t .--T:-----. . -------------r—------. _____________ . --- . ^ Štev, 49, V Liubliani, dne 5. decembra 1912. Leto XXV. ti Tshaja vsak Četrtek. Can* in« ta S" 8 K na leto. (Za Nem«Ho t K, a i Ameriko in drare tnje države e K\ I — Poiamanne Številk« se prodalalo 1 po 10 vinarje*. ■ S prilogami: Haš kmečki dom, Društvenik, Naša gospdin ja leratl psi UpravniStvu „Domoljaba", — I.JuhlJana, Kopitarjev« ulica. — Dva klerikalca. Časopisi so prinesli te dni novice, da je na enem havajskem otoku umrl frater Jožef Dutton na gobah. Vsi, tudi naibolj krščansko nasprotni listi io v najživejših bojah opisovali požrtvovalnost tega ubogega fratra. Kaj je na tem, da se ob času, ko se ves svet kosa v tem, kako bi mogel z lažmi ia sumničenji ponižati katoliško Cerkev in njene duhovnike in redovnike, kot svetovno pomenljiv dogodek omenja smrt ubogega fratra? Odgovor ie lahek. Ta frater je svojevoljno šel v krepki moški dobi na otok Molokai in je tam služil ubogim gobovim, katere iz vseh otokov, ki spadajo k Havajsko-Sendviškim otokom, naaj vodijo, da tam ločeni od vsega drugega sveta čakajo strašne smrti. Šel je na Molokai z jasno zavestjo, da se prej ali slej grozna bolezen loti tudi njega. Mirno je gledal temu trenutku v obraz in mirno ga je tudi pričakal. V službi najrevnejših bolnikov je vztrajal do zadnjega, in te dni je dolga vrsta ubogih gobavcev z glasnim vekom spremila svojega največjega dobrotnika, svojega brata, svojega očeta do groba. Ko je padala prst na njegovo rakev, jc zavekalo nad tisoč gobavih bolnikov in ta vek je bil tako silen, da so tudi najhujši nasprotniki katoličanstva vsaj za trenutje uklonili svoje glave pred občudovanja vredno močjo te vere, ki rodi in vzgaja take junake. Havajsko-Sendviški otoki spadajo v tnkozvano Polinezijo, ki je del Oceanije ali otok Tihega oceana, med katere se štejejo vsi otold od Azije in Indijskega oceana do amerikanske obali. Havajsko - Sendviški o loki se razprostirajo na severovzhodu od Avstralije. Glavni so ti-le: Havaji, Mavi, Oahu, Niihav in Molokai. Ljudstvo je malajskega plemena, splošno še zelo neizobraženo, deloma divje. V teh krajih divja fcc vedno strašna nalezljiva in neozdravljiva gobova bolezen. Bolniki, ki jo dobe, začno gniti pri živem telesu. Posamezni udje jim začno gniti, odgnijejo in odpadejo. Tako odpadejo prsti na rokah in nogah, stopali, dlani, nosovi, ustnice, ušesa itd. Ta bolezen je silno neznana, obenem pa združena s hudim smradom. Kmalu bo 25 let, kar je umrl prvi misijonar teh ubogih bolnikov, pater Damjan. Temu so se namreč zapuščeni ljudje tako smilili, da je šel med nje, jih učil, tolažil, skrbel zanje v verskem oziru, v katerem sO bili na vse strani zapuščeni, jih spreobračal h krščanstvu, obenem jim pa v njihovi bolezni stregel kot pravi samarijan. radi. on je zbolel in umrl na gobah. Njegovfl"~'i r Sirolin .Roche' in njegovo čislanfe Sirotišnica Bud in gen. Pošta Marxstadt, 2. nov. 1911. Z veseljem naznanjam, da nam je Sirolin „Roche" zelo dobro služil; posebno pri influenci se je izkazal za zelo dobro sredstvo in ne poznam pri podobnih boleznih nobenega boljšega zdravila kakor je ravno Sirolin ,Roche'. Vsem, ki so ga rabili, je pomagal. Sestra Marija Frančiška 281 bolniška strežnica. Marijin dom Bazel, dne 2. okt. 1911. Ze dalje časa mi Vaš Sirolin zelo dobro služi pri kataru, vratobolu in influencL Rada bi, da bi bil Vaš izboren izdelek pristopen tudi za ubožne bolnike, katerim strežem po svojem poklicu kot usmiljenka, da bi jim z Vašim krepil-nim zdravilom pripomogla k zdravju. Usmiljena sestra G., kongregacije sv. Križa. .___ 111 V tem se vidi, v kake neumnosli se pride, ako se mesto in dežela po istem kopilu vladajo, ko so razmere in ljudje zelo različni. Kako le Janez pežptie prema!? Vsak gospodar ve, kakšno škodo znajo podgane napraviti, če se zelo razmnožijo. Nobena stvar ni pred njimi varna, vse razgrizejo in pokončajo. Pred nekaj leli so imeli pri nekem dolenjskem župnišču lepo brajdo s krasnim grozdjem. Ko je začelo grozdje zoreti, so se podgane spravile na brajdo. Jagode so preščipnile in končale le notranje zrnce. Pred veliko če-do je izginjal grozd za grozdom. Pustili so najpred mačka spodaj, kateremu so pa ni ljubilo pri brajdi čuti. Privezali so ga na brajdo, podgane so mirno nadaljevale svoje delo. Gospodar je preskrbel fosforja in strihnina, da bi lahko vola končali. Napravili so zastrupljeno koruzo in oves, napravili slanino in kruh. Podgane so vse mastne grižljeje pri miru pustile in grozdje naprej obirale. Nazadnje si pa hlapec Janez eno zamisli. Ko je slišal ropotanje na podu, hitro vrata zapre in vjame po dolgem skakanju res živo podgano. Hitro odveže mali zvonik od zvonenja pri saneh in pritrdi mali zvonik podgani okoli vratu. Ko podgano spusti in vrata odjlfe,"jfe"pi'av naglo živalca izginila za drugimi:-Še parkrat je Janez slišal zvonenje ter silno vrvenje podgan, potem je pa vse utihnilo — podgan ni bilo več, brajda je imela mir. Razlagati si tega ne moremo drugo če. kakor da jc vjet.a podgana tova-rišicam vedno zvonila in tako napravila med žlahto, ki le v tihoti in samoti dela, tako zmešnjavo, da je druga pred drugo zbežala. Poskusi, morebiti se tudi tebi posreči. ; Tržni pregled Kmetie so nekaj časa mislili, da jim je vojna uprava zelo naklonjena, Najboljše bi bilo za vojsko, da bi se vse naravnost iz prve roke kupilo. Nekateri so poskusili, toda brez posebnega vspeha, mnogi pa so imeli očito izgubo. Leta 1910/11 so dale kmečke organizacije 62% vseh poljedelskih potrebščin, leta 1911/12 le 51%. Prav jasen odgovor, odkod pač to prihaja, nam daje tretji kor vojakov v Gradcu, ki v naših krajih zalaga vojne potrebščine. Intendanca, to je oni oddelek, ki se peča s preskrbo živil in potrebščin, je določila cene na podlagi ogrske borze v Budimpešti. Po teh borznih poročilih je določila za 1 kvintal sena 4 krone 70 vin. postavljen v vojašnico in 4 K 6 v na graški postaji. Če se vpošteva stiskanje, nfi-klada-nje, zguba pri teži, vožnja in vse drugo, je jasno, da je kmetom prišlo seno komaj na 2 do 3 K 100 kg. Trgovci so ga plačevali doma po 5 K 80 vin. Seveda ga ni hotel nikdo po ti ceni dati vojaškim oblastim. Prav isto so letos napravili. Določili so ravno tako osnovno ceno, ki je bila za 2 K nižja, kakor jo je določila vojaška in-tedenca v Pragi. Trgovci so zavpili, da je še ta cena previsoka. Določilo se je za 100 kg 5 K 26 vin. v Gradcu, Trgovci so od kmetov prav lahko vse seno pokupili: »Saj vidite, da vojaščina krnetu neče dobro.« za precej višje cene. 28. septembra je bila ponudbena razprava. Prišli so sami trgovci. Toda nobeden ni dal sena za osnovno ceno. Ko so kmete odrinili, je morala vojaška oblast dvojno osnovno ceno trgovcem plačati. Tako je tudi drugod. Vsled vojske so balkanske države vpeljale moratorij, da se zapadli računi lahko pozneje plačajo. Bojijo se, da bi šlo preveč denarja iz dežele. Zato so pa avstrijske tovarne, ki so vezane na natančno plačilo in imajo za večje obveznosti menice plačati, prišle v težave. Cela vrsta je že prodanih. Posebno tovarne manufaktur-nega blaga in usnja so na slabem. Izgubili so dozdaj čez 14 milijonov kron. Nekateri premeteni tovarnarji, ki so bili že tako na slabem, so pa kar sami to priložnost porabili in napovedali konkurz, da bi upnikom le nekaj odstotkov na račun odrinili in se tako z njimi prav za nizko pobotali. Letos se je mnogim avstrijskim mlekarnam prav slabo godilo. Masla niso mogli prodati, ker je bilo blaga zaradi dobre paše preveč. Še za nizko ceno ni šlo dobro blago izpod rok. Pri tem je pa čudno, da tako naglo raste uvoz. Vlani so od januarja do konca septembra prodali tujega masla v Avstriji 21.618 q. Letos v istem času 37.931 q, torej le v 9 mescih za 164 vagp-nov več. Maslo je prišlo večinoma iz Danske in Holandske po veliko višjih cenah, kakor se prodaja naše domače maslo. Navadno je imelo ceno od 3 K 50 vin. do 3 K 70 vin. Če računimo ceno le po 3 K 50 vin., smo dali Avstrijci tujcem čez 13 milijonov kron za maslo. — Treba bo res v prihodnjih trgovskih pogodbah napraviti večjo carino tudi na mlečne izdelke, posebno še pri onih državah, kjer nimamo od njih] skoro nobenega dobička. Čim bolj se bo Benečija na Laškem tudi gospodarsko razvijala, bolj bomo čutili tudi laško konkurenco v Trstu. Naše mleko je res boljše. Lahi v Primorju pa raje gledajo na kri, kakor na blago. V kratkem se bo otvoril panamski kanal, ki bo odprl nova pota svetovni trgovini. Vožnja skozi kanal ne bo posebno poceni. Določili so za ladje, ki vozijo ljudi, 1-20 dolarja za vsako tono. Ker imajo večjo ladje do 20.000 ton, bodo morale plačati lu za eno vožnjo 120.000 K našega denarja, Trgovske ladje imajo 40% popusta, toda vožnja ostane še vedno zelo draga. Rabiti hočejo prav iste tarife, kakor jih imajo, v sueškem prekopu. Vojska ni dosti vplivala na cen? živine in žita. Dokler so se bali, da nastane splošni požar, so se cene dobro držale. Odkar se pa kaže, da ne bo tako hudo, ponujajo blago in živino, ker je bila v drugih krajih dobra letina. Goveja živina je šla v ceni malo nazaj, kakor vsako leto, ko paša poneha. Čez zimo pri suhem rediti, nazadnje še krmo kupovati je za kmeta malo hudo. Kdor more, odrine jeseni živino, da sena ne zmanjka. Dne 25. novembra so prignali na dunajski trg 3290 glav goveje živine. Plačevali so: Nemški voli: la 108—124, Ila 1C0 do 106, lila 90--98. Ogrski voli la 107 do 134, Ila 99—116, lila 88—100. Gališki voli: la 107—122, krave 82—104, biki 84—102. Prav debela živina se še vedno dobro proda. Le s suho je vedno težava. Na naših' semnjih so srednje cene. Opaža se povsod veliko tujcev, katerih se sejmarji vedno razvesele. Razen te živine so pripeljali v dunajsko tržnico v štirih dneh še 451.000 kg govejega mesa, 9034 telečjega, 18.850 ovčjega in 299.159 kg prašičjega mesa. Govedino so prodajali od 100 do 210 vin, Z mlečnimi izdelki ni več take zadrege, vendar se ne more razviti dobra kupčija, Pobrali so že veliko masla iz skladišč. Iste cene kakor vlani pa letos ne bomo dosegli. Cena prašičev gre tudi malo nazaj, pa nikakor tako, kakor pripovedujejo naši prekupci. Dne 26, novembra je bilo na Dunai prignanih 10.588 debelih in 9538 mladth prašičev. Plačevali so mlade la 110—124, Ila 100—108, lila 86—98; debele la 134 do 141, Ha 124—133, lila 110—123, Cene so šle precej nazaj. Seno 8—8-30, lepi otepi 6 60—6 80. Žitne cene padajo, ker je letos zrasllo prav veliko žita. Pri nas je bila strn zelo slaba, drgod se pa hvalijo. Sama Ruska je pridelala 1 milijon vagonov več pšenice Herbabnij^jev podfosfornato-kisli Apeno-žeiezni sirup Ta jc fce 43 let uveden, zdravniško pre>zkušen in priporočen prsni sil up. Odstraiijuje slez, ponnijuje kapelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo iu reditev in je (/.borno sredstvo za tvoritev krvi in kosti, p- sebno pri slabotnih otr c»h. Cena steklenici K . U, po pošti 40 vinarjev več za zavi'ek. DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Varstveno zavarovan......■ ■ ~ PURJODAL. Jod ■ariaparilla Izdelek Cisti kri, pospešu|e prebava. Tali« krti, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod lam, kodtr ■e lod ali sarsaparllla Izdelek predpisuje, le uporablja z najboljšim uspehom. J« lahko prebaven In brez ikod. posledic. Cena steklenici K 3-iO, po po8tl 40 vlnariev reč za zavitek. glavna mSjitel: Dr. Hllmannova lekarna „Zur Barmherzlgkelt" (Herbabny-Jev naslednik). Ka£SLJ^fc«. V zalogi jo Se pri gg. lekarnarjih v L ubljanl, Boljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, št, Vidu, TrtiJu, Trstu, Velikovco In Voilpertu. 3455 izvabljajo iz ljudi denar. Končno pokaže dr. (Krek na Srbijo, kjer gre 25 odstotkov do-Ibička, ki pride iz loterije, za kmetijsko zadružništvo. Mala loterija odpravljena. Drugo leto bo mala loterija v Avstriji .praznovala stoletnico. V sto letih je prebivalstvo zneslo toliko denarja v loterijo, da bi lahko plačalo vse svoje dolgove. Sedaj se ji bliža konec. Zbornica je sklenila, da se najkasneje v desetih letih popolnoma odpravi. — Druge predloge, da se takoj iistavi mala loterija in da se izključijo razne zlorabe razredne loterije, je večina odklonila. Boj za dnevni red. — Poslovnik. Nemci bi radi zlomili slovensko ob-slrukcijo in hočejo to doseči s spremembo poslovnika. Predlagali so to pri sestanku klubovih načelnikov, pa so propadli. Hoteli so nato stvar spraviti na dnevni red v zbornici in so stavili predlog, da pride za začasnim proračunom brž na vrsto poslovnik. Ko je podpredsednik Pernerstorfer odredil glasovanje, vzdignil se je velik kraval. 1 kazalo se je namreč, da so zapisnikarji glasove napak šteli in bi obveljal predlog Nemcev. Po protestu Slovanov so še enkrat šteli in tu se je izkazalo, da so Nemci s svojim predlogom propadli. Varnost hranilnih vlog. Minister Heinold je govoril 27. novembra o varnosti hranilnih vlog in je tako-le izvajal: Kokor leta 1908, ko so se ljudje tudi bali vojne, mora vlada tudi sedaj svariti pred dviganjem vlog. Zavračati mora najodločneje govorice, da bi se država hotela polastiti denarja v posojilnicah. Po mednarodnem pravu še sovražnik, ki bi prišel v deželo, ne bi tega storil, pa naj bi domača država I Obsojal je minister razne hujskače in rekel, da je opozoril deželne vlade, naj take ljudi, ki begajo ljudstvo in lažejo, kaznujejo. Dr. Laginja govori v proračunski razpravi. Hrvaški poslanec dr. Laginja je govoril v proračunski razpravi krasen govor, v katerem je dokazoval nemškim poslancem, kako nujno je prišla ta vojna med kristjani in Turki na Balkanu. Pokazal je Nemcem, da mi nismo proti Avstriji, če želimo nesrečnim kristjanom, ki so vzdihovali stoletja v turškem robstvu, sreče v boju, če želimo, da se gospodarsko osamosvoje. Po-vdaril je, da so Jugoslovani zvesti Avstrijci, da pa zahtevajo, da jim vlada ne ovira oaravnega razvoja. Vojaške predloge. Vlada želi, da se v najkrajšem času rešijo sedaj tudi tri nove vojaške predloge, ki so le neko izpopolnilo — po zatrdilu vladnih krogov — k že sprejeti brambni reformi. Te nove predloge priznavajo ženi, otrokom, starišem in bratom za slučaj mobilizacije poklicanih rezervistov podporo, katera ne presega dnevnega zaslužka rezervista in se plačuje naprej v polmesečnih obrokih in za katere so prošnje brez ko-leka. Nadalje se v predlogah določa, da se sme v slučaju potrebe konje, vozove itd. za primerno odškodnino vzeti v vojaško rabo. Mažarski strah pred dr. šusteršičem. Pred dnevi je zborovala v Budimpešti srbsko-hrvaška koalicija. Budimpeštanski policiji je nekdo natvezil, da pride k zborovanju tudi dr. Šušteršič. To je Madžare tako preplašilo, da so šli policaji s komisarjem na čelu k zborovanju in zahtevali pojasnila, če si je res upal dr. Šušteršič na shod v Budimpešti. Hrvatje so Madžare komaj prepričali, da jih dr, Šušteršič ne misli vznemirjati. ALI JE »DOMAČI PRIJATELJ« VYDRO-VE TOVARNE PRIMERNO ČTIVO ZA NAŠE LJUDSTVO? Znan pisatelj, prijatelj našega lista, nam piše: Pred nedavnim ste po zaslugi ocenili, j to je odločno zavrnili dr. Lahovo »Uteho«, I ki jo je serviral našemu ljudstvu v letošnji oktobrovi številki Vydrov »Domači Prijatelj«. Ker je list med ljudstvom zelo razširjen in ker je Vydrova tovarna od našega ljudstva dobila že težke tisočake, bo naloga naših listov in naloga naše duhovščine ter dobromislečega učiteljstva, da pazijo, da nam ta tovarna s svojim listom našega ljudstva, za njegov ljudski denar, ne bo zastrupljala! Res prinese list včasih kaj dobrega, n. pr. v oktobrovi številki Stuheljev članek: »Poglavje o varčnosti«, ali v no-vembrovi številki dr. Soukupov spis: »Življenje delavcev v Ameriki«. A poleg tega je v mnogih številkah neverjetno mnogo gnilobe in umazanosti. N. pr. v oktobrovi številki v »Gospe Ljudmili« zakonolomstvo in samoumor. V »Natakarjevi povesti« dva umora. Posebno odurna je slika »V krčmi«, pijančevanje, prešestvo, pretepi pijanih, nezvestih zakoncev. Ali naj to naše ljudstvo blaži? In list leži po kmetskih hišah in ga otroci berol Proti temu bo treba odločno nastopiti, če list ne krene na drugo poti j|___LISTEK_j orasrj nac-TUDanronaDo Salomonovi rudniki. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I, M. (Dalje.) SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Salomonova zakladnica. Ko smo krotili svoj strah in ogledovali grozna čuda tega prostora, je imela Gagul drugače opraviti. Na ta ali oni način — kajti čudovito se je gibala, ako se ji je vzljubilo — je zlezla k veliki mizi in tja, kjer se je nahajal naS umrli prijatelj Tvala pod kapom, da pogleda, kako »se kisa«, kakor je rekel Tomič, ali pa iz kakega drugega hudobnega imena. Nato je prišepala zonet nazaj, ustavila se tu in tam in nagovorila to ali ono izmed okamenelih postav, prav tako kakor bi vi ali jax pozdravljali starega prijatelja. Ko je dokončala to skrivnostno in strašno ceremonijo, je zlezla na mizo ravno pred belo smrt in začela, kolikor setn mogel razumeti, nekako moliti. Pogled na to zlobno staro bitje, ki se je pačilo z molitvijo v proslavo smrti, je bil tako strašen, da smo se požurili z ogledo« vanjem. »Sedaj, Gagul,« sem rcl:cl z resnim glasom — človek si ni upal govoriti drugače kakor šepetaje na tem kraju — »pelji nas v sobano.« Starka je hitro zlezla z mize. »Ali mojih gospodov ni strah?« j« rekla in škilila meni v obraz. »Naprej!« »Dobro, moji gospodje,« in stopila je zadaj za veliko smrt. »Tukaj je so« bana, gospodje moji naj prižgo svetilko in vstopijo,« in postavila je vr8 olja na tla in se naslonila proti steni jame. Vzel sem vžigalico, katerih, smo še vedno nekoliko imeli, in prižgal stenj in gledal po hodniku; vendar nI bilo ničesar drugega pred nami kakor živa skala. Gagul se je zarezala. »Pot je tukaj, gospodje moji.« »Ne šali se z nami,« sem rekel resno. »Ne šalim se, gospodje moji. Glejte!« in pokazala je na skalo. Ko je tako kazala, smo pri svetilki opazili, da se je skala počasi vzdigo« vala od tal in izginevala v skalovju zgoraj, kjer se je brez dvoma nahajal prazen prostor zanjo. Skala je bila ši« roka kakor vrata prilične velikosti, okoli deset črevljev visoka in pet črev« ljev debela. Tehtati je morala najmanj dvajset do trideset ton in se je morala vzdigovati po kakem preprostem za« konu ravnotežja, morebiti onem, na katerem je osnovano odpiranje in za« piranje navadnih dandanašnjih oken« Kako se je stvar premaknila, seveda nihče izmed nas ni opazil; Gagul j« skrbno pazila, da nihče ni ničesar vi« del; vendar jaz ne dvomim, da se je nahajal tamkaj nekje zelo preprost vzvod (navor), ki ga je premaknila i majhnim pritiskom na kako skrivno mesto. Zelo počasi in rahlo se je vzdi« goval velikanski kamen, dokler ni i*« ginil in se nam je prikazala temna odprtina na prostoru, ki ga je izpol« njeval. Vznemirjenje je bilo tako veliko, ko smo videli odprto pot do Salomo« nove zakladnice, da sem se začel trestL Bil sem radoveden, ali se po vsem tem izkaže, ali je bilo vse skupaj prazna izmišljotina, ali pa je imel stari Da Silvestra prav. In ali so v tem temnem prostoru nakopičeni ogromni zakladi, ki bi nas naredili najbogatejše ljudi na svetu? Veni ali dveh minutah smo izvedeli vse. »Vstopite, beli možje iz zvezd,« j« rekla Gagul in stopila na hodnik, »toda najprej čujte svojo služabnico, stara Gagul: Svitli kameni, ki jih boste videli, so bili izkopani v jami, nad katero stoje »Molčeči« in zloženi tukaj ne vem 5» »d koga. Samo enkrat so bili ljudje tukaj od onih časov, ko so tisti, ki so kamene nabrali, v naglici odšli ter jih pustili za seboj. Poročilo o zakladu se Je podedovalo med ljudstvom, ki Je živelo v tej deželi od dobe do dobe, vendar ni nihče vedel, kje se nahaja sobana, niti ni poznal skrivnostnih vrat. Zgodilo se je pa, da je neki bel človek prišel v to deželo preko gor&, morebiti je tudi on prišel »iz zvezd«, in tedanji kralj ga je lepo vzprejel. To je oni, ki sedi tamkaj,« in pokazala je petega kralja pri mizi mrtvih. »In zgodilo se Je, da je prišel on in neka ženska te dežele, ki je bila z njim, do tega prostora in ta ženska je slučajno poznala Bkrivnostria vrata — tisoč let jih lahko Iščete, vendar jih nikdar ne bodete našli. Nato je bil mož stopil z žensko v sobano in našel kamene in napolnil z njimi meh od majhne koze, ki ga je imela ženska seboj, da je nosila živež v njem. In ko je odhajal iz sobane, je vzel še en kamen, zelo velik kamen, in ga držal v svoji roki.« Tukaj jc prenehala. »No,« sem vprašal brez sape vsled radovednosti, kakor vsi ostali, »kaj se Je zgodilo z Da Silvestro?« Stara coprnica je osupnila, ko je slišala izpregovoriti to ime. »Kako poznaš ime mrtvega?« je ostro vprašala in nato nadaljevala, ne da bi čakala na odgovor: »Nihče ne v6, kaj se je zgodilo; toda prigodilo se je, da se je beli mož prestrašil?' kajti vrgel je kozji meh s Bvitlimi 'kameni na tla in zbežal samo z enim kamenom v roki, ki si ga ti, Makumazan, vzel Tvali s čela.« »Ali ni nihče stopil od tedaj semkaj notri?« sem vprašal in gledal v temni hodnik. »Nihče, gospodje moji. Samo skrivnostna vrata so si zapomnili in vsak kralj ji ti je odprl, akoravno ni vstopil. Pravijo, da oni, ki pridejo semkaj notri, uinrjo tekom meseca dni, ravno tako kakor je umrl beli mož v jami na gori, kjer ste ga našli vi, Makumazan. Ha! Ha! Resnične so moje besede!« Najine oči so se srečale, ko je to govorila in meni je prišlo slabo in mraz me je sprcletel. Kako je stara coprnica vedela vse te stvari? »Vstopite, gospodje moji! Ako govorim resnico, bode kozji meh s kameni ležal notri na tleh, in ako je resnica, da umrje, kdor stopi semkaj notri, boste izkusili pozneje. Hal Ila! Ha « in šla je po hodniku in nosila luč seboj; ven<' z priznam, da sem se obotavlj.il opiti. »Preklicano!« je rekel Tomič, »mene ta stari zlodej ne bode prestrašil,« in šel je s Fulato, kateri očividno stvar ni ugajala, na hodnik za Gagul in njima smo vsi hitro sledili. Nekoliko korakov notri na hodniku, v ozki poti, izsekani iz žive skale, se je Gagul ustavila in čakala na nas. »Glejte, gospodje moji,« je rekla In držala luč pred seboj, »oni, ki so nakopičili tukaj zaklade, so bežali v naglici; mislili so. da bi bilo dobro, 'J' ako bi jih zavarovali proti vsakomur, ki bi utegnil najti skrivnostna vrata, vendar niso imeli časa namere izvršiti,« in pokazala je na velike štiri-oglate kamene, ki so bili pet čevljev visoki in postavljeni preko hodnika z namenom, da bi jih postavili pokonci. Ob straneh hodnika so se nahajali slični kameni, pripravljeni za rabo in, kar je najbolj čudno, množica možnar-jev in nekoliko zidarskih ometač, ki so bile, kolikor smo si jih mogli ogledati, nekako podobne oblike in dela, kakor jih rabijo delavci dandanes. Tu je Fulata, ki je bila nad vse prestrašena in razburjena, dejala, da Ji je slabo in da ne more dalje, da pa počaka tukaj na nas. Z ozirom na to smo jo položili na nedokončano steno in postavili jerbas z živežem poleg nje. Šli smo po hodniku kakih petnajst korakov dalje in dospeli do lepo Dospeli smo do lepo slikanih odprtih vrat. Na pragu je ležala vreča iz kozje kožo... slikanih vrat. Bile so na stežaj odprte. Kdor je bil poslednji tukaj, ali ni imel j časa. ali pa jili je pozabil zapreti. Na pragu je ležala vreča iz kozje kože, ki se je zdela napolnjena z debelim peskom. »Ili! Hi! Beli možje!« se je hehe-tala Gagul, ko je padla svetloba svetilke nanjo. »Kaj vam nisem povedala, da je beli človek, ki je prišel semkaj, bežal v naglici in pustil vrečo — glejte jo!« Tomič se je pripognil in jo vzdignil. Bila je težka in je zažvenkljala. »Zares! Mislim, da je polna dija-mantov,« je rekel prestrašeno; in v resnici, misel na meh poln dijamantov zadostuje, da se vsakdo ustraši. »Dalje!« je rekel Sergij nepotrpež-Ijivo. »Semkaj, stara gospa, daj meni svetilko,« in vzel jo je Gagul iz rok, stopil iz hodnika in jo držal visoko nad glavo. Mi smo pohiteli za njim ln po-zabili za trenotek na vrečo z dijamanti ter se sešli v Salomonovi zakladnici. Kar nam je razkrila slaba luč, ki jo je dajala svetilka, bila je sobana izsekana iz žive skale, ki gotovo ni meril la več kakor deset črevljev na dolgo in široko. Nato se je prikazala krasna zbirka slonovih zob zloženih drug na drugega notri do stropa. Koliko jih jo bilo nismo mogli videti, tako na debela so ležali; vendar jih ni moglo biti manj kakor štiri do petsto zob prve vrste, Samo tukaj je bilo dovolj slonove kosti pred nami, da bi naredila človeka bogatega za vse življenje. Morebiti je Salomon iz te zaloge vzel tvarino za svoj »veliki slonokoščeni prestol«, ka-kor mu ga ni bilo para v nobenem drugem kraljestvu. Na nasprotni strani sobane se je nahajalo kakih dvajset lesenih zabojev, ki so bili nekako tako veliki kakor zaboji za streljivo, samo nekolika večji in rudeče pobarvani. »Tamkaj so dijamanti!« sem vzkliknil, »prinesite luč!« Sergij jo je prinesel in držal blizu gornjega zaboja, čegar pokrov je bil razjedel zob časa celo v tem suhem prostoru; bil je nalomljen, morebiti od Da Silvestre samega. Utaknil sem svojo roko skozi luknjo v pokrovu in izvlekel iz nje polno roko ne dijamantov temveč zlatov take oblike, kakor jih še nihče izmed nas ni videl, in z napisi, ki so bili podobri hebrejskim. »Oh!« sem rekel in položil zlat nazaj, »ne pojdemo nazaj praznih rok, ne! V vsakem zaboju mora biti nekolika tisoč zlatov in tukaj je osemnajst zabojev. Mislim, da so rabili ta denar za izplačevanje delavcev in trgovcev « »Dobro,« je dejal Tomič, »mislim, da bo tako. Vendar nikjer ne vidim dijamantov, razen ako ni stari Portugalec vseh utaknil v vrečo « »Poglejte, gospodje, tjekaj, kjer jo najbolj tema, ako hočete najti knnie-ne,« je rekla Gagul, ki je nekako razumela naše poglede. »Tam bodo moji gospodje našli majhen prostor in v njem tri skrinje, dve zapečateni in eno odprto.« Prrdno sem te besede raztolmačil Sergiju, ki je imel luč. si nisem mogel kaj. da n? bi vprašal, kako je to, da ie ona vedela vse te stvari, ako ni nihče stopil tu notri, cdkar ie bil tukaj beli človek pred več 3toletji. »Oj. Makumazan, ki čuješ ponoči « se je glasil porogljiv odgovor, »vi. ki živite na zvezdah, ali ne veste, da imajo nekateri oči. ki vidijo skozi skalo?« »Poglej+e tia v kot, Voinovič.« sem rekel ter označil prostor, kakor mi jo povedala Gagul. »Halo. priiatelji!« je zaklical, »tukaj je nek skrit prostor. Sveta nebesal Pogleite semkaj!« Hiteli smo tja, kjer je s'al v nekem prostoru, ki je bil podoben majhnemu balkonu. Ob strani tega balkonu so stale tri skrinje, katerih je vsaka merila dva čevlja v četrt. Dve ste im''-li kamenit pokrov, pokrov tretje pa je bil naslonjen ob strani skrinje, ki je bila odprta. »Poglej te I« je ponavljal hripavo in držal svetilko nad odprto skrinjo. Pogledali smo tja in za trenotek nismo mogli ničesar razločiti zaradi srebrnega bleska, ki nam je jemal vid. Ko so se našee oči nekoliko privadile, smo videli, da je bila ta skrinja do treh četrtin napolnjena z nebrušenimi dijaman-,ti, večina precejšnje velikosti. Pripog-nil sem se in jih vzel nekoliko v roko. Da, nismo se varali, bili so pravi dija-manti. Globoko sem zasopel, ko sem jih izpustil. »Mi smo najbogatejši ljudje na celem svetu,« sem rekel. »Monte Christo je bil berač proti nam.« »Preplavili bomo z dijamanti trg,« Je rekel Tomič. »Najprvo jih bo treba imeti,« je opomnil Sergij. (Dalje prih.) Leto 1812, (Doživljaji francoskega vojaka.) Predgovor. Frančišek Burgonj (Framjois Bour-gogne) je bil sin trgovca s platnom v mestu Kond6 (Condš) ob Šeldi na Francoskem. Star dvajset let je stopil k vojakom, kamor ga je vleklo srce že od mladih nog. Oče mu je izposloval, da je bil sprejet med cesarske lovce v gardi, ki so tvorili novo, še nedavno ustanovljeno, rekli bi izbrano četo, ki je bila v malih oddelkih prideljena vsem pehotnim in konjeniškim polkom. Njih obleka je odgovarjala oni polka, h kateremu so spadali. Kdor je hotel priti v to četo, je moral izkazati gotovo svoto premoženja. Tu so se potem izobraževali v pisanju, risanju, računstvu in telovadbi, in bila jim je odprta pot tudi tlo višjih vojaških časti. V vojski 1. 1806. je Burgonj prišel na Poljsko, kjer je prihodnje leto postal desetnik. Od leta 1809. do 1811. se je udeležil bojev v Avstriji, na Španskem in Portugalskem. Leta 1812. je moral na Rusko, kjer je Napoleon v iVilni zbral vso svojo gardo, predno je odkorakal proti sovražniku. Burgonj je bil takrat narednik. Tu je doživel vse grozote one strašne zime, v kateri ije poginila skoraj vsa francoska armada. Burgonj je kljub nepopisnemu trpljenju ostal pri življenju in se meseca sušca 1. 1813. srečno vrnil v domovino in bil povišan v podporočnika. Kot tak se je udeležil vojske s Prusi, a bil 12. oktobra 1813 ranjen in vjet. V vjetništvu je začel pisati svoje spomine fz francosko-ruske vojne, kjer nam ef-" cer v priprosti obliki in besedi podaja zanimivo in pretresljivo sliko življenja in trpljenja francoskih vojakov v oni usodepolni zimi. n Ko se je vrnil iz vjetništva, je dal slovo vojaški suknji, ker so bili med- tem Burboni zopet zasedli francoski prestol; zakaj njegovo srce je še vedno gorelo za cesarja Napoleona, pod katerim se je boril v več kot dvajset bitkah in neštetih manjših praskah in bil trikrat ranjen. Stopivši v pokoj se je kmalu oženil in se popolnoma posvetil blagru svoje družine in vzgoji svojih otrok. Njegove zadnje dni so mu zagrenile hude telesne bolečine, a kljub temu je do konca življenja ostal šaljiv in ravnodušen, kakoršen je bil v vseh najrazličnejših položajih svojega življenja in kakoršen stopa pred nas tudi v pričujočih »spominih«. PRVO POGLAVJE. S Portugalskega na Rusko. Bilo je meseca marca leta 1812, ko smo se na Portugalskem borili proti angleški armadi pod Velingtonom. Mudili smo se ravno v okolici mesta Al-meide, kar pride povelje, naj nemudoma zapustimo deželo in odrinemo proti Rusiji. Res smo se kar najhitreje dvignili, da zapustimo Portugalsko, a predno smo dospeli do prvega francoskega mesta, smo imeli še vsak dan krvave spopade s sovražnimi četami. Od francoske meje dalje smo se vozili na vozovih do Pariza, kjer smo se nadejali nekaj dni počitka, ki smo ga bili pošteno potrebni. A zelo srno se varali. Kajti nismo bili še dobrih 48 ur v glavnem mestu, ko nas pride pogledat cesar Napoleon sam, meneč, da je brezdelje in pokoj nevredno francoskega vojaka; ukazal je, naj se takoj preskrbimo z vsem potrebnim za odhod. Še isti dan smo odmarširali iz mesta proti kraju Villette, kjer so nas čakali vozniki z najraznovrstnejšimi vozovi. Spravili so nas na vozove, na vsak voz po štiri, in potem: hi! biči so poknili in šlo je naprej noč in dan notri do Rena. V Monguncu so nam privoščili nekoliko počitka. Nato smo šli preko Rena in jo mimo Frankobroda, čez Franke, Saksonsko in Prusijo mahnili proti Poljski. Prekoračili smo Vislo in dne 25. junija zjutraj ob krasnem vremenu reko Niemen in s tem stopili na prvo rusko provincijo Litavijo. Prihodnje jutro smo odrinili naprej in hodili do 29., ne da bi srečali kaj izrednega. V noči od 29. do 30. se je pa naenkrat začulo zamolklo bobnenje; bilo je to bučanje groma, ki ga je podil proti nam silen vihar. Oblaki so se temno in grozeče gromadili nad našimi glavami in se čez nekaj trenutkov izpraznili nad nami. V nekaj minutah so ugasnili naši ognji, šotori so se podrli in puškine piramide je vihar raz-metal semintja. Črna tema nas je obdajala in nikdo ni več vedel, kod in kam. Da si poiščem zavetišča, sem jo ubral naravnost čez polje proti bližnji vasi, ki mi jo je semintja pokazal blisk v nočni temini. Zopet je posvetil blisk in zdelo se mi je,' da vidim pred seboj pot, in vesel, da bom imel pod nogami I vsaj trdna tla, dirjam proti njej. Toda I komaj sem storil nekaj korakov, kar mi zmanjka tal pod nogami. To, kar sem imel za pot, je bil le narasel mlinski potok. Ko sem v tej neprostovoljni kopeli zopet prikukal iz vode, sem splaval na breg in končno vendar moker kakor miš dospel v vas, kjer sem stopil v prvo hišo, na katero sem naletel. Nekaj časa v temi okrog stikajoč sem nazadnje vendar našel neka vrata, katere tiho odprem in opazim, da je soba natlačeno polna spečih vojakov. Tipajoč dalje naletim na veliko, prijetno toplo lončeno peč, okrog katere je bila, kakor sem čutil, pritrjena klop. To je bilo kakor nalašč zame. Slekel sem brl svojo mokro obleko, jo ovil in obesil, da bi se posušila, sam pa se zleknil po klopi ob topli peči. Ko se je začelo daniti, sem se zopet oblekel in se tiho, kakor sem prišel, zopet splazil iz hiše. Ko sem dospel nazaj v naše taborišče, sem našel vso svojo opravo sredi blata in mlakuž. K sreči je jutro 30. junija zopet prineslo lepo vreme, in toplo solnce je kmalu posušilo vse naše mokre reči. Še isti dan smo dospeli do Vilne, glavnega mesta Litavije, kamor je bil že prejšnji dan prišel cesar z oddelkom svoje telesne straže. Tukaj smo ostali nad štirinajst dni. Dne 16. julija zvečer ob 10. uri smo zapustili mesto in odmarširali v smeri proti Borisovu. 27. julija smo pri mestu Vitebsk naleteli na ruske čete in se jim postavili nasproti~ na < neki višini, ki je obvladovala mesto hi' okolico; sovražnik je imel zasedene višine na desni in levi mesta. Konjenica kralja Murata je izvršila že nekaj napadov. Ko smo se bližali mi, naenkrat zapazimo, da je precejšnje število ruskih konjenikov, ki so bili pravkar vrženi nazaj, presenetilo kakih dvesto naših od 9. linijskega polka, ki so se drznili predaleč naprej. Že smo menili, da so naši izgubljeni, kajti ločeni od njih po reki, jim nismo mogli hitro na pomoč. Toda dobro izurjeni, vojske navajeni fantje, pod poveljstvom izvrstnih častnikov so se naglo združili v četverokot in tako pogumno odbijali ponovne napade sovražnih čet. Kmalu je nasip mrtvih in ranjenih konj in jezdecev obdajal malo junaško četo, tako da ni mogel sovražnik nič več opraviti in se moral ob veselem kriku naših čet, ki so z griča doli opazovale junaški boj, umakniti. Mala četica se je takoj nato mirno vrnila, in cesar je najhrabrejše izmed njih odlikoval s tem, da jim je podeli) red častne legije. Kmalu nato smo se utaborili. Tu me obišče dvanajst vojakov, ki bo bili vsi doma iz mojega rojstnega mesta Kond6 (Cond Deset izmed njih bo bili tamburji, en njihov major, dvanajsti pa korporal, vsi pri enem in istem polku. Izrazil sem jim svoje veselje, da imam priliko videti toliko svojih najožjih rojakov, obžaloval sem pa, da jim nimam s čim postreči. Tu ml major prestriže besedo, češ. da niso 71 zato prišli k meni, ampak nasprotno, prišli šo me povabit, naj grem z njimi, da pri njih preživimo nocojšni večer, ker so zaplenili kuhinjski voz nekega ruskega generala z vinom in drugimi slastnimi krepčili. Razume se samoobsebi, da si tega nisem pustil dvakrat reči. Odšel sem z njimi, in reči moram, da smo se ob vozu ruskega generala prav dobro imeli. Kramljali smo celo noč o domovini in naših dosedanjih dogodkih. Šele strel iz topa, ki je naznanjal nastop dneva, je naredil konec veseli družbi. Ločili smo se v nadi, da se skoraj zopet vidimo. Ubogi reveži! če bi bili takrat vedeli, kako blizu jih čaka pogin. Bilo je 28. Za ta dan smo pričakovali bitke, toda Rusi so se bili tiho umaknili in mi smo zasedli mesto Vi-tebsk, kjer smo ostali štirinajst dni. Dne 16. avgusta zgodaj zjutraj smo dospeli pred Smolensk, v katerem so se bili ravnokar utaborili in zaprli sovražniki. Naše čete so zasedle tako-zvano »sveto polje«. Zelo močno zi-dovje s starodavnimi stolpi je obdajalo mesto. Ob vznožju na drugi strani je tekla reka Dnjeper. Takoj smo se odločili za napad in topovi so začeli gro-meti. Ko smo prihodnje jutro mesto naskočili, smo bili zelo razočarani, ko smo našli mesto prazno in mrtvo. Rusi so ga bili — zapustili, most za seboj podrli in se utaborili na višinah onstran reke in odtarn s krogljami in granatami razrušili skoraj vse hiše, predno so Odšli. Veliko število prebivalcev je vsled tega iskalo zavetišča v katedrali. Dne 21. smo začeli prodirati dalje in prišli do Dorogobuša, ki smo ga 24. zapustili in zasledovali Ruse do Vjasine, ki je bila že v plamenu. Prvi dan v septembru smo dosegli mesto Gšatsk in ostali tam dva dni, kjer smo dopolnili svoje zaloge streljiva, da bi bili za nastopno veliko bitko, katere Bmo se nadejali vsak dan, dovolj pripravljeni. DRUGO POGLAVJE. Prvi boji. Dne 4. septembra smo ostavili mesto Gšatsk in že prihodnji dan smo trčili na rusko armado, ki se je bila že dobro utaborila in pričakovala napada. 6. septembra se je naša vojska pripravljala za veliko bitko, ki se je imela bili prihodnji dan: eni so urejevali svoje orožje, drugi pripravljali obveze; mnogi so delali svojo oporoko, kar jih je bilo pa bolj brezskrbnih in lahkoživih, so pa prepevali ali pa sladko spali. Vsa cesarska garda je dobila ukaz obleči paradno obleko. Drugo jutro ob petih je že vse stalo pripravljeno za boj. Cesar, ki je bil že precej zgodaj na konju, je resnega obraza ja-hal mimo posameznih čet, da se prepriča, če je vse v redu in da s svojo navzočnostjo navduši svoje vojake. Ob sedmih se je vnela bitka. Posamezno in podrobno jo opisati, mi je 8' skoraj nemogoče, a v celi armadi je zavladala nepopisna radost in velikansko navdušenje, ko so začeli govoriti topovi in so bili vojaki prepričani, da .so Rusi topot vendar sprejeli bitko. Prejšnji večer in del noči je padal droben, mrzel dež, ko pa je napočil dan, se je zjasnilo in solnce je prijetno prigrevalo z jasnega neba. Kakor vse naše bitke, tako je bila tudi ta predvsem boj topništva. Od naše strani je padlo bajo 120.000 strelov. Rusi so imeli 50.000 mož ranjenih in mrtvih, in med temi, kakor se je govorilo, 50 generalov. Naše izgube so znašale okrog 17.000 mož, z 43 generali, od katerih so bili nekateri mrtvi, drugi pa ranjeni. Naš oddelek se je ves dan nahajal v rezervi, a vendar so kroglje padale tudi v naše vrste in celo okrog mesta, na katerem je stal cesar. Šele temna noč je naredila konec krvavemu klanju, in mi smo ostali čez noč na svojih prostorih. Zjutraj sva si z nekim podčastnikom ogledovala bojno polje, kjer so se najinim očem nudili strašni prizori. Na tem potu sva prišla tudi v neko globel, kjer je bila prejšnji dan bitka prav posebno vroča. Sedaj so stali tam šotori kralja Mu-rata. Ko sva tja dospela, je bil ravno zdravnik dvema ranjenima topničar-jema odrezal zdrobljeno nogo. Mirno sta prenašala bolečine. Ko je bila operacija gotova, je dal kralj vsakemu čašo vina, da sta se okrepčala, potem je pa odšel na izprehod proti robu globeli. Njegova odlična hrabrost, hladnokrvnost in ponosna hoja, kadar je s sabljo v roki dajal povelja, ali, če je trebalo, tudi sam udaril, vse to je vedno vzbujalo občudovanje v očeh vsakega, ki ga je gledal. Poznati ga je bilo vedno že iz daljave na njegovem ozkokrajnem, žametnem klobuku s plapolajočo belo perjanico in po vihra-jočem plašču. Nastopni dan smo zapustili bojišče in še isti dan dospeli v Mošajsk, odkjer so naše čete sovražnika prepodile. Dne 10. septembra smo pritiskali za sovražnikom do večera; ko smo se ustavili, sem dobil povelje k oddelku, ki je imel stražiti grad, v katerem je prenočeval cesar. Meni odkazano mesto se je nahajalo na poti, ki je vodila h gradu. Kmalu po mojem dohodu tja pride mimo mene služabnik, Poljak, čegar gospodar je bil pri generalnem štabu, vodeč seboj tovornega konja. Žival je že komaj vlekla za seboj svoje izmučene noge in se tik pred nami zgrudila na tla. Ves hlapcev trud, spraviti konja zopet pokonci, je bil zaman; zložil je torej prtljago s konja, jo naložil samemu sebi na hrbet in pustil žival njeni usodi. Komaj pa nam je izginil izpred oči, ko je moje lačno moštvo planilo nad konja, ga pobilo in mu izrezalo najboljše dele. Začeli smo kuhati in sc gostiti in s tem smo prebili celo noč. Zjutraj je prišel po poti od gradu sem cesar s kraljem Muratom. Ko je dospe! do nas in zagledal razmesarjenega konja, je obstal in vprašal, če smo si morda kuhali konjsko meso. Ko sem pritrdil, se je nasmehnil in rekel: »No, le potrpite še nekoliko, v štirih dneh smo v Moskvi; tam boste počivali in dobili boljšega prigrizka; pa saj tudi konjsko meso ne diši slabo.« To rekši je šel naprej svojo pot. Drugo jutro je bilo Vreme prijazno in korakali smo dalje. Zvečer 13. smo taborili v bližini samostana in drugih lepih poslopij, ki so kazala, da se bližamo velikemu mestu. Res nismo bili več daleč od Moskve. Nastopni dan sem se nahajal pri prednjih stražah. Po preteku ene ure so nam dali nekoliko počitka. Med tem sem zapazil nekega vojaka, ki je nosil svojo levo roko v obvezi in na puško oprt stal ob cesti, kakor bi koga pričakoval. Kmalu sem spoznal v njem enega izmed onih 12 rojakov iz Kondč, ki so me obiskali v taboru pri Vitebsku. Ko sem ga prijazno pozdravil, mi je dejal, da se je postavil semkaj v nadi, da dobi mene. Na moje vprašanje, kako gre našim starini znancem, mi odvrne, udarši s puškinim kopitom ob zemljo: »O zelo dobro! Vsi so mrtvi — padli na polju časti in slave, kakor pravijo — in leže pokopani v velikih okopih ob Moskvi. Nikdar ne bom pozabil te bitke. To ni bil boj, to je bilo mesarsko klanje!« »In kaj imaš pa tu na roki?« »Eli, nič posebnega! Strel med komolec in ramo. Toda sediva za trenutek, da ti povem, kako se nam je godilo.« In začel je: »Takoj v začetku boja, ob sedm.h zjutsaj, smo že prišli v najhujši ogenj. Naš general je bil kmalu ranjen, ravno-tako tisti, ki je stopil na njegovo mesto, in potem tudi tretji. Nato je kot četrti general Anabert od gardo prevzel poveljstvo. Ukazal je takoj na skok. Mi smo stali v prvih vrstah, kar-teče so nas kar kosile, med mrtvimi so bili tudi naši prijatelji. Tudi general je bil ranjen, a je pri vseh teh izgubah imel vsaj zadoščenje, da je vzel sovražniku utrdbo. Rano na roki sem opazil šele tedaj, ko smo bili že na utrdbi. »Pojavile so se skeleče bolečine, ki so me prisilile, da sem se vrnil na obvezovališče, da mi odstranijo kroglo. Med potjo sem srečal našo marke ten-derico s steklenico žganja v roki. Bridko je jokala, ker je od ranjencev izvedela, kaj se je zgodilo z našim polkom; prosila me je, naj jo peljem k polku, da bo še koga pokrepčala s po-žirkom pijače. Šel sem torej z njo nazaj, in ko sva dospela do naših tambu-jev, ki so ležali poleg svojih razbitih bobnov, je glasno tarnajoč stopala od enega do drugega in iskala v njih življenja. Mnogi so še živeli, med njimi tudi njihov major. Pokleknila je poleg njega, da mu vlije v usta požirek žganja; kar se zopet vname boj, kajti Rusi so znova pritisnili, da dobe nazaj izgubljeno utrdbo. Marketenderica glasno zakriči; krogla je zadela palec njeno leve roke in se potem zapičila v ramo umirajočemu. (Dalje.) tHZGLED PO DOmOUlHI M Cenj. naročnike opetovano opozarjamo, da naj se požurijo z obnovitvijo naročnine, ker bomo list ustavljali že v drugi polovici januarja in morajo dotlej biti v redu vsi naši zapiski za posamezne naročnike. — Zopet in zopet moramo prositi, naj se po »Domoljubovih« položnicah ne plačuje nobena druga stvar kot samo in e d i -nole »D o m o 1 j u b«, torej noben drug časopis in nobena knjiga. Kdor bo po naši položnici poslal kak drug denar, ga bomo vpisali samo na račun njegove naročnine. K sklepu pa še enkrat: Nabirajte pridno nove naročnike in opominjajte dosedanje I Nekaj novega za naše bralce. Z današnjo številko pričenjamo prinašati novo krasno povest »Leto 1812«, ki popisuje strašno vo sko tega leta med Napoleonom in Rusi. Ker je ravno sto let, kar se je to godilo, in letošnja balkanska vojska živo spominja na takratne dogodke, bo gotovo ta povest vzbudila veliko zanimanja med našimi bralci. Pastirski list ljubljanskega knezoškola, ki govori o največji narodni nesreči, o pijančevanju. so pričeli prvo adventno nedeljo brati po vseh cerkvah. Bolj primernega in bolj koristnega predmeta Presvitli, ki ljudstvo ljubi, ni mogel izbrati vernikom za adventno premišljevanje. Drugi sešitek »Vojske na Balkanu« smo razposlali naročnikom, ki so se dose-daj oglasili, -ninuli četrtek. Naročniki, ki 2. sešitka dosedaj še ne bi bil: prejeli. .•«■; ga takoj zahtevajo na ondot.ni pošti. — Na mnoga vprašanja naznanja.-no tudi, da bomo račune razposlali z enim prihodnjih sešitkov, za več sešitkov naenkrat. Ker se dannadan oglaša mnogo novih naročnikov, nam ni mogoče računov in položnic z vsakim sešitkom sproti razpošiljati. Kdor pa ieli plačati nekaj sešitkov takoi, naj pošlje ta vsak sešitek s poštnino vred 42 vinarjev. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Somoslovenski napisi in deželni odbor, Z ozirom na okolnost, da posamezna okrajna glavarstva silijo županstva, naj samo-»lovenske napise trgov in vasij zamene z dvojezičnimi, je sklenil deželni odbor, storiti pri vladi primerne korake in jo opozoriti, da je tako siljenje skrajno neumestno. Stavka v Vevčah pri D. M, v Polju traja neizpremenjeno dalje. V bližini Ljubljane imamo na stotine žrtev sedanje balkanske vojske. To je pošteno domače delavstvo v Vevčah, ki ga židje radi vojske na Balkanu izključujejo od dela. V Vevčah, »redi naše domovine, trpi na stotine sirot radi posledic balkanske vojske. Usmiljena slovenska srca, delavske organizacije, zbirajte pri svojih članih in pošiljajte svoje darove tudi za te žrtve na tajništvo S. L. S., Ljubljana, Miklošičeva cesta. Premeščen je č. g. Viktor L u n d e r , kaplan, od Sv. Martina na Pohorju v Gornjo Poljskavo na Štajerskem. Za ranjence in sirote na Balkauu je zbral doslej dnevnik »Slovenec« 9572 kron 35 vin. ter odposlal zbirko na pristojna mesta v Bulgariji, oziroma Črnigori in Srbiji. Ker bo beda tudi še po vojski izredno velika, bo »Slovenec« tudi še nadalje sprejemal in odpošiljal nove darove. V soboto so odposlali iz Ljubljane osem velikih zabojev posteljnine in perila, vsega skupaj 630 komadov, Hvala prisrčna vsem darovalcem in darovalkam. Porabne so samo snažne in ne preveč obrabljene stvari. Umrl je dne 29. novembra v Cerknici na Notranjskem Andrej Hren, oče č. g, Jož. Hren, bogoslovca v Gorici, v starosti 77 let. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 1. decembra popoldne ob 3. uri. N. p. v m.! Demantno poroko sta obhajala dne 23. novembra v Gradišču pri Renčali na Goriškem bivši zidarski mojster Miha Sak-sida in njegova žena Katarina. Oba sta še krepka in zdrava. Mrtvega v zapuščenem vinogradu so našli dne 19. novembra med Vel. Žabljami in Vrtovčami na Goriškem 60 letnega Filipa Vrtovec iz Šmarij. Sodi se, da je bil ondi mrtev osem dni, a ga nikdo ni pogrešal. Ranam je podlegel v Šmartnem pri Kranju posestnik V. Hafner. Kot znano, ga je nedavno blizu Kranja z nožem napadel tovarniški delavec Jakob Bertoncelj in mu zad~I "eč smrtnonevarnih ran, ki so sedaj .r-e-i-^-nika spravile v prezgodnji grob. ?.opet nesreča na lovu. V nedeljo, dne j 2A. lovembra je na lovu streljal na lisico j g. Anion Kordiš, posestnik in odbornik posojilnice v Travniku. Gosp, Kordiš je lisico obstrelil; ker je pa poizkušala bežati, je zagrabil za dvocevko in jo s kopitom udaril. Pri tem se je sprožila druga cev in je strel zadel njega samega tako nesrečno, da je obležal mrtev. Vlak je skočil s tira. V petek, dne 29. novembra zjutraj je skočil med postajama Nomenj in Sotesko vlak s tira. Pet vagonov je močno poškodovanih. Vlaki so imeli zamude. Najden utopljenec. Dne 25. novembra zjutraj so našli v Ljubljani v Gradašici nad Kolezijo mrtvega pleskarskega pomočnika Ivana Rožiča. Navedenec si je stekel obleko ter jo položil na breg, potem pa šel v vodo. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pogorela je v nedeljo dne 24. novembra zjutraj ob štirih žaga na Fužini poleg graščine na Mirni na Dolenjskem, last gra-ščaka g. Karola Mulleya. Mirnski gasilci so bili kmalu na mestu požara in ubranili, da ni pogorela poleg stoječa mlatilnica, imenovana »mašina«, ki je precej veliko poslopje z mlatilnim strojem, ki ga goni vodna moč. Tudi v Litiji tovarna zaprta? Govori ' se, da so zapili radi balkanske vojske tudi tovarno v Litiji, vendar dajo podjetniki delavstvu polovico plače. Plača goriškega župana. Goriški župan ima sedaj plače 6000 K; od 1. 1913. pa hoče imeti plače 8000 K, torej 2000 K več. Požar v Biljah. Minolo soboto, dne 23. novembra okolu 8. ure zvečer je izbruhnil v hlevu in seniku posestnika Jož. Fornazariča v Biljah pri Gorici požar. Hlev in senik sta pogorela do tal. Živali so še o pravem času rešili. V nevarnosti so bile tudi bližnje hiše, ker je pihala močna burja. Škoda je velika, posebno pa, ker Fornaza,-rič ni bil zavarovan. Kako je nastal požar, se ne ve. Gorelo je v noči od 24. na 25. novembra gospodarsko poslopje gostilničarja Mo-serja v Mariji na Žili na Koroškem. Obilni sneg in marljivi gasilci so preprečili še večjo nesrečo. Imenovano poslopje je pogorelo zadnjič I. 1909. Nesreča v boroveljski žičarni. Te dni je prijel stroj nekega delavca, ki je nesel na rami nezvito žico, in ga potegnil med valje. Predno so mogli ustaviti stroj, je dobil delavec mnogo nevarnih poškodb na glavi. Napad pri Podbrdu. V nedeljo dne 24. novembra zvečer se je "vračal tesarjev sin Kalovčan s Planine pri Cerknem na delo v Podbrdo. Pod Kukom, sredi ceste med Hudajužno in Podbrdom, sreča dva vandrovca. Vprašata ga, če ima kaj denarja. Ko je odgovoril, da ne, zahtevata od njega uro in skočita k njemu. Prvi ga zgrabi, Kalovčan pa naglo seže v žep po nož in zamahne ž njim okoli sebe. Če je koga ranil, ni videl v temi. Drugi napadalec vzame tovarišu iz žepa samokres ter ustreli trikrat za bežečim Kalovčanom. Dve kroglji sta mu žvižgali mimo ušes, a zadeli ga nista. Naslednji dan je Kalovčan zapazil, da ima na prsih skozi obleko do kože prerezano 4 cole na dolgo. Vse važne železniške zgradbe na Goriškem so glasom naznanila okrajnega glavarstva v Gorici zastražene ponoči po vojaštvu, posebno še predora v soški dolini, veliki solkanski most in drugo. Po teh zgrabah se smejo muditi le železniški uslužbenci. Novice iz Amerike. Ustrelil je v Du-luth, Minn., rojak Jakob Gaberšek rojaka Vincenca Goloba. Golob je pobegnil. — V Ralpthonu, Pa., je esplodiral smodnik v kompanijski hiši in usmrtil štiriletnega sina in 12 letno hčerko Frana Požuna. — V Che-lan, Wasch., je ubilo med delom rojaka Josipa Peloza, p. d. Koleša, rodom iz Velikega Mirna na Primorskem. — V Cleve-landu je povozil in usmrtil vlak rojaka Henrika Ozinka, p. d. Citrarja. Ponesrečil sc je na poti na lov. — S samoumorilnim namenom si je streljal v glavo v Gilbertu 31 let stari John Shustar iz Podgore pri Do-brcmpclju, Ranien ni smrtnonevarno, — V Gilbertu se je poročil Ignacij Gostič, doma iz kamniškega okraja, z Nežiko Tdmšič, rodom iz Loža. Stroj za glasovanje nameravajo vpeljati v avstrijski državni zbornici. Pred vsakim poslancem bodeta na pultu dva električna gumba, eden z napisom »da«, drugi z napisom »ne«. Poslanci bodo pri glasovanju pritisnili na poljuben gumb in na steni, kjer bodo številke vseh sedežev, se bode pokazal rezultat glasovanja. Sv. Jožef, Celje. Pomotoma so se v »Bogoljubu«, duhovne vaje za dekleta naznanile na 21. decembra 1912. Popravimo, da se bodo vršile, kakor druga leta, od 21. do 25. januarja 1913. — Predstojništvo misijonske hiše. Kranjska deželna banka v Ljubljani Izdaja 41/,% zastavne liste na podlagi danih posojil, vknjiženih na posestva, in 4*/2% komunalne zadolžnice na podlagi danih posojil občinam in drugim javnim korpora-cijam. Kdor kupi te papirje, naloži svoj denar najvarnejše, ker jamči zanje razun zastavljenih posestev tudi dežela Kranjska. Ker se izplačujejo obresti polletno, se obrestuje denar po 4 K 55 vin. od vsakih 100 K. Opozarjamo na današnji inserat, Vsa pojasnila daje »Kranjska deželna banka v Ljubljani« v svojih prostorih v deželnem dvorcu. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2»/o brez kakega odbitka. Mg ure si 8. M U l. popoldne. Slej inserat! Da se odstrani kronično zaprtje, |e priporočr+i daljšo vporabo pripravnega sredstva. Po mnogostran-skih znanstvenih poizkusih je k temu najbolj sposobna v prvi vrsti Franc Jožef-ova grenčica, ki izvira V staroznanih Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcih v Budimu. (Budimpešti). Tudi nadaljna vporaba te izvrstne rudninske vode ne povzroča niti najmanjše poškodbe prebavnih organov, nasprotno učinkuje, da je odvajanje vedno točno in ugodno. — Naravna Franc Jožef-ova grenčica, ki je že dolgo vrsto let v neprestani vporabi tudi na japonskih vseučiliških bolnicah, se mora označevati kot idealno odvajalno sredstvo in DODolnoma za-72 služi dober sloves, ki ga uživa po celem svetu. — Vsaka lekarna, drožerija in prodajalna rudninskih voda ima v zalogi pristno Franc Jožef-ovo gren-čico, tako da je vsakemu lahko mogoče, nabaviti si za nizko ceno to prvovrstno sredstvo. so g Iz St. Vida nad LJubljano. Popravki. Dve neljubi pomoti sta ae nam vrinili v zadnje poročilo o občinski seji. V posredovalen urad za Šent Vid ni bil izvoljen Juvan, marveč Ča-mernik iz Poljan; davek na pijačo Je sklenjen na pivo 1 vin., na vino 2 vin. od litra, ne pa narobe. — Ni vsem všeč ta davek. Ne moremo pomagati. Prepričani smo pa, da je deželni odbor s to odredbo zelo modro ravnal ln za prihodnost veliko koristil. Katerih ljudi je največ v ječah in bolnišnicah? Ali ne takih, ki so pijači vdani in ki v veliki večini nobenega davka ne plačujejo! Ali ni torej pravično, da vsaj alkoholne pijače malo dražje plačujejo, če jih hočejo piti! — Posredovalni urad se je ustanovil tudi po naročilu in navodilu deželnega odbora. Ta urad ima nalogo poravnavati razpore glede denar, terjatev in pravice do nepremičnin; glede določitve ali poprave mej nepremičnih posestev; pa tudi glede zemljiških in stanovanjskih služnosti. Koliko nepotrebnih prepirov pa tudi denarja se je dosedaj znosilo v Ljubljano. Kdor bo pameten, bo odslej vse to lahko prihranil. Zakaj bi naše pravde razsojali tuji ljudje, ki ne poznajo naših domačih razmer, ln ne mi sami, ki drug drugega težave in razmere poznamo! Saj je že sv. Pavel Korinčane nekam podobno opominjal: »Ali res nimate med seboj nobenega modrega človeka? Niti enega, ki bi mogel razsoditi med brati?« I. Kor. 6. g Mošnje. Bivši nadučitelj Korošec Je tu veliko let politično slepomišil s svojo »narodnostjo« ter izkoriščal za liberalizem mošenjsko mlekarno. Sedaj, ko je že davno pobral šila in kopita in odšel na Bohinjsko Belo prodajat svojo gospodarsko modrost, nam pa pošilja svojo boljšo polovico dol begat naše zadružnike, ki mlekarni oddajajo mleko, in vabit mladi svet na zabave in plese. Naj se vendar ženska izpame-tuje in naj opusti to, če ne jo bo treba enkrat jasneje poučiti, da je občina že do grla sita te vsiljivosti. Občina ne more trpeti nočnega vasovanja po gostilnah, kjer se brez dovoljenja prirejajo plesi. (»Gorenjec.«) g Na Rovih bo imel državni in dež. poslanec dr. Krek drugo adventno nedeljo, 8. decembra ob 3. uri popoldne v društveni dvorani političen shod. g Nesreča. Na Kolovcu »pri Bunčku« ie 28. novembra nenadoma umrla 18 letna Frančiška Vodlan — ustreljena, Kolovškl graščinski gozdar je prišel v hišo in pustil v veži nabasano puško. Ta je baje na klopi spodrsnila, se sprožila in naboj je šel v ubogega dekleta, ki je kuhala pred pečjo. V nekaj trenutkih je bila mrtva. Škoda mladega življenja! g Smlednik. Naša občina je te dni napravila za posamezne vasi table, in sicer 8 slovensko-nemškim besedilom. Če imajo mesto Ljubljana in drugi prometni kraji table s samoslovenskim besedilom, bi pač naše županstvo lahko vedelo, da tudi po naših vaseh za enkrat zadostujejo samo. slovenski napisi, Kakemu beraču ali van-drovcu iz nemških krajev pač ne gre streči z nemškimi napisi ter s tem po nepotrebnem razburjati domače ljudi. — Pot iz Pir-nič v Smlednik čez Brezovec je vsled strmih klancev in obilne ilovice v tako slabem stanju, da bi Pirničan, gredoč po tej poti v cerkev, skoraj dobil popolen odpustek. Steza ne za ljudi, temveč za divje koze. Ugibalo se je že tu in tam, da bi se pot speljala nižje okrog hriba, a je pri tem ostalo. Pirničanje, ki to želijo, imajo pravico zahtevati, da jim njihova občina v tem ozira gre na roko, g Iz Šmartnega pri Ljubljani se nam poroča: V soboto dne 23. novembra t. 1. se je dogodil v naši vasi slučaj, ki nam jasuo kaže, kam privede človeka slaba tovaršija, žganjepitje in ponočevanje. Cajhnov iz Sne-berjev je zaklal Lorenčevega iz Šmartnega, ko sta se zvečer vračala od dela. Seveda ni bil ne prvi ne drugi član našega društva ali Orla. Čujte in strmite I Naši liberalci so po liberalnih časopisih raznesli novico, da sta oba fanta bila »čuka«; seveda vedo zopet mnogo povedati o čukih-pobijalcih, Vsi vemo, kaka sta bila ta dva fanta. Cajhnov, znani pretepač, je bil največji sovražnik naših fantov, naše organizacije; Lorenčev je bil sicer miren človek, a v našo družbo ni hodil, ni maral za društveno življenje. Ta slučaj nam daje povod, da vnovič kličemo vsem vaščanom: Vun z liberalnimi časopisi, ki na tak grd način razširjajo laži; spoznajte te vaše liberalne prijatelje, ki vas pred svetom grdč potom časopisov! g Brezovica pri Dobu. Eno leto je preteklo, odkar smo pomedli vse liberalce iz odbora. Nekemu bivšemu svetovalcu pa i« to posebno hudo, zato zabavlja čez vse. Ajdo mu je slana vzela, par kupov sena iz močvirnega travnika, ceste so v slabem stanu in mnogo drugega mu čvrči po glavi, o županu pa pravi, da bi vse direktne davke lahko odpisal, ali vsaj preskrbel, da se odpišejo. Toda, dragi, saj si bil svetovalec, zakaj pa nisi porabil svoje velike moči? Ceste so zdelane, blagajna prazna s precejšnjim primanjkljajem, sedanji župan, pa nima daru, delati čudeže. Pomedi pred svojim pragom, posebno pa v hiši, katero oskrbuješ; poglej malo, kako se izpolnuje v bližini policijska ura, pa ti bomo bolj hvaležni, g Iz Lukovice. (Seja cestnega odbora.) Dne 28. novembra se je vršila seja cestnega odbora, v kateri se je predložil proračun za bodoče leto. Pri seji sta bila navzoča tudi dr. Lampe in nadsvetnik Klinar. Šlo je za važne stvari, za sprejem nekaterih cest med okrajne, zato ni bi'0 nič boli umestnega kot povabiti zastopnike deželnega odbora. A našel se je liberalni • odbornik notar, ki je po liberalnem načinu hotel osmešiti novi cestni zakon, ker so ga sklenili klerikalci, in mislil dokazati, da bo po novem cestnem zakonu brdski okraj oškodovan, ker bo moral več prispevati kot do zdaj. Toda slabo se mu je obneslo, ker mu je nadsvetnik Klinar s številkami dokazal, da bo po novem zakonu brdski okraj prispeval le eno tretjino, dežela pa dve tretjini. Za eno blamažo je možwboga-tejši. Sklenilo se je tudi, da se sprejmejo med okrajne ceste cesta Prelog, Krumperk, Gorjuše, Krtina, potem cesta Blagovica — Vranke z nadaljevanjem v litijski okraj, na cesti Trojana — Čemšenik — Kotredež pa Daj se izvrši ogled, kako bi se ta cestna zveza najprimerneje krajevnim razmeram trasirala. g Moravče, Duhovne vaje se vrše za moravško faro od 12. do 22. decembra; vodili jih bodo oo. jezuitje, in sicer 12. in 13. decembra za otroke, potem pa za žene, može, dekleta in fante, — Volitev vaškega odbora bo kmalu. Gotovo že liberalci težko čakajo, da se jim odvzame to breme, a bomo prej premislili. Velike kose iz te juhe bodo prej morali pobrati, potem morda bo kaj, ali pa tudi nič, g Iz Češnjic v Tuhinju. Neki »kmet, ki 'i svojo glavo misli«, ki pa ni kmet in ki le z liberalnimi možgani misli, podaja v »Slov. Domu« Češnjičanom nauke glede prezidave liiežnarije. Že parkrat je ropotal po »Slov. Domu«, pa smo se ga pozabili spomniti, da bi mu kaj odgovorili. To ga jezi in zato zopet pozornost nase obrača. Naj mu torej povemo, da mi Češnjičani zidamo ne le cerkve in farovže in vile, ampak — strmi in čudi se in vedi, da bomo imeli že to pomlad v cerkvi nov tlak in novo lepo kameni to obhajilno mizo in — zopet strmi in se čudi in vedi, da bo k letu osorej tudi že farovška štala krita z opeko, ki jo bomo vzeli naravnost od Vidica iz Ljubljane. Poglej, koliko novic, ki jih bravci »Slovenskega Doma« še ne vedol Kar se tiče mež-narije, je sedaj vse tako napeljano, če nam ho šla višja šolska oblast na roko, da bomo Češnjičani za vselej prosti nove šole, obenem pa imeli popravljeno mežnarijo. Tako znamo mi Češnjičani ubiti kar dve muhi z enim udarcem in kažemo, da nismo t."lto zabiti, kot se šmartinskemu dopisniku želimo. Seve, če pa šolska oblast ne bo šla na roko, potem bo treba zidati novo šolo z ogromnimi stroški, ki bodo pekli Češnji-čane, veselili pa dopisnika v Šmartnu, ker bo imel upanje, da zna na ta način vendarle f:ikrat priti na Češnjice — liberalen učitelj. S sedanjim učiteljem ni zadovoljen in pravi, da nič ne zna. Jaz pa trdim, da pravo-isja zna še vedno več, kot dopisnik iz martna, ki je v svojem dopisu napravil nič manj ko 13 (reci: trinajst) pravopisnih na-pi'k. To kaže, da je mož rojen za dobrega agenta, a za slabega dooisnika. Neka vila v grabnu n:u tudi ne da mirno spati; še vsnkikrat se je obregnil vanjo. Pa ne da bi se bal tega, ker bo lastnik vile imel odslej stalno volivno pravico v občini Češnjice? d Zagorje ob Savi. (Gostilničar-s k i zvezi za zajutrek.) Čudno se nam zdi starim obrtnikom v tej stroki, da ima ta zveza za načelnika nekega mladeniča po imenu Kari Korbarja, seveda strašnega liberalca. Ta »mož« si domišlja, da je le on zmožen s svojim ravno takim pajdašem komu oskrbeti gostilničarsko koncesijo. To se pravi toliko, kakor da smo mi stari gostilničarji od njega odvisni, ako hočemo kam naše koncesije prestaviti ali na novo začeti. To je pa že precejšnja mera bahaštva. Kaj bi rekel njegov rajni oče, ako bi vse to vedel, ki je bil sicer tudi liberalec, a vendar za vsako stran nepri-stransk. Toda to ti povemo: prej bo Medija nazaj tekla, kot bomo mi tako plesali, kakor boš ti godel. Čevljar, ostani raje pri svojih kopitih in ne letaj toliko visoko, ako nočeš nizko pasti. d Šmartno pri Litiji. Občni zbor kmetijske podružnice Šmartno-Litija se je vršil 1. t. m. Izvoljen je ves nov odbor, in sicer kot načelnik župan g. Leopold Hostnik, kot odborniki pa: Rudolf Berčon iz Javorja, Anton Strah iz Cerovce, Leopold Si-mončič iz Št. Jurja, Mat. Rihar iz Šmartna, Janče Dobravec iz Vel. Kostrevnice, Fr. Koprivnikar iz Štar.garskih Poljan, Karol Jaklič iz Prežganja in Jožef Simončič iz Brega. S to izvolitvijo je prešla družba popolnoma v kmečke roke in odborniki so porazdeljeni po celem družbinem okolišu tako, da bo družba laglje dosegala svoj namen, kakor ga je dosedaj, ko so bili odborniki samo v središču. Bojazen dosedanjega odbora, da bi brez njega podružnica nazadovala, se bržkone ne bode uresničila, kakor bo pokazala bodočnost. Prvo večje delo novega cdbora bo pač premestitev podružnične drevesnice, ker je dosedanja po dolgih letih opešala. Kmetovalci, opri-mite se trdno svoje stanovske organizacije! —• Umrla je po kratki bolezni na graščini Slatna gospa Marija Stare, soproga vpokejenega oskrbnika graščine Windisch-graz. Bila je dobrega srca in resnično pobožna in tudi naklonjena našim organizacijam, Navzoča je bila pri vsaki naši društveni prireditvi. Naj v miru počival — Napovedani gospodinjski tečaj bi se mesto v mesecih decembru in januarju imel vršiti šele v mesecu februarju in marcu in deloma aprilu. Ker je pa tisti čas radi dela na polju in v vinogradu neugoden, se b.) bržkone za letrs moral odpovedati. — Vsled sklepa občinskega odbora se bo dal tukaj- ; šnji občinski lov potom dražbe v zakup. Upamo, da bo c. kr. okr. glavarstvo v kratkem dražbo razpisalo. Ker je vsled želez-nične zveze dohod v Šmartno kaj ugoden, je upati, da se bo pri dražbi dosegla precejšnja svota, d Ali je iz Prečne zopet kaj novega v »Domoljubu«? Tako povprašujejo tisti, ki našega lista ne znajo s pridom brati. Zavedni bravci pa najprej prebero in premislijo uvodni članek iri za tem z zanimanjem prečitajo druge podučne spise našega lista; novice niso poglavitna stvar. Samo zapeč- karji, ki našega gibanja niso nikoli umeli, in pa naši nasprotniki, ti se vržejo samo na novice. Marsikako novico bi danes lahko napisali ,kako je n. pr. pretekli teden smrtna kosa pokosila mlado ženo Marija Kostrevc iz Bučne vasi, ki je zapustila Več majhnih otrok. Nadalje Franceta Cesarja, železniškega delavca iz Prečne; bil je zvest pristaš S. L. S. — Še to in ono, a nočemo, Tudi naših nasprotnikov ne bomo oštevali. Zadnji čas pogosto prinaša »Slovenski Dom« dopise iz Prečne. Tem dopisom naj bo v odgovor samo tele: Takim listom, ki jih obsojajo v ogromni večini naši farani, se nam zdi na drobno odgovarjati veliko pod čast. Kdo se bo z »naprednjaki« prerekal? Kdo se bo z bikom bodel? Obresti pa silno iščejo in prosijo, da bi jim katero zasolili. Tisti prerok, ki se je svoj čas kmetom tako prijaznega in krščanskega delal, ta si je dobival pomagača kačjega lovca v svoj liberalni »graben« in sta kovala razr.e laži v »Slovenski Dom«. Pa naj se v listič podpiše ta ali oni, mi vemo, odkod burja vleče in zato se smejemo. S časnikarskim papirjem nas nikdo ne užene, Hujše bi bilo, če bi nas kak vol pobodel, kakor pa če me dajo v časopis, — je rekel zadnjič neki naš mož. Časnikarsko črnilo nam bodi deveta briga! d Zagorje ob Savi. Naša »Ljudska go-spodarska zadruga« je naročila naravnost iz Nemčije cel vagon umetnih gnojil. Gnojila bodo došla ta teden. Kakor smo zvedeli na merodajnem mestu, bodo precej cenejša, nego so pri naročitvi manjših množin. Vse naše kmečke posestnike vabimo, da si potrebna umetna gnojila-nabavijo pri naši zadrugi, ker bodo prečgf dferfdjSdVnego drugod. — Kdor hoče dobiti popolno in natančno sliko o bojih naših bratov na Balkanu, naj si naroči v naši zadružni prodajalni knjigo »Vojska na Balkanu 1912.« Knjiga bo izšla v posameznih zvezkih in je opremljena z lepimi slikami. Stala bo 3 do 4 krone. d Loški potok. Ponesrečil se je na lovu pretekli teden trgovec in gostilničar g. A. Kordiš. Bil je takoj mrtev. Zapušča soprogo in pet nedoraslih otrok. N. v m. p.! — Umrl je najstarejši mož v fari J. Lavrič v Šegovi vasi. Dosegel je lepo starost 92 let. Pa je še nekaj korenjakov, ki jo mahajo proti 90 in morda še čez. Splošno pri nas ljudje dosegajo radi dobrih zdravstvenih razmer našega kraja izredno visoko starost. d Š*. Janž. Štiri blamaže, ki so jih dosegli liberalci. Prvo: Ko so hoteli vzeti staro šolo in zabraniti graditev društvenega doma. Takrat jim je mogel priti na pomoč"* c. kr, okrajni glavar in dobili so »dolge nosove« ter zvedeli, da so neumni kot »isti pes, 1:i v luno laja«. Drugo: Ko so pritožbe pošiljali na višje oblasti, češ, da se škar-pa okrog cerkve ne sme podreti, na kar so jo sami liberalci izvozili. Tretjo: Ko so pobirali podpise in pošiljali pritožbe do prevzvišenega knezoškofa, misleč, da bodo tako župnika izgnali iz Št. Janža, pa so le sami sebe udarili po ustih. Četrta: Ko so divjali v Ljubljano, da bi izprosili za kapelana, ki jim je bil všeč, pa trdi tukaj so imeli »smolo«. Zares, smil jo se nam, kamor so se z."leteli, povsod so dobili le dol- t ge nosove. Iz tega sledi, da so liberalci na n- kraju propada, ker nimajo nobenega vpliva več. — Zelo pa nas to zanima, kako se bode o tem izrazil Brce/ oče liberalizma, tn pa njegova Ančka, ki so se jima štrene imešale?! d Z Rake. Že pred nekaterimi leti je bilo slišati, da se nastavi pri nas pismono-6a. Kljub temu, da je promet na naši pošti Jako velik, ga še danes nimamo. Dostavljanja pisem po šolskih otrocih ni odobravati In se je tudi opustilo. Gotovo je zato dovolj vzrokov. In tako leže pisma in druge važne stvari po več časa na pošti, ako naslovnik ne sluti, da bi šel sam iskat. Večkrat so že vsled tega nastale neljube okol-ščine. To nikakor ne odgovarja več potrebam današnjega časa, tudi pri nas ne. Ni-kdo se ne zgane, da bi storil v to potrebne, korake v korist prizadetega ljudstva. Skrajni čas je že, da bi se vplivalo v tem oziru na merodajnem mestu. — V torek, 26. novembra, smo spremili k zadnjemu počitku vrlega moža posestnika Jan. Go-renc iz Dolge Rake, Pokojni je bil mož verskega prepričanja, zvest pristaš načel S. L. S. in dolgoletni bravec in naročnik »Domoljubov«. Svoj čas je bil tudi načelnik krajnega šolskega sveta na Raki in zavzemal dolgo vrsto let odlično mesto v občinskem odboru. Mnogobrojni obisk ob času mučne bolezni in številno spremstvo na tadnji poti dokazuje, da je bil pokojni spoštovan in obče' priljubljen, S, m, v, 1.1 Ostalim sožalje! d škocijan pri Mokronogu. Nevarno se je končal večerni sestanek učiteljev in učiteljic. Dne 24. nov. so se zbrali — 11 po številu — v samotni gostilni pri Kresalu na Zameškcm v ško-cijanski fari. Sredi veselja poči nenadoma strel skozi okno. Zadene steklenico na mizi in jo raznese. Polog tega o.škrope svinčenke navzoče goste. Noj-nevarneje je bil ranjen bivši Bonov komi, ki je bil tudi med njimi, in njegova obmizna soseda učiteljica iz Rake. Bonovega so še tisto noč odpeljali v bolnišnico. Vse je objel nepopisen strah. Eden izmed učiteljev je, kakor pripovedujejo, omahnil iz stola na tla z besedami: »Jaz sem že preč«. Pa tistemu ni bilo hudega. Aretirali so petero osumljenih oseb. Baje je bila maščevalna ljubezen kriva. D □ 0 HOVBCC D a G qga<3žaBait3gac3Dgacac3C3C3C3C3D n Iz Borovnice. Dne 19. novembra je bila pokopana na tukajšnjem pokopališču Drašlerjeva, po domače Brencetova mati iz Drafice, Zasluži, da se je tukaj spominjamo, ker ona je bila zvesta bralka »Domoljuba« in vseh katoliških časopisov. Bila je, mrli, oziroma gospodinja, kakršnih ima svet čedrlje manj. Ona je bila prava Špar-tanka; vseh njenih šest sinov je bilo potrjenih k vojakom in je bila ponosna na to. Bila je pri vsakem dobrem društvu prva, mati revežev, prijazna z visokimi in nizkimi, priljubljena drleč naokoli. To je pričal tudi nien pogreb. Izražamo srčno sožalje I n Iz idrijske okolice. Za malo občino Zavrac naj bi se volil krajni šolski svet. Ker tudi občina Žiri plačuje svoj prispevek za zavraško šolo, je županstvo v Doleh povabilo tudi zastopnike žirovske občine k volitvi. Pot je bila res slaba in gotovo se niso nadjali, da bi prišli nad tri ure daleč v toliki množini volivci S. L. S., da bi volitev na svojo stran odločili. A kaj se zgodi? Določeni dan pride kar 17 volivcev iz Ži-rov, vsi seve člani S. L, S. To je presedalo županu vitezu Premersteinu in ni pustil nobenega voliti, češ, prej naj dokažejo, da so prispevek za šolo tudi v resnici plačali. Ljudje so nejevoljno odgovorili: Nas ste k volitvi povabili in tu smo, za davke in njih vplačevanje imajo drugi skrbeti. A vse ni nič pomagalo. Voliti le niso smeli. Naj si naš vitez ne domišljuje, da bodo ljudje kar slepo prenašali nezakonito poveije županovo. Odgovorili so mu, da pri drugi volitvi ravno tako pridejo, a sedanjo potnino bo moral plačati on iz svojega. Kakor poznamo možate Žirovce, bodo tudi mož beseda ostali in jih Premersteinovo viteštvo ne bode ostrašilo. Kako skrbi naš župan za korist svoje občine, je znano iz tega, ker ni pustil nabiti povabila deželnega odbora za premijo telet. Drugod so povsod dobili posestniki nagrade za lepo živino, le pri nas je to izostalo. Govorilo se je: to je le farbarija, deželni odbor ne bode dajal ni-kakih nagrad. A ko smo brali, kako se je drugod po naši okolici dajala, pri nas pa izostala, smo spoznali kake zastopnike imamo. Znane viteze srednjega veka so iztrebili, a tudi novodobnih vitezov, ki hočejo samovoljno komandirati, se bomo iz-nebili, — Liberalni listi nas begajo, kako zapravlja deželni odbor, oziroma S. L. S. deželno premoženje. Človeka bi skoraj premamili, ko bi ne bral tudi drugih glasil. In kaj smo brali te dni? Češki deželni odbor je ravnokar najel posojila šest milijonov, pobil ga je proti obrestni meri 5ri/4%. Naš pa je dobil posojila 10 milijonov le po 4%. Tedaj bode morala Češka plačati 105.000 kron več obresti, kakor bi jih Kranjska za isto vsoto plačala. In to za eno samo leto; koliko tisočakov bo pa šele treba šteti, preden bode plačan kapital in obresti. Tu vidimo, kdo res skrbi za svoje ljudi. In Čehi so našim liberalcem vzor! Treba torej našemu ljudstvu tudi odkrito povedati in pokazati z dejstvi, kdo varuje svoje ljudi. Tako se bodo počasi liberalci sami sebe pokopali. g Žiri. Vredno je, da se tudi v »Domoljubu« spomnimo lepih, pomembnih dni, ki jih je v pretečenem mesecu doživela naša fara. Posvečenje nove cerkve ter birma. Kaj sneg in dež in mraz, ki so nam nagajali pri pripravah, in še bolj na dan posvečenja samega — spomin na te dni bo neizbrisen vsem, ki so jih doživeli. »Okinčana kakor nevesta svojemu ženinu«, se je glasil eden izmed mnogoštevilnih napisov pred cerkvijo — in res je bila okinčana znotraj in zunaj, da nas ne bi bilo sram stopiti v vrsto s katerokoli dunajsko cerkvijo povodom evharističnega kongresa. Žirovska iara se je dostojno pripravila na ta dan, na katerem je veličastno manifestirala za svoja verska načela ter pokazala svojo gorečnost z lepoto svoje farne cerkve. To je, kar smo hoteli pribiti tudi v »Domoljubu«, Pošteno, smotreno delo zadnjih !let je ta dan v velild meri pokazalo svoje sadove, pokazalo, da je velikanska večina ns.še fare prepametna, da bi nasedala peščici nerazsodnih mladih' elementov, ki jim želimo vse dobro. Duh 17, novembra nam je znamenje, v katerem bomo zmagali. □craaicat-aL^rjacricjatzae-am—mma Društusiii vestnih NAPOVEDANE PRIREDITVE: , Vrhnika. Naše Kat. »lov. izobraževalno društvo nam obeta za praznik Brezmadežnega Spočetja, 8. decembra, nekaj posebnega. Ta dan namreč uprizori prelepo štiridejansko igro »Goslarica naše ljube Gospe«, ki se še ni igrala na nobenem t slovenskem odru in jo je za nas priredil g. kaplan i Turšič. Igra, ki se vrši v srednjem veku, je polna i miline, in ni je kmalu i|re s tako nežnimi, a obenem tako pretresljivimi prizori, kakor je ta. Lju-i bežen otroka do izgubljene in zapeljane matere, j ljubezen, ki vse prenese in pretrpi, ta zastavek je i v igri obdelan z največjo globokostjo in prisrčnostjo. ' — Ker bo začetek predstave že točno ob 6. uri I zvečer, konec pa kmalu po 8. uri, bo tako omogočeno, da se igre udeleže tudi naši okoličani, ki jih prav prisrčno vabimo. Pred igro bo par dramatičnih deklamacij h Gregorčiča. Na veselo svidenj« 8. decembra. Žiri. V nedeljo, 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne bo v Društvenem Domu velik ženski shod. na katerega so vabljene vse ženske, četudi niso društvene članice. Govori g. kaplan Frohlich o pB-menu in nalogi ženstva; nastopi tudi ženska govornica. — Opozarjamo, da se vrši vsak drugi četrtek zvečer pri Pečelinu (v abstinentni gostilni) sestanek moških, kjer je razgovor o tekočih dnevnih vprašanjih. Vsak drugi četrtek pa je v mali dvorani Doma mladeniški večer, ki se ga lahko udeležijo tudi pošteni fantje, ki niso Odi. Vel. Lašče. Slov kat, izobraž. društvo vabi svoje moške in ženske člane, da se gotovo v polnem številu udeleže v nedeljo 15. decembra popoldne po nauku društvenega shoda v dvorani kon-sumnega društva. Na sporedu je predavanje o predmetu: »Vzroki slabih časov za kmečki stan i" sredstva k boljši bodočnosti«. Katoliško slovensko izobraževalno društvo :a Štefanjo vas, Bizovik in Hrušico priredi v nedeljo, dne 8. decembra ob 4. uri popoldne pri g. iup^nu Korbarju tretje društveno predavanje. Predava tajnik Šentpeterskcga prosvetnega društva Josip Pire »O kmečkih puntih«. Vabimo vse k temu zanimivemu predavanju. Starološko kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 8. decembra igro »D v e materi«. Igra je krasna, naravnost ganljiva, zato pa prijatelji društva, prihitite k predstavi v obilnem številu. Iz Breznice. Dekliška Marijina družba vabi < dramatični predstavi, ki se vrši dne 8. decembra, na praznik Brezmadežne, ob 6. uri zvečer. Igraia se bo krasna igra »Večna mladost in večna lepota« v treh dejanjih. Za nameček sc doda še šaljivi prizor »Dve klepetulji«. Med presledki poje moški /.bor Kat. slov. izobraževalnega društva. — K najobilneji udeležbi vljudno vabi odbor. Železniki. Kam dne 8. decembra ob pel 4. url popoldne? V Železnike, kjer priredi naša Marijina družba veselico s sledečim, lepim sporedom: 1. Vo-larič: Pogled v nedolžno oko." Sopran solo s ! ar-monijem. 2. P. Angelik: Oče, pojdite domovi Pesem zoper pijance. 3. Sv. Lucija. Neapolitanska mornarska. 4. E. Adamič: Na planine! Zbor z alt-solo. 5. Ilajdrih: Slovo od lastovke. Zbor. 6. D. Bortuiasky: Večerni spev, Sopran solo, zbor. 7. E Adamič: Zimzelen. Zbor. 8. »Najdena hči.« Igra v treh dejanjih. Spored je torej jako zanimiv in razno-ličen. Na veselo svidenje torej dne 8. t. m. v Že-leznjkihl POROČILA O PRIREDITVAH: Žiri. Ženski odsek našega izobraževalnega društva je priredil 24. pr. m. lepo igro »Dve materi«. Topot so nastopile na odru tudi nove moči, ki kažejo, da se bodo kmalu privadile novega sveta kakor lani. Dosedaj nismo mogli zaradi vo ske veliko izv.ažati. Odkar so pa tuje vojne ladje pred Garigradom, gre kupčija dobro naprej. Od 17. do 24. novembra, torej v enem samem tednu, so pripeljali v Evropo 45.000 vagonov pšenice. Od te pšenice je prišlo 17.900 vagonov iz Ruske, 16.000 vagonov iz Severne Amerike, 6100 vagonov iz balkanskih dežel, 2600 iz Indije, 1600 iz Argentinije, 300 iz Avstralije, 400 pa iz ostalih dežel. Torej je zopet Ruska na vrhu. Ruske pšenice je šlo 6300 vagonov na Francosko in 5700 vagonov na Laško. Balkanske dežele so prodale 4000 vagonov na Laško. V posebnih škripcih so Amerikanci. Imeli so izvanredno dobro letino. Radi bi držali, da dosežejo višje cene, toda bojijo se miru, ker potem bo ruska pšenica Evropo preplavila. Zato pa tiščijo naprej, kolikor morejo. Letošnje pšenice so Amerikanci poslali na zahodna pristanišča 565.760 vagonov, za 190.400 vagonov več, kakor lani ob tem času. Iz tega se lahko razvidi, kakšno letino so imeli v Ameriki. V Argentiniji vse posebno lepo kaže. Že letos so pomnožili njive za 1,146.960 ha. Torej so izpremenili v enem letu več puste kakor je cela Kranjska velika v rodovitni svet, kjer se žito prideluje. Koliko so pa še travnike pomnožili, še ne vemo. Če bo dobra letina, bodo žitne cene šle precej nazaj. Prodajali so 25. novembra na Dunaju: pšenico: banaško 2250—23-80, najboljšo ogrsko 22-50 — 25, navadno domače po 21-70—22-80; rž slovaško 19 60—20 40; ječmen moravski 20—23 50, navadni 18—21, ječmen za krmo 1660—17-60; oves najboljši 22-60—23'20, navadni 19—20, tur-šica stara 20 50—21, nova 16'30—16-90. Kava je draga. V Rio de Janeiro v Braziliji, kjer je trg za kavo, pride v enem tednu iz dežele 90.000 vreč. Od teh so poslali 40.000 vreč v Severno Ameriko, 20.000 vreč v Trst, 11.000 na Francosko, 10.000 v Belgijo, 13.000 v severno Afriko. V istem času so pripeljali v Santns, ki je tudi v Braziliji, 231.000 vreč, v St. Paulo 210.000 vreč, v Zuindiang 192.000 vreč. Cena se dobro drži. Koliko milijonov dajo ljudje na tuje za kavo! Trgovina trpi, ker denarja nikjer ni. Avstroogrska in nemška banka zahtevata nenavadno visoke obresti. Državne obveznice so padle, kakor še nikdar poprej. Zdaj nesejo po 4-8%. Ljudje so zaradi neumnega strahu pred vojsko začeli dvigati svoje vloge, kar je zelo nespametno, ker se veliko obresti izgubi, a pomanjkanje denarja še hujše postane in ni v resnici prav nobene nevarnosti. Božjastnim 2996 3 pomoč In zdravje po novem zdravljenju. I omoči potrebnim daje pojasnila zdravniški za-vod Bodapest, V. GroBe Kronen-Gasse 18. V d°bro, trajno službo sprejmem zanesljivega ". "ah, i mm hravana. P'aCa po dogovoru, abstinent večjo plačo. Na-P°ve: Uprava »Domoljuba", pod St. 3722. (Znamka za odgovori) naj vsak, ki su zanima »a božična darila, zahteva po dopisnici moj bogato ilustrovani cenik ki vsebuje veliko izboro božičnih daril, katerega pošljo zastonj in poštnino prosto c. kr. dvorni založnik JAN KONRAD, razpdšfjtfalnica, Briix št. 4407 (Češko) Nikolnasto žepno uro po K 4 boljše K 5-—, srebrna ura z vorižic.o in obeskom K 12-—. - Najbogatejša izbora žepnin, stenskih ur in ur budilk elatnine, srebrnine, mu-zikalij, manuiakt urnega usnjatega in jeklonega blaga ter orožja. Pri HSajlh vseh vrst, posebno pri mokrih in suhih hšajih, kakor tudi pri prhljujih nedosežen nadaije pri vseh izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastnran h s I ti Čajih, kjer so oduovedola vsa doslej vporabijnna sredstvo, lekarnarja Stnuder gotovo p« maga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pat nt. 141.365. Cena 5 kron. - Prlst» n le iz Ro ,,---;■* " en iooxmi, cm velike K 15 18 n K 2f, vzglavnlce ca 90x7U cm velike 4-5(1 5 in K 5-50 snodnla pernica ca lS0xii6cm volka K 13, 15 In K 8.' nllllSitfi.08-'' P0?Je.,,ne Preobleke, platnene riuhe flanelaste odele, koltri modroci itd. iijceneie razpo-Sll|a po povzetju, od 10 K naprej franko Josip Blahut. Dešenice 35 ((dni les). "eunolajoCe "Il denar nazaj. Zalilevujte llu-_strovani cen k zasloni In franlio O. Seydl Ura s kukavico K 8*50. 10 Ljubljana, Stritarjeva uiicu št. 7. Ne stane pra v nič! [-♦ Zastonj razpošiljam povsod vzorce sukneneea blaga, blaga za oblake, blaga za bluze, pe-nlnega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor vseh vr t blaga za domačo vporabo, s čimer si pr veliki Izbiri in pri nizkih cenah radi doma voj K^^OrŠchE Marižor 'ob'Dravi, -------f vw A/ltIVi, VV ^ Herreng-asBo 10. 2740 ▲ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ St. 4453 lepo izrezljana s ptičjim nastavkom, koščenimi številkami m s koščenima kazalcoma, bije uro in pol uro, H2 cm visoka kompletna, z dvoma zlatobroncira-nima utožoma, natančno roguli' i rana s gotskim kolesjem, K 8'60 St. 4508 najcenejša ura h kukavico lepo izrezl jana, brez ptičjoga nastavka K 7-60. Krasno izrezljan ščit z jelonov m nastavkom ali z veverico K 10'—, 11*60, 13'—, 16*60. — Za vsako uro pismuno 8letno jamstvo. — Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denarnazaj. llnzjiošilja po povzotju ali naprej plačilu poznana svetovna tvrdka prva tovarna ur JAN KONRAD, o. in kr. dvorni založnik, Br(ix It. 4472 (Češko). — Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in pošt. prosto. n^nimb - Naš kmečki _dom_1912_ uOVSHB PUS;IH izvrstno ea-streljeno, najboljšo kakovosti dobavlja po najnižjih tvor- _ založnik JAN KONBAD v Briix-u št. 4486 (Oeško). . -„„imt LanoastrBke dvocevna z ,eklonimi cevmi m vl—i telinov nov mod,d trikratni z varstvono napravo K 112— Največjo »» kation«, pušk in samokresov dob te v mojem P*™?,™ s 400« slikami, ki se vsakomur posije zastonj in nanu 3759 se takoj sprejme za mizarsko obrt - "HUjel Mlšvelj. miz, mojster, Novi Vodmat 61. "» pri Ljubljani. _ __ — 3?B7 Kupcem HBASTOU LES debla in deske 3 cm debele, vse v dolžini od 2 m naprej. — Obrniti se je na V. Scagnetti, parketna tovarna in parna žaga v Ljubljani. vSriko in umu zložna, cena in varna vožnja s CUNARD LINE ¥ Bližnji odhod iz domače luke: Trsta: F-anconla 18./121912, Panonia 20.-1.1918 Iz Liverpoia: LusUanija, (najhitrejši .največji in najlepši parnik sveta) 14 ,12 1912 'Jftj®-'1- 1913, Mauretama 7./12, 1912, ll./l, i./a Pojasnila in vožno karte pri Andrej OdlaseK, Ljubljana, Slomškova «1. 25 blizu, cerkv^ Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst-Ne^Vork 111. razred K 180•— otroci pod 12 lot K 40; povsod le 20 K več za amerikanskl osebni davek. 3U88',, Mnogo časa in denarja prihrani vsak, ki so brije snrn in jo za to pripravna moja popolnoma opremljena Mina garnitura St. 8730 v lepo polirani, s ključem opremljeni leseni skrinjici. 20 cm dolgi lft* a cm sir., »i.. I . Ta B cmvis., z ogledalom /,a po- ji i "" -'I liubno postavljamo in z vsemi i!.,-! |-| brlnimi pripomočki I',, dobra britev iz prima sol ngenskoga srebrnegajekla, «,šir., >,,otlo brušena, pripravna m vsako brado in gotova za robo. i. dober icrmeu za posnomanjo. 8. skatilica ostrilno maso. 4. skal I |ica antiseptičnega mila za brit.jo. 5. ponikljemi skledi r a 0. čopič s poniklianim kompletno, prima kakovosti samo K &• . Is,a'g™'nita»^pa britev z varnostno pripravo (r^n.eme iz Aiiu-ono) za neizurjene z navoj, lom K B-Oo. St. 8,40. i/.Kijiu arnitara s lino pon.kl.nnim var- zmožna svetovna l.rnia Jan Konrad, c. kr. dvorni založnk vi Eruxu, št. 4480 (Češko). Olavni katalog s 4000 slikami se na zahtevo vsakem« pošlje zastonj in poštnino prosto. NeilosBžBn ;Biiovi,Juwo"-ScBariiior I Iz najboljšega švedskega gradiva. Zajamčeno najostreje posnemanje. Posname v url 125 litrov, tona It 150' — Tako cen in dober strrj se dosedaj 5eni izdeloval Cenike pošilja na zahtevo: Josip Drol LJubljana Koltzej 69 generalno zastopstvo tovarne mlekarskih _J 3766 strojev (a) = JuraniiiiWolirum " Dunaj XX 2. neodpiistliiuo provzroCa revmatizem, protin in nevral-Kija mesto da bi odpravili zlo z zdravniško priporočenim in preizkušenim sredstvom CONTRHEUMAN iusednl znaS za (mentolov sailcliiran Isosian ev uvlaCekl za hitro pomiritev in ozdravljenje za | splahnitev oteklin in zopetno l»niea l.anko ' " ',', " 0- ,'i " '» " •• ' Pozor na Ime izdelko in lzdclovatelj« I ZALOGA V LKKARNA11. V LJubljani: Rih. Sušnik, Jos. (-'"mar, dr. G. Piccoli. •5117! NajboljSe oredje za rezljanje! Napravljanjo izrezljanih izdelkov jo pouč:io in lopo opravilo za.taro ■ n mlado v prostih urah. bt.. »307 najbolja žaga za rezljanje, pr.tr-j,mana močnem karton« z 8 kosi orodja n predi, kompletno K 3—. Štev 03D8. ista, toda z It ko«, orod- lijboljšim orodjem ičja izbora orodja pokrovom z 1) na K 7-20. — Največja »um. - za rezljanje v mo em velikem cenik«. Nikak rizikol Zanitva.i dovoHona al. denar nazaj; ltazpošilja proti povzet)« al. pied,Unčil« e. ^ K&83 belke "Bfc- St. 4483 Peške. ^ ^aBt,0nj in požtnine prosto. DOLGI OSTANKI perila zajamCeno pristno barvanega sieer: kanafasa cefirja, platna rnmburške tkanine, SoUbU "lane e, barhenta, nankinga d.lena, Stoa tr%L in drugih za vsako rabo pr, merilih ostankov razpošilja 4(:-15mpr<»l,p..-/ 7eliu za K 20 - tkalnica za platno FE*: >1- NAND MARSIK, Češka Cerma 89, Nachnd. Dolgost^ ostankov 'naj se pri naroC lu na,nani. 1 duc. belih plat. šakat brisač 50-110 za H. i . irtiSI*! Zelo smešna iiainovefša Igrača J Cirkus! Postavljajo se na glavo ! Prekucujejo I Silno smesno I Nafta na.inovo.i-Sa igrača, ojiica ali uieilvHtlek ca. 26 cm, velik iz krasno ko- žuhovino jo najmikavnejSa i igrača, ki si j ^^ ^^ jo moremo mi- in d,, »e tnd, odst.sli pr tem noor j močniirt M«!:.« k^Z^ o mehko koiuho-J v|no' Bnmo k 2-m, 2 komada le K 4 80. 3707 Razprodaja po povzetju J. H. RAB1MIGZ, Dunaj VII. LiniiBnnasse št 2.-D-1 Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno lota 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4 V Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, rrelat in stolni kanonik v Ljubljani H. podpredsednik: I. podpredsednik: Dr. Fran »olftak, cdravnik v Ljubljani. stolni vikar v I.jubljani: dr AleS ITSenicnlk, J> 0db0rnik v l.jubl anf; ar. Ig-naolj Žitnik, stolni kano fesor v l.jubljani; ar. Ivan Zajo, ^™vnik m , Ljnbljani. r rcu o u " h ia • ------- b'j« 'i: Ivan Mlakar, proiesor Pr e d s o d n i k.|_ Anton Kržlfi, c. ^^aittn^ZaJo^e^^" J -i* ,n,.;;,,! in oosnstnik v I/iabljani. na deskah. Gosp. kaplan Frohlich je pa govoril o hrani in marsičem drugem. Poslušalci, kakor tudi blagajničarka, so bili zadovoljni. Dobrepoljc. Shod Kmečke Zveze se je zvršil kar najlepše. Dvorana g. Štiha je bila polna mož in fantov. Govoril je g. Jaklič o sedanjem mednarodnem položaju kot tudi v državi sami. Njegov govor jc žel ponovno krepko odobravanje in rodil izredno navdušenje v poslušalcih. Obravnaval je tudi nekaj domačih zadev, zlasti našo požarno brambo. Cel govor je tvoril lepo celoto, ki jo je gosp. poslanec prednašal izredno živahno in prikupljivo. Poslancc g. Bartol je v poljudnem govoru obravnaval pomen gospodarskega dela, zlasti živinoreje in pašništva. Poročal je tudi o nekaterih novih zakonih deželnega zbora. Koncem je tajnik Kmečke Zveze gosp. Škulj v šaljivi, pa kaj jedrnati in krepki obliki vne-mal zborovalce za stanovsko organizacijo, Kmečko Zvezo. Krepki nastop je izzval ponovno odobravanje. Med drugim je stavil kaj umesten predlog, da se Kmečka Zveza poženi za višjo stanarino vojakov in vojaških konj ob vajah. V našo dolino pridejo skoro vsako leto vojaške trume. Dati jim mori kmet slame in druge potrebščine, pa dobi kak krajcer in često še tega ne. Kaj umesten jc tozadevni korak pri vojnem ministrstvu. Zborovalci bo vztrajali tri ure. Mnogo smo imeli shodov v Dobrepoljah, pa tako lepo uspelih kot baš ta, je bilo malo. Naj bi pristopilo kaj novih udov k Kmečki Zvezi. Iz Žužemberka. Izobraževalno društvo jc po kratkem presledku od zadnje napravilo v nedeljo, dne 24. novembra zopet lepo zabavno prireditev, ki je obsegala prav izbrane in mnogovrstne točke. Nastopila je večkrat godba na pihala, ki je svirala poleg že iz prejšnjih prireditev znanih tudi še par novih komadov dosti spretno. Res priznanja vredna jc marljivost in navdušenost vrlih fantov za lepo stvar. Z lepim proizvajanjem tamburaške točke so pokazali, da tamburanja tudi niso zanemarili. Pevski ženski zbor je zapel Ferjančičevo »Šivilja«, mešan zbor pa prelepi Kimovčev »Venček gorenjskih narodnih«, ki je občinstvu tudi žc znan iz prejšnjih prireditev. Smelo trdimo, da nad petjem, kakršno se je nudilo občinstvu zlasti pri tem venčku, ima tudi bolj izobraženo uho umetniški užitek. Predno te je začela igra, je nastopila neka dekle s primernim nagovorom, v katerem jc podala zgodovinsko ozadje. In to je storila s tako spretnostjo, s tako fcivahnim, naravnim prec.našanjem v gestah in v glasu, da je s tem prvim javnim nastopom vzbudila občudovanje vseh navzočih. Pokazala je ob tej priliki, da je nadarjena z lepimi zmožnostmi. Svoj nagovor je končala z dcklamacijo A. Funlkove pesnitve »Potopljeni zvon«, katera snov je porabljena v igri sami. Predstava »Junaške Blejke« veliko zahteva od igralk. Kdor nepristransko sodi in ima kaj smisla za ume tnost, mora priznali, da so igralke po večini povoljno rešile svoje vloge. Veliko smeha in zabave je naredila zlasti iMaruša v svoji dobro pogojeni šaljivi vlogi. — Dohodki prireditve so bili namenjeni v prid nesrečnim pogorelcem v bližnji Trebči vasi; zato vsa čast udeležencem, ki so se »lasti iz odličnejših slojev v tako obilnem številu udeležili prireditve. Iz šmartna pri Litiji. Skioptično predavanje tmo imeli dne 1. t. m. Potovali smo iz Tangcra v Afriki mimo Gibraltarja skozi Špansko do Mesine in dalje mimo Neapolja v Trst, Na slikah, ki jih je posodil g. okr. šol. nadzornik Sliasny — za kar mu bodi izrečena zalivala — smo zlasti z zanimanjem ogledovali znano špansko bikoborbo in kraje potresnih razvalin v Mesini. Tržiške novice. Jugoslovanska strokovna zveza je sklicala preteklo nedeljo javen shod v društvu sv. Jožefa. Na tem je poročal državni in deželni poslancc dr. Krek o balkanski vojski, starost- nem zavarovanju in o za delavstvo vcievažnem vprašanju glede plače za sluče.j brezposelnosti. Dvorana je bila polna poslušalcev, ki so pazno sledili zanimivim izvajanjem delavskega zagovornika. — Popoldne ob 4. uri je isti govornik predaval ženam in dekletom, ki so zopet napolnile vso dvorano. Razšli smo se z željo, da bi zopet kmalu prišel dr. Krek med nas. — Prihodnjo nedeljo bo imel ob 4. uri v društvu skioptično predavanje o katoliških Bulgarih in Makedoniji g. profesor dr, Grivcc iz Ljubljane. Vstopnina običajna. Kranjska vojvodina garantira za kranjske posojilnice. Deželni odbor kranjski je v svoji včerajšnji seji storil velepomemben odločilen korak v varstvo zadružništva j v naši deželi. Sklenil je, da se posluži pooblastila, katero mu je dal deželni i zbor v svojih sejah dne 18. februarja 1911 in 24. julija 1912 in prevzame deželno garancijo za hranilne vlogo pri kranjskih posojilnicah, ki spolntjo gotove od deželnega odb >ra določene pogoje. Deželna garancija pomenja absolutno sigurnost, hranilnih vlog za vsak slučaj, ki j3 sploh mogoč. Kajti dežela s svojo davčno močjo je nekaj absolutno trajnega, kar ostane za vso veke. Želeti je, da se posojilnice v obilnem številu poslužijo možnosti zadobiti deželno jamstvo. Če jc tudi posojilnica že sama na sebi popolnoma varna, ima vendar deželna garancija zanjo veliko vrednost, kajti deželo pozna vsakdo in ve, da njena davčna moč dosega ogromne svote. Nezaupanje tu niti mogoče ni. Deželni odbor je pa jako pametno določil, da morajo posojilnice, ki hočejo postati deležne udobnosti deželnega jamstva, za to tudi nekaj dati in sprejeti stroge pogoje, ki «o pa zopet le v njih korist. Posojilnica, ki teh pogojev ne sprejme, ne bo deležna deželnega jamstva. Tu ne bo nobene izjeme. S posebnim veseljem bo pozdravil vsak pameten zadružnik sklep deželnega odbora, tla se ustanovi poseben deželni zadružni garancijski zaklad, v katerega mora prispevati znaten del svojega čistega dobička vsaka posojilnica, ki hoče poslati deležna deželne garancije. To bo nek skupni rezervni zaklad kranjskih posojilnic, ki bo služil solidarnim interesom kranjskega zadružništva. Ta zaklad lahko sčasoma doseže zelo velike svote in postane pravi blagoslov našega zadružništva. V zmislu sklepov deželnega zbora je moral dežemi odbor omejiti garancijo na tiste posojilnice, ki so včlanjene v »Zadružni zvezi« v Ljubljani. S tem pa deželni odbor nikakor ni hotel izreči kako nezaupanje proti drugemu delu kranjskega posojilništva, ki doslej še ni včlanjeno v »Zadružni zvezi«. Nasprotno: Deželni odbor je v posebni soglasno sprejeti resoluciji izrekel nujno željo, da bi mu bilo omogočeno raztegniti deželno jamstvo tudi na take kranjske posojilnice, ki doslej še niso' včlanjene v ljubljanski »Zadružni zvezi.« S tem se je položil most do tistega položaja, ki je želeti: cla se čimpreje koncentrira celo kranjsko zadružništvo v eni sami organizaciji pod varstvom dežele: Sklepi deželnega odbora se glasijo: Temeljem sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 in 24. julija 1912, glede zadružništva v deželi, sklene deželni odbor: Dežela Kranjska prevzame jamstvo za hranilne vloge, dosedanje in novo, pri kranjskih posojilnicah pod sledečimi pogoji: A. Splošni pogoji. Posojilnica, za kojo se prevzame deželno jamstvo, mora biti včlanjena pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani in registrirana pri deželni sodniji v Ljubljani ali pri okrožni sodniji v Novem mestu. B. P 0 s eh ni pogoji. 1. Deželni odbor postavi pri posojilnici svojega zaupnika (»deželnega komisarja«), ki se mora vabiti k vsem sejam načelstva in nadzorstva in ko-jemu pristoja pravica ugovora zoper vsak sklep nacclstva. Takemu ugovo-voru sc mora načelstvo pokoriti brezpogojno, a posojilnici pristoja v 3 dneh pritožba do »Zadružne zveze«, koje odločba jc definitivna. Do te odločbe velja ugovor brezpogojno. Deželni komisar ima prost vpogled v vse zadružno poslovanje, v vse knjige in drugo listine. 2. Posojila čez 3000 kron (tritisoč K) sme posojilnica odslej dajati le z dovoljenjem »Zadružne zveze«, danim od slučaja do slučaja. »Zadružna zveza« je opravičena* zgoraj določeno mejo 3000 kron povišali na 5000 kron (pettisoč kron) pri posojilnicah, ki razpolagajo z večjimi Zemlja .lo vlažna in hladna, tudi poleti. Kdor so veliko I giblje na prostem, jo torej lahko izpostavljen prehlajenju, skrninastim in protinovim bolečinam. Pozimi jo v stanovanjih pogostoma prepih. niso dovolj, ali pa so preveč zakurjena in vlažna. Tudi tukaj vedno prežijo skrninaste, prottnove bolečine, grlobol, zobobol. bolečine v prsih, pehanje ob strani in nekatere druge bolečine. ("'.e imamo v takih slučajih doma dober, preizkušen izdelek, ga takoj uporabimo, ko so pojavi prva bolečina, in zlo izgine. O dobrih domačih zdravilih dokazuje le resnica iz ust izkušenih ljudi več, nogo vsako koristolovno hvalisanje. Taki izborni, preizkušeni izdelki so, kakor vemo iz lastno izkušnje, Fellerjev bolečine pomirjujoči, zdravilni, krepilni fluid z zn. Elsnfluid" in Fellerjeve odvajalne rabarbara kroglice z zn. „Elsakroglice". En dokaz : I)r Neu-gebauer na Dunaju VIII., Lavdonova ulica 42. piše: „Fellerjev fluid z zn. ..Elsafluid" jo bil od prijateljsko strani priporočen 8i! let staremu možu, ki je trpel na sklerozi arlerij, da bi odpravil slabost mišic na nogah. Res mu je to vdrgovanje dobro služilo in izjavlja dotični gospod, da hodi sedaj bolje." Gospod dr. R. Schmiedt v Piuen, Nižje Avstrijsko, piše: ,,S Fellerjevima obema Elsa-izdelkoma, zlasti z Vašim fluidom in Vašimi kroglicami setn dosegel krasno uspehe in sem ti sredstvi že mnogokrat priporočal 1" Povedati Vam hočem šo tole, in sicor iz izkušnje: Dober tek, zdrav želodec imamo in nobenih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z zn. „F,lsakroglice", Poizkusite še Vi; to zdravilo urejuje odvajanja pospešuje prebavijanie, ublažuje krčo In izboljšuje kri. G škatlic franko 4 krone, Fellerjev Elsafluid pa se dobi na poizltušnjo tucat za 6 kron. Izdelovatelj obeh izdelkov samo lekarnar E. V, Fellor v Stubici. Elsatrg št. 16 (Hrvatsko), e. Bvo.uuu lastnih vlog in imajo širši delokrog 3. 1'osoji izven kranjske dežele posojilnica sploh ne sme dajali; če pa ima že kaj takih posojil, jih mora po nalogu »Zadružne zveze« odpovedati in izterjati. A. Posojilnica se podvrže odredbam »Zadružne zveze« glede obrestne mere tako za posojila, kakor za vloge. 5. Posojilnica se odreče vsaki denarni zvezi — bodisi glede nalaganja odvisnega denarja ali glede pokritja denarne potrebščine — s katerimkoli drugim zavodom nego z »Zadružno zvezo« ali pa s tisto denarno centralo, ki jo določi »Zadružna zveza« sama. 6. Posojilnica se obveže, pokoravati se glede izlirjavanja obresti in glavnic nalogom »Zadružne zveze« in sploh natančno držati v vsakem oziru zadružno disciplino, izvirajočo iz članstva pri »Zadružni zvezi«. 7. Posojilnica se obveže, plačati vsako leto atuicipativno v deželno blagajno za »Dežeini zadružni garancijski zaklad« svoto. ki je enaka petini čistega dobička preteklega leta. Ta zaklad služi izključno v zadružne namene in ga porabi predvsem deželni odbor v pokritje morebitne škode, ki bi zadela deželo iz njenega jamstva. V katerikoli drug namen — ki sme biti samo zadružen, !>a pa srne dežela rabiti le v sporazum f)rž( Ine.mu zadružnemu garancij,ske-i ii' idu«. o m razsodi posebno razsodišče treh članov, ki se so* nvi tako, da ene- člana imenuje posojilnica sama, snega »Zadružna zveza«, tretjega (načelnika) pa deželni odbor. Poziv za sestavo razsodišča izda deželni odbor. C.e bi še razsodišče iz kateregakoli vzroka ne konstituiralo v 14 (štirinajstih) dneh potem ko je deželni odbor bil izdal svoj tozadevni poziv in imenoval načelnika, ali če bi razsodišče v treh tednih po konstituiranju ne izdalo svoje odločbe, preidejo vse pravice in dolžnosti razsodišča na deželni odbor sam; poslednje pa ne volja v slučaju, da bi ležal zadržek pri postopanju od deželnega odbora ime- nega načelnika razsodišča. Odločba razsodišča odnosno na-mestujočega deželnega odbora stopi takoj v veljavo in ni proti njej nobene pritožbe. Določena konvencionalna kazen je plačljiva v 14. dneh od dne dostavit-ve odločbe razsodišča odnosno deželnega odbora. Načelstvo posojilnice vzame na znanje, da so njegovi člani napram posojilnici osebno in solidarično odgo-v uni za vsako konvencionalno kazen, ki hi zadela posojilnico po njihovi 32 krivdi bodisi radi zle volje ali radi malomarnosti. 9. Ce deželni odbor prevzeto deželno jamstvo pozneje umakne, velja ta umaknitev samo za take hranilne vloge, ki se vložijo p o razglasu umaknit-ve v ljubljanskem dnevniku »Slovenec« ali pa v ljubljanskem uradnem listu. Popred vložene hranilne vloge pa ostanejo tudi naprej brezpogojno pod deželnim jamstvom in posojilnica ostane na vse predležeče pogoje toliko časa vezana, da vrne vložnikom vse po deželi zajamčene hranilne vloge z obrestmi vred ali pa da se vložniki sami odpovedo temu jamstvu v poverjeni listini, vloženi pri deželnem odboru. 10. Deželno jamstvo stopi za posojilnico v veljavo s tistim dnem, ko je razglasi deželni odbor v ljubljanskem dnevniku »Slovenec« z izrecno navedbo posojilnice, za katero velja jamstvo. 11. Samoposebi se razume, da je pod »Zadružno zvezo«, ki se imenuje v predležečih pogojih, razumeti samo obstoječa »Zadružna zveza« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. 12. Posojilnica, ki hoče deležna postati deželnega jamstva, mora sprejeti vse navedene pogoje z načelstve-nim sklepom in predložiti »Zadružni zvezi« poverjen prepis dotične-ga sejnega zapisnika načelstva, v katerem morajo biti doslovno zabeleženi vsi pogoji deželnega odbora pod A in B, točke 1. do 11. Stvar »Zadružne zveze« je, da predloži posojilnično izjavo deželnemu odboru, ki potem odredi, kar smatra kot umestno. C. Deželni odbor si pridržuje, ugotoviti posebne pogoje jamstva pri posojilnicah izredno velikega obsega. Obenem je deželni odbor soglasno sklenil sledečo resolucijo: V smislu sklepov dež. zbora izraža dež. odbor nujno željo, da se tudi tisto zdravo zadružništvo v deželi, ki stoji sedaj še izven ljubljanske Zadružne zveze, čim preje priključi tej zvezi in da sc tako ustvari možnost, da postanejo deželne garancije deležne tudi take posojilnice, za koje po dosedanjih sklepih dež. odbor še ne more isreči deželnega jamstva. jj Utoiftre talsie g Najlepše darilo za naše ženstvo. Lansko leto jc izšla knjiga, o kateri so izrekli slovenski časopisi vsled njene temeljitosti, mnogostranosti, jasnosti itd. najbolj laskavo pohvalo. Že uspehi prvega leta, s katerimi se more ponašati edino le la knjiga, so pokazali, da je bila vsa ta pohvala popolnoma na mestu. Knjiga sama sebe najbolje priporoča, zato se tudi vedno hitreje širi med našim ženstvom. Kdor hoče torej svojo ženo, hčerko, sorodnico ali gospodinjo razveseliti s posebno primernim in koristnim darilom za Božič ali novo leto, naj ji kupi knjigo Magdalene P 1 e i -weisove »Slovenska kuharic a«. Šesti natis spopolnila in priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica Gospodinjske šole v Ljubljani. —-< Dobite se dve izdaji: Velika izdaja s slikami v besedilu iii 18 finimi tabelami, elegantno vezana 6 K. — Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik 3 K, vezana 3 K 60 vin, Ker je to najboljša in najobširnejša slovenska kuhinjska knjiga, naj je ne pogreša nobena gospodinja. — Druga knjiga, ki se je tudi zelo priljubila našemu ženstvu, pa ima naslov »Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Ta knjiga velja 2 K 20 vin., vezana 2 K 80 vin. Ti dve knjigi naj se ne pogrešata v nobeni hiši. Dobite se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Najboljši slovenski roman. Če vzame!) v roke katerikoli slovenski časopis tega ali drugega naziranja in poiščeš v njem cceno o Finžgarjevi povesti davnih dedov »P o d svobodnim solnce m«, povsod boš čital isto trditev, da je to najlepši, najzanii mivejši in največji slovenski roman, dika in ponos našega leposlovja. — Njegova aktualnost se podarja tudi zato, ker je izšel ravno sedaj, ko se vršijo veliki dogodki na Balkanu. Saj je Finžgarjev roman zgodovina velikih zmag junaških Slovenov na Balkanu. Cena za to bogato opremljeno delo je jako nizka; I. del velja namreč samo 3 K, elegantno vezan 4 K. — Knjigo jc založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Adventne in božične pesmi za mešani zbor, zložil t P- Angelik Hribar, II. natis. Založila in izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Part. 2 K 40 v., glasovi po 60 vin. — Adventnih nape-vov nam je v naši cerkvenoglasbenj literaturi posebno manjkalo. Poleg Foersterjeve Cecilije nismo imeli druge pesmarice, ki bi obsegala večje Število teh napevov. Prva izdaja omenje. nih pesmi je kmalu pošla in bila več let razprodana. Na vsestranske želje in potrebo jih je »Katoliška Bukvama« izdala v novem natisu. Zbirka obsega 25 napevov za mešani, deloma moški zbor, in sicer: 12 adventnih in 13 božičnih. — Kakor vse Angelikove skladbe, odlikujejo se tudi te sicer po pripro-stih, a vendar nad vse ljubkih melodijah; pozna se jim, da so privrele iz pobožnega srca. Kako lepo je pokojni skladatelj v teh napevih izrazil hrepenenje po obljubljenem Odrešeniku, aH pa češčenje novorojenega Zveličarjal Napevi se tako prilegajo besedilu, da si bolj primernih ne moremo želeti. -— Cerkvenim zborom jih za adventni in božični čas najtopleje pripo« r o č a m o. Vzemite, ako imate nahod, liripavost, zašli-žerije rili težko sapo, Fellerjev fluitl z znamko „Elsa-Fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajo-čem, kašelj utehajočem, oživljajočetn učinku. — Dvanajstorica za nolzkušnjo 5 K, dvo dvanaj-storici K 8'60 franko. Izdelovatelj samo E. V Fcllor v Stubici, Elsa-trg St. 16 (HrvaŠko). » flteT. Za krateh Cas SMESNICE. Nemogoč«. Okrajni glavar: »Gospod župan, VI morate občinskega alugo odsloviti in drugega bolj poltenega dohitil« — Župan: »Gospod glrvar, to je Ulje rečeno, kakor storjeno. Jaz ne poxaam nobenega moškega v občini, ki bi ne bil k zaradi lorske tatvine kaznovan.« — Kmet iz ramo tiste občine: »Ja, ja, gospod glavar, saj je Mi župan sam ie tudi par mesecev sedeli« Na meJL Carinski nradnik: »Vi imate ikatljo tmodk, ki jih niste naznanili!« — Potnik: xOpro-rtite, jaz sem jih noail le v mislih seboj, in Kisli so vendar carine proste I« Zlobno. Gospa prodajalcu: »Imate slanike?« — Prodajalec: »Imam.« — Gospa: »Ali so dobri?« i- Prodajalec: »Prav dobri!« — Gospa: »Po čem •o?« — Prodajalec: »Po deset vinarjev.« — Gospa: »Potem proaim, da mi blagovolite enega na dom poslati!« — Prodajalec hlapcu: »Janez, zaprezi in pelji gospej slanika na doml« Vedno enak. Trgovski uslužbenec je vzet k vojakom. Tam mu posebno priporočajo molčeč-■ ost v službi. Ko stoji nekoč na straži pred generalovim stanovanjem, pride mimo major ter vpraia: »Straža, ali je gospod general doma?« V ojak: »Gospod major, oprostite, to je t r g o ikatajnost!« OlajSevalnl vzrok. Sodnik: »To je dokazano. 4a je zatoženec dopoldne, ko je ila dekla na trg, lel v stanovanje toženčevo, napadel njegovo ženo, b zamaSil usta in pobral, kar je mogel, in odScl. Tu ni torej nič olajievalnega zanj.« — Zagovornik: »Pač, nekaj je pa vendarlel On bi bil lahko tudi toženčevo leno pobasal!« V naglici. Korporal: »Golovršec, vi ste tako i a b i t, da bi ie mene od osla ne razločili!« Nepričakovan odgovor. A.: »Kako, da si tako pobit?« — B.: »Sosed me terja za 3000 kron, pa mu jih ne morem dati. Ko bi me vsaj dva ali tri tedne hotel le počakati, potlej bi se te skrbi Iz- Bcbii!« — A.: »Ali bi mu jih potem plačal?« _ B.: »Plačal ne, ampak takrat bi bil žc v Ameriki!« Pred porotniki. Predsednik: »Vi zatožencc ste se večkrat prav čudno zarekli in s tem očitno kažete, da ste kriv. Kako to zagovarjate?«__ Zatoženec (proti zagovorniku); »No, gospod zagovornik, govorite sedaj Vi, — čemu Vas pa sploh hnam?« Mnenje g. dr. F. Holzmeistcrja, v Sarnthein-u. Gospod J. Serravallo Trst. V odgovor na Vaše vprašanje Vam prav z veseljem poročam, da Vaše želi znato kina Vino Serravallo je zelo dobro in že dolgo let znano kmečkemu prebivalstvu in ga rabim z najboljšim vspehoin proti slabokrvnosti posebno v slučajih konvalescence in začetka moške zrelosti. Jaz sam ga predpisujem v moje največje zadovoljstvo v navedenih slučajih. Sarnthcin, 5. junija 1911. Dr. Holzmeister. „ . ,',?„ '. d" B'orl>m ™ nego kožo rabiti lo SlBGkenpferd Mi no mlefiro milo nergmaima & Uo., TeSin ob ' Komau po 90 vin. so dobiva pcvso.l. 4«/II,lj In modno blotje zn gospode In gospe prip. izvozna MlSn PROKOP SKORKOUSKLI in SIN v Hurnpolcu na Češkem. Vzorci n» suhtevo franko. Zelo zmerne cene. Na ieljo lzgotov.m tuka) 30-sposke obleke. 2W Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zabra-ni iste pred okužen jem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah. LOTERIJSKE ŠTEVILKEE. Brno, 27. novembra: 79, 18, 80, 42, 53. Unc, 30. novembra: 31, 37, 7, 59, 8. Trst, 30. novembra: 43, 36, 78, 17, 45. Tržne cene za 100 kg. Deželni pridelki FSenlca .... Ri...... Ajda..... ječmen .... Oves..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stura Koruza nova Le Ca..... Grah..... Laneno serne . GraSica .... L>omoca detelja . Fižol RibniCan . Fižol HrepeiiCar Fižol Mandalon Cebuln ... Krompir . . Zelje sveže . . Zelje kislo brezsoda Ri pa gorenjska . Repa svežo Repa kisla brezsod Brinje..... Kamna .... Orehi..... Gobe suhe. • . Suhe hru&ke . . Suhe CeSplje . . Ježlce..... Želod .... Smrekovi storži Seno..... Slama .... Stelja..... S Cena K v . 23 10 20 00 23 — 19 70 22 ao 20 00 1« 80 21 80 18 30 25 40 27 50 38 — 19 — IGO — 20 — >1 —. 27 50 1 9 50 5 90 4 40 10 20 100 — 3 t 30 SO _ «8 __ 6» _ flOO — 40 — 50 — 12 - 10 — • 40 1 3 50 S 211 ' 90 1 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . I eleta težka . . Teleta mala . , PreSICI . . , . KoStrunl . , , Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 200- - do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sve?u(5;,cli| Slanina prekajeua , Mast svin|ska Lo|..... Kolonijalno blago na dobelo: ti2 Rangon od K 31*— do . . . lava Ssntos od K 184'— . . . . Cena zveza u LjaeSsifssii nakupuje r!, krompir, proso, ajdo ii poljske pridelke. Troovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zalosa pristni!] ilomavinuh. Tigraste spalne odeje lobro ln trpežne kakovosti: Stov. 20JI Tlarska flanol odeja, debela kakovost,, tonuio siva, mo-lirana s pasasto borduro, 173X100 cm volika K 2 20; it. 2051 '/,, ista 100X124 cin velika K 2 00; št 2U5ii/„ ravno ista 200 124cm volika Ki-jo; št. 2050, izredno cena spalna odoja, temnosiva s pisano boril. 173X100 cm volika K 170; St. 2050%,.'i.t,a boljšo kakovosti. 100 om dolga iso cm široka K 2-40. Najvočjft izbera v mojem glavnem katalogu. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali de- Sffia? & •lik.,ni na ,»ht«vo .»nkemu sa.tonj in poštnino prosto. Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v 10/ f2 /0 zadolžnlcah Kranjske deželne banke v Ljobljani za katere jamči Kranjska dežela. Komadi po K 100, 200. 1000, 2000. 10.000. pnpilarno varnih zastavnih Ustih ln komunalnih Ml iščemo marljivih 3764 sotrudnikov Oddelek za srečke Češke industrijsko banke. Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana. Posteljno pet*je ZiMe JIH" nedosefiijivo v napela,Ivi! 5 kg sivega K 9-00. boljšega K 12 bo-lega K 18 —, snožlio belega K.'I0 —, 30'— najfinojšega K 42* , 48 — posteljno garniture Iz belega ln pa 1 barvan, damoata od K 10 naprej. Hazpošiljn vsaki dan franko in brez carine po povzetju. D. Schnurmachcr, Taus 246 (Češko). »pocijalrui razpošiljal niča r.a gotov,' posteljo Pri po-- trebi postrežem s katalogi in ibirko zastonj. -_ z lepim sadnim vrtom, le|ia letja tik ceste, 3 četrt ure od Ljubljane, se proda. Hiša je pripravna za vsako obrt kakor tudi za gostilno. Več pove Ivan Skalar, Žapuše 15, p. Št. Vid nad Ljubljano. 3767 92 podgan poglnlo v eni sami noči po našem uničevalnem sredstvu za podgano. Ljudem ne škodujo. Nič ne škodujo tudi domačim živalim, divjačini, perutnini in se torej lahko nastavi v konjskih hlevih, svinjakih, kurnikih, v kuhinjah, kleteh in povsod. Umori samo podgane in miši, kakor tudi vodne in podzemsko podgane na poseben, dozdaj nedosegljiv način. Veleposestnik pl. S. v Sir., 1'osnanjsko piš. i »Včeraj :e bilo nastavljeno Vašo sredstvo in ro.ultat Jo hrt ta, da jo poginilo 93 podgan, velikih ln majhnih. Z " B" lal,l<0 ri'c«. J"' Jo Poginilo v skrivališčih So veliko število." Kjvirnl lov,jc Hch. NViegschtltz plšo: „Va«a tadn|. M.HIIatev jo podgano »elo litrebila. Kn sam dan som m..: i l 80 poginjenih podgan." lllrien pl. K. 8chloclcow ; i30i „Vase uničevalno sredstvo sem vCeral nastavil. Dauus zjutraj velikanski uspeli; 57 poginjenih podgan sem našel, med temi 25 noil enim snopoin Koliko jih Jo moralo šele obtiCatl v hodnikih." _ 1 kg uničevalnega sredstva ra podgano < natanC.nlm navodilom »tnne K 1-75, 2 kg K 2-85, 5 kg K 6--. Blumengartnereien Peterseim - Erfur% Nemčija, od katerega naročajo oblastva, šole, vseučilišča, oskrbništva kralj, vrtov, knežji stanovi in na tisoče zasebnikov za cvetlične gomolje, semena, sadno drevje, cvetlice, palme ln za lovorje. Cenik zastonj. 3768 J Muia&tun (fivantna) trgovina ■ zraven i llottrlli) je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašCi kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri © © Ustanovno leto 1869. © © © Kdor še nc ve, na) si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina V v hiSi Pred Škofijo št. 3 jravan Skotili ali nasproti gostllit .pri Sokolu*. V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zatona blaga. Vpelie se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plaSče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se Dri nakupu jesenskega tem ravnati. Št '103.3.5-lkar zlato KU— Š; (053. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z Jato na srebro K 2.70 se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino ln srebrnino, predno je viriel velezanimivi in bogato ilustrovani cenik H. Sutlnerla v Ljubljani, Mestni trn št. 25 ker se je moral prepričati, da sc dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahteviijte toraj predno se odloČite -— zh kak nnkup cenik, ki se Šr, '046, Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, poSt-,„„0 -ti_i_ — —u-« nine prosto. Ec,saI „ H. Suttner Šr 1046. 14 karat zlato K 9. Šli i068. Zlato na srebro K 2.50 f § fc O "O "> O- £ E Z '■8 -.5. S o a ■6 1 f <0 18 "I H ° E M .0 Ljubljana mestni trg St. 25 Največja eksportna ivrdka nr, zlatnine in srebrnine. Lastna jntililinn tovarna inML Tovarniška znamka ,IKO" ■a M jj Hi* O « .i <2 « "o O r| 1* •« *v S E 2 J m zastonj dobi vsakdo H. Suttner j ev velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik. Št 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 854. Srebrna verižica s srcem trlvrstna . 5.70 , 854. , 854. , 853. , 853. , 861. 860. 4 vrstna , 7.50 5 „ „9.-s šestimi srci 6 vrstna K 12.20 b „ , 15.80 1« „ ,. 26.-1» ,, „ 42— Št. 755. K 13. |t 110«. 14-kar zlate C epai-kam K 9.7* Št 1149. Srebrna brošk« K 1.50 Zlato na srebro K 3.- Izdaja konzorcij ^Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovo«.