. Lemontski odmevi .............................. 25 Samostanski firbec Kramljanje na zapeČku........................ 28 Published monthly — except October, when published semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14. 1945. Junij, 1949 AVE MARIA Letnik 41 Evangeljski prizori "Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj" 7\7"AŠ GOSPOD HOČE s priliko pokazati božjo ljubezen do grešnikov. Zato pove J. V zgodbo o nesrečnem sinu, ki se je po grešnem življenju skesan povrnil k svojemu očetu. Zgodilo se je, da je neki oče razdelil med dvema sinovoma delež imetja, ki jima je spadalo. Mlajši sin je s svojim deležem storil, kar lahkomiselni sinovi večkrat storijo v enakih slučajih. Zapravil je vse svoje premoženje s pijančevanjem in razuzdanimi ženskimi. Cez en Čas mu ni več denarja ostalo in, kar je bilo še hujše, so prišli slabi časi v tisto deželo. Od lakote bi skoraj poginil, ko bi ne našel službe pri nekem meščanu, da si tako zasluži vsaj potrebnega kruha. Dobil je službo, ki se je smatrala za najnižjo - službo prašičjega pastirja. Za Jude pa je bilo to Še posebno poniževalno, ker so imeli prašiče za nečiste Živali. Bolj se ni mogel ponižati sin bogate, imenitne rodbine, kakor da pri tujem poganu pase take Živali. S svojim delom si pa ne zasluži toliko, da bi se do sitega najedel. Revščina Šele odpre sinu zaslepljene oči. Spomni se doma, kjer se zadnjemu hlapcu pod ljubeznivim očetovim gospodarstvom bolje godi ko njemu. In tega je sam kriv. To spozna in v skesanem srcu se mu rodi sklep, da se vrne domov in poprosi očeta, naj mu vsaj toliko odpusti, da ga sprejme za najnižjega delavca pri hiši. Sin izvrši svoj sklep. Pa oče ga sprejme vse drugače, kakor je on sam pričakoval. Jasno je, da ga je oče tako rekoč Že kar čakal, kdaj se domov povrne, in misel na nesrečnega sina mu ne daje miru, dokler se nekega dne ne ozira po okolici in zagleda prihajajočega sina. Ko vidi, kako je sin od gladu shujšan in kako mu je obleka raztrgana in zamazana, se mu zasmili in kar hiti njemu naproti, ga objame in ponovno poljublja. Tako pokaže, da mu je izgubljen otrok še vedno v srcu ostal. "Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj," obžaluje sin svoje preteklo grešno Življenje. V teh besedah zadoni glas vsakega skesanega grešnika, kateremu misel na neskončno dobroto in usmiljenost božjo rodi upanje, da se mu grehi odpustijo. Mtiller TO JE MOJE TELO Ljubitelj mri j in, sveti Anton pa- tdovanski, se je rodil leta 1195 v Lizboni na Portugalskem ravno na praznik Marij inega vnebovzetja. V osmini praznika je bil v Marijini cerkvi krščen. To je bila nekaka predpo-doba njegovega posebnega češČenja, ki ga je pozneje imel do te skrivnosti Marijinega povišanj a. Njegova mati mu je vcepila Že v prvi mladosti češ-čenje in ljubezen do preblaŽene Device Marije. Večkrat mu je kazala na blif-njo Marijino cerkev ter ga opomnila na njegov rojstni dan. Čista ljubezen do Boga ga nagnje, da zapusti svet in si izvoli ponikni me-niŠki stan. Kot petnajstletnik stopi v samostan redovnih korarjev blizu Lizbone. Ker ga pa pogosto obiskovan-je sorodnikov in znancev moti pri u-čenju in pobožnih vajah, se z dovoljenjem predstojnikov preseli v od-stranski samostan sv. Krila v Koimbri. Leta 1220. pripelje kraljevič Don Pedro ostanke petih frančiškanskih misijonarjev, ki so v Maroku trpeli in umrli za sveto vero, da jih shrani v cerkvi sv. Križa. Tedaj tudi Anton goreče zahrepeni nevernikom evangelij oznanjati in, ako bi bilo Bogu ljubo, tudi s svojo krvjo resnico potrditi . Da bi mogel to izvršiti, se odloči prestopiti v red manjših bratov, to je, v red sv. Frančiška, ker naloga frančiškanov je bila v krajih never-nikov misijone ustanavljati. človek obrača, Bog pa obrne. Toliko je Anton gorel redovnega duha, da so se starejši bratje kar Čudili njegovi ljubezni do uboštva, ponižnost i, pokorščine in spokornosti. Zatorej je kmalu prejel dovoljenje iti v Afriko. Toda huda bolezen ga prisili nazaj na Španjsko, nasprotni vetrovi pa ladjo zaneso na sicilijanske bregove. Mirno se svetnik vda v voljo Gospodovo, ki ga je v blagor Cerkve namenil Evropi prihraniti. Živel je skoraj nepoznan v raznih samostanih do leta 1221. Tedaj je pa dotekel čas, ko je Anton nastopil na od Boga mu odločeno pot. Sv. Frančišek je v Asiziju sklical splošen zbor bratov ob binkoštih tistega leta. Antonov gvardijan (predstojnik) mu je ukazal, naj zbranim bratom kaj poduČnega spregovori. Pokoren kakor vselej, začne Anton pridigati in govori tako lepo in zgovorno, da se mu kar ne morejo bratje prečuditi. Nato odloči sv. Frančišek Antona za pridigarstvo, samo mora se poprej dobro izu6iti v bogoslovju. UČil je potem tudi po očitnih Šolah, tako da je Šel sloves njegove učenosti po vsej deželi. "Veseli se, o Devica Marija, veseli sem ker si vse krivoverce zatrla po celem svetu!" Tako poje sv. Cerkev v svojih uradnih molitvah. Kadarkoli je kaka kriva vera svojo strupeno glavo povzdignila, jo je zavrnila in zatrla nebeška Kraljica s svojo mogočno roko. V tem boju pa se Mati božja poslužuje svojih posebnih Častilcev. Tako Marijino orožje so bili sveti apostol Janez, sv. Atana-zij, sv. Hieronim, sv. Dominik in drugi. V to vrsto spada tudi sv. Anton. Z ostrim mečem božje besede je hodil od mesta do mesta ter neprestraSeno napadal sovražnike svete vere. Na njegove pridige se je prav veliko krivo-vernih albigencev spreobrnilo. Zato so mu sploh rekli, da je "kladivo kri-vercev. " Kakor pa je s pomočjo svoje nebeške Matere premagal sovražnike svete vere, tako je premagal tudi hudobnega duha, ki ga je večkrat hudo napadal. Tako otroško zaupanje je imel do pre-blažene Device, da jo je tudi v najmanjših nadlogah klical na pomoč. Kolikokrat se mu je prikazala, ni znano. Iz ponižnosti je on vse posebne milosti zase ohranil. Ker je bil rojen na praznik Marijinega vnebovzetja, je celo svoje Življenje posebno častil to njeno skrivnost. Zato mu je bilo hudo, ko so nekateri učeniki trdili, da je bila le duša Marijina v nebo vzeta. Ko je bil nekdaj ves zamišljen v veliČastvo, katero uživa Mati bo~žja v nebesih z dušo in telesom kot nebeška Kraljica, se mu Marija v nebeški svetlobi prikaže in ga zagotovi, da je res z dušo in s telesom v nebo bila vzeta in da naj ta nauk brez skrbi oznanja. Znano je, da slikajo sv. Antona z Detetom Jezusom v naročju. O tihi polnoči je nekdaj Anton bral o nebeškem Detetu v evangeljskih knj igah. Ko premišljuje in moli v sveti zbranost i in plamteČi pobožnosti, glej, naenkrat se po sobi razlije Čudovita svetloba in ljubeznivo Dete milo se smehljaj- oč leži v njegovem naročju. Anton mu zre v žareče obličje in preiskreno pritiska Pete na svoje ljubezni polno srce. To se je zgodilo v hiši pobožnega meščana na Francoskem, ki je sam videl in tudi s prisego potrdil to čudo. Življenje tega ljubitelja Marijinega je tako bogato čudežnih dejanj, da bi lahko spisal veliko knjigo. Zadovoljni pa moramo biti s prav kratkim življenjepisom. Tako pridemo do leta 1231, ko ga poprosijo Padovanci, da naj ima postne pridige pri njih. Privolil je, ali konec posta mu moči vsled toliko tru-dapolnega dela in ostrega pokor jen j a nana g loma tako oslabe, da mora iti na deŽelo, kjer so bratje imeli celice, in tam se je pripravi j al na srečno smrt. Ker je prihajala bolezen vedno hujša, izreče Anton željo, da ga naj prenesejo nazaj v mesto. Toda zavoljo presilne ljudske množice ne morejo z njim v mesto in zato ga neso v samostan sester zunaj mesta v sobo spovednika. Tukaj prejme svete zakramente in vedno ima oči obrnjene le kvišku. Ko ga zbrani bratje vprašajo, kaj vidi, jim odgovori, "Vidim svojega Gospoda!" S temi besedami je umrl na 13. dan junija 1. 1231, šele v 36. letu svojega Življenja. Veliko Čudežev se je zgodilo Že na dan pogreba. Ozdraveli so gluhi, mu-tasti, slepi in hromi, Če so se le dotaknili njegovega mrtvaškega odra. Komaj je potekel mesec dni, 2e* so po-lali v Rim pri£e za petinštirideset čudežev - med njimi dva mrtva zopet otivela - ter so prosili, naj bi bil MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 s^ JUNIJ Molin/o za japonske novospreobrrjjence. Anton slovesno k svetnikom prištet. Takoj drugo leto ga je pape/ Gregor i j IX. proglasil za svetnika. Ko je bila cerkev Matere božje v Pa-dovi leta 1263. podaljšana, so bile svetinje sv. Antona prestavljene . Ko so grob odprli, so našli, da je svetnikova glava Še cela, s kožo in lasmi. Jezik pa je bil Še čisto nest rohnel kakor jezik živega človeka. Sv. Bonaventura je vzel jezik v roke in zaklical: "O blaženi jezik! Vedno si oznanjal slavo Gospodovo in druge si napeljeval v njegovo češčenje. Zdaj se očitno vidi , koliko zasluženje imaš pri Bogu!" dandanes kaže jo ta sveti jezik shranjen v zlati skrinjici v mes tu Padovi. Ker je sv. Anton veliko storil v božjo čast v tem mestu in ker njegove svetinje tam počiva j o, ga imenujemo Antona 'padovanskega'. Krščanski svet ga visoko Časti in v raznih potrebah na pomoč kliče, zlasti ob izgubi kake reČi, ne samo Časnega blaga, marveč tudi ob še bolj boleči izgubi zakonske ljubezni, ljubezni otrok in vseh drugih oseb, ki so posebno drage našemu srcu. P. ALOJZIJ, o.f.m. sv. anton padovanski ubogim kruh deli KO JE NAŠ GOSPOD začel svoje javno življenje s krstom v Jordanu, je prišel na njega sv. Duh v podobi goloba in glas iz neba se je slišal, rekoč: "Ta je moj ljubljeni sin, n ad katerim imam veselje (Mt. 3:17)." In ob koncu svojega bivanja na zemlji je apostolom naroČil, naj Čakajo na prihod sv. Duha, katerega jim je bil Že večkrat obljubil, da jih razsvetli o vsem, kar jim je bil učil, in da izpopolni njegovo delo. Tako vidimo, da se je Marijino življenje kot soodreŠenica začelo pod vplivom sv. Duha. Pri oznanenju ji je namreč nadangel Gabriel povedal: "Sveti Duh bo prišel nad te in moč Najvišjega te bo obsen-čila (Luk. 1:35)." In ko sveto pismo zadnjič omeni Marijo, jo zopet omeni v zvezi z istim sv. Duhom, ki jo je ob včlovecenju obsenČil. Ona je bila v sredi apostolov, ko je sv. Duh -S L MARIJA IN SUETI DUH 1 J razlil vso polnost svojih sedmerih darov na apostole. Dasiravno ob binkoštih mislimo pred vsem na apostole in na darove, ki so jih oni prejeli, in na čudovite dogodke onih prvih dni mlade Cerkve Kristusove, ne smemo radi tega pozabiti na Marijo. Ona je tudi z apostoli vred prejela iste nadnaravne darove in sicer v najvišji meri, kakor jih ni nikdar prejela nobena druga božja stvar. Marijino življenje je v primeri z življenjem apostolov pred vsem skrito življenje. Četudi je ona za Kristusom največ prispevala in sodelovala v odrešenju človeštva, je kljub temu ostala večidel skrita in tako rekoč nepoznana. In tako je ostala tudi po prejemu sv. Duha. Njej niso bili dani darovi sv. Duha v ta namen, da bi šla v svet pridigat evangelij Kristusov, kot se je zgodilo pri apostolih. Za apostole je prinesel binkoštni dan popolno spremembo. "Napolnjeni so bili vsi s Svetim Cuhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh izgovarjati (Ap. dela 2:4)." Doslej so bili tako počasni za razumevanje .Kristusovega poslanstva, zdaj pa so bili duševno popolnoma razsvetljeni in prenovljeni, tako da jim je bilo vse jasno. Poprej so bili apostoli tako boječi,.da so iz strahu za svoje življenje celo tajili in zapustili Kristusa, ki so ga pa v resnici- tako ljubili. Peter, ki je bil tako skrajno boječ, je zdaj pogumno stal pred veliko množico, ki je petdeset dni poprej tako krvoločno zahtevala smrt Jezusa, in je brez strahu izpovedal svojo vero v njega, ki ga je bil trikrat zatajil. Njegov odgovor onim, ki ga preganjajo, ni več: "Ne poznam tega Človeka," marveč je: "Sodite, ali je prav pred Bogom, vas poslušati bolj ko Boga (Ap. del. 4:19)." Iz dvorane zadnje večerje so zdaj šli dvanajsteri kot resnični apostoli ven v vse kraje sveta, pridigat evangelij Kristusov, in veselili so se, kadarkoli so smeli kaj pretrpeti za Ime Jezusovo. Božja luČ, ki je njih duše napolnila, in neustrašeni pogum, ki jih je silil naprej, so bili prav za prav Še bolj čudoviti kot dar jezikov in dar čudežev. Zdaj so možje z živo vero v pravem pomenu besede. Apostoli so v dejanju, ne le v besedi. To je storil sv. Duh apostolom. Marija je, kot že rečeno, tudi prejela vso polnost sv. Duha. Na zunaj se pa ni poznalo kakor pri apostolih. Delovanje sv. Duha v Človeški duši je odvisno od tega, kako je duša pripravljena njegov prihod in kako ga sprejme. Čim bolje je človek premagal svoje strasti in Čim tesneje je z Bogom združen, tem večji je vpliv sv. Duha v njegovi duši. Marija je bila brez vsakega greha ali celo brez najmanjše sence greha, bila je milosti polna in njeno notranje življenje je bilo popolnoma urejeno po volji božji. Milost božja je rastla v njeni duši prav od Časa, ko se je začel razvijati njen otroški razum. Ta milost se je vedno bolj pomnoŽevala po Marijinih neprestanih dejanjih ljubezni do Boga, še bolj pa po njeni tesni zvezi s Sinom božjim. In srčne bolečine, ki jih je prenašala radi misli na prihodnje trpljenje njenega Sina, kakor tudi križanje njene duše na gori Kalvariji - vse to je na najtesnejši način združilo njeno dušo z Bogom. Torej Marija je bila najboljše pripravljena na binkoštni prihod Tolažnika, sv. Duha. Kar je milost božja tedaj storila v njeni duši, je znano le Bogu. Za Marijo je bil binkoŠtni dan prav za prav višek njene združitve z Bogom na zemlji. Sv. Duh je živa, večna in bistvena lju- bezen, ki prihaja iz Cčeta in Sina. Ko govorimo o sv. Duhu, da je on "dar božji", hočemo reči s tem, da se duši podeli božja ljubezen, ko on pride v njo. Ko je ta "dar božji" prišel v Marijo na bin-kosti, ji je bila na najpopolnejši način podeljena ljubezen Očeta in Sina v osebi sv. Duha. Na višji način pa Marija uživa to ljubezen samo v večni blaženosti v nebesih. Ko beremo v svetem pismu o vidnem prihodu sv. Duha na binkoštni dan, mislimo pred vsem na razširjenje Cerkve, kajti Čudovito je rastla od onega dne naprej, saj je bil tisti dan rojsten dan Cerkve. Mislimo tudi na čudovita dela apostolov in učencev in njih naslednikov, na velike zmage za Kristusa, na brezštevilne mučence, ki so z močjo sv. Duha postali žrtve ljubezni. V srcih apostolov je gorel oni ogenj ljubezni, ki se je na zunaj videl v podobi gorečih jezikov in ta ogenj je bil ona notranja sila, ki jih je gnala naprej do večjih uspehov za Kristusovo Cerkev. Na Marijo pa ne mislimo v zvezi z onimi šumečimi množicami, ki so hitele poslušat Petra in druge apostole. Ona je za nas podoba tihega, skritega življenja — takega življenja, ki je bilo njeno tedaj, ko jo prvič srečamo kot mlado devico v Nazaretu. Misel na njeno Življenje nas pelje gor v višave, kjer je bila Marijina duša z Bogom združena. Saj je bila hči nebeškega Očeta, nevesta sv. Duha, De-vica-Mati Boga-Človeka, Kristusa. Marijina gorečnost je bila potemtakem drugačna od gorečnosti apostolov. Za one je gorečnost pomenila — pridiganje, popotovanje, težave, muČeniŠtvo;za Marijo - premišljevanje in skrivnostno združenje z Bogom v ljubezni. Za nje je bilo največjega pomena aktivno delovanje; za Marijo,tiho bivanje v božji pričujočnosti. Vendar ni bilo Marijino delo v razširjenju Cerkve in v reševanju duš manjše vrednosti kot delo apostolov. če se gorečnost meri z ljubeznijo, je Marija največji apostol vseh Časov — ona je Kraljica apostolov. Ze davno preden so Peter in Jakob in Janez in njihovi tovariši dobili vabilo iti za Kristusom, je Marija sodelovala v odrešenju sveta. Kristusovo poslanstvo na tem svetu je apostolom postalo jasno šele ob binkoš-tih. Mariji je bilo jasno že od oznanenja. Ko so apostoli vsi iz strahu zbežali od ujetega UČenika, je Marija sledila svojemu Sinu do gore Kalvarije in tam stala ob njegovem križu. In ko je bilo konec njenega trpljenja in je prejela sv. Cuha, je postalo njeno življenje eno neprestano dejanje ljubezni, cešcenja in molitve. Njeno delo je bilo in je pravo apostolsko delo, kajti ona razširja in goji ljubezen do Boga v človeških dušah. Prav za prav ni nobeno apostolsko delo, ki ni pod Marijinim vplivom, ker po besedah papeža Leona XIII. pride vsaka milost od Boga le po Marijinih rokah in po besedah papeža Pija X. je Marija delivka vseh sadov trpljenja in smrti Kristusove. Na prvi binkoštni dan je bilo treba čudežev in velikih znamenj, da bi po njih ljudje spoznali pravo Kristusovo Cerkev in da je pridiganje apostolov potrjeno od nebes. Zato so torej apostoli zdravili bolnike z znamenjem svetega križa in obujali mrtve, da bi se ljudje k njim zatekli za kruh božje resnice. V poznejših letih ni bilo treba toliko teh božjih znamenj, luči in moči sv. Duha pa je bilo in je še vedno treba, da se božje kraljestvo vedno razširja do konca dni. Sv. Duh ni bil obljubljen samo apostolom, marveč je bil obljubljen in je dan vsakemu kristjanu. Samo drugače je dan nam kot pa apostolom. Sv. Duh pride v vsako dušo na neviden način, vendar pride ravno tako gotovo kakor je prišel apostolom in Mariji. Pride ob svetem krstu, posebno pa se v sveti birmi, ko nam daje moc, da se brez strahu oklenemo Kristusove vere, in ta ista moč je bila dana apostolom na binkoštni dan. Binkoštni cudez se ponavlja pri vsaki birmi, samo da se ne prikažejo jeziki kakor plameni in ni onega silnega vetra, ki je prvič napovedal prihod svetega Duha. Kakor so šele ob binkoŠtih postali dvanajsteri pravi in resnični apostoli, tako postane vsak kristjan apostol po sv. birmi, vsak seveda na svoj lasten način, kakor ze zahteva od njega njegov življenjski poklic. Torej vsak mora skrbeti ne le za svoje lastno poboljšanje in zve-ličanje, marveč mora tudi drugim pomagati, kakor mu je dano od sv. Duha. Živeti moramo tudi za druge, ne samo zase. Navdihi sv. Duha so zdaj isti, kakor so bili ob binkoštih. Nekaterim je dana milost pridiganja kot apostolom, škofom, duhovnikom. Drugim je dan poklic za daljne misijone. Se drugim pa je dan poklic za tiho, skrito življenje molitve in združitve z Bogom. Med temi je bila Marija. Vsaka pobožna duša, kateri ni dana milost velikih zunanjih del, najde veliko tolažbo ob misli na Marijo, ki je po binkoštih živela le za to, kako se naj združuje z Bogom, kako naj spolnjuje njegovo voljo, kako naj bo njemu všeč. To tolažbo ima navaden človek — delavec v tovarni ali na polju, žena v domači hisi, fant ali dekle v šoli. Marija jim je zgled. Marija uči, da je večje vrednosti pred Bogom to, kaj je Človek in kako živi, ne pa koliko velikih, sijajnih dejanj lahko stori. Šele tedaj bodo zunanja dela veliko vredna, če je človek v notranjosti duše velik — velik v ljubezni do Boga in Sfdo&ti molitveni ttamuti JUNIJ Molirip za posvetitev človeštva presv. Žrcu Jezusovemu. bliŽnj ega. Delovanje sv. Duha v naših dušah najde ovire v grehu, brezbrižnosti, mlačnos-ti. Da bi pa odstranili te ovire in postali bolj poslušni navdihom sv. Duha, moramo klicati Marijo na pomoč. Saj vemo, kako tesno je bila z njim združena, tako da jo imenujemo nevesto sv. Duha. Njena pri-prošnja je bila mogočna, ko je z apostoli prosila za prihod TolaŽnika božjega, danes pa ni njena priprošnja manj mogočna kot takrat. Po njeni priprošnji si lahko zadobimo obilno mero darov in sadov sv. Duha. "Priprošnja preblažene Device," piše papež Leon XIII., "je imela veliko moč pri skrivnosti vclovečenja in pri prihodu sv. Duha na apostole. Naj ona kar naprej daje moč našim molitvam, da bi se ob nadlogah in težavah, ki jih imajo narodi, srečno obnovila po sv. Duhu ona čudovita dela božja, ki jih je napovedal David, rekoč: 'Pošlješ svojega Duha in bodo ustvarjene, in prenoviš obličje zemlje.' (Ps. 103:30)" Poslovenil P. MARTIN, o.f.m. Večna božja modrost je od večnosti odloČila križ, ki ti ga nalaga kot dragoceno darilo svojega srca. Pregledal je križ, preden ti ga je poslal, s svojimi vsevednimi očmi, ga premislil s svojim božjim razumom, ga preskusil s svojo modro pravičnostjo, ga pregrel z ljubečim usmiljenjem in pretehtal z obema rokama, ali ni milimeterprevelik in miligram pretežak. In blagoslovil ga je v svojem najsvetejšem imenu, pomazilil s svojo milostjo in mu vdahnil vonj svoje tolažbe - nato pa še enkrat pogledal nate in na tvoj pogum. In tako pride končno iz neba kot poseben boŽji pozdrav zate, kot miloščina najbolj usmiljene ljubezni božje do tebe. - Sv. Frančišek saleSki Pa eijJusAUiičniJt 6>te^alt V ciboriju zaprt te čakan; s kresovi tisočeri!? nad... 0, ali veš, da njislin) nate in da sen) skril se saroo zate v bel evl?aristični ornat? Ljubezni npč u?e vleče k tebi... (Slej; skupaj njorava na pot! Olajšal ti boni dušne boje, bon; s tabo nosil križe tvoje, te varno Yodil preko zn?ot. In kanjor pojdeS, pojdeni s tabo: na polje, y Šolo, v ti!?i doni; tovariš zvest ti boni v pisarni, iskren sodelovalec v tovarni, prijatelj, drug in brat ti boni. 0, pridi k ob!?ajilni njizi! Jaz sani boni v dvoniil? tvoja luč, tolažba v tvoji!? bolečina!?... In ti v ljubezni globoČina!? boš našel prave sreče ključ. V blesteči !?osti ji te Čakan)... Od vekov v npji!? si želja!?, drag kakor punČica očesa... Slej, skupaj n?orava v nebesa po ev!?ar i stična!? steza!?. M. Elizabeta, o.s.urs. 58. Ljubezen križanega Jezusa 1. Kdo bi si mogel izmisliti, da je Sin božji, Gospodar vesoljstva, trpel in umrl na križu zato, da bi nam pokazal svojo ljubezen, ki bi tega ne bil v resnici storil? Pravilno sta torej Mojzes in Elija na gori Tabor govorila o smrti Jezusa Kristusa kot o "previšku ljubezni"( Luk. 9:31). In kaj je mogel biti večji previšek ljubezni kakor to, da je Stvarnik umrl za svoje stvari? Molitev: Da bi Ti mogel dati primerno povračilo za Tvojo ljubezen, moral bi samo drug Bog umreti zate, o Jezus. In £e bi mi, revni črvi zemlje, vsi dali za to svoje življenje,ki si dal za nas svoje, bi bilo samo prav malo, ali bolje - nič. 2. Kar nas mora še bolj spodbujati, da ga ljubimo, je njegova goreča Želja, s katero je celo svoje Življenje hrepenel po uri svoje smrti. S to željo je gotovo dokazal, kako velika je bila njegova ljubezen do nas. "S krstom pa moram biti krščen," je dejal, "in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši (Luk. 12:50)!" Jaz moram biti krščen z lastno krvjo, da bom izmil grehe ljudi, in kar umiram od želje po svojem grenkem trpljenju in svoji smrti. Duša moja, dvigni svoje oči in poglej svojega Gospoda, visečega na sramotnem križu. Poglej Kri, ki kaplja iz njegovih ran. Poglej njegovo razmesarjeno telo. Vse to ti kliče, da ga ljubiš. Tvoj Gdrešenik Želi v svojem trpljenju, da ga ljubimo vsaj iz sočutja do njega. Molitev: O Jezus, Ti mi nisi odrekel svojega življenja in svoje dragocene Krvi. Ali Ti morem jaz kaj odreCi, kar Želiš od mene? Ti si se mi dal brez pridržka, zato bom enako jaz dal sebe Tebi. 3. Ko govori sv. Frančišek šaleški o besedah apostola: "Ljubezen Kristusova nas vnema (2 Kor. 5:14)," pravi: "Ko vemo, da nas je Jezus Kristus, pravi Bog, ljubil toliko, da je dal svoje življenje za nas, in to na križu, ali ne čutimo, da so naša srca kakor v stiskalnici, ki jih stiska kar s silo, da izsili iz njih ljubezen, posebno še ker je ta samo toliko večja, kolikor je dobrotljivejša?" In dostavlja: "Zakaj se torej ne izročimo kriŽanemu Jezusu, da bi umrli na križu iz ljubezni do njega, ki je tako rado-voljno umrl na križu iz ljubezni do nas?" Držal se ga bom,si moramo reči, in ga ne bom nikdar veČ zapustil. L'mrl bom z njim in se bom povžil v ognju ljubezni do njega. Molitev: Moj Jezus se je dal popolnoma zame. Živel in umrl bom v njegovem naročju. Ne življenje, ne smrt me ne bosta nikdar vet ločila od njega. O večna ljubezen, moja duša Te išče in se zaroča s teboj za vedno. Marija, božja Mati, izprosi mi, da bom ves Jezusa Kristusa! 59. Izguba duše je nepopravljiva 1. Nobena zmota ni v svojih posledicah tako strašna, kot je izguba večnega zve- ličanja. Druge napake se lahko popravijo. Če kdo izgubi službo,lahko s časom dobi drugo. Če izgubi kdo svoje imetje, si ga lahko pridobi drugega. Ako pa izgubi dušo, nima ne sredstev ne upanja, da bi jo Se kdaj rešil. Samo enkrat umremo in, če je duša takrat izgubljena, je izgubljena za vedno in je ni sile, ki bi jo rešila. Molitev: Glej, o Bog, pred svojimi nogami nesrečnega grešnika, ki je zaslužil, da bi bil že mnogo let v peklu, brez vsake nade na zveliCanje. Toda sedaj Te pa ljubi in ga bolj ljubi, da je Tebe Žalil kot katerokoli drugo hudo. Zato pa upa na Tvoje usmiljenje. 2. Ali torej ostane za pogubljene duše v peklu kaj drugega, kot da bridko žalujejo in govore: "Torej smo se zmotili? Za nas ni pomoči, da bi popravili svojo napako in je ne bo, dokler bo Bog ostal Bog. Molitev: O moj Zveličar, ako bi bil že v peklu, bi se nikdar več ne mogel spokoriti, še manj Te ljubiti. Zahvalim se Ti, da si me prenašal s toliko potrpežljivostjo, Četudi sem zaslužil pekel. Ker pa se Še morem spokoriti in Te ljubiti, resno obžalujem, da sem žalil Tvojo neskončno dobrot-Ijivost. Ljubim Te nad vse, bolj kot samega sebe. Ne dopusti nikdar, o Jezus, da bi Te nehal ljubiti. 3. 0, kolika mora biti muka za duše v peklu, ko pomislijo, da so se zavedale svoje napake, preden so bile pogubljene, da so se torej pogubile popolnoma po svoji krivdi, če kdo po lahkomiselnosti izgubi prstan, ali dragocen denar, nima miru, temveC vedno misli, da ga je izgubil po lastni krivdi. C Bog,kako velika je notranja muka hudobnih, ako morajo vzklikati: "Izgubil sem svojo dušo, izgubil nebesa, izgubil svojega Boga, izgubil vse samo po svoji lastni krivdi!" Molitev: O moj dragi ZveliČar, želim, da bi Te nikdar atfofa pa K>Ud.tiiAjo*H Zelo je njoder, kdor rji pri svojih delit? prenagel ali vihrav, pa se tudi rje drži trnjasto svoje nji si i. Tudi rje verjenji besedi vsakega človeka in, kar slišiš ali verjameš, nikar takoj tujin; ušesonj rje izšepetaj! Posvetuj se z njodrinj irj vestrjin) n?o~ žen; irj pojdi rajši po rjauk k boljšenju Človeku, kakor pa da M delal po svoji lastrji trnji. ne bil razžalil. Če sem Te do sedaj izgubil, sem naredil zelo veliko zlo. Kesam se iz cele svoje duše in Te ljubim nad vse. O Jezus, rešil si me pekla zato, da bi Te lahko ljubil. Da, hočem Te ljubiti v resnici. Omogoči mi, da bom s svojo ljubeznijo zadostil za Žalitve, katere sem zagrešil proti Tebi. O sveta Devica Marija, Ti si moje upanje! 60. Vsi moramo umreti. 1. Koliko vsebujejo besede: Vsi moramo umreti! Krščanski brat, nekega dne moraš gotovo umreti. Kakor je bilo nekega dne tvoje ime vpisano v krstno knjigo, tako bo nekega dne vpisano v mrliško knjigo. In ta dan je že določen od vsemogočnega Boga. Kakor se ti sedaj spominjaš svojega dragega očeta, svojega strica ali brata, tako se bodo drugi spominjali tebe. Kakor sedaj pogosto slišiš o smrti svojih prijateljev, tako bodo slišali drugi o tvoji smrti, ti boš pa že odšel v večnost. (Dalje na strani 24.) (Nadaljevanje) A SSI SI NAŠA SKRIVNA ŽELJA je namreč bila, da pozdravimo pred odhodom v misijone Marijo Angelsko, zibelko našega reda in da prejmemo na grobu našega očeta FrančiSka na pot njegov blagoslov in poslanstvo. Tako smo se dne 27. decembra popoldne odpeljali z rapidom proti Umbriji. Termi, Spoleto in končno Foligno. Nato z navadnim vlakom do Assisija. Bili smo v domovini očeta Frančiška. Zemljo je pokrivala Že gluha noč, ko smo izstopili. Ura je bila pol enajstih zvečer. Ves asiški breg je bil v lučkah: zares Čudovit pogled na slikovito mesto po pobočju. Ker nismo vedeli kam, smo sledili štirim redovnicam, ki so se tudi pripeljale z vlakom, češ, gotovo stanujejo kje v bližini Manjših bratov. Utrle so nam pravo pot: kmalu smo zagledali našo cerkvico. Najprej pozdrav dobri Mamici, saj smo na romarski poti! MogoČnejSe in lepše cerkve 5e nisem videl kot je bazilika Marije Angelske, ki stoji na ravnini pod mestom. Premišljevali smo, kako bomo doživeli "največje in najpopolnejše veselje", ko bomo tako pozno rogovilili na porti. A naše pričakovanje je bilo zastonj. Po večkratnem zvonenju je prišel brat vratar s "skaldinom" pred seboj pod plaščem: ponvico z Žerjavico - ročno pečko. Torej je bilo precej hladno. Opravičevali smo se mu zaradi poznega obiska, pa nam je povedal: "Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi zaspal tu pri mizi kakor danes. Srečo ste imeli, saj bi me sicer težko priklicali..." Bog nam je pomagal. Dobil sem sobo Številka deset. Pa dolgo nisem mogel zaspati, dasi sem bil pošteno utrujen. Misli so mi bile pri Frančišku. Z ljubeznijo in razumevanjem je prenovil tedanji svet. Ta otrok veselja je znal samo eno: biti ves njegov in vršiti v vsem njegovo voljo. In to tudi v vsakdanjih stvareh, ne v izrednih!... Prav za ta duh sem ga z vso dušo prosil, da bom zares misijonar, ki bo osrečeval duše. Sveti Frančišek - oče novodobnega misijonstva... Prvi od redovnih ustanoviteljev je dal svojemu redu tudi misijonski program. Saj je eno izmed dvanajstih poglavij vodila posvetil misijonom. In kakor je nekoč sam razpošiljal brate po vsem svetu ter tudi sam odšel goreč misijonskega ognja proti Egiptu, tako odhajam tudi jaz... Ubogi slabič se uvrščam med število štirih tisočev njegovih sinov misijonarjev, ki delujejo po vseh misijonskih frontah in oskrbujejo od vseh redov svete Cerkve največ misijonskih pokrajin. Oče Frančišek mi bo pomagal, kadar bo omahovala moja slabotna narava. Tako sem sladko zasanjal v Frančiš-kovem objemu, dokler me ni presenetilo prijetno zvonČkljanje. Mislil sem, da sem se znašel na božjih poljanah in poslušam angelsko godbo. Kaj je to? Kje sem? Komaj sem se zavedel. Pod oknom so se podili ItalijanČki -ministranti Marije Angelske. Tako se je pred stoletji po asiŠkih ulicah podil Francesco... Nato sem se pripravil za sveto mašo. Prav za prav le oba tirolska sobrata, kajti jaz sem hotel ta dan maŠevati v FrančiŠkovi baziliki na očetovem grobu. Naslednji dan bi ne bilo mogoče, ker odpelje avto Že ob Šestih zjutraj izAssisi- ja. Tako sem ministriral pri p. Valentinu pri oltarju Marije Angelske v mali por-cijunkulski cerkvici, ki stoji še prav taka kot pred sedem stoletji, le da se danes dviga nad njo veličastna bazilika, tistikrat pa je bila kapelica v zelenju ob cesti. Svetišče, ki ga je naš serafinski oče neizmerno ljubil. Tu se je naselil s svojimi brati, te starodavne zidove, ki stoje Še danes, je popravljal s svojimi rokami. Nebroj lučic visi iz stropa in razsvetljuje kapelico. P. JoŽef pa je maševal v kapelici, kjer je Frančišek umrl. Ob strani cerkvene ladje je in bolj spredaj. Vse je Še tako kot v 13. stoletju. Vrata, vsako okno, sploh vse kar bi se dalo odstraniti, je povito z močno Žico. Sicer bi ljudje vse odnesli. Se tako tu in tam opaziš, da se je prevelika ljubezen vernikov do asiš-kega ubožca le spozabila... A prepovedano je pod kaznijo izobčenja odkrušiti kako trsko ali kaj podobnega. Pa jaz za vse te kazni nisem vedel, zato pa.... Hvala Bogu! Takoj po zajtrku obeh sobratov smo Bazilika Marije Angelske v Assisiju, v kateri stoji frančiškanska porcijunkulska cerkvica. O Mariji na vrhu portala pravijo, da se giblje. O tej "pregibajoči se Mariji" je pisal p. Hugo Bren, o.f.m., v decemberski Številki tega lista. vsi trije odŠli proti Asiziju. Čudovito lepa pot. NiČ čudnega, da je hotel svetnik se enkrat videti rodno mesto, ko so ga nesli na smrt bolnega k Mariji Angelski. Na neki hiši med potjo je ploŠČa, ki pove, da so tu bratje svetnika z nosilnico vred okrenili. Cesta se vedno bolj dviga. Tako je gledal Francesco svoje mesto gor in ne dol, kakor je navadno na slikah. Hišice, ki so zidane v terasah na breg, se vedno bolj stiskajo. Zares nekaj svojevrstnega. Bazilika sv. Frančiška pa nas že pozdravlja s svojo veličastnostjo. Ob mestnem obzidju na levo, nato skozi mestna vrata in na desno... Ne dolgo in kmalu smo zavili po glavni cesti proti baziliki. Vsepovsod vidiš spominske plošče o dogodkih iz svetnikovega življenja. Vse ulice govore le o njem. Končno je bila bazilika pred nami. Moral sem sprožiti svojo kamero... Zavili smo v svetišče. Ali točneje: v srednjo cerkev. Saj so tri, ena nad drugo: kripta s svetnikovim grobom, srednja, ze- lo temna cerkev in zgornja, svetla ter prostorna. Bogoslužje se vrši le v spodnji in srednji. Zgornja ima oltar rezerviran svetemu očetu. Le včasih mašuje na njem s posebnim dovoljenjem kdo iz kar-dinalskega zbora. K nam je pristopil minorit (ti oskrbujejo baziliko) in prosili smo ga, da bi nam pokazal pot k našemu očetu Frančišku. Res smo z njim zavili v kripto. Medle lučke so nam kazale pot, nas pa je obdajala skrivnostna tišina. "Svet je kraj, na katerem stojiš," mi je ves čas hodilo po glavi. Zaslišali smo glas: "Per omnia saecu-la saeculorum...", trenutek pozneje pa zagledali oltar, kjer je duhovnik pravkar maŠeval za dva človeka, ki sta sklenila hoditi skupno pot skozi težave življenja. Nehote sem se pri tem prizoru spomnil na zaroko svetega Frančiška z gospo Hev-Ščino... Kmalu sem dobil dovoljenje, da smem darovati sveto mašo na FrančiŠkovem grobu. Sobrat se mi je ponudil za ministran- Bazilika sv. Frančiška v mestu Assisi, ki romarja pozdravlja s svojo veličastnostjo, kakor piše pater Rudolf. ta. še nekaj trenutkov in Že sem stal ob kamnu, kjer potiva naš veliki ustanovitelj. Spominjal sem se vseh, vseh. Prosil sem očeta zlasti za našo preizkusano pro-vincijo in za misijonski naraščaj. Čutil sem, da me je oče Frančišek blagoslovil. Kar hudo mi je bilo, ko sem odhajal. Dvigala me je zavest, da me on pq,šilja v misijone in me spremlja njegov blagoslov. Po sveti maši se skoraj nisem mogel zahvaliti, kajti takoj je bil pri meni slovenski minorit p. Končnik, ki biva v Asi-ziju. Že prej sva se poznala, saj je doma iz iste župnije, zato pa je bilo snidenje Še bolj veselo. V njegovem spremstvu in spremstvu tukajšnjega predstojnika smo si vsi trije ogledali dragocene relikvije junakov uboŠtva: obleko svetega Frančiška in svete Klare. Tudi sem prvič v Življenju videl FranČiŠkovo pisavo. Dobili smo nekaj spominkov, si hitro ogledali znamenito zgornjo cerkev in pohiteli preko dvoran, ki hranijo prekrasne darove velikih papežev in vladarjev FranČiškovi baziliki. Žal je bilo naše ogledovanje zelo površno, ker je bil Čas pičlo odmerjen. Nato smo odšli proti cerkvi svete Klare. Pred nami je tekla po cesti gruča živahnih Italijančkov. "Glejta, Francesco je tamle!" sem so-bratoma pokazal mednje in vsi trije smo videli ta dan Francesca hoditi po asiških ozkih, s kamenjem tlakovanih ulicah! Naša srca so pela hvalnice in se radovala. Saj bi danes ne bili na poti v misijone, ko bi ne bilo Frančiška. On je znal osvajati s svojo neizprosno ljubeznijo. In osvaja tudi danes, le približati se mu je treba in ga spoznati. Zavili smo skozi mestna vrata, pohiteli navzdol po klancu in Že zagledali San Damiano.Od tu je krasen razgled po vsej dolini. V daljavi smo videli Rivo Torto, kjer je Frančišek tolikokrat hodil s svojimi brati. Nad vso dolino pa mogočno kraljuje bazilika Marije Angelske. Pri San Damijanu so nas sobratje lepo sprejeli. So že vedeli, da pridejo n a ob- isk trije kitajski misijonarji, ker so jim iz porcijunkulskega samostana na tele-fonično sporočili. Tako smo takoj stopili na zatohli in temni hodnik starega samostana, kjer je nekoč živela s prvimi sestrami sveta Klara. Pozneje so se klarise preselile k novi cerkvi Santa Chiara, do-cim so San Damiana prevzeli Manjši bratje. Staro poslopje je še povsem ohranjeno iz Frančiškovih Časov, dočim je novi samostan zidan ob strani, da ne moti. Sobratje so nas peljali k zajtrku. In sicer — v tako imenovano "obednico svetnikov", kjer je v teku stoletij sedelo pri skromnih, priberaČenih darovih že sedem svetnikov in Šestnajst blaženih. Danes pa smo sedeli mi trije za istimi preprostimi, od starosti oguljenimi mizami... Strop samostanske obednice je skoraj popolnoma Črn, tla so iz žgane opeke in tu in tam Že pošteno načeta. Poslopje je bilo menda zidano že leta 700. Za mizo v kotu stoji vedno svež šopek cvetlic. To je prostor, kjer je vedno sedela sveta Klara. Zato danes ni nikomur dovoljeno tamkaj sedeti. Pa sem se le hitro izmuznil na Klarin prostor in tudi moja sobrata-misijonarja sta hotela za trenutek posedeti v kotu. "Škoda, da ni mogoče skupno s prostorom posedovati tudi Klarine svetosti," sem si mislil. Kako majhen se zdiš sam sebi ob takih prilikah! Po zajtrku smo šli na vrt sredi samostanskega zidovja, kjer stoji znameniti vodnjak. Nato so nas peljali v prvo nadstropje, kjer smo stopili po zveznem hodniku na stranski hodnik in se takoj ob stopnicah ustavili v kapelici. "Tu je bila celica svete Neže, Klarine rodne sestre," nam je povedal sobrat. Tako smo Šli od celice do celice do cerkvice svetega Damijana, ki jo je nekoč -vso razpadajočo — popravil sveti Frančišek. Je precej temna in majhna. V desni steni je kapela s krasnim križem. Če ga gledaš naravnost, napravi Križani nate Čudovit, miren in slovesen vtis. Iz des- (Dalje na strani 23.) V BAZILIKI SV. PETRA daruie sv. oče papež sveto mašo pri papeškem oltarju. Ta oltar je nad grobom sv. Petra apostola. Kot vidite, je sv. oče obrnjen proti ljudstvu med mašo. "DONNA PICA" ODLIKOVANJE za 1949 je dobila Mrs. B. Knopp (sedi) iz mesta Louisville, Ky. To odlikovanje se daje materi, ki ima vec otrok v frančiškanskem redu. 'Donna Pica' je bila mati sv. Franeiskega asiškega. NA LEVI je podoba Kristusa, SHIRLEY ANNE MARTIN, 11-letna ko ga na kriz pribijajo. Našli- deklica v mestu Syracuse, N.Y., z kal jo je Anglež Gerard David, glavo od kipa sv. Ane, katera je To je ena izmed redkih takih baje solze točila, kadarkoli jo je podob, v kateri ima Kristus od- deklica poljubila, prte oči. *P PALME ZA CVETNO NEDELJO dobijo črni frančiškani v mestu Nagasaki na Japonskem vsako leto od budistov. Na sliki spodaj fran-ciškan-misijonar prejema te palme. V DEŽJU hodijo katoliške sestre v mestu Louisville, Ky. Fotograf, ki je to sliko posnel, je dobil prvo nagrado v tekmi za najboljšega časnikarskega fotografa v Ameriki, Kanadi, Angliji, Škotski, Avstraliji in Havajskih otokih. "KATOLIŠKA MATI ZA 1949" je 71-letna Mrs. R. Loef-fler (na desni) iz mesta Weymouth, Mass. Izmed njenih 10 Še živečih otrok, pet jih je duhovnikov, katere zgoraj vidite, in ena hci je redovnica. NOVA KATOLIŠKA CERKEV v Tokiu na Japonskem. Posvečena je bila na velikonočni dan. Dobro znamenje je za pogansko deželo. SPODAJ je medalja izdelova-fe^|^JH^^mF< ' na v spomin na 50-letnico MISIJONAR na otoku Puerto mašnistva papeža Pija XII. Ricogre bolnika previdet. Spodaj na desni pa je obratna ^ * stran medalje s podobo Mate- JR , i re božje. t.^fW fcj ^■'B Jt * ** »r atoliška mati za leto 1949. - Vse katoliške matere se lahko veselijo, da je bila za to leto za "katoliško mater" izvoljena tako zgledna žena, kot je Mrs. Richard Loeffler iz mesta Weymouth, Mass. Mrs. Loeffler je stara 71 let in, če Bog da, bo s svojim možem obhajala zlato poroko prihodnje leto v mesecu avgustu. V družini Loeffler je bilo 12 otrok. Eden teh je umrl kot dete, drug pa je bil u-bit v avtomobilski nesreči. Ostali še vsi Živijo. Med temi je pet duhovnikov in ena redovna sestra. Kar je posebno občudovanja vredno pri Mrs. Loeffler je to, da so ji zdravniki ponovno svarili, da ne sme imeti več otrok, ker ni zadosti močna za to. Ona pa jim ni poslušala in po božji volji je danes še živa. Kar je bilo tudi zelo težavno za Mrs. Loeffler je bila neprestana borba z revščino. Mr. Loeffler ni nikoli zaslužil več kot $35 na teden. Pri hiši ni bilo onih priprav, s katerimi si Žene dandanes olajšajo delo v hiši. Vendar je Mrs. Loeffler vedno marljivo delala v hiši in med drugimi rečmi je dvakrat na teden kruh pekla za številno družino. Loefflerjeva družina ni nikoli imela svojega lastnega doma. Kadar so pa iskali hišo v najem, so vedno najprej vprašali, "Kje je najbližja cerkev?" Mrs. Loeffler prejema sv. P. Martin, n.f.m. obhajilo vsak dan in je članica tretjega reda sv. Frančiška. Njen župnik zna povedati, da ona zmerom zelo rada pomaga pri vsaki dobri stvari v fari. Nova svetnica. - Dne 12. junija bo za svetnico proglašena blažena Marija Jožefa Rossello, ustanoviteljica kongregacije, ki se imenuje "HČere naše Gospe usmiljenja". Redovnice te kongregacije večinoma le učijo po šolah in imajo v Ameriki Šole v državah Massachusetts, Pennsylvania in New Jersey. Film prepovedan. - Terezija Neumann, ki Kristusove petere rane nosi na svojem telesu, je strogo prepovedala ameriškemu filmskemu podjetniku narediti film o njenem življenju. Družina Neumann se popolnoma strinja s Terezijo v tem oziru. Ako bo dotiČni podj etnik vseeno poskusil film delati v Konnersreuthu, kjer Terezija Živi, se bo družina Neumann zatekla na državno pomoč, da se mu pot pre- preči. Zdi se jim namreč zelo nespodobno delati tak film. Ploha rožnih listkov. - Ste Že brali v tem listu in drugod, da se je Mati božja prikazala neki mladi karme-ličanki v vasi, ki ji pravijo Lipa, na Filipinskih otokih. To je bilo lani septembra meseca. Ko je škof onega kraja prvič slišal o teh prikaznih, je hitel h karmeličanskemu samostanu, da pove karme-ličankam, naj pustijo svoje neumnosti in naj se vrnejo k svojim molitvam. Toda ko je stopil skozi samostanska vrata, je začela ploha rožnih cvetov padati okoli njega. Duhovnik, ki je bil z njim, pravi, da jo je škof hitro pobral domov, da sam opravi svoje molitve. Rožni listki so prvič padli,ko se je Marija, kot sred-nica vseh milosti, prvič prikazala mladi redovnici. Od tistega Časa so Že večkrat padali ob raznih prilikah. Radi tega so se mnogi grešniki Že spreobrnili in tudi več Čudežnih ozdravljenj je Že bilo. Tako je bil spreobrnjen neki vojaški oficir, frama-son, ki je imel katoliško ženo. Njegova žena ga je nekoč prosila, naj jo pelje h karmelskemu samostanu, kjer so se prikazni dogodile. Ona je Šla not molit, on je pa med tem ostal v avtomobilu. Naenkrat je videl rožne cvete padati iz neba. Zelo močan veter je pihal, toda cvetki so kar naravnost dol padali, ne da bi jih veter sem in kje pihal. Zdaj je oni oficir ves navdušen za novo Marijino božjo pot. Drugo poročilo pove o ozdravljenju novorojenega deteta, ki je bil rojen brez zadnjega dela glave. Zdravniki so ga na vsak način skusali rešiti, a je bilo vse zastonj. Potem je mati otroka prinesla nekaj onih rožnih listkov, ki so iz neba padli in jih je otroku na glavo položila. Dete je hipoma ozdravilo. Naj se tudi omeni, da je Marija v svojih prikaznih isto prosila kot v Fatimi, namreč da se naj ljudje vrnejo k Bogu z molitvijo in pokoro, posebno pa da naj molijo rožni venec. Zopet o birmi. - Sveta stolica je dala kaplanom v bolnišnicah oblast, da smejo podeliti sv. birmo bolnim detetom, ki so v smrtni nevarnosti. Toda ta oblast je dana samo takim kaplanom, ki stalno bivajo v bolnišnici. Če je več kaplanov v eni bolnišnici, ima to oblast samo glavni kaplan in jo sme rabiti samo, če se ne more dobiti Škof ali bližnji župnik. Ameriški Škofje so poprosili sv. stolico za ta poseben privilegij, ker drugače umrje več detet po bolnišnicah brez sv. birme. Zveličanje izven Cerkve. Na jezuitskem kolegiju Boston College v Bostonu so Štirje profesorji učili, da izven Cerkve ne bo noben zveličan, tako da je vsak protestant ali jud ali pogan gotovo obsojen v pekel. Ti profesorji niso bili je-zuitje, tudi duhovniki ne, ampak samo lajiki,- So hitro zgubili svojo službo na kolegiju. ■Katoliška resnica je, da nekatoličani se lahko zveličajo, če brez lastne krivde ostanejo izven katoliške Cerkve. To se pravi, da niso nikdar spoznali katoliške Cerkve za pravo Cerkev Kristusovo in da so drugače živeli po svoji vesti. Ali je krščen? — Na neko misijonsko postajo v državi Burma v Aziji je prišel nov misijonar iz Amerike. Stara ženica je o njem poprašala katehista, kdo je neki tisti človek. "NaŠ nov duhovnik je,"je dej al katehist. "Ali je krščen?" je vprašala ženica, "in je li Že prejel prvo sv. obhajilo?" Katehist je postal ne-voljen. "Seveda da je krščen in da je prejel prvo sv. obhajilo. Drugače bi ne bil duhovnik." "Sem hotela vedeti za sigurno," je odvrnila ona. "Se mi zdi tako mlad." Idealizem protestantskih misijonarjev. - Misijonar-franČiŠkan v državi Bolivija v Južni Ameriki, p. Justini-j an 11 ammerschmid, o.f.m., pise takole o tamkajšnjih protestantskih misijonarjih: "0 idealizmu protestantskih misijonarjev moram povedati, da dobi vsak evan- geljski pastor v naših bol-ivijskih misijonih po 500 dolarjev na mesec, seveda poleg 'postranskih' zaslužkov. Tako je na primer pastor na postaji Concepcion (tu so tudi katoliški misijonarji) med vojno zaslužil še 500 dolarjev na mesec kot agent trgovske tvrdke z gumijem. "Poleg tega dobi vsak protestantski misijonar za vsakega spreobrnjenca posebno, ne majhno nagrado. Vsaka štiri leta pa gre z vso svojo družino brezplačno na dvanajstmesečni dopust v USA..." Albanski misijoni. -V albanskih misijonih je Cerkev pod komunistično vlado zadnjih Štirih let izgubila kar tri svoje nadpas-tirje. Apostolskega delegata msgr. Frančiška Gjinija in msgr. Jurija Volaja so komunisti umorili, dočim je bil nadškof Nikolaj Pren-nushi, o.f.m., obsojen na dvajset let ječe. Tako je od vseh albanskih nadpastirjev ostal na svobodi le še stari frančiškanski Škof p. Bernardin Shllaku, o.f.m. Zgleden moŽ. - 0 kitajskem generalu Čiang Kaj-šeku pravijo, da vsako jutro eno celo uro bere iz sv. pisma in premišljuje o tem, kar je bral. Vsak večer pred spanjem pa posluša pesem "Ave Maria" iz fonograf-ske plošče. S križem in sidrom PETINDVAJSETO POGLAVJE SAULT STE. MAHIE, sedež novega a-postolskega vikarijata, je bil leta 18-54 majhna in neprijazna vas. Bila pa je starodavna naselbina, kakor se pač štarodavnost meri v Ameriki. Kakor daleč nazaj seže človeški spomin, so imeli Indijanci tu svoje koče. Jezuit Father Marquette je ustanovil v vasici katoliški misijon Že leta 1668. Naselbina je ležala tik ob jezerski ožini, ki je nosila ime po sveti Mariji, in ob brzicah med dvema jezeroma. Zato je bil ta kraj ključ do Gornjega jezera. Gornje jezero je bilo takrat še močno ločeno od sveta in svet sam zase. Jezerska ožina je bila stoletja kar naprej v prvotnem stanju. Ko je deželo odprl baker, je morda Štela Sault Ste. Marie kakih 200 prebivalcev. Več jih ni imela niti v časih najbolj cvetoče trgovine s kožami, dasi so imele tu svoja središča velike trgovske družbe: Northwest Company, Hudson Bay Company in American Fur ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU □ Spisal James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. Company. Skozi to majhno selo je tekel ves promet s severom in severozapadom in trgovski posli s kožami. Mnogi milijoni blagovne vrednosti so se pretakali skozi vas. Kljub temu še leta 1820 ni bilo v Sault Ste. Marie več ko kakih dvajset stalnih poslopij. Bakreni rudniki so morda dvignili Število na 50. Pomen kraja pa seveda ni bil v Številu poslopij, ampak v zemljepisni legi kraja. Hočeš nočeš se je moral tu ustaviti vsak potnik, ki je kdaj rinil na sever, pa čeprav ni imel tu nobenih opravkov. Jean Nicolet se je ustavil tu leta 1634 in je dal kraju ime: Gastonove brzice. Pa se to ime ni nikoli zares prijelo. Leta 1641 sta prišla Charles Baymbault in Izak Jogues, jezuitska misijonarja, pa sta nazvala kraj Sault Ste. Marie, kar bi se po naše imenovalo: Šmarje. Prvi beli Človek, ki se je kanil nastaniti tu, je bil Father Marquette. Kake državne pripadnosti pa kraj še dolgo potem ni poznal, šele leta 1671 je prišel neki Francoz in "osvojil" pokrajino za Francijo. Pozneje se je štelo, da je gospodar Anglija, dokler ni končnoveljavno pripadlo ozemlje ameriškim Združenim drŽavam. Brzice v tej jezerski ožini se pogosto nazivljejo z besedo: vrata v Gornje jezero. Morda bi bilo bolj pravilno, Če bi rekli: stopnice. Gornje jezero je namreč precej višje od spodnjih in samo nekaj sto čevljev je razdalje med njimi. Naravno, da voda "brzi" navzdol kakor v velikem skoku, kar se po francosko imenuje "sault". Pri dnu tega "skoka" je stala vas Sault Ste. Marie. Po brzicah navzgor ni mogla nobena ladja. Ob šumečih in penečih se slapovih je bila primorana obstati. Potniki so izstopili in se v vasici pripravili na pešpot po suhem, nesoČi blago in Čolne s seboj. Dokler so prihajali v te kraje le majhni čolni, ni bila to nobena umetnost. Ko so splavale po spodnjih jezerih ladje, je bilo vse nekaj drugega. Nič drugega ni kazalo ko pripraviti drugo ladjo v Gornjem jezeru, pa prenesti tovore iz ene v drugo navzgor ali navzdol.Težavno je bilo to delo in veliko je stalo. Več let po prihodu očeta Barage v naselbino La Pointe je vozila po Gornjem jezeru le ladja "John Jacob Astor", last Ameriške Kožne Družbe. Kmalu so se pojavile druge ladje, ki so jih nekaj Časa na kolesih po suhem rinili iz enega jezera v drugo. Lahko si mislimo, da so bile primeroma majhne. Bakreni rudniki so ves sistem spremenili. Na milijone ton rude so začele prevažati ladje. Natrpana je bila v ogromnih sodih. Kako boš to težo nosil iz Gornjega jezera v spodnje? Nastopil je Čas, ko je bilo treba misliti na drugačno rešitev vprašanja. Inženirji so se lotili dela in napravili zapore in dvigala, da so ladje z majhno zamudo lahko nadaljevale svojo pot iz enega jezera v drugo. To se je zgodilo skoraj ravno v Času, ko je Baraga postal apostolski vikar v Sault Ste. Marie. Ko se je Baraga vrnil iz Evrope in se Baragova škofijska cerkvica v Sault Ste. Marie in njegovo stanovanje zraven. Oboje je zgradil 1'irc. ustavil na sedežu svoje nove Škofije, so bili inženirji tam na delu že leto dni in veČ. Naslednje leto, to je 1855, so nove naprave izročili prometu. Zadostovale so pa le za nekaj Časa, zakaj poznejša zgodovina nam ve povedati, da so morali kanal in zapore zopet in zopet predelati in razširiti. Spočetka nihče ni pričakoval tolikega prometa, rasel je kar sam od sebe od leta do leta. Sault Ste. Marie, majhno mestece kakor je bilo, je imelo takrat popolnoma francosko obileŽje. Imelo je zelo ozke ulice in vseh prebivalcev je Štelo nekako 500. V bližji okolici so Živeli Indijanci, ki so se bolj trdno držali svojih bivališč nego je bila starodavna navada tega rodu. Vojaška posadka v trdnjavici Fort Brady je imela okoli 50 Častnikov in moštva. HiŠe v mestecu so bile skrajno nizke, zgrajene iz obtesanih hlodov. O Čem takem, kar naj bi se imenovalo "palača", se ljudem niti sanjalo ni. Tudi škofijska cerkev, ki naj bi bila sedaj Baragova katedrala, je bila bolj neznatna kot njegova misijonska cerkev v La Pointu. V poletnih mesecih je bilo ob jezerski ožini Živahno vrvenje. Toda po zimi je vse to Življenje zopet zaspalo. Vasica pa radi tega ni izumrla. Kanadski Francozi so bili veselega značaja, gostoljubni drug do drugega, radi so se skupaj poveselili in popraznovali marsikako slo- vesnost. Godba in ples sta bila skoraj na dnevnem redu. Čeravno so novi Časi prinesli toliko sprememb, je vendar za zimsko dobo ostalo nekaj od starih dni — kupčija s kožami in kožuhi. Kar je ostalo v mestecu starih naseljencev, so bili do malega vsi potomci koŽuharjev. Kadar nastajajo v kakem kraju velike spremembe, ki napovedujejo nekaj nove- Baragovo škofijsko stanovanje v Sault Ste. Marie, zgrajeno 1.1860. ga, se ljudje, ki vse sproti doživljajo, le malo zavedajo, kaj se godi okoli njih. Baraga je po svoji vrnitvi iz Evrope, ki ga je nastanila v Sault Ste. Marie, vendarle zavedal velikih sprememb. Ko je opazoval, kako se ladjam odpira lahka pot iz jezera v jezero, je zapisal v svoj dnevnik: "Bodočnost teh krajev me skrbi." Toda veliko časa za premišljevanja o bodočnosti škof-misijonar ni imel. Takoj se je moral lotiti novih nalog, stare so pa itak ostale. Samo pet dni je ostal v vasi, pa že ga vidimo na parniku, ki plove po jezeru proti zapadu. Baraga potuje k svojim v La Pointe. Čakalo je nanj skoraj 100 birmancev. Takoj drugi dan je hitel v Ontonagon in je birmal 20 ljudi dne 8. septembra. Deset dni pozneje je bil že nazaj v Sault Ste. Marie, pa le za tri dni. Moral je takoj spet na pot v L'An- se in tudi tam je bila birma, birmancev pa 43. Zopet brž nazaj na sedež škofije, kjer je 12. oktobra pel prvo pontifikalno mašo in birmal 85 vernikov. In tako je Šlo iz kraja v kraj, dokler ni naslednja pomlad ga primorala na pot v Detroit in Cincinnati, kjer je bil spet zaposlen s tiskanjem indijanskih knjig. V Sault Ste. Marie se je vrnil 24. junija. Tako je torej minilo prvih deset mesecev Baragovega škofovanja ob Gornjem jezeru. Neprestano potovanje iz kraja v kraj. Mestece njegove Škofijske stolice ga je le redko videlo. Pa tudi po povrat-ku iz Cincinnatija ni bilo mnogo bolje. Nova potovanja so klicala. Meseca julij in avgust je preživel Baraga po naselbinah Marquette, Eagle River, Eagle Harbor, L'Anse, La pointe in Ontonagon. Šele septembra se je vrnil v Sault Ste. Marie. Ta potovanja so Štela mnogo tisoč milj, pa vse to pri slabih prometnih sredstvih onih časov. Od vseh dvanajst mesecev prvega leta kot škof ni preživel veČ ko kvefcemu enega "doma". Baraga je bil pač Škof, ki je mislil, da mora obiskovati svojo obširno Škofijo kar venomer in poznati o-sebno vsakega škofljana, pa naj bo Še tako neznaten in še tako daleč nekje v skrajnem kotu Škofije. Baragov škofovski grb. Toda kdaj pride na vrsto skrb za škofovske urade, za katedralo in stanovanjsko hišo? Vse to mora Čakati boljših časov. Kadarkoli Marijo pozdraviš, ti Marija.z novo milostjo odzdravi. Sv. Bernard (Nadaljevanje od strani 15.) ne strani vidiš trpečega Kristusa, iz leve pa umrlega. Za oltarjem je kapela s kornimi klopmi, kjer je sveti Frančišek s sobrati molil brevir. Sredi kapelice visi s stropa kopija FranČiškovega križa, s katerega je Gospod ogovoril svetnika, in ga zdaj hranijo v cerkvi sv. Klare. V zadnji steni je okence, skozi katero so klarise prejemale sveto obhajilo. Dalje je tu tudi krasen mozaik iz desetega stoletja, ki predstavlja Mater božjo z Jezusom. Skozi majhna vrata smo stopili v mrliško sobo, od tu na levo je kor sester. Iz mrliške sobe vodijo stopnice na Klarin vrtiček, šest stopnic dalje je njen ora-torij, kjer je molila in kjer smo videli tudi Klarin brevir. Nekaj stopnic vodi dalje v dormitorij, to je v skupno spalno sobo. Vmesni zid so porušili, a se prav dobro vidi, kako je bil prostor porazdeljen. Popoldne smo dali San Damianu slovo in se nazaj grede nekoliko pomudili v cerkvi Santa Chiara. Redovnica nam je razkazala svetišče in njegove svetinje, ki jih hranijo - zavarovane z močnim o-mreŽjem — nasproti zakristije. Videli smo znameniti Frančiškov križ, njegov in Klarin raševinast habit. Dalje je tu glava svete Neže asiške in Klarini lasje. Nato smo zavili v kripto. Lučka za lučko se je prižgala, dokler nismo prišli do tum-be, kjer je stoletja počivalo telo svete Klare. Zdaj pa leži v stekleni rakvi za tumbo, točno pod glavnim oltarjem zgornje cerkve. Svetnica je nestrohnela, prekrita s črnim pajčolanom. Brez besed smo pokleknili pred njene relikvije in jih počastili. Tako je dan hitro minil. Ogledali smo si še stolnico svetega Rufina in, ko smo krenili nazaj proti Mariji Angelski, je padal na zemljo mrak. Pod Assisijem, kjer se je nekoč okrenil sveti Frančišek in še poslednjič blagoslovil svoje rodno mesto, smo se ozrli tudi mi. Poslednji sončni žarki so poljubljali asiŠke strehe. Tudi nam so se nehote sprožile roke v na njem. Tukaj je maŠeval misijonar p. Rudolf, ko je mesto Assisi obiskal. pozdrav in blagoslov. Presrečno mesto, ki si videlo toliko svetnikov! Zvečer smo še malo pokramljali s kle-riki, ki so za misijone zelo navdušeni in so nas z vidnim veseljem sprejeli v svojo sredo. Im ajo tudi svoj misijonski krožek in celo majhen misijonski muzej. Napisali smo jim nekaj stavkov v spominsko knjigo, da smo ugodili njihovi Želji. Po skupni večerni molitvi sem sladko zaspal. Naslednji dan, dne 29. decembra, pa smo tu pri Mariji Angelski že na vse zgodaj odmaševali. Pristopil sem v Por-cijunkulski kapelici sredi cerkve, kjer je izkazala nebeška Mamica že toliko neizmernih milosti. Prosil sem jo, naj nam ohrani velike misijonske ideale, naj nam da moči in stanovitnosti, da ne bomo preveč občutili trpkost slovesa. Pred baziliko smo počakali avtobus, ki nas je potegnil proti Folignu. še zadnji pogled na Assisi, ki se je kopal v neštetih lučkah na pobočju. Vlak, na katerega smo prestopili, nas je odpeljal nazaj v... VEČNO MESTO. (Dalje prihodnjič) Porcijunkulska kapelica sredi cerkve Marije Angelske, kjer je maSeval p. Rudolf, kot piše v svojem potopisu. Tu je nebeška Mati Se veliko neizmernih milosti izkazala. POT K BOGU (Dalje iz strani 11.) Molitev O Bog, kaj bo z menoj? Ko bodo nesli moje telo v cerkev in se bo opravila sv. maša zame, kje bo pa moja duša takrat? Pomagaj mi, o Gospod, da bom mogel kaj storiti v službi Tebi, pred-no me smrt prehiti. Kako nesrečen bi bil, če bi me ta trenutek iznenadil. 2. Kaj bi rekel o zločincu, ki ga peljejo na morišČe, pa bi se oziral okrog in gledal zabave, ki se morda slučajno tam vrse? Ali bi ga ne imel za norega? Ali pa da se svoje usode ne zavedaš Ali se ne bližaš z vsakim trenutkom svoji smrti? In kaj misliš o njej? Veš, da moraš umreti in da boš samo enkrat umrl. Veruješ da te po tem življenju čaka drugo, ki se nikdar ne bo končalo, in da bo to življenje ali srečno ali nesrečno. Kakšni bodo tvoji računi z Bogom na dan sodbe? Kako moreš to verovati, pa skrbeti za kaj drugega kot za pripravo na srečno smrt? Molitev Razsvetli me, o moj dobri Bog, in mi daj, da bo misel na smrt in na večnost, na kar sem dolžan misliti, vedno pred mojimi očmi! 3. Poglej kosti mrtvih na pokopališču. Molče ti govore: "Jar se je zgodilo z nami, se bo kmalu zgodilo s teboj." Prav isto ti govore slike tvojih staršev, ki so umrli, njih pisma, sobe, postelj, obleka, ali kar so imeli enkrat, pa so morali vse zapustiti. Vse stvari te opominjajo na smrt, ki tudi tebe čaka. Molitev Moj križani Jezus, ne bom več odlašal, da se Te oklenem, in ne bom čakal trenutka smrti, da mi bodo dali poljubiti križ. Ze sedaj Te objamem in Te pritisnem na svoje srce. Do sedaj sem Te večkrat pregnal iz svoje du£e. Sedaj Te pa ljubim bolj kot samega sebe in obžalujem, da sem Te preziral. V prihodnje hočem biti vedno Tvoj in Ti boš vedno moj. To upam po Tvojem bridkem trpljenju in smrti. In to upam tudi po Tvoji priproXnji, o prebla-žena Marija! CBJAVLJENC JE BILO v zadnji Številki, da ima naš NOVI TESTAMENT mehko vezavo. Oni, ki ste ga Že dobili pa vidite, da ima trdo vezavo. No, mi smo naroČili ve-zalcu v Chicagi, da naj knjige veže z mehko vezavo, in obljubil je, da bo. Ko so pa knjige k nam nazaj prišle, smo videli, da imajo trdo vezavo. In tako mora ostati. Fa saj menda ne bo nobene pritožbe radi tega. Mnogi kar raj še imajo trdo vezavo, ker se lažje drži v roki. Dobro, samo da so ljudj e zadovoljeni. Neki velespoštovani naročnik, ki zelo Čisla list Ave Maria in Želi, da bi ga imela vsaka katoliška družina, se je priglasil, da je pripravljen plačati enoletno naročnino za 20 novih naročnikov, ki iz enega ali drugega vzroka, ne dobivajo lista Ave Maria. To naj bi veljalo za družine, ki bi mesečnik rade čitale, pa so v razmerah, da ga ne morejo plačati, ali so drugi vzroki, da ga nimajo naročenega. Tisti, ki ste naročniki Ave Maria mesečnika in veste za vaše sosede ali druge osebe in njih razmere in okolnosti in vidite, da je prilika dobiti novega naročnika, ga kar javite upravništvu Ave Maria tukaj v Lemontu in dotičnik bo takoj začel prejemati list Ave Maria, ki bo plačan od omenjene osebe za leto dni. Naročnik, ki je to ponudbo naredil, hoče ostati neimenovan. Bog pa, ki vse vidi in vse ve, naj bo njegov preobilen plačnik! * Kakor je bilo sporočeno v majniŠki številki, bo velik Baragov dan gor v mestu Marquette, Michigan, dne 3. julija. Zjutraj dne 2. julija bo skupina Slovencev iz naselbin Chicago, So. Chicago, Joliet in Waukegan odpotovala iz Chicage v dveh busih, da se drugi dan udeleži Baragove proslave v M arquettu. To bo prvič, da se Sloven- ci skupno udeležijo Baragovega dneva, ki se obhaja vsako leto v Škofiji Marquette. Ti Slovenci bodo tudi imeli srečo obiskati telesne ostanke svetniškega Škofa Baraga, ki počivajo v kripti marquettske katedrale. Kdor želi nadaljne podatke o tem romanju Slovencev iz te okolice, naj piše direktno na: Fr. Cyril Shircel, Box 608, Lemont, Illinois. * Slovenci se letos vese limo, da imamo vsaj Štiri novomaŠnike za obilno žetev na polju neumrjočih dus. V Jolietu v slovenski cerkvi sv. Jožefa je svojo prvo sveto mašo daroval Rev. Edmund Gregorich v nedeljo 29. maja. Bil je med prvimi, ki jih je posvetil novi joli-etski škof McNamara. Father Gregorich je delal svoje duhovne vaje tukaj pri nas v Lemontu teden pred svojim mašniškem posve-čenjem. S Father Gregorichem je bil v Jolietu posvečen tudi Rev. Ivan Dobnikar, benediktinec, doma iz mesta Waukegan, 111, Prvo sveto mašo je zapel v domači fa-ri Matere božje. Dne 5. junija bo svojo prvo slovesno mašo daroval Rev. Bernard Popesh v mestu Ely, Minnesota, v cerkvi sv. Antona. V cerkvi sv. družine v Kansas City, Kansas, bo nova maša Še drugega benediktinca, Rev. Alan Swab, ki bo prvo glorijo zapel dne LETOŠNJA ROMANJA 10. julija - društvo sv. Ane, KSKJ, iz fare sv. Štefana, Chicago; 17. julija - slovenska Ženska zveza iz cele Amerike; 20.-21. avgusta - zveza slovenskih oltarnih društev, Cleveland; 4. septembra - letni medeni piknik in proslava 25. obletnice slovenskih frančiškanov v Lemontu. 12. junija. To je prvič, kar bo novomašna slovesnost v ondotni slovenski župniji. Hvala Bogu za vse te nove delavce v vinogradu Gospodovem ! * Nove maše omenjenih služabnikov božjih nam dajejo veliko veselje, ne smemo pa pozabiti na veliko pomanjkanje duhovniških in redovniških poklicev v dandanašnjem času. Vzemimo le en slučaj, da vidite, kako res veliko je to pomanjkanje, zlasti Še redovnic. V mestu San Antonio, Texas, so frančiškani sezidali novo Šolo, ki se bo odprla letos septembra meseca. Nimajo pa Še učiteljic za to Šolo. Ondotni župnik je zato začel pisati na sestre predstojnice raznih redovnih kongregacij po celi A-meriki. Ali bi verjeli, da je bila njegova prošnja za sestre odbita Že od 110 sester predstojnic? Da bi bilo tako hudo pomanjkanje šolskih sester, še mi sami nismo vedeli. Omenjeni Župnik je pisal tudi na naše slovenske sestre tu v Lemontu in od njih smo izvedeli za ta žalosten slučaj. Čitatelji teh vrstic, molite za duhovniške in redov-niške poklice med našimi fanti in dekleti. Gojite tudi take poklice med svojimi sinovi in hčerami. * V aprilovi številki smo vam priporočili slovenski misijonski mesečnik, KATOLIŠKI MISIJONI, ki ga izdajajo slovenski lazaristi v Južni Ameriki. Smo pa napak zapisali naročnino. Celoletna naročnina za USA je tri dolarje (ne dva) in štiri dolarje za Kanado. List izhaja dvomesečno kot priloga lista DUHOVNO ŽIVLJENJE iz mesta Buenos Aires v Argentini. Slovenci v Ameriki in Kanadi si lahko list naroČijo, če ga Želijo, od: Rev. Anton Soklič, C.M. St. Mary's Seminary' Perryville, Mo. * Slike za potopis 'V objem misijonov' patra Rudolfa nam pošilja fr. Bazilij Valentin, o.f.m., iz Bočna v Italiji. Fr. Bazilij bo v sub-dijakona posvečen o binko-štih. Njegove pesmi ste že večkrat videli v tem listu. Fr. Bazilij je poslal en izvod lista Ave Maria na sobrata Fr. Vaclava Šušter-šiča vraestu Trento v Italiji in ta mu je takole odpisal: "Dobil sem revijo Ave Maria. Lepa hvala zanjo! Sem jo kar požiral, najprej potopis p. Rudolfa, potem pa Kramljanje na zapeČku, da b i n aŠe! ime kakega znanca. Videč moŽička s pipo se mi je zdelo, da sem pozimi doma za pečjo... Vsi članki revije - prebral sem nekatere po trikrat - mi zelo ugaj ajo..." * Iz Japonske je nam pisal vojaški kaplan Father Baz-nik. Povedal je, kako je bilo na morju, ko je ladja plula proti Japonski, potem pa je prosil, naj mu pošiljamo list Ave Maria na njegov novi naslov. To je menda prvič, kar je Ave Maria obiskala Japonsko. * Zvonovi, ki so bili v turnu stare cerkve doli pri cesti, bodo zopet enkrat veselo odmevali po lemontskih gričih in dolinah. Nov turn bo stal tam zraven garaža. Prostor je Že pripravljen in Železni skelet čaka, da bo ob pravem času dvignen in postavljen na tistem mestu. Zunanji zid romarskega doma je ob tem Času že skoraj zgotovljen. Do konca tega meseca upamo imeti streho gori, vsaj deloma Če ne vse. Ko bo streha končana, bo še znotraj toliko dela, da strah. Po veliki noči je preč. Father Benedikt, lemontski komisar, pridigal za Štiri-deseturno pobožnost v cerkvi sv. Jurija v So. Chicagi. Za kronanje majniŠke Kraljice, dne 1. maja, v cerkvi sv. Štefana v Chicagi je pridigal Father Martin. * Teden po veliki noči sta nas obiskala Rev. Vital Vo-dušek, župnik slovenske cerkve v San Franciscu, Cal., in slovenski begunski duhovnik Rev. Viktor Brez-nikar, ki zdaj deluje v škofiji Spokane v državi Washington. — Samostanski firbec Rev. Edmund Gregorich, eden izmed Štirih letošnjih slovenskih novomaŠnikov. Doma je iz Jolieta, 111. Izšel je NOVI TESTAMENT v dveh zvezkih Cena za oba zvezka skupaj: $4.00 Vezava je trda, z rdečo obrezo Naročite si od: Ave Maria, Box 608, Lemont, III. KRAMIJANJIE m ZAPEEKU CLEVELAND, 0. - Piše John Lipo-glavšek: Zelo mi je žal, ko nisem bil doma, ko me je obiskal VaŠ brat Antonin, Saj je on tako prijazen, da je res veselje se pogovarjati Ž njim. Za vse, kar pišete v listu ali Koledarju, smo Vam res vsi hvaležni. Bil sem pri Vas v Lemontu leta 1947. Kako je pri Vas vse lepolAko bo letos Zveza dr. najsvetejšega Imena zopet priredila romanje v Lemont, bi bil jaz tudi rad zraven, čeravno mi je bolj težko iti na daljno pot. Sem pohabljen na nogi že veliko let in prejemam malo pokojnine. Bodite, čč. gg. frančiškani, prav lepo pozdravljeni, vsi bratje in fatri, in vsi, kateri pomagate samostan izdrževati, pa tudi zapečkarji, ki pišete razne zanimive dopise, bodite vsi prav lepo pozdravljeni in še kaj napišite. PUEBLO, COLO. - Piše Johana Star-cer: Častiti očetje frančiškani! Vas prosim, ne zamerite, ko Vas spet nadlegujem, ker ste mi tako po volji naredili v marČevi Številki Ave Marije. Sem Že stara, pa naj gre ta pesem med ljudi. Mogoče ne bom drugo leto več na svetu in Vas prosim, Če bi priobčili te lepe pesmi, ki so tako zanimive. Prva je tale: Prišel bo veliki keden, katerega grešnik nisem vreden. Angel gor v oblakih stoji, zlati kelih v roki drži, ker bo iz tega keliha pil, bo krvavi pot potil. Jezus je iz tega keliha pil, krvavi pot potil. To se poje. Celi rožni venec se moli vse skozi, vsi trije deli rožnega venca. Druga pesem se glasi: Ena ptica priletela je iz dežele Bantove. Ven kapele se je vsedla in prav lepo zapela je o trpljenju Jezusa. Jezusa so Judje vjeli, kakor da bi razbojnik bil, in na križ so ga pribili za roke in noge. Jezus visi na križu cele dolge urice tri. Iz njegovega presvetega Srca teče sveta Hešnja Kri za nas grešne vse ljudi. In Vas prosim, ne zamerite, ker Vas tako nadlegujem. In prosim, molite zame. Recite: Še za tisto sitno ženo. CLEVELAND, 0. - Piše Mrs. J. Zaman: Častito uredništvo Ave Maria! Ne vem, kako bi se zadosti zahvalila za tako vzvišeno branje v Ave Mariji. .Bog in Marija bodita Vam plačnika! Ne morem Vam popisati, kako sem z veseljem brala življenje sv. Matilde, ker sem tudi jaz imela sestro Matildo s hčerko Matildo, pa žali Bog, ona je umrla, ko je bila stara 33 let, na porodu pri sedmem otroku, fantku. Meseca julija mi je pisala ljuba moja mama: "Mesec avgust bo za mene odločilni za Življenje ali smrt. Zdravnik mi pravi: Eden bo mrt- ev, ali Vi ali otrok. Cisto sem se vdala v božjo voljo."Fant se je takoČvrstev rodil. Zdaj je star 20 let, pa tako lep in fest fant je. Sem dobila sliko od njega. Kar je najbolj Čudno je to, da ona je iz otroških let trdila: Jaz, ko bom stara 33 let — tako so bili ata — bom umrla. In res se je tako zgodilo. Moja mama so imeli veliko maŠno knjigo, v kateri je bilo popisano življenje sv. Jedert in Matilde, tudi slike so bile od obeh. Sv. Matilda je imela krono na glavi. Moja patrona je sv. Jedert. Bilo je pa pisano zraven: sv. Matilda, kraljica in spokornica; sv. Jedert, devica in mučenica. Veliko bi lahko napisala od mojega romanja, ko so mi enkrat zaupali, da sem sama šla. Nikjer nisem iskala prenočišča ali pa večerje. Najrajši sem kar sama šla. Druščine nisem rada imela. Nikamor mi ni bilo predolga pot. No, in zdaj sem pa blizu cerkve Marije Vnebovzete, pa ne morem drugače ko v spremstvu moža. Res, kakor so p. Odilo Hajnšek na Willardu zapeli: Kamen v vodi se obrne, a mladost se ne povrne. Kako smo bili takrat jih veseli, ko so imeli tukaj misijon. Bog jim daj zdravje. Takrat sem še slišala, sedaj pa vidim še malo, slišim ne. Pa kaj se če, saj sem Že 77 let stara. Moj mož pravi: "Za ta leta si še kar fest punca. Kar Boga zahvali, da še živiŠ." Pa Še malo od sv. Jožefa. Od nas smo hodili v Celje k sv. Jožefu. Tretjo nedel-r jo po veliki noči prvič sem šla z mojo mamo. Še danes mi pride na misel tisti mož Hrvat, ko smo Šli kleče okoli oltarja. Je bila tudi zadaj za oltarjem mala podoba sv. Jožefa. Mož je bil bolj majhen. Je marelo na koncu poljubil, pa gor v sv. Jožefa dvignil. Komaj sem čakala, da smo z mamo prišli ven, da sem vprašala, ali je tisti stric mislil sv. Jožefa ustreliti. So me po strani pogledali in so rekli: Poljub je dal na mareli; ker je majhen, ni mogel z ustmi doseči.. Takrat sem bila Šele 10 let stara, pa smo Šle k nog- am 6 ur kje in 6 ur nazaj. Drugo pot sem Šla pa s teto. Tistega pa tudi nikoli ne bom pozabila. Takrat sem se pa prav pošteno spostila. V soboto zjutraj sem Šla od mojega doma, sko-ro tešČ. Do tete je bilo dobre ure hoda. So imeli Že južno pripravljeno. Ob 11 smo šle s tetinega doma. So imeli jeŠ-pren in mrzel fižol. Ješprena nisem nikoli marala, še danes ne, tako da smo ob 6 zvečer prišle v Celje, jaz pa skoro teŠČ. Smo £le Še v cerkev, pa sin od njih, potem smo Šle v kmečko gostilno. So pa teta imeli Črno opotičeno Ištruco. So dali nama vsakemu en kos in drugi dan sem bila tešč do 2 popoldne, s Celja do Griž. Še tam smo se obtešali, spet vsakemu malo tiste čme štruce pa vode. FLY CREEK, N.Y. - Piše Frances Stergas: Dragi očetje frančiškani! Berem, da se Marija prikazuje. To je, kar jaz Želim, da bi se Marija res p rikazala tudi brezverskim ljudem in da bi Marija čudeže delila, da bi res priznali, da je Bog in pekel. Prosim, da bi jih ljuba Mati božja izpreobmila grešnike tega sveta. Res je žalostno, kcliko jih je, ki ne grejo PET-DOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: ANTON GRDINA, Cleveland, O. JOHN ANCEL, St. Louis, Mo. JOSEPH BALKOVEC, Pittsburgh, Pa. DRUŽINA ANŽIČEK, Girard, O. PETER KLOBUCHAR, Etna, Pa. FRANCES CVENK, Chicago, 111. JENNIE BARBES, Cleveland, 0. LOUIS SREBERNAK, Detroit, Mich. PETER AUSEZ, Martinez, Calif. ANTON UDOVICH, Sheboygan, Wis. JOHN POTOKAR, Cleveland, O. nikoli v cerkev k sv. masi, Še manj k sv. spovedi. Se temu posmehujejo. Pač tukaj v naši cerkvi v Cooperstownu je res cerkev natlačena, da morajo stati. Nikoli poprej ni bilo toliko ljudi pri sv. maši, ko jih je sedaj. Hes se je bati božje kazni. Bog je užaljen, kaj ljudstvo danes dela. MILWAUKEE, WIS. - Piše Antonia Hu-dales: Dragi gospod! Tudi jaz imam list Ave Maria od tistega Časa, ko je bil Vaš zastopnik Franc Bevk. Čestitam tudi Vašemu tiŠlarju, ki more še tako dobro delati. Mačke smejo biti tudi vesele, ko se grejejo pri njem. Kaj pa počenja oni mali psiček? Je videti tudi zadovoljen. Mislim, da gospodu uredniku pomaga, Če je po- MOLITE za naše pokojne naročnike: ALOJZIJA GRANDLIČ, Sheboygan, Wis. JOSEPHINE VESEL, Chisholm, Minn. FRANCES HREN, Ottawa, 111. JOHN NOVAK, Calumet, Mich. MARIJA BIZJAK, Denver, Colo.. JOHN HABJAN, New Brunswick, N.J. MICHAEL VIDIČ, Cleveland, O. MICHAEL PIKS, Cleveland, O. PAULINA ROGINA, Pittsburgh, Pa. MARY GASPARIČ, Pittsburgh, Pa. MRS. I. GRABLAVEC, Pittsburgh, Pa. ANTON STRAJNAR, Cleveland, O. FRANK SMERDEL, Barberton, 0. MARY TOLENI, Neillsville, Wis. MARY BOLTE, Cleveland, O. ANTON ULE, Indianapolis, Ind. MR. ERŽEN, Akron, 0. MARY POGAČNIK, Lorain, O. * Naj počivajo v miru! treba kakšne papirje kam drugam prinesti. (NaŠ tislar ni več pri dobrem zdravju in zadnje čase kar ne more v eČ delati. Saj veste, kaj je starost. — Oni psiček izŠnofa vse novice, ki se denejo v kotiček "Lemontski odmevi". Včasih se mora pa s taco za uho popraskati, če novic zmanjka. — Urednik) GILBERT, MINN. - Piše Mrs. Frank Ambrož: Dragi očetj.e! Ave Maria ima lepo branje vsaki mesec. Le še kaj lepih novic in branja napišite, da boste še kaj novih naročnikov dobili. Saj jaz sem tudi že stara naročnica, pa glih ne vem, koliko let. PUEBLO, COLO. - Piše Frances Hoist: Dragi očetje! Jaz sem tudi ena izmed prvih naročnic na Ave Maria. Hvala Bogu! Rada še berem, dosti ne vidim. Sem 77 let stara. PAONIA, COLO. - Piše Mary Delost: častiti oo. frančiškani! V začetku mojih vrstic Vas vljudno pozdravim, jaz Mary Delost, in Vas prosim odpuščanja, ker tako dolgo Čakate za list Ave Maria naročnino. Bote mogoče mislili, da ga veČ ne morem, ali Bog varuj to, da ne bi ga mogla tako lepega in svetega magazina, kakor je ta prekrasni Ave Maria. Samo to me je strah, da ga ne bom mogla dolgo prebirati, ker imam tako slabe oči, da Že zdaj težko vidim, če so koliko manjše Črke. Tudi težko pisem. Zato sem tako dolgo od tega pisanja, ker sem že dolgo bolna. Dva meseca sem več na postelji kakor pokoncu. Imam hud revmatizem in sladkorno bolezen in sama ne vem, kaj Še skupaj. Zato pa ne pozabim Ave Marije, dokler bom do zadnjega peneta mQgla plačevati, ga bom plačevala. Prosim Marijo, da ga bom mogla tudi brati. Vam se prav iskreno zahvalim za Vaše tako lepe karte in Koledar Ave Maria in druge bukve, ki sem jih tako lepo vse v redu dobila. Vse mi je tako ljubeznivo berilo. Kamor pogledam, tam je lepše, ali Ave Maria presega vse. Jaz in moj moŽ smo jo imeli že prej pred prvo vojno, sem pozabila, od katerega leta. In potlej ko je prišel tisti diprešen tajm, nismo mogli plačevati naprej. Zdaj smo jo spet dobili lansko leto. CHAPUT HUGHES, ONT., CANADA. -PiŠe N.N.: Svetovna zmeda, propaganda o nekem boljšem sistemu Življenja je na milijone ljudi zapeljala, da so postali neverni Tomaži. Tak sem bil menda tudi sam. Bič, kateri poje okoli tebe, ni Še tako nevaren. Ko pa udari po lastnem telesu, potem se Ti odpro oči, ko Te rana zaskeli - in ta rana prizadeta od lastnega 'sobrata'! MolČi in trpi in pričakuj nove svobode!? MODESTO, CALIF. - PiŠe Dragovan Drawer: Častitljivi frančiškani! Vi denite to v ZapeČek, kar Vam pišem. Vel, jaz sem bil rojen v Ely, Minnesota, leta 1908, 16. septembra sem bil star 40 let. Pa sem Šel v stari kraj, ko sem bil malo dete. Fader Buh so me krstili v Ely, Minn. Ko sem iz starega kraja prišel sem v Ameriko leta 1925 v Soudan, Minnesota, k Cvetanovim, sem šel delat na kavndi rot, pa me je eden udaril s krampom po glavi s pojntom. Sem se naglo zgrudil in potem so vodo prinesli in so me z vodo polili. Na glavi me še badra. To je bil eksident. On je kopal na oni strani, jaz pa kopal na tej strani, pa me je udaril po glavi. Vi molite zame, da bi mi Bog dal in Marija Pomagaj zdravje in veselje in srečo. Jaz sem v umobolnici več ko 19 let. Had prebiram z veseljem Ave Marijo. Vi denite to molitvico v ZapeČek, katero so me naučili moja stara mama. To se glasi tako: Jezus je pod trto spal, nam je sladko vince dal. Sladkega vinca njemu pili bomo, Boga počastili, Marijo Devico in sv. Jožefa. CLEVELAND, O. - Piše Marija Pirnat: Dragi očetje frančiškani! Dobila sem eno novo naročnico na Ave Marijo. Če Vam je mogoče, da bi ji poslali vse od januarja, če jih imate, in tako naj se naročnina začne od januarja 1949. Tako je nje Želja. Ja, pa tudi Koledar ji pošljite za letos, če imate Še kakega. Želim Vam mnogo zvestih naročnikov na lepi katoliški mesečnik, j ako lepo berilo. Vedno pričakujem, kdaj da pride nova številka Ave Maria. EUCLID, O. - Piše Ivana Sintič: Spoštovani urednik!Tukaj v Clevelandu in Eu-clidu se članice iz Zveze pripravljamo za tretji piknik. Veliko žensk je zaposlenih. Skrbno pletejo, šivajo in delajo, da bomo več denarja naredile. Saj veste, kakšna je naša navada. Saj gre ves Čisti dobiček za Ligo. Prvo leto smo naredile en tavžend, drugo leto pa dva tavŽend in to prihodnje leto pa spet hočemo kaj več. Bomo videle. Trudimo se kar največ, saj to bo za naše trpeče brate in sestre. Spoštovani urednik, pa še nekaj imam na mislih, če bi mogoče najdli v Ave Mariji v Zapečku malo prostora. Rada bi pozdravila mojo sosedo iz starega kraja. To je Marica Marinčič. Vem, da bo žen- V HVALEŽEN SPOMIN * Sem tfital, da je v Barbertonu, Ohio, umrl MR. FRANK SMERDEL. Ni dolgo tega, ko sem bil pri njem. Bil je bolan, pa ne tako slab, vsaj meni se ni zdel, a danes ga Že krije črna zemlja. Kako kratko je Življenje! Niti od daleč nisem mislil, da sva bila zadnjič skupaj. Pokojni Frank je bil namreč tudi eden tistih, ki je vedno rad in vselej pomagal vsakemu, posebno Če je Šlo za dobro stvar. Ako je kaj količ imel Časa, me je prejšnjih letih rad peljal okoli. Naj mu bo Bog obilen plačnik. Priporočam ga v molitev. Ostalim moje soŽalje. BRAT ANTONIN, o.f.m. sk a vesela, fee bo videla v Zapečku njen pozdrav. Veste, urednik, ta dobra Žena ze prepeva v slovenski cerkvi nad 40 let. FOREST CITY, PA. - Piše Maria Ši-vič: Častiti! Pred precej Časom sem Vam poslala nekaj izvodov Glasnika presv. Srca in sedaj sem med drugimi knjigami našla pa še en Glasnik. Ako se ne motim, glih tega manjka k popolnemu številu prejšnjim Glasnikom. Ker sem ravno sedaj brala v listu Ave Maria, da jih boste skupaj deli, pa Še tega prec pošljem. (Iskrena Vam hvala, dobra Mrs. šivič! Imamo zdaj precej celotnih letnikov Glasnika presv. Srca, kar bo vse v našo samostansko knjižnico prišlo. Bog stotero povrni! — Slovenski frančiškani.) : BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI DAR LISTU-Po $3: Mrs. J. Tomsic, J. Tursic; po $2 Mrs. Drasler, Mrs. J. Korencic; po $1.75: F. Vehar; po $1: M. Perusek, J. Perus-ek, P. Kosin po .50$: I. Terskan, J. Fmus, M. Tolar. ZA SE MEN IŠČE IN DRUGO-Po $50: Druz. Usnick; po $25: F. Urancich, P. Mele; po $20: P. Cemazan po $10: K. Govednik.A. Korošec, P. Ausez; po $5: K. Lopcic, F. Sever, L. Mevzek, A. Braegar; po $2: M. Vrček, M. Smole, A. Gole, M. Usnick, Druz. Kebe, J. '•J Smrekar; po $1.50: M. Lizjak, J. Russ, F. Mivsek; po $1: M. Mahkovec, A. Ursich, A. Tomsic, J. Kalclc, A. Derganc, Mrs. Drasler, J. Korencic, Mrs. Slanovic, A. Kesec, L Filipcic; po .75$: J. Hozjan; po .50 i! i! i! it i> i! il 1 1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste: MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami in zato zelo priporočljiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....$1.75 DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči....................$1.00 2. Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50<£ (za otroke) do $3.50. 3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre- videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00. 4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj- ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd. 5. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas„ kakor na pr. anglefke molitvenike, itd. AVE MARIA, Box 608, Lemont, 1 nois SLOVENSKI STARŠI! Ako želi Vrni w služiti Bogu kot DUHOVNIK ali SAMOSTANSKI BRAT v redu iv. Frančiška asiške-ga, povejte mu, da lahko izpolni svojo željo pri slovenskih frančiškanih v Le-montu. Pokažite mu to oznanilo, ki je tudi v angleškem jeziku napisano, da ga bo lahko sam bral. Najlepša Vam hvala. - * YOUNG MEN & BOYS of Slovene nationality, who feel the call to serve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Franciscan Order, founded by St. Francis of Assisi, are invited to make their desires known to the Slovene Franciscans in Lemont. For full particulars, write to Very Rev. Commissary-. Provincial St. Mary's Seminary Lemont, Illinois