vpkdan In praznikov. ímMtd daily «ofpt Srturd ,P^Ddtyf and HolüWfc SVETA -YEAH Cona licu j« $6.00 kal«** m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE IL Uredniški In upravniáki prostori: 1037 South Lawndale Ava. Ofrico of Publication: SOOT South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4004 >i ^r^r^^^Ttsr chica1 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for JL» ČETRTEK. 19. NOVEMBRA (NOV. 19). 1141 Subscription $0.00 Yearly *TEV.—NUMBER 222 section 1103. Act of Oct I, 101T, authorised on Juno j HIS e nemški diviziji vrženi izaj na fronti pri Tuli ljute bitke v Donski kotlini in zapadno od Rottova se nadaljujejo. Angleške podmornice potopile šest osišcnih vojaških transportov v operacijah na Sredozemskem morju. Finoka zavrnila predlog ameriške vlade, naj ustavi vojno proti Rusiji Bitke med i četniki in tiemci Sedem Cebov ustreljenih v Pragi ,r. Rusija. 13. nov.—Sonete ogražajo pozicije oborožene sile pri Tuli, j južno od Moskve. Po-i s tem fronte pravijo, da so i vrgli dve Hitlerjevi diviziji | pet milj v protinaskokih. ti so zagnali na to fronto polke, težko topništvo in izvršili uspešne na-Umik nemških armad je v poročilih kot beg. Neravnotežje na tej fronti vzpostavljeno jaotem, ko 0 poveljstvo vrglo sve-v boj proti Rusom. ijsko poročilo iz Moskve nemške rtapade na pozi-nskega vojaštva pri Kalini-lilj severozapadno od so-prestolnice.-, Hitlerjeve na tej fronti so bile oja-prihodom svežih čet. ;or je znano, se prvi od-nemške armade nahajajo v Narofominska, 35 milj padno od Moskve, objavljena uradna vest se vroče bitke v Donski in zapadno od Rostova na-Dopisnik Pravde, gla-lstične stranke, pravi, vsa fronta v plamenih, itebri in oblaki dima se visoko v o. 12. nav.—Ruske ar-moskovski fronti so vr- Ritlerjeve kolone nazaj v lektorjih bojne črte, pri msku in Malojaroslave-sektorja sta oddaljena milj od Moskve. Ljute » v teku pri Tuli, ato milj 1 Moksve. i uradni komunike pravi, več tisoč Nemcev padlo v pri Tuli. Bombe, \katere li ruski letalci, so razbile aemkih motornih vozil. In-tojski bataljon in konjeni-Isddelck sta bila uničena na j fronti MBumke dostavlja, da se je i oborožena sila deloma v bitkah z Rusi na cen-_ iront«- Nacijska armada ""bila težke udarce pri Malo-«jvpcu in Volokolamaku. bombniki so razbili »mikih tankov v enem sefc-Pftntralne fronte. ■»Krimskem polotoku je bi-nacijskih kolon " Sevastopolu in Kerču Rusi go razbili 70 »n dvesto tovornih av-katerih so se nahajale 'n bojni material. Rusijs. 12. nov.—V n» moskovski fronti so «izgubili 70,000 vojakov v J, ^nih, pravi uradno Število uključuje ubi- jL?njonr v°jake. Ef* * vrgel devetnajst di P v H proti Rusom ob za- C1 |||<'n/.jve na moskovski U Vojna poročila z moskovske fronte Omenjajo podzemske garaže, iz katerih švigajo tanki in oklopni avtomobili in napadajo Nemce. Te garaže so del trd-njavske črte pred Moskvo, ki je dolga 180 milj in se razteza od Kaluge na xapadu do Kalinina na severozapadu. Kadar Nemci prebijejo črto v kakem kraju, pridrve ruski tanki iz garaž in jih potisnejo nazaj. Garaže so tako zgrajene, da tanki lahko vsak čas stopijo v akcijo. Poročilla pravijo, da trditve, da so vsi dostopi do Moskve posejani z minami, niso pretirane. Iz zemlje mole cevi metalcev ognja, ki se opazijo le, ko vojaštvo pride do njih. Pasti za tanke so skrite povsod. To je vzrok, da Nemci ne morejo prodirati naglo naprej na moskovski fronti. London. 12. nov.—Angleške podmornice so potopile šest osišcnih vojaških transportov v operacijah na Sredozemskem morju, se glasi naznanilo admirali-tete. To bazira na poročilu, ki i {a je poslal admiral Andrew Cunningham, vrhovni poveljnik sngleške bojne mornarice na Sredozfemskfm morju. Poročilo ¡jo aicciilw pi ojin)MMi| du en An-gleži potopili in poškodovali več italijanskih parnikov in t>ojnih adij v bitki pri Tarantu, Italija. Angleški letalci so včeraj spet metali bombe na Neapelj, Ben-gazi in Brindisi, Libija, ki so porušile več vojaških objektov in zanetile požare. Helsinki. Finska. 12. nov.— Finska vlada je zavrnila zahtevo ameriškega državnega tajnika Hulla, naj ustavi vojno proti sovjetski Rusiji. Zahteva je uklju čevala tudi svarilo, da bo Finska izgubila prijateljstvo Amerike, če ne bo sklenila miru s sovjeti. V uljudni noti Washingtonu je Finska naglasila, da ne more ustaviti vojne, dokler ne bo njena varnost zaščitena. Ce bi to storila, se bi izpostavila bodoči nevarnosti, ne da bi dosegla ci-Ija. Odklonitev finske vlade je prišla v momentu, ko nacijski tisk hvali vlogo finske oborožene« sile v kampanji, katere namen je uničenje ruskih komunikacijskih zvez med Murman skom in Arhangelom.. Nota na-glaša, da je finska vojna proti sovjetom še vedno obrambnega značaja, čeprav je Finska reoku-pirala skoro vse pokrajine, katere je morala odstopiti sovjetom po zaključen ju prve vojne z Rusijo. ■" aild r*; Nwnikt Ta »»la je bila potem oja It p —"gube so ogrom-ubitih in ranjenih vo-h» rnci iz8uWU 289 tan-. bombnikov, 142 težkih . 415 tovornih avtov. iZ 12 n"v —Nscijski kroglo o uspehih nemške in 7,ro"'ne sile v severnih i*,. ru"ke fr»nte. V sever L ""M v, ruske divizije utr-V* ' Cilj nemških fc r'JpPn,f'J K odrezan je ru-|u " "i Ai klicnega morja. *»J*Uk»h luk ob tem I?* "Oliranih. . ^ ,Hotok > ** vwlno BT bitk. Nacijski L,1*0* »kušajo Rusi t*1^«* mornarične baze , ~ "vorju. Sevastopol Je '""■diranja s kopnega Deat napada Petainovo vlado Francija naj se udeleži vojne proti Rusiji Paris. 12. nov.—Marcel Deat, vodja narodne ljudske stranko, je v listu L'Oevre, glasilu te stranke, napadel Petainovo vlada in jo obdolžil, da kaže mlač-nost napram "protiboljševiški le-giji". On je znan kot »govornik poglobitve kooperacije med Francijo in nacijsko Nemčijo in zdaj zahteva, da se Francija izreče za aktivno soudeležbo v vojni proti sovjetski Rusiji in Veliki Britaniji. Deat se pritožuje, da se je le neznatno število prostovoljcev priglasilo za boj proti Rusom na strani Hitlerjeve oborožene sile. Sirija, katero so zasedli Angleži, čaka rešitve. Drugi problemi, nanašajoči se na francoske kolonije v Afriki, tudi čskajo rešitve. Francija bo morala postsviti svoje čete proti angleškim, ko bo Hitlerjeva vojna mašina strla Rusijo. "Noben pameten človek ne verjame, da bodo Angleži izkrcali čete na francoskem obrežju," pravi Deat. "Gotovo jo to, da bodo Angleži poslali vojaštvo v francoske kolonije v Afriki, da pod pro rebelno gibanje generala Charieta mrf5a1i!la.H Deat očita Petainovi vladi, da ni izpolnila dane obljube, da bodo farncoske bojne ladje ščitile francoske parnike pred angleškimi napadi. Angleži so potopili že več frapcoskih parnikov in Petainova vlada se ni zganila. Vichy. Francija. 12. nov.— Vlada je naznanila, da bo odredila porušenje pomolov in železnice v Džibutiju, francoska Somalija, če bodo angleške čete skušale invadirati to pristsniščno mesto iz Abesinije. . Džibuti je blokiran po angleški bojni mornarici in dovoz potrebščin prebivalcem je bil uatavljen. Prej objavljena poročila so se glaaila, da ljudje stradajo In da jih je že na stotine umrle zaradi lakote. 12. nov. - Belgrsdaki list Novo Vreme poroča, da j« bilo 164 oseb ubitih v bitkah med četniki in Nemci ter rednimi srbskimi četami od julija do novembra, 174 pa je bilo ranjenih in 547 ujetih. Val so označeni kot "komunisti" Število ne ukljtčuje onih, ki so jih nacijska vojaška aodliča obsodila v smrt In so bili postavljeni ob zid ter ustreljeni. Rim. 12. nov.—fašistične čete še vedno zatirajo nemire v Dalmaciji, katere podžigajo "komu- Proti separatni letalski sili Patterson svari pred konfuzijo nisti". Pred nokaj tedni so Italijani ustrelili' oOOmnajst oseh, ki so bile pred vojaškimi sodišči spoznane sa krive pobijanja italijanskih vojakov :ln sabotaže Uradni seznam kaže, da jo bilo 179 italijanskih vojakov ubitih in 128 ranjenih v bitkah z rebe-11 v jugoslovanskih in grških pokrajinah, katere oo zasedle fašistične Četo. / • Berlin. 12. nov«—Sedem C t* hov je bilo ustrojenih v Pragi zaradi veleizdajstw, sabotaže in nošnje prepovedanega orožja, Naciji trdijo, da oo bili vsi pri-zsdeti Členi komunistične grupe. Oslo. Norveško* 12. nov.—Na-cijske avtoriteto ao včeraj ponovile svarilo, da bpdo val, kateri poelušajo radijska poročils iz tujine, obsojeni v smrt in u-streljeni. Več Norvežanov je bilo aretiranih, ker so Ignorirali ukaz, da morijo Jzročiti radio-aparate nacijskim oblastem. Stavka stavbnih unij končana Voditelji naznanili dosego sporazuma San Diego. CaU 12. nov.— Stavka stavbnih unij Ameriške delavske federacije, v kateri Je bilo zavojevanih 2164 delavcev in je ustavila gradnjo obrambnih projektov, je bila ainoči preklicana. K. Qr Bitter, tajnik sveta teh unij, je dejal, da se bodo vsi stavkarji danes vrnili na delo. Bitter je naznanil dosego sporazuma s kontrsktorji, kateri so dobili od mornsričnegs depsrt-menta pogodbe glede konstruk-rije obrambnih projektov. Pod VODITELJI Q0 IZSTOPU IZ VLADNEGA ODBORA Vo$akkm čete morda pre-vmamtjo premogovnik* UNIJA IN OPERA-TORJI KRITIZIRANI Wsaklngton. D. C.. 12. nov,— Dva uradnika rudarske unije UMWA in štirje drugi voditelji Kongresa industrijskih organizacij ao ainoči reoignlrali iz vladnega poeredovalnega odbora v znak proteeta, ker se je odbor s devetimi proti dvema glasovoma izrekel proti zaprti delavnici v "kaptivnih" premogovnikih, katere operirajo Jeklarske kor-poracije. Resignirala sta Philip Murray, podpredsednik rudarske unije in predsednik CIO, in Tho-maa Kennedy, tajnik-blagajnik rudarsKe unijo. Kot namestniki ao odatbpili John Brophy, direktor krajevnih avetov CIO; Clinton Golden, dlrektof jekUr-ske unije CIO v Pittsburghu; Jamao Carey, tajnik CIO, in Hugh Lyona, pokrajinaki direktor CIO v novoangleških drla-vah. Akcija pomeni, da ao oo t! postavili na atran Johna L. Low!-aa, predsednika UMWA, v sporu med njim in Rooseveltom. Izgleda, da bo vlada prevzela premogovnike Jeklarskih korpo-racij, ¿e bo Lewis uroaničil grožnjo in posval rudarje v stavko. Doznava oo, do jo ormoda ustanovila urad v Pittsburghu in do namerava okupirati premogov-' nike. 6e konflikt mod rudsipko unijo ln jeklorskimi korporaci jami ne bo izravnan. Iireóena je bila tudi napoved, da bo Roosevelt priporočil kongresu sprejetje protlstavkovne zakonodaje, ée bo rudarska unijo okllcala stavka L Vladni poeredovalni odbor je prej poevaril rudarje pred oklicem stavke v premogovnikih jeklarskih korporaci j. Murray in Kennedy sta kot člana manjšine kritizirala odlok voéine in naglaalla, da delavci ne morejo zaupati odboru. "Rudarska unija UMWA Je zavzelo provilno stališče v tej kontroversi," sta izjavila. "Brez logičnega argumenta in vzroka Je vo¿ino odbore zavrnila zahtevo glede zaprte delavnice." Murray in Kennedy sta prej informirala predsednika Rooae-velta, da bosta izstoplls is vladnega odbora. Oba sta ao oglasili« v Brli hiši ln konferirala nJim. preden sla p«Klala skupno admiral Charles A Blakely, ko j mandan t ^^^^ H prej dejal, da vodllOlJI ItavbnlhT^^ — ¡unij izzivajo samo enega kon-| William H. Davis, naCelnik traktorja, ki je ameriška vlsda i,Klb,,rM' kf Je p Angelirsu, je re- p«^« pravico, ds |x»st«viJo svo-' d«*lovel«i pri skupni obrambi oborožene sile, pravi Robert P kel, da sporazum bazira na no-1 j© ekonomsko silo proti ekonom- am«rjAklh reiwiblik Patterson, pomožni vojni tajnik. Vem tolina« enju |x»go4,v ln *>0,MO mi*U 'M'V kom separatne leUlske sile. | delavcem, ki Jih unije zahteva- bodo razpravljali o odloku i^rail»»». hstors ameriška di "Mi smo in hočemo ostati Američani," Je dejal Aranhs Sledili bomo vodatvu 'Mrutr Armada se lahko bori sama. prav tako bojna mornarica," pravi Patterson "Letalska sila jo, sredovalnega odbora proti zapr- Canton. O.. 12 nov.-^Unl tu-]^ ¡*fvkLr v premogovnikih Jeklarskih kor- pravi r. «^., - - uni.« meeoJene v dosmrtno joco, stimi meseci. Churchill Je dejsl. drug. p. n. dvajaet let z.por.. Ot>r.vn.v. m j. vršil, svinji te-tUu. toda ot»odbe §o bile šel. /daj tuunenjene * de eo pomanjkljive komunik.-eljok. /ves. odgovorne u. /a vlačevanje pogajanj. razkačil nacije Berlin, 12. nov.—Nscljski krogi so udarili po predsedniku angleške vlade Churchillu In gs ob-dobili, ds hujsks Ameriko proti Jsponskl z nsmenom, ds provo-cir. nov konflikt ln s tem zavleče dan obračuna, čeprav Je očitno, da je večina ameriškega ljudstva /a Izravnavo obstoječih po-te#koč n. miren način "Churchill j«' pripravljen storiti vse zs raztegnite* vojne," pravijo necl-jI. "On hoče »gnati drugo države V konflikt, da zavleče dan obračuna, ki |ni lxi pilšel prej ali slej." Fordov uradnik napadel avtno unijo Windsor, Kanada, II. nov,— Wallace It Cam|>bell, predsednik K"Ml Motor Co "i Canada, je napadel avtno unijo CIO in jo obdolfil saliotale kan.dake vojne pt, IfB. . • ■. . . • ,. ... âe o clovolandakih volitvah Cleveland.—Naj še nekoliko poročam o naših občinskih vo-dnjič sem poročal_sa-oziroma na hitro o Franka J. Lauscheta, člana SNPJ, za elevelandskega župana. Poleg njega so bili izvoljeni tudi vsi trije slovenski koncilmani, in sicer Edward Pu-cel v 10. wardi, Edward Kova-cich v 23. wardi in Anton Veho-vec v 32. wardi. Tako je bil'po-novno izvoljen tudi Emil J. Cro-son, Hrvat (ime ponarejeno). Vsi štirje so demokrati. Kar se tiče mestnega sveta, je večina koncilmanov republikanska. Pa menda ne bodo preveč zagrizeni nasprotniki županu Lauschetu, ker imajo večji rešpekt do njega kot do katèrega drugega dosedanjega župana. Kot je sedaj razvidno, smo šli elevelandski Slovenci skoraj soglasno na volišče in oddali svoje glasove za našega kandidata Lauscheta. Menda ?e še ni ¿godilo v Ameriki, da bi bil član ali sin te ali druge narodnosti ■ tako na splošno priljubljen, da bi šel skoraj ves narod~za njim in ga tudi tako finančno podprl v kampa-nji. Mi dobro vemo, da Frank Lau-sche kot župan ne bo mogel vsega rešiti in vse zadovoljiti. Vemo, da bo tudi pod njegovim županova njem nezadovoljnost in nejevolja, posebno radi mestnih služb, kot je že stara navada, kajti veliko je ljudi, ki bi radi prišli do teh služb. Ker pa teh nI dovolj za vse, nastane prepir in seveda tudi jeza. Prvi in največji problem Lau-schetove administracije bodo— finance. Kot je razvidno, je mestna blagajna na zelo slabem stališču in je menda več pajčevi-ne v nji kot pa copakov, Kot sedaj pišejo listi, bo deficitov mestni blagajni do konca tega leta okrog $100,000. Pri volitvah pa }e bil poražen predlog za zvišanje občinskega davka za go let gostilno, menda do prohi-bidje. Frank, kot mlad fant, je hodil y ljudsko šolo in po šoli pomagal staršem; tudi pozneje, ko je študiral jpravo, je čestokrat pomagal za baro kot točaj.. Se sedaj ga vidim, kako je bil vesel in korajžen in pogovoril se je prav po moftkn. Bil je vedno bolj liberalen kot so bili njegovi starši. Z angleščino se ni nikdar ponašal in vedno je rad govoril slovensko tudi med drugimi, tuji- nepravilno poročilo popravi. O- ...... . benem je želja odbornikov, da4*11 J*™. Je' ako se Je P0^ tako vidimo poročila, da nekakšna "srbska" vlada v Belgradu, kateri načeluje general Nedič, pomaga pri zatiranju četnikov, ki s* upirajo Nemcem in Italijanom. Bila je tudi že dolga vrsta poročil, kako Paveličevi "uataši" zatirajo Srbe na Hrvaškem. Najvzornejše je o tem povedal Hrvat, ki je pobegnil iz Paveličeve koncentracijske "kempe" v Južno Ameriko. Njegovo povest zdaj objavljajo vsi slovenski listi v Ameriki in tudf nekateri hrvaški. Zakaj ne vsi? Vojna med "ustaškimi" Hrvati in zdaj podložnimi Srbi v starem kraju se bolj in bolj prenaša v hrvatski in srbski tisk v Ameriki. V nekaterih hrvaških listih opažamo prikrito veselje nad masnim pobijanjem Srbov po Nemcih, obenem pa so hudi na srbske liste, ki—pomotoma ali nalašč?—ne delajo razlike med "ustaškimi" Hrvati in ostalimi, ki nimajo in nočejo imeti nobene zveze s Paveli-čevlmi gangfterji in njihovimi zločini. Na primer v neki spomenici srbske pravoslavne cerkve se čita: "Hrvatski narod kolje Srbe . Podtikanje Paveličevih zločinov vsemu hrvaškemu narodu je krivično in silno žalostno, prav tako krivično in silno žalostno pa Je tudi zatisknvanje očesa nad hudodelstvi prodane Paveličeve gange in prikrita zadovoljno«! nad barbarskim hacfjskim uničevanjem srbskega ljudstva. ko bo zvišanje plač policiji, ga silcem in drugim mestnim uslužbencem in delavcem ostalo na papirju, čeprav je mestni svet Ho že dovolil. Tako čakajo našega novega župana težki problemi. Naj podam Še nekaj podatkov o Franku J. Lauschetu kot novo-isvoljenemu županu milijonskega mesta. On je bil rojen v varjal s kakim Slovencem. Ravno tako se je obnašal tudi kot sodnik. On tudi velikor—menda vse—potroši, ker je dober ¡človek. Rad se odzove kot govornik tudi na naših priredbah in proslavah in ga občinstvo rado posluša. Rad pove tudi kakšno "rajbn-ško". S svojimi nastopi povsod pomaga veliko k boljšemu uspehu. Nikdar nobenega ne prezira, vsakega lepo pozdravi in mu poda roko, večkrat tudi kakšnemu pijančku, ki ga ima preveč pod kapo. Frank tudi ni suhač, da bi pil samo mleko. On ima tri brate in dve sestri. Izmed bratov je eden, William, zobozdravnik, drugi, Charlie, odvetnik, mlajši pa je še mlad. Od sester je ena poročena Wolf in je izvrstna pevka. Ona navadno poje skupaj z miss Udovich in ju slišite na ploščah po vsej Ameriki in tudi v starem kraju, Njen mož je živinozdravnik. Druga sestra je poročena s slovenskim zobozdravnikom Augustom Urankarjem. Franka Lauscheta ne kontrolira nobena skupina ali klika— vsaj do sedaj ga ni. Že mnoga leta so ga hoteli posebno klerikalci osvojiti, toda se jim ni posrečilo./ In zanj je bolje, da ostane samostojen. In kot so bili či-kaški Čehi ponosni na svojega župana Čermaka, tako smo tudi mi elevelandski Slovenci ponosni in veseli, da smo dobili svojega rojaka za župana našega milijonskega mesta. Anten Jankovich, zastopnik. Moje hrepenenje po Ameriki in doživljaji XVII. West Middleeex, Pa.—Zadnjič sem povedal, kiko je moja dru žina došla v stari kraj leta 1920, kako smo bili sprejeti v Ljubljani in kako na Grosupljem pri stricu. Iz Grosuplja gremo proti domu. Oče fura otroke in kov-čege na lojtrskem vozu, mi pa počasi marširamo za vozom. V Ponovi vasi imam dve orno-ženi sestri inf starega prijatelja pa strastnega lovca "očeta" Hribarja. Ku smo prlmarširali v vas, so nas ljudje izza voglov gledali, kajti govorica, da pridejo Amerikanci, se je hitro raznesla. Oče gre kar domov z otroki, kot tudi moja* žena in mati, jaz pa sem stopil v gostilno h Goršču, p<> domače pri Hribarju Nekateri so me tam pričakovali, med njimi tudi stari lovec oče Hribar ali Možina. Poznal ni Ruska dekleta/ članice poeadke sovjetskega tovornega parnika, ki je dospol v New York. znali, da niso vedeli za moj prihod. Clevelandu pred 46 leti. Nje-1 sem nikogar, ker 20 let je dolga govl pokojni starši so imeli mno- doba; tudi drugi bi me ne po- govorim. "Hčeri Neži moje sestre. No, kdo je pa oni, ki tamle sedi in z roko brado podpira? Od mene je bil starejši 20 let in že prileten možak. Malo sem se zmotil, imel sem ga za gostilničarja, toda bil je lovec Janez Hribar (Možina). Lepo sva se pozdravila. On pravi, da se me dobro spominja; ko smo j a gali, sem jaz imel velik rog in zmeraj trobil po gozdu, da se je vse treslo. Dal sem za nekaj vina in žganja, češ4e pite in sem šel domov. Spremljal- me je sin moje sestre, Tone Pritekel, takrat star 21 let in je ravno prišel od vojakov—bil je tudi v vojni. K« pridem domov, je bila že 11. ura zvečer. Vsi me čakajo. Poročene sestre so bile okrog peči in tudi drugi. Vstopim in pozdravim. Tudi z ostalimi domačimi je bilo veselo svidenje po dolgih letih. Takrat so doma živeli oče in mati, ena samska in ena poročena sestra z možem. Sobe so bile vse polne, jaz pa pridem s tako družino. Kje bomo spali? Nekaj smo jih spra-vili v seno pod streho. Ko smo vse uredili, je morala sestra z možem oditi. Pa vseeno je bilo tesno, kajti imeli smo samo dve sobi, družina pa je štela 13 oseb —10 Amerikancev, oče in mati in neporočena sestra oziroma hči. Potiskali smo se tam in tu in bolhe pasli. Nekega dne mi pravi mati: uNo, Tone, čez ti bomo dali." Oče: "Ja, ob prvi priliki gremo v Ljubljano in grunt prepišemo." Odgovoril sem, da se nič ne mudi, da se bom malo razgledal in potem se bomo pogovorili o prepisu. Pozneje sem jih moral pa jaz opomniti: "No, ali gremo prepisat? Tako ne bo šlo več, da boste vi prodajali, jaz pa plačeval." Povabim brata, naj pride iz Ljubljane, da se pogovorimo o izplačevanju In kotu. Očeta in mater vprašam, kaj zahtevata za "kot". Mati pravi, da nič, ker gotovo mi ne bomo tako slabo jedli, da bi ne bilo zanjo dobro. "Da imam le kavo, pa sem dobra. Nič si ne zapišem." Oče: "Brez tobaka ne bom, za to bos moral ti skrbeti; pa tudi konja bom včasih rabil." "Dobro, če bo pri hiši konj," od- Kri ni voda! Prijatelj te a pozna v nesreči! Strmin* nesreča je zadela naše ljudi v tiari domovini. Pomagajte jim! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!— Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč nujna in zelo potrebna. Bodimo pripravljenil Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora I— Kri ni voda! Odpri roke« odpri.srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sek-cije Jugoslovanskega pomožnega odbora! - 4000 kron dote, sinu pa 2000 kron. Drugega dolga ni." "No, ali bom Predstavita se mi sin in hči enkrat plačal? Ali vam nisem pred odhodom iz Amerike poslal 10,000 kron?" "Seveda si, ampak tisto sva si z materjo pridržala za priboljšek." No, pa naj bo. Sestra je zadovoljna, brat pa ne, ker mu je oče določil samo 2000 kron. "Ne vzamem; če nisem več vreden kot ena baba, še tega ne maram," pravi brat. Oče vztraja, da vec mu naj ne dam, ker to je *anj določeno. ? Brat pravi, da ne mara nič, toda me bo kasneje prijel, ko prevzamem domačijo. Z bratom sva se pogovorila; kar tam sem mu odštel 4000 kron in bil je mir. Lepa dota, kajne— 27 ameriških dolarjev.— Sestra je kmalu dobila snuba-če. Z nekim fantom sta prišla dva mešetarja, ki sta imela me-šetarsko pravico za živino, ampak je menda veljala tudi za ljudi. Fant je bil mlad vdovec in imel lepo posestvo v Bostanjski vasi pri Grosupljem, po domače Martine. Mešetarja sta bila pst iz Ponove vasi Anton Rebol (An-žiček) in John Praprotnik (Vo-ščinar). Bilo je pomladi 1921 na pred-pustno nedeljo popoldne, ko so prišli ti snubači. "No, ali imate kaj na prodaj?" "Nimamo nič— Bploh vi hočete blago in še denar povrhu." "Ja, pogruntali ste. Zdaj pa kar k besedi: Kje pa imate tisto telico? Kar v hišo ž njo, da vidi, j kakšnega fanta sva ji prignala.*' Tako se je pričel razgovor v tej mešetarski snubitvi. Posedemo se, kjer je že bilo. Anžiček nadaljuje: "No, le poglejte se. Ko se vidva zadovoljita drug z drugim, potem se bomo pa mi pogovorili." Voščina: "No, ti ženin, ali bo zate?" Ženin: "Bo že, če me ona če." Vo-ščinar: "No, kaj pa ti, nevesta" cSS bila U Cez tri tedne Je bila že svat Kosem prevzel domač, i gospodaril kakor sem ^ ^eba je bUo^p ^ I» je dSu3 bilo dobro do sedaj, naj bo I naprej. Priče! sem pr £J material, da popravim htl m bilo dobro. Rekli so da! !^7X!tni' P° starem naj Dva gospodarja) vsak h<*J svoje. Tako ne bo šlo. . H Stopil sem v družbo 10, Nas je bilo sedem kot zaku ova šentjurske občine, t« jesenajbelj ugajalo in naj kratkočasilo. Otroci so hod Solo in se spominjali Amc Tega in onega s6 pogrešali na je meryla, da tako ne b< dolgo. Kaj 4», ko bomo "bi kmetija majhna in pridelek i ut"'. Uta,1921 ^ Polipi lik travnik in eno'lnjivo lastnik postanem šele po'aj prodajalca, ki je umrl se leto. Moj stric Alojz Koprivec stilničar v Grosupljem, mi ! Veš kaj, Tone, za tebe je b da pustis domačijo kot je; ne v stroške, ker starih ne bo dovolj il. Jaz sem že star in ja žena je bolna. Otrok ninj Dva hlapca in dve dekli m« plačevat, ti imaš ¿a tako družino. Dal bom tebi vs< staro bova živela v hiši p ceste. Še njo bom vprašal i bo zadovoljna, bomo takoj pravili prepis." Bil sem zelo iznenaden. ( te, kaj me še čaka. Kdo bi s slil, da bom kdaj tako * gruntar, povrhu pa še «os čar! Čez mesec dni mi pa stric, da ne bo nič, da žena n dovolj na in hoče biti gospodi smrti. Dostavi pa, da nadi se lahko. Stric je prej um s tem je šel moj up po Kmalu za njim je tudi ona ui in vse je prišlo v druge rok Stric mi je potem rekel, < videl v novinah, da je v Se na Štajerskem na prodaj lepi sestvo in mi svetoval, naj g in si ga ogledava. Šla sva seni leta 1921, ko je bila trç pp vinogradih. On je šel ob< tja, da nakupi vina, kot v leto. Ko sva v Grosupljem šla na. postajo, sva videla tu no nesrečo. Ko je neki zai hotel prehiteti tovorni vlak pred njim zavil preko progi je podrla lokomotiva; trije > vi so šli čezenj in bil je ves rezan, da so njegove ostanki brali v rjuho. To se je zgi pred najimi očmi. Odpeljeva se v Ljubi, kjer prenočiva v hotelu, zji pa z vlakom naprej. Stric bil dogovoril s prodajalcem sestva, da se snidemo skupa postaji v Zidanem mostu, dajalec je živel v Mariboru, ko naj se spoznamo? On pripeljal od Maribora, midv Ljubljane. On naju gleda hodiva po peronu, eden del velikim trebuhom, drugi bo bek. In tako je prodajalec spoznal, pristopi in vpraia Sestra zmigne z rameni in spravi seber "Kakor hoče on." "Novjsva t* m^ia. Seveda avl J potem sta zadovoljna drug z drugim." Potem se pa prične barantanje za—doto. * "Oče; koliko bo dote?" "Štiri tisoč, to je vse." "Oh, tako malo —ne, tako se pa ne bomo zmenili. Saj veste, kakšen grunt ima, brez vsakega dolga, on je pa fant in pol! Za 4000 ne bo šlo." Oče pokaže name in pravi: "Tam je gospodar, jaz nisem več; dal sem mu čez." Potem pa oba mešetarja nad mene, eden me vleče na to, drugi na drugo stran, me cukata in pljujeta v ušesa, naj primaknem, da bo sestra prišla na dober grunt, drugače ne bo nič. Primaknem 2000 kron. "Ah, to ni nič." "No, pa naj bo doma, saj tudi doma potrebujemo delavca. Ce bi bila v Ameriki, bi oče še denar dobil od nje. Zato pa gre tukaj vse rakovo pot," se otepljem. "Nič Amerika, ml smo ogled z ženo in pot«^^« tukaj, primakni in bo zate in za hali. Odils n,K , sestro dobro. Tako me cukata in vlečeta vsak mo na vlak in do Sevnice, izstopimo in v trg. Od tal peljemo z vozom kakih 15 m nekaj časa po cesti, poten! krenemo na stransko pot v K no, kjer so bile samo tri km t če se ne motim. Ogledujemo posestvo, ki j< prodaj.. Poslopja so vjoI stanju, vse velbano in lično, masedopade. Stric pravi: "d tri kleti so, vse tri velbane. ko boš v jeseni nakupil vu« ga potem nam prodajal. Cir< povsod dobi, če boš zidova Ce bo drago, ti bom ie jaz « pomagal.'' Ogledava si * ' Ijo. Ta je p- slaba. Nj.ve , rebri sredi hoste in ie i*tU malo; senoieti sl#be. g.*d )* činoma izsekan. Se bo n* na milijon kron. Stric pr^'! dajalcu, da pr^0^^; Balon.«kI sinil angUiktm vojakom pet opaaovan)«. v Hyde Parim ▼ Londonu nismo vprašal. "t«te« Pj"i __________________ V Sevnici gre% «"»^q z ene"stranCda seim bil je neje-|prej v voljen. Anžiček: "Nič se ne jezi. rodnem doffltt. an«^^ ^ ti si odločilen, od tebe je odvis- čij6 v Krtk« «n ^ no, če se sestra omožl; ne bodi zidanice Kupova» A n I0O t skopuh in ona ti bo pozneje hva- «>P*t na;;,J leina." tudi naju ne boš pozabil; hočeva vsak 200 kron." Vodita me ven in notri. Moja žena se smeje temu početju. Pomalem sem pri-mikal, da je prišlo do 16,000 kron ljuje ) Vin» si je i it dobro Spet j j ^ Voščinar: "Ja. ¿ei, pa BrWic 'stih vinogradov. ^ wmWÊÊ in dm« esti iz podjarmljene domovine tre u Fsr« pri Kočevju „ katerega izčrpek pri-spodajt je prejela sorod-/Vvelandu. Datirano je , 1 in v Ameriko je pri-Lusta. Zalepka je polenih žigov in poštna CTuna glavi Hitlerja .in iStra! - Tvoje pismo Sla Na poti je bilo štiri ~ Strašno je, kako pisma fcujo Denarja za veliko noč ¿obila Če ni prišel nazaj, W Moj sin je še doma. Titi v armado v istem čaje prišel preobrat in po-je vse nekam razkopalo, nam streho pokriva, a mo-iiehati. ker je zmanjkalo Treba bo iti na Brod po-^a opeka je po dva do tri t kos. iocem čez Kolpo, moram potm list. Zdaj je tam nevojaška straža je na obeh 4 Težko je tja iti, ker ne a Brojani pravijo, da bo-«ivino zaprlit če ne fi k njim. Osem dni vam rila pisati, da bi vse popi- je fj* ni mogoče ... . kij domačih novic: Jureti-teta je umrla in njen vnuk \ izgubil; našel je bombo, j« eksplodirala in če je ne ( pravočasno zagnal proč, bila raztrgala 'na kose. fant, ki je star 21 let, je jel bombo in jo je vrgel da bo ribe pobila, ker pa i takoj eksplodirati, je šel ib tedaj je počila in mu brazu in telesu silno razmesari-la. Odpeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico. — Miskotov vnuk, star 12 let, se je obesil. Otroci so se igrali in on jim je rekel, da jim pokaže, kako se človek obesi. Pa pokaži, so mu rekli in iz šale je prišlo zares. Strašno je, kar se godi danes. Če se hočejo Slavčani pogovarjat z Relenčani, gredo na breg Kolpe in kričijo na drugo stran reke, oni pa kričijo od tam. Jaz sem tudi rekla, da bom čez reko zakričala Belenčanom, naj pride mati Ravenska na hreg, da sč kaj pogovorimo. Samo za pogovor se ne izplača iskat potnega lista. Prej smo šli kupovat na hrvaško stran, če nismo mogli česa dobiti na naši strani, zdaj pa moramo biti vsak na svoji strani. Naša Mica naj kar roke dvigne in se zahvali, da se je umaknila iz tega kraja!-- Kdor ima danes žgance, je go-i spod, Prta za rezance valjat nisem več potrebovala od Boži-bo SJg-4^" ' Srečen je tudi oni, ki ima za zajtrk malo zelenega fižola ali kislega zelja. Ako vse to srečno prestane-mo, vam napišem kar celo knjigo. Pisala bom vsak teden, saj bom imela kaj. Letina še lepo kaže in to je vse naše upanje. Srečni ste vi tam — imate vsaj kruha. • u, Otroci v šoli se zdaj uče italijansko. Naša Ahčka že zna malo italijansko pisati * in tudi govori nekaj besed. Pozdrav iz naše nove države lia desno roko ter ga po o- • Italije! — mik šororanja slovenske sekcl-i Jugoslovanskega pomoš-agi odbora, ki ae je vršila in 17. oktobra 1941 v Chl- agu, Illinois. DRUGA SEJA tednik zopet odpre zboro-i ob 2. uri popoldne. Nato vsi zastopniki organiza-(pravičil se je le blagajnik hpoldanski seji. Prisoten je ■ter Bernard Ambrožič. dnevni red pride poročilo b. brata Josepha Zalarja, Iglasi: I avgusta sem odposlal ni" o našem poslovanju "To ^teidents Committee on 'klief Agencíeos Washing- Sital. Pittsburgh, Penna.......št. 12. » Farrell, Penna ..............št. 13 t Lorain, Ohio................'št. 14 Clinton, Indiana .........št. 15*^ Salida, Colorado .........št. 16 Dne 5. sept. sem prejel pismo "Pripravljalnega odbora," 881 East 222nd Street, Euclid, Ohio. Pismo nosi podpis rev. Bernarda Ambrožiča in rev. Julija SlapŠe-ka, predsednika in tajnika -omenjenega odbora. Ko pridejo na dnevni red raznoterosti, se bo o tem pismu razpravljalo. Ravno-tako se bo lahko razpravljalo o pismu, ki sem ga od rev. Ambrožiča prejel 29. septembra. Enako sem dne 17. sept. prejel precej obširno pismo od jugoslovanskega poslanika dr. Fotiča. Pismo bom kasneje pri seji pre- ici * dne (26. avgusta) sem Pod br. Hogelja,-direktor-ptete, pravila, ki so bila nuli seji odobrena.' Goto-Pravila tudi vsi ostali od- * dobili. Enako so bila tudi v časnikih priob- l septembra sem odpo-► Uo Jurjevcu, blagajni-bančni draft za ^ Vsota $515.95 je pred- Ftfctr d tajnika Slo-l,rr"*kp zveze, da se je or-7]d na*mu 7.boru pridru-««ynik organizacije je Bonevol. 11007 Cleveland. Ohio. P Rajnika sem prejel ■T ,2dan za $12.50 na ime T in McKay. Ta ček je premije bla-rr,?8 Moštva. Cek sem L' "^ra Podpisal in br. F*u vrni» ••vgurt 1041 je k?7u ,ain«š(vu, Wash P L poslan 8. aeptem- Joseph Zalar, tajnik JPO-SS. Nato čita tajnik važnejše od-omke iz pisem Pripravljalnega odbora iz Euclida, O. Akoravno ie pismo bolj zasebnega značaja, vseeno prečita važnejše odlom-ce, da ne bi bila med zborovalci čaka sumničenja glede pisem. Nadalje poroča, da mu je bilo naznanjeno iz Clevelanda, Ohio, da se je tam raznesla govorica, da bo ves nabrani denar slovenske, sekcije JPO zaplenil jugoslovanski poslanik v Washingto-nu. Ni verjel tem poročilom, da bi poslanik Fotič nameraval zapleniti denarne prispevke. Posebno pa ni mogel verjeti rad» tega, ker je g. Fotič sam poslal blagajniku JPO $250.00 v pomoč narodu v Jugoslaviji. Zato je pisal pismo na jugoslovansko poslaništvo, v katerem je vprašal poslaništvo-o clevelandskih govoricah. Iz Washingtons je dobil pismo sledeče vsebine: ROYAL YUGOSLAV LEGATION WASHINGTON, D. C. * 10. septembra 1941. Gospod Josip Zalar, tajnik Jugoslovanskega pomožnega odbora, 351 N. Chicago St., Joliet, IIL ^ Spoštovani in dragi gospod | m* k, K VNIOB * do danes ao bi- r'^1-dnje poelovnice ir Illinois št. 10 št. 9 ma itan* it. 11 v prepisu, ter ga obenem naprosil,-da ga objavi. / Kakor sem v tem pismu omenil, nabiranje kakor tudi upora-ba prispevkov z* pomoč od vojne prizadetih držav, je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, kakor tudi po določbah odborov, ki imajo dovoljenje od State Departmenta za nabiranje teh prispevkov. Radi tega ne razumem, kako se morejo širiti takšne govorice, ki ne samo ne odgovarjajo resnici, ampak škodujejo v prvi vrsti plemenitemu namenu, ki bi moral biti iznad vsakih sumnji-čenj in podtikanj. Apeliral sem in apeliram na vse rojake Širom Amerike, naj priskočijo na pomoč trpečemu narodu v stari domovini, ki ječi pod težkim bremenom fašizma in nacizma; ponovno priporočam, da bi bilo najbolje, da nabiranje in razdelitev vzame na sebe v prvi vrsti Jugoalovanski pomošnl odbor, ki je okoli sebe ¿bral vse največje naše podporne organizacijo, kakor tudi druge naše nacionalne organizacije, ki so tudi dobile dovoljenje od State Departmenta, in ki so odgovorne edino le ameriškim oblastem in darovalcem-lzseljen-cem v Združenih državah Amerike. -. ; Prosim Vas, dragi gospdd Zalar, da to moje pismo sporočite» odboru, kakor tudi pismo, ki sem ga pisal uredniku Ameriške Domovine ter ga po mogočnosti objavite v našem časopisju. Prisrčno Vas pozdravlja in spoštuje, (Podpis): Konstantin Fotic, kraljevski poslanik. Kopija pisma poslanika, pisanega uredniku Ameriške Domovine se glasi; Gospodu Jakobu Debevcu, uredniku Ameriške Domovine, Cleveland, Ohio. 15. septembra 1941. Spoštovani g. urednik, V uvodnem članku Vašega cenj. lista od 13. t. m. nemalo me je začudila trditev, "da leži vsota od $1000, ki je bila nabrana ob priliki Jugoslovanskega večera v Clevelandu, v banki in se je ne, sme dvigniti in poslati trpečim rojakom v staro domovino, dokler tega ne dovoli Jugo-slovsnskl poslanik v Waahlngio-nu." O tej vsoti sem samo izvedel iz poročila g. konzula dr. Mally-ja, ki ga je svojčas objavil v naših časopisih, a potem nisem ničesar več slišal o tem; o tej vsoti meni sploh ni bilo ničesar sporočeno, a še manj sem jaz dal komu navodila o uporabi nabranega denarja. Nabiranje prispevkov za pomoč od vojne prizadetim državam je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, a vporaba teh fondov je prepuščena edino le onim, ki so denar za ta namen nabrali. Že iz tega razloga je vsaka trditev absurdna, da bi jaz mogel dovoliti ali pa prepovedati uporabo teh fondov za ta ali drugi namen, Nasprotno pa je res, da ;wm nekoiikokrat potom časopisja apeliral na vse rojake v Združen nih državah Amerike, da |*>vaod in čim prej nabirajo za trpeče rojake v zasužnjeni domovini, kakor tudi za naše vojne ujetnike, da bi se jim v neki meri moglo priskočiti na pomoč. V teh mojih apelih sem tudi opozoril, da se naj pomoč pošilja ameriškemu Rdečemu križu, da bo denar tudi res uporabljen ¿m one, ksterim je namenjen. Ameriški Rdežl križ pa sprejema pomoč samo za vojne ujet nike, a ne za civilno prebival-stvo, ker samo pr» vojnih ujetnikih postojl jamstvo, da bo po» m<* dodeljena onim, katerim je namenjena, medtem lu» «a civilno prebiva lat vo Rdeči križ nI v «tanju in mogočnosti, da nadzoruje razdelitev pomoči. Zelo bi Vam bil hvaležen, da to moje pismo objavite v Vašem Zalar:— Do mene so prišle vesti, da se med našim ikscljeništvom širijo | renjenem listu. govorice, da nameravam zahte-i Z odluti,m spoštovanjem isti denar, ki je nabran od naših J^ik podpornih in drugih organizacij, kraljevski poelanik za pomoč trpečim v stari domo-j p,»mo poslanlks fotiča se vza vini ter da bom potem odločil, mr na /nanje, kako naj se ta denar vporabl. sledi daljše razprava o piemu Ker je med tem tudi že izšli Pripravljalnega odbor» v fcu-podobna trditev v Ameriški Do- clidu, <>h»o, Vnosno o aekcl j i «d 13 t m jaz *em takoj »loven,k* župnij v Ameriki ^v g f^-. uredn.kulr.ther Ben^ Ambro*,č lista, pismo, katerega pošiljam J stopnik omenjene sekcije na tem PROSV1TA a i ■ ni— 11 i m i tm zborovanju, predloži in opiše začrtane smernice njegove sek* eije. ki je pod v r žepu omejitvam in odredbam višjih cerkvenih oblasti. Končno iaraža željo, da bi se našla pot. ki bi nas vodila do skupnega dela, ako je to v .praksi mogoče. Razprave se udeležijo vsi za«* stopniki, ki pojasnijo stališče, delovanje in odlocevanje slovenske sekcije JPO. Zastopniki opišejo tudi njih reprezentativno moč na sejah ter končno odldče-vanje posameznih glavnih odborov o vsakem važnem predlogu, ki je bil sprejet na zborovarfju slovenske sekcije JPO.v Soglasno s<0terazijo, da bi bil vsak važen predlog, sprejet na tem zborovanju, pod vržen -odobritvi po-samezr|ih glavnih odborov včlanjenih organizacij" v tej pomol-ni akciji. Torej vsak predlog bi bil sprejet le pogojno. Z obojestransko razjasnitvijo je skupno sodelovanje ostalo na mrtvi točki. Sporazumno se je prišlo do zaključka, da deluje slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora, kakor je delala v preteklosti, a bodoče delovanje sekcije slovenakih župnij je podvrženo samolast-nemu razvoju, ko bo podano poročilo patra a Ambrožiča. kot zastopnika na tem zborovanju, obstoječemu odboru slovenskih župnij v Ameriki. - Predsednik zborovanja se zahvali patru B. Ambaožiču za njegovo navzočnost. Pravi, da se je obzorje dokaj izčistilo na tem zborovanju. Doda, da enaki sestanki ne bi bili na škodo naroda, kjer se pride do končnega in možatega zaključka in sporazumna. V osebi petra Ambrožiča so navzoči spoznali moža, s katerim se da resno govoriti, čeprav nismo vsi enakih prepričanj. Pater Bernard Ambrožič se prijazno poslovi od navzočih zboi^valcev. Tajnik Jos. Zalar poroča, da je na potovanju po ameriškem Zapadu s predsednikom njegove organizacije, br. Grmom, govoril v marsikateri slovenski naselbini o našem pomožnem delu. Istotako je storil br. Janko N. Rogelj, ko je potoval na Zapad, od koder se že oglašajo z organiziranjem lofctlnih odborov. Tajnik obenem apelira, naj v*i lokalni odbori ali organizacije, ki imajo nabrani ali odločen denar na rokah, da na) ga pošljejo blagajniku JPO-SS. Br. Rogelj prosi, naj ga tajnik ln blagajnik mesečno obveščata o jxxilovanju obeh uradov, da bo lahko javnosti poročal o napredku jx>močne akcije. Predsednik Cainkar priporoča, naj ae jevnosti kolfkor mogoče jasno pove, da se denarja ne bo prej poslalo ali izročilo nikomur in nikamor, dokler odbor JPO-SS ne bo gotov, da bo prišel v prave roke ter da bo pravično razdeljen, V poštev pridejo vsi Slovenci in Slovenke onkraj morja, ki žive sedaj v za sužnjeni Jugoslaviji, pod Italijo, Nemčijo ali pod katero drugo vlado. Br. Rogelj poroča, da se Jr liUvU-žil konference osrednja» odbora JPO v Plttsburghu. Br. Zalar poroča, da je bil tudi on obveščen o Isti konferenci, toda se jč ni mogel udeležiti. Tajnik por<*ča, da je sprejel iz neke naselbine poročilo, da bo prirejena veselica v korist ne srečnim rojakom v domovini, a društva 19 sklenila, da bodo skupiček pridržals »ama, dokler ae ne razčistijo razmere v domovini. Člta svoj odgovor, v katerem Jim Je odrekel poalovni-co, ako ne nameravajo poalati denarja v centralno blagajno. Zborovanje odobri njegovo poslovanje. Predaednik Cainkar vprašuje navzoče, kaj misllj^ glede politične akcije. Pravi, da ae bomo morali pripraviti tudi za politično akrijo Prav nič se ne ve, ke-ko »e bodo v bližnji bodočnosti zaobrnile razmere in tleti čas naa ne sme najti nepripravljenih. ko ae bodo spet določevale meje in usoda Slovenije. Zeto vprašuje, ali naj ae ta odbor v bodoče posveti tudi političnim vprašanjem stare domovine, ali naj ae zato iMtanovi posebna politična organizaeijaf Bledi razprava. Zaetopntki predsednikovim izvajanjem In ao mnenja, da M se pod pokroviteljstvom JPO-SN lahko vodila tudi politična ekrije za stari kraj Ze4n pe Je potrebno, de »e organUtaetjt, ki tvorijo JPO- SS, potom avojih glavnih odborov izrazijo, ako odobravajo politično akcijo. S tem je bil dnevni red iačr-pan in predsednik zaključi sejo ob peti uri popoldne. Po seji je prišel v konleienč-no sobo minister Snoj, ki je v daljšem nagovoru razjasnil obstoječo situacijo in stališče sedanjega jugoslovanskega odbora v Londonu. Obenem je temeljito orisal politično zgodovino v preteklosti Jugoslavije ter na podlagi teh dogodkov pričel snovati načrte za bodočnost. Podčrtava! je potrebo politične akcije med ameriškimi Slovenci, zakar je tudi sugestirol potrebni odbor, ki bi vodil to politično »keljo. V smislu njegovih sugestij je obljubil, da bo najbrže on sam pozval ali vpraša) slovenske (MKlpome organizacije/za sodelovanja v politični akciji Vincent Cainkar. predsednik; Joaeph Zalar. tajnik; Wllllam Rus. zapisnikar. Nove knjige o Jugoslaviji Odlična angleška pisateljice in velika prijateljica našega naroda, Rebecca Weet je te dni izdala svoj znani potopis po Jugoslaviji "Black Lamb and (¡rey Falcon" Viking, dva dela. $7.50), ki je zbudil v ameriškem tisku veliko pozornost. V svoji knjigi Rebecca West opisuje svoje potovanje skozi Jugoslavijo. It \>ake strani odsev:« njena globoka in iskrena ljubezen do jugoslovanskega ljudstva. Med velikim številom knjig, ki so v zadnjem času bile napisane o Jugoslaviji, je knjiga Westove med najboljšimi knjigami, kar jih je kdaj bilo napuanih o Ju-goalavljl. V njej je pregled pokrajin, dogodkov in ¿ejstev, ljudstva in uglednih osebnosti ki govori o njenih prisrčnih čustvih za narod, ki si danes piše najsvetlejše strani rvoje zgodovine. Kritiki previja da je knjiga Rebecce West najboljši potopis, kar jih je bilo izšlo letos. • Naš znani rojak in plaatelj Louis Adamič ja izdal, knjigo "Two Way Paaaage" (Harper St Brothers), v kateri razpravlja o stališču In pomenu ameriškega izaeljenstva za današnjo Evropo. V knjigi nahajamo tudi ne-koliko strani, |cš so posvečene Jugoslaviji pred 27. marcem. A-damlč navaja brzojavko, ki Jo Je 25, marca poalal dr. Mačku, razloži dogodke, kot jih sam ra-zuhie, v dnevih okro¿ 27. marca in miali, da so jugoslovanaki izseljenci v Ameriki mnogo pripomogli, da se je Jugoslavija odločila za boj proti ohIšču ob strs-nl demokracije. V New Yorku je ušla v založbi Knopf knjiga »namenitega časnikarja Lelpnda Stovea z naslovom "No Other R(„ad to Freedom". Pisatelj, ki *e je kot dopisnik velikih listov mudil ns Balkanu in ao mu zato raímete v južnovzhodnem delu Evrope izvrstno znane in p/uv tako do- T)To pozna duTo logonloviink^ ga ljudstva, razpravlja o dogodkih 27. rnsrcs in občuduje odločnost jugoslovanskega naroda, ki nt* ni ustrašil nobenih ?r-tov iim svoj! trn je vi poti do svobode ob strani svojih velikih zu-veenikov ln prijateljev demo krati je. Plaee v svoji knjigi iz raža svoje trdno prepričanje, ds bo našemu narodu prav kmalu zasijalo sonce svobode Pretresljiva povest Hrvata Bombe ubile več tto nemških vojakov London, 12. nov,—-Norveška čaanikarska agentura poroča, da so globočinške bombe, katere »o vrgle nemške bojne ladje, raztr-I gale več sto nemških vojakov ns ¡ cu pri Zagrebu in v DJakovu ki Je pobegnil la Pavellčeve drftafe (Nadaljevanje) Koncert v «aporu Med drugimi ujetniki v zaporu zagrebške policije so bili tudi mnogi igralci jagrebškega narodnega gledališča. Pravim mnogi, a bili so do malega vai. Da bi pa vendar pokazali, kako zagrebško gledališče "dela", saj veste, v mojir ae "sezona" bliža koncu, so poklicali neko italijansko skupino, da bi z nekaterimi igrami gotftovaia v Ljubljani in v Zagrebu. Gledališče je bilo prazno, raztm izbrancev in njihovega siaenutvu. A tudi ml v zaporu smo v Zagrebu imeli en koncert in eno predstavo, ki je bila res brezplačna za nas, a zato so proti navadi igralci zanjo plačali dra|'e vstopnice. Koncert so napravili nekega večera, ko so igralci začeli prepevati porogljive pesmi, spnsnjene v zaporu na ručun Pavcliču in njegove žene židovke, njegove "vlado" in sploh norčujoč se iz reda v "neodvisni". Po tem koncertu je sledila predstava, ža-loblnu in boleči. Igralce so |x> vrsti klicali v »podnje prostore in jih tam pretepali in mučili. Ns potu v I s bor išče Neko noč je phnll v sobo, kjer sem bil jaa, vitAŠ z dolgim seznamom imen v roki in nas poklical, naj se pripravimo na j)ot. Ko so nas pripeljali iz sobe v hodnik, je tam že bila skupina jetnikov. Od enajstih zvečer do šestih zjutraj smo tako stali na hodniku in potem so nam ukazali, naj hi vrnemo v sobe. To se Je nekoiikokrat ponovilo. Nekega Jutro pa so nas vendar popeljali sktzl Petrinj-ako ulico do zagrebškega Zbora, kjer je bilo sto in sto moških, Žena in otrok. V zagrebški Zbor so pripeljali tiste, ki so bili določeni za taborišča, Med tem, ko smo čakali, da pridemo na vrsto, so nalagali skupino za akupino na tovorne avtomobile in Jih vozili. Kam? Bog ve kam. Domov gotovo ne. Ko ki videli prizore, ki ao se odigravali v teh prostranih prostorih, kjer so molki bili pomešani z ženami jn z otroci? Nikdar se niso pre,, videli, nikdar poznali, a zdaj so kakor bratje, nič jih ne razdvaja, ne vera, ne prepričanje. Nesreča jih je zodinila ln sajno smrt jih more razdvojiti. Nekega Jutru so z drugimi potlačili v tovorni avtomobil tudi mene Ko ao nas pripeljali do fluvmva kolodvo rar, so naa vkrcali v živinske vozove, ki so jih ystafi zustružlll. Prepustili smo se usodi ln aa predali na milost ali nemilost stražarjem, Vlak so je pričel pomikati in okrog devetih dopoldne smo prišli na kolodvor v Koprivnici, kjer so nas l/krcall in zvrstili in potem smo s stražo Šli nsprej peš Takorlšše v Drnju ln Koprivnici V vasi Drnje pri Koprivnici so hlevi in skladišča "Danice", tovarne drog in gnojil. Te hlc ve -in tu skladišča so spremenili v — taborišče. Prostor so ogradili z bodečo žico Jn mtrjlll. Zgradbe ao trhle z razbitimi okni in semtertjs z luknjami strehsh, tako da Je dež, veter ln mraz prihajal po mUi volji. Ne katere zgradbe no preuredili > "nadstropne", tako da so tudi ti Nt i (prostori, kjer so prej Imeli »eno in slamo, bili dobri za ujet oike. N'u*|><>d ao nametali malo Nlaine in to je bilo vse, kamoi si mogel le*. Odej nI bilo. Sredi taborišča mel? mm (¿oepod sodnik, v obtožnici je rečeno, da n AG m* a/te za pituiivrroi kjer so sami Hrvatje; v Doboju kjer so umetniki pomešan! in v Tuzli. V taborišču na otoku Pa» gu so bili večinoma >»dje • V ta borišču v Drnju so Hrvati, Hrbl In *ldje. Hamo iz «ne vaai, He l«ga Polje, je bilo nsd peteto Hr-bov, Hrvat* ao v Drnju /april v poeebrt» hlev in z njimi ne ravnajo tako hudo kot* Hrbl In z Židi. V0iuiur tudi oni ne uidejo sle- t»ščine za delo saproalla še- f fa jugoslovanskega odposlanstva, ministra Kosanoviča za Izjavo za ruske časopise* Sava Ko-sanovlč se Je radevolje odzval ln dal sledeče »poročilo; a "Opu/ujem, s kakšno skrbjo 'iiv s kakšnim občudovanjem apremljajo anglosaksonski narodi veličastni odpor U8HK vojaka proti norijski poplavi. Kolikšna je ta skrb in to občudovsnje pri južnih Slovanih, Srbih, Hrvatih in Slovencih, ki jih t velikim ruskim narodom še vežejo vezi kr*. vi in nartNlolh izročil in to v času, ko j« usodu vsegu dobrega odvisna od zmage na tej črti, kjer so Slovani v skupnem odpo» / ru z Anglosaksonl. Tu skupnost a si kajpeda molil za carja?" „ ''Jaeno, ze carja " "In ti ve!« kaj ie Je a predmetom tvoje molitve zgodilo?" "Vem. prav zato pa hodim v ODPLAVLJENCI IVAH JONTEZ i * JAKOB IN ZOFIJA^ Tiste nedelje dopoldne je bilo izredno pusto vreme: n&d mestom so visele debele plasti tem-nosivih oblakov, iz katerih je priel droben in z zapoznelimi snežiqk*mi pomešan $ež, ki je neumorno namakal krpe nezazidane mestne zemlje ter škropil po asfaltu in cementu mestnih ulic. Tods še bolj čemeren, kakor je bilo vreme, je bil videti Jakob Muren, pomočnik v uredništvu dnevnika "Naš Čas", ki je molče slonel ob oknu svoje skromne sobe, kadil iz pipe kot za stavo ter mračno atrmel na neob-Ijudeno, motno lesketajočo se predmestno u-Ijco. Bela pola papirja, ki je ležala na pisalni mizi poleg okns in ns kateri sta stali samo besedi: "Ljubljena Zofija", ga je zaman nemo vabila k aebi; Jakob je ni videl, sploh ni videl ničesar, kajti bil je nejevoljen, hudo nejevoljen. Sinoči je bil namreč na zabavni priredbi nekega ženskega društva in slučsj je hotel, da je po naključju neopažen čul pomenek nekaterih rojakov, ki se je tikal njega in njegove ljubezni in ki mu niti malo ni ugajal. Vroče mu je bilo v plesni dvorani, pa je stopil na hodnik, da bi se ohladU. Naključje je hotelo, da se je ustavil poleg vhoda v točilnico, kjer se je nsslonil s hrbtom na steno ter si nsžgal pipo. Baš tedaj je pa v dvorani utihnila godba in v Jakobova ušesa ao udarile besede, ki so ns msh vzbudile njegovo pozornost. "Reci.kar hočeš, Komar, jaz ti rečem, da ta človek ne more biti dosti prida", je n« glas dejal nekdo, ki gs Jskob ni mogel videti in* čigar glas je izdajal, da mora biti njegov lastnik precej okajen. "Sicer ga oaebno ne poznam, ampak govori se, da je hud babjek, ki mu je vseeno, če ae kak zakon raztrešči ob pečini, samo da je njemu ustreženo. Iz Penn-sylvsnije se ne sliši o njem nič dobrega." "Tudi jaz sem slišal nekaj takega", se je vmešal v pogovor rojak, ki je slišal na ime Troha. "Moja stara mi je pravila, da se je izvedelo, da je tam nekemu našemu človeku premotil ženo, da je zdaj vsa neumna nanj in da sili proč od svojega moža; baje ga je celo že pustila. In govori ae, da je jako lepa ženska. Muren je pa menda moral naglo vzeti pot pod noge, aicer bi mu bila slaba predla, kajti opeharjeni mož, pravijo, je bil ves divji od jeze in žalosti, ko je spoznal, kako mu je fant spridil ženo. No, to je pač verjetno, čemur vendar ne more mirno gledati, kako mu nekdo zapeljuje ženo. Ampak vaecno bi ga rad poznal, lega Murna, da bi videl, kakšen fant je. 2sbksr, sli ga ti poznaš?" "Nsk, Troha, niaem gs še videl in mi tudi ni do tega. Fa lotov itak še preveč poznam, posebno rdečih. Ampak, to pa rečem: paziti bomo morali, da nam št naših žensk ne spridi! Fsther Bobnar ima prsv, ko pravi, ds ae je treba takih ljudi varovati bolj kot zlodja." "O, torej ga vidva še ne poznata?" se je tedaj oglasil tretji rojak, ki ga je prvi klical Komarja. "Tsta, to je res čudno, saj je med nami že nad pol let« in na razne prireditve rad zahaja — ljudje, ki pišejo, morajo zahajati med nas, sicer ne bi vedeli ksj pisati o nas — in skoro bi stavil, ds je tudi nocoj med ns-mi." Jskob se je tiho zasmejal. Komsrjs je poznal. neksjkrst je že govoril z njim in msjhni, kot treska suhi možakar plešsste glsve, ozke-gs, zgrbsnčencgs obraza, tenkih, vedno v nedoločnem nasmešku skrivljenih ustnic, jsstr* bjemu kljunu podobnega nosu in drobnih, živahnih svetlosivih oči mu je bil všeč. Ko se je oglasil, gs je začel pogovor še bolj zanimati. W Rojaka na oni strani stene sta zazijala. "Ksj ga ti poznaš?" - "Gotovo, večkrat aem že govoril z njim. Meni ae ne vidi napačen dečko in neumen tudi ni videli. Dober za pameten pogovor in zdravo* Šalo. Mislim, če bi kaka ženska poznala, kakor gs ne, bi mu nemara ne bila tako nevoščljiva, če ga kaka ženska malo lepše pogleda, in tistih praznih ženskih marenj bi se vama najbrž ne zdelo vredno prenašati okrog . . . "Ej, le počasi, Gašper, tudi ti bi drugače govoril, če bi ti premotil ženo, kakor jo je onemu v Pennsylvanijl!" gs je ujedljivo zavrnil Žabkar, kateremu ni bil po godu očitek zaradi prenašanja4ženskih čenč. "Presneto bi gs grdo gledal!" "I, čemu samo njega?" je mirno odvrnil Komar. "Mar moreš premotiti žensko, ki se ne ds zapeljati? Ne moreš. Žensko dobiš, kadar ona hoče, ne, kadar se zahoče tebi. In potem je njene krivda prav tolikšna kot njegova. Pa kaj bi se prerekali o tem! Povem vama, ds msmjsm, ki jih prenašata, ne verjsmem. Po-žnam Murna toliko, da lahko rečem, ds ni v njem nobenegs bsbjeka. Seveda, prijazen je z žensksmi in zakaj bi ne bil? Msr nsj laja nad njimi kot čemeren pes?" "Eh, ksj gs boš zagovarjal!" se je jezno o-bregnil Žabkar, o .katerem Jakob ni več dvo-. mil, ds je bil pošteno nadelan. "Falot je — pa~mirns Bosns! Ampsk pri nss — hk — se bo opekel, naših žensk nam ne bo premotil; moje že ne, hk!" "Kdo neki mara zanjo?" se je Komsr porogljivo zasmejal. Da ni ujela tebe, bi bila ostala stara devica ..." "Ti se pa postaviš s svojo! Krevljasta je, kot da je služile pri cessrskih drsgoncih . . ." Nadaljnji pomenek je utonil v zvokih hreš-čeče polke in v čezdaljš bolj naraščajočem hrupu v pivnici in Jakob, ki je itak dovolj slišal, se je zamišljen odpravil proti domu. .<> In zdsj je nsporno ugibal, kdo bl mogel biti odgovoren za marnje, ki jih je bil čuT sinoči. ."Stavim, ds so se vse te čenče akuhsle v Basajevem kotlu!" je jezno stisnil izmed zob ter puhnil predse mogočen obisk tobskovegs dima. "Nsdležen sem mu, zsto bi me rad po-stsvil v slabo luč pred ljudmi, da bi mi vzel u-gled. Ampak kako je mogel izvohati, d« mi je Zofija pri srcu? Ssj niti ona ni vedele, ds sem jo imel red, dokler nisem prišel k nji po slovo! Tedaj Šele sem se izdsl in še takrat proti svoji volji. Pa ne da bi . . . V Jakobovi lobanji se je posvetilo — domislil se je, da je pred nekaj tedni srečal v mestu Petra Purlana, znsncs iz Pennsylvsnije, ki je tiste čase atanovsl pri Zofinijem sosedu. Jskob ni nikder msrsl zanj, preveč potuhnjen ln zahrbten se mu je videl, zato tudi ob priliki tega srečanje nists mnogo govorila. MNo, kaj je pe tebe prineslo k nam?" ga je nagovoril Jakob. "Vlak in noge!" Je zafrkljivo odgovoril Peter. Jakob ga Je še enkrat pogledal ter se uljudno nasmehnil. "O, teko?" Nato sts šls vaak svojo pot. (Dalje prihodnjič.) Muhoborci Fr. Milčlnak! Deveto poglavja f V ŠKRIPCIH V hudih škripcih Je bil župen. Hvala Bogu — umrl ne bo Janko! Zdravnik Je rekel, da utegne v treh, štirih tednih popolnoma okrevati, dsai je po-Akodba težka. Tako Je povedal zdravnik in ae zraven pobaha! n svojim pravniškim znanjem, češ: "Par. 1&2. ka/enakega zakona — šest mesecev do enega leta ječe"' Slaba tolažba za župana! — Orožniki tudi že okoli vohajo, zdaj zdaj bo vm prišlo na dan in potem — zbogom županstvo in ugled' — Kar ga je najbolj trlo: z živo dušo ae nI mo-tfel posvetovati o teh svojih težavah. da ae ne izda. Tako so mu vršale neprijazne misli po glavi in ga begale Ni »trpel, koj drugi dan %r )e peljal v mesto in ae po svet zatekel k dr Gadu. Saj dr. (»ad )e i^i odvetnik In vrhute^a državni poslanec Muhobora. torej oacba v vaškem oziru vredna zaupanja Poiskal ga Je v pi-aarnl. "O. naft (lični gospod župan'" ga je prijazno pozdravil dr. Gad. "to me veseli, izredno me veseli. i sicer pozsbil. Toliko čsse ves že nisem videl'— ksj ps je ksj no-vegs v Muhoboru? Gospa soprog* zdrave? Goepodična hčerka zdrsvs?" — ln med vsemi temi vprsšsnji je tudi že telefoniral' domov soprogi: "Imsm gosta, postavi par steklenic v led, že veš!" Gospod državni poela-nec je vedel, kako ae vzdržuje diaciplina med volilcl. Župan Je odložil auknjo in kučmo in aedla ste. Ni vedel, kako bi pričel, potem pa je kar s obema rokama zgrabil odvetnika za desnico: "Gospod doktor, vi mi morate pomagati, drugače aem izgubljen!" . "Kaj pa je. preljubi gospod župan?" ae je začudil dr. Gsd. Nato je župsn pošteno in po pravici vse razodel, kskor je bilo: Vrsčsl se je od "Pikspoloni-ce". rszburjen je bil in pijsčs gs Je bile bolj prijele kskor druge poti Sel je nalsšč naokoli skoz vrt. morebiti bi zalotil tiste zsvržene zlikovce. ki mu v zsdnjem čssu delsjo škodo in nesnsgo okoli hiše. Ps os loti konec hiše ns človeka, ki ae Je ravno pripoglbal, da pobere — kaj drugega nego kamen, Zgrabila ga je je*a — zdaj ima falota v peateh. tema je bila. pa le s palico zamahnil po njem Toda nI bil pravi — bil je Podržajev Koaili IxiMr aeveda pri meni. Janko! Palica pa Je tudi pretr-Itrez ugovoru' Pri koatlu ar čh* do puletela. hotel je zanikrne* vek na marsikaj aponuu, kei bi gs škododeka le malo puslraho- veti, tako po očetovsko — na, p* so se onemu možgsnl pretresli ln zdrsvnik pravi: "Sest mesecev Ječe do enegs lete!" "Mm, mm," je rekel dr. Gsd in majal glsvo, "obžalujem. obžalujem, to je res nerodnj\ . Toda potolažite se, gospod župen, kar je v mbjl moči . . . Ka-senaki zagovor prav rad pre-viamem, tudi upam, da se zma-leva pod postavno mero s kakimi šestimi tedni ječe. saj kaznovani šc niatc bili — kaj ne? PEOSVITj Seveda šepoaatvo — za županstvo Je škods!" Županu jf ker migljalo pred očmi. "Ali druge pomoči ni? Zaprt moram biti? Te sramote ne preživim, ne, rajši umrem!" Vstal K "Pomirite se, gospod župsn prosim vas, sedite. Tako stvar Je trebe čisto mirno, hladnokrv no preuderiti. Na sodnijo ste bili že klicani? "Ne! Sej še ne vedo, da sem ga jaz. Le vi to zdaj veste, gospod doktor, in Jsnko Podržajev veda, pa ta ni še nikomur povedal, mislim. Zdravnik mu je prepovedal govoriti . . . Včeraj zjutraj sem bil pri njem, govoriti nisem mogel z nJim, njegova msti je bila zraven, toda znamenje sem rnu dal: kazalec sem položil na ustnice, naj molči, pa me je razumel in z očmi pomfg nil, značajen fant je — in saj ga rad odškodujem, pošteno, boga to. Le v ječo ne!" "Ali je sodns komisija že pri šls gs zasipat?" je vprašal dr. Gad. "Se ne! Ali vsak hip lahko pride. Zdaj — prav to bi vas rad vprašal; gospod doktor. Ali mora Janko sodni j i povedati resnico, ko bo vprašan, sli lahko reče, da ne ve — noč Je bila tem na, udarjen je bil odzadaj itd." "Ne gre drugače, kot priča, mora govoriti čisto resnico, sicer sam zapade ječi." Ubogi župsn ai je brissl pot s čela. "Kaj ps, gospod doktor, sli bi ne šlo tako, da Janko kratkoma-lo reče: Nočem povedal, kdo me je. — Kdo ga more siliti, da govori, ako noče!" "Pač, pač, lahko se gs sili zaporom do šestih mesecev. — Saj v sorodu ali svaštvu ni z va mi?" "Ne!" "Potem mora pričati. Nerodna stvar, nerodna . . . Toda kar bo mogoče ... Prošnjo za pomilostitev nazadnje tudi lahko ravnava — morebiti se vem kazen izpregleda ali vsaj izpremeni v denar, Skoda, da je naša stranka ta hip zppet v opoziciji, drugače bi sam govoril s pravosodnim ministrom! Skoda! — Le pomirite se, gospod župen, vse, kar bo mogoče . . . Sicer pa — kdo je oni, ki ste ga — ki je poškodovan?", "Podržajev Jsnko, upokojene-gs nsdučitelje, našegs tsjnika sin. Morebiti se ga spominjste, tisti mlsdenič: vam nasproti je sedel takrat po volilnem shodu." "Pa ne tisti pravnik, čeden, prijazen mladenič — pel je . . ." "De, tisti!" 'Tisti! Revež! Zdsj mi ps ni jssno ... Povejte, gospod župsn: ksj ps je mladi mož pravzaprav isksl ponoči ns vašem dvorišču? Ali morebiti stanuje pri vas?" "Nič, prav nič ni imel oprsv-ka na našem dvorišču. Zato si je kolikortoliko sam kriv poškodbe! Kaj Je iaksl ponoči okoli naše hiše, ni težko uganiti: Jul-ko Je prišel klicet, mojo hčer — ze njo lazi, čeprav ve, da tega ne trpim. Zgodilo se je pod njenim oknom; pobiral je kamen-ček — tako sodim — da ji ga vrže v okno. Jaz aem pa mislit, da je kdo od Smerajčevih ali Civhovih ..." Dr. Gad je pomislil. "Cujte, župan," je rekel dr. Gad, "jaz ne poznam razmer, zato ne svetujem, ampak le vprašam. Ali je izključeno, gospod župan, ali je izključeno, da bi vaša gospodična hčerka se poročila a tem Podržajem? Vprašam zsto: s ko postsne poškodovanec vaš zet,- potem mu ni treba več vešali glave in skrivali obraze — ali bo tudi on kdaj med njimi? Ne, ne, ne, to ne sme biti! Če ga doleti zapor in še tako kratek, zanj bi ne bilo več are-če! In za ženo in hčerko tudi ne! — Uboga Julka! Kot kaznjenec si bo seveda lahko izbiral med zeti! Kar trgali se bodo za to čast! — S sijajnim zetom ne bo nič . . . ^ Tako je polagoma pričel tehtati manjše izmed dvojnega gorja; to manjše gorje je bil Janko Podržaj kot zet Ko je pa bil tako daleč, že je zalotil sam fcebe pri prijazni misli, kaj bi rekla njegova ljuba Čopka, ko bi ji razodel, da ji ne brani možitve s fantom. Kako bi bila vesela ta revica, kako hvaležna! Slednjič bi se vrnili zopet radost in sreča v hišo, kjer se zdaj šopirijo le vzdihi, solze in čemerni pogledi. — Žena se ne bi protivila, ko bi Ji povedal desnico, pravi vzrok . . . Kak obraz bo neki delal tajnik! TISKARNA S.N.P William Green, predsednik Ameriške delsvske federacije, govori ob otvoritvi konvencije v Seatflu. Wash. pričati zoper vas, lahko se ubrani pričevanju. Tako bi ostals vsa Stvar nerazkrita in pokopana." Župan je počasi in globoko zasopel.' "TJo ... to ... to si moram šele premisliti." "Gotovo, gotovo!" je pritrjal dr. Gad. "To morate sami preu-dariti — jaz ne poznam razmer! In saj ne gre zgolj za vas, gre tudi za srečo drugih, kaj ne!" "O, če bi vedeli, kako je pri nas doma!" je vzdihnil župan. "Torej dobro si premislite vso stvar in pri kosilu se pomeniva naprej! Vlak gre tako šele ob treh, zdajle je enajst . . . torej na svidenje ob pol eni!" 'Župan se Je poslovil in je šel. Tako je bil razburjen, da je komaj našel vrata. Vse mu je vrvelo po glavi Najraznovrstnejče misli "so se mu križale, — kako naj potem mirno, preudarja! Da bi njegova hči in edina dedinja kar tako, na prazne roke, se poročila mladim človekom, ki nič ni in nič nima — to vendar ne more, to ne sme biti! Na tako domačijo vsak čas dobi lahko zeta z doto šestdeset tisoč kron ali z letnimi dohodki šesttisoč! — Ko je pa župan tako računal, se je spomnil besed, ki jih je nekoč po končani komisiji pri prijateljski malici izpregovoril luški sodnik: "Pri nas na kmetih," je rekel, "se ne moži dekle s fantom, ampak grunt z doto; človek je postranska reč, se Šteje kot pritiklina grunta — kot "fundus instruetus." Pa so tudi zakoni po tem!" Srečal je sodnega predsednika in se mu odkril. Švignilo mu je skoz možgane: "M6rebiti te bo tale sodil, ko boš tožen zaradi težke telesne pošodbe." Ta misel mu je bila neprijetna in hotel je hitro mimo. Toda gospod predsednik ga je kar Ustavil in se mu sila prijazno smejal: "Kaj pa vi tukaj, župan? Kaj je novega? li ste pridne hodili na lov?" — ln vkupe sta šla do sodnije. Tako visok gospod in tako prijateljsko govori z njim! Naj pa pride obtožba in sodba, noben boljši Človek ga ne bo več pogledal, Civha in Smerajec, ta dva mu boeta vrstnika. — Ne. zaprt pa ne, te sramote na noben način? Pred sodnim poslopjem so cesto pometali kaznjenci. Oblečeni so bili v tisti gnusno okorni ksznilniški kroj; nekateri so po- Četrtek. 13. u^m mi. Ti tajnik, kij „.,„ »L m u- s, J J to « poroc, z «J g* pozna*, 3 fantom." Pipa! ust, dedcu! (Dslje prihodnjič) j Čudno K — Včeraj je minilo 20 kar sem zagledala luč - Sirota, kaj si b,la ko dolgo slepa? Podr U mu bo THE NEW encyclopedia MACHINE SI 101 PRACTICE 1 Spisal anani profesor na Sli Instituta of Technology t aa GEORGE W. BARNWE Podlago za mehanično zn morete dobiti s knjigo NE1 CYCLOPEDIA OF MACHIN1 PRACTICE (v angleščini). Ti knjiga popisuje in v slikah temeljna dela mehanike. Raz natanko, kar mora zpati n mehanik; pojasnjuje vporal» ga stroja, orodja in meril. Po kako je treba vporabiti načrt print«) ter vam tudi daje mn ¿umskih tabel, da morrtr svoje delo. Ne gledo na to, šele pocetnik, vam bo ta knji koristna in mnogo potrebni slik in risb. 576 strani, trdo knjiga stane SAMO Sl.lt.-no plačamo mj. Naročite pri GARNI ŠLOVENIC PUBL1 COMPANY, 216 West 18t NEW YORK.—Zaloga ni Naročite to važno knjigo ie SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka rabila sa veeellce te skods. vUUnice. časnika, koledarja, lstsks itd. ▼ slovenskem, hrvsUkem, slovaške ftsibam, snglstt— Jesiku la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daj* vodstvo tiskarna.—Can« «nama. unljsko delo pn Pilite po informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-5« S. LAWNDÀLE AVENUE - CHICAGO. ILL TEL. ROCKWELL 4104 Ruska vojska na neki rsfcj j ^llllni centr^ (rontf, naroČite si dnevnk prosvet Po sklepu IS. rodna konvencije s* lahko naroči na list ProsvtM prti taja «ton. dva. trL ittri aU pet članov is •no letno naročnino. Ker p« ¿lani la plačajo pri asesmentu $ 120 todnik. so Jim to priiteje k naročnini. Torej sada) ni vsroks n da Jo list prodra« sa člana SRP J.' Lisi Prosvata Ja vaša Ust«« gotovo Jo v vsaki druiial nekdo- ki bi rad čital lisi vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti t SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo rahtevSl sam svoj tednik, bode moral tis« član is dotične družine, ki je tako «*"i naročena na dnevnik ProsvetO, to takoj naznaniti upravni« u11« in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako us stori, tedaj mora upravni«vo rniiati datum ta to vsoto n-ro- . Cona listu Prosvota Jot Za Zdrui. državo 1 tednik te S tednika te_____ S tednika te____ 4 tednike te.____ i tednikov iN S.46 ISO nič Za Clear o ia Chicago je 1 »adn«k ia S tednika ia -------- S tednike in , 4 tednike in I tednikov in — ___________JS.00 IT Za Evropo Jo Ispolnito spodnji kupon, priloétte potrebno vsote» Money Order v pismu in si naročite Pros veto tet. ki J."" prosveta. mm. t*S7 So. Lawndalo Ave. Chicago. I1L PrUofteno poéUjam naročnino se tet Prosveta vsoto I _____Ct druitva tt. I) Rostov Ustavilo todnik te «a pripet, k moji članov moje druitee: od t) SI 4) 5) & dmiivt it. drutt" *«. & dmti" 41 druitva U Nov naročnik - Drtove Star naročnik