DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA OTROK
Središče je 
v krajevni skupnosti
V mesecu oktobru je bila sklicana sekcija za obravnavo aktualnih vpra-šanj na področju družbenega varstva otrok v Ljubljani, ki deluje pri Mesthi konferenci SZDL.
»Ob proučevanju gradiva za sekcijo in predloga stališč MK SZDL smo sko-raj na vseh področjih aktivnosti videli sebe«, nam je pripovedovala Ivanka Kukovec, sekretarka Mestne zveze pri-jateljev mladine. »Ugotovili smo, kaj, kje in kako naj bi kot družbena organi-zacija, ki ima stalni svet za predšolsko vzgojo in varstvo predšolskih otrok, na tem področju delovali.«
Ker organizirane oblike vzgoje in varstva v WO vsem otrokom še dolgo ne bomo mogli zagotoviti, moramo več storiti za to, da bomo čimveč otrok vključili v druge oblike družbenega varstva. Predšolska vzgoja mora biti te-sno vpeta v krajevno skupnost, njeno središče pa vzgojno varstvena organiza-cija. Društva prijateljev mladine oziro-ma njeni aktivisti bi morali biti bolj akt-Vni. Veliko lahko namreč storijo, kot tudi starši, pri prostovoljnem delu z otroki na igriščih, zelenih površinah, pa tudi pri drugih dejavnostih, ki so v inte-res   predšolskih otrok.
Katere so torej najpomembnejše na-
loge društev prijateljev mladine v bo-doče?
»Društvo prijateljev mladine Ljub-ljane oziroma občinske zveze morajo pomagati pri iskanju in dajanju pobude za razširitev kapacitet družbenega in družinskega varstva. Dogovarjati se morajo z organizacijami združenega dela glede konkretnih potreb krajevne skupnosti, rskati nove primerne družine za varstvo otrok v starosti do treh let, dajati pobude za dodatne prispevke, da bi tako lahko vsaj približno zagotovili enake možnosti in pogoje za razvoj in varstvo vseh otrok v Ljubljani,« je pou-darila Ivanka Kukovec.
Seveda, kot nas je opozorila naša sogovornica, to še zdaleč niso vse nalo-ge. Tu moramo imeti pred očmi tudi potrebe in realizacijo male šole in izva-janje, pa tudi težave, ob uveljavljanju 80 urnega programa za vse otroke v starosti petih let. Društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih morajo še naprej organizirati akcije za »dobre igrače«, razstave igrač, predavanja..., Potrebno je obuditi akcije širjenja pro-stora za otrokovo igro in rekreacijo, v sodelovanju z Vzgojiteljsko šolo in Pe-dagoško akademijo izdelati program za delo z otroki na igriščih. Nujno potreb-no je opraviti strokovni pregled otro-
ških igrišč z vidika higiene, za kar mo-rajo prevzeti dolžnost predvsem SIS za zdravstveno varstvo.
»Opozoriti moramo še na en vidik varstva, namreč na družbeno varstvo otrok v družinah, pa najsi gre za druži-ne, ki so vezane na WO ali pa tudi ne. Te družine namreč, razen redkih izjem, opravljajo svojo nalogo zelo odgovor-no. Ravno njim pa posvečamo premalo pozornosti, premalo razmišljamo, kako in v čem bi jim to delo olajšali in tudi njim dali vsaj del izobrazbe in prepo-trebne pomoči,« je pripovedovala tova-rišica Kukovec in še dodala:
»Program družbenega varstva otrok mora nujno nastajati v KS. WO je kot edeh izmed izvajalcev tega programa, zato mora biti kar najtesneje povezana z vsemi samoupravnimi dejavniki KS, hišnimi sveti, TOZD ter društvi in družbenimi organizacijami. Brez takš-ne povezanosti WO svoje vloge ne more izpolnjevati. Po določilih Zakona o vžgoji in varstvu predsolskih otrok je namreč WO nosilec in usklajevalec družbeno organizirane vzgoje in var-stva predšolskih otrok v KS, na kateri deluje, torej ji je naložena skrb za vse otroke, ne le za tiste, ki jih neposredno sprejme v varstvo.«
NINA LEGAT ČOŽ