Izbajajy 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. dospodarskc stvari. Izkoriščanje grojzdiiili tropin. V trg-atvi odpadejo pri napravi vina tropine, katere lahko na veř nafinov dalje izkoristimo 1. Z napravo pijače za domačijo, 2, z napravo žg-anja, 3. k napravo kisa, 4. s poknnenjem goveje živine, katere se je že m napravo pijače za do DiaČijo, ali pa za napravo žganja izkoristilo, 5. za giiojitev trt. Letos pridelalo se bode na Dolenjskem Še precej mnogo vina. To se ve da le tam, kjer se sploh Še vinogradi nahajajo in kjer Jih ni Še trtna uš ali peronospora uničila, in kjer niso dné 1(>. maja trtam pognanki pozeidi. Letošnje vino ne bode sicer tako dobro, kakor je bilo ono lanske trgatve, ako je bilo grozdje pred dežjem pobrano. Letos ne more namreč grozdje tako popolno dozoriti. Popolno doiorenje letošnjega grozdja oviralo je več uim. Spomlad se je izje.mno po/.iio pričela. V poletnem času imeli smo pa tudi kaj hudo sušo. V suši grozdje v razvitku, posebno v zdebelenju in mehčanju silno zaostane, in po do.ïkuu dežju se pa le počasi razvija, poiasi zori. Pri vsem tem bode pa letošnje dolenjsko vino še prav dobro, in cena mu ne bode nizka, marveč visoka. To vkijubo „klavzuli", vkijubo uvažanju vina ík Tirolskega, Istre, Oalmacije, Vipave. Dolenjci cenimo našo domačo kupijo viie nego vsako drugo, zato jo pa tudi radi ali neradi veliko dražje plačujemo. To sloré pa tudi Nedolenjci, kateri so se okusu našega vina privadili. Ga nI Čez Dolenjca, velijo, in naj ga nekateniiki magari centralni áviček imenujejo. Visoka cena dolenjskega vina zahteva od pametnega štedljivega pridelovalca, da ga več ko le mogoče proda, manj ko le mogoče doma porabi. Utemeljevati se le zakaj tako, je pač popolnoma nepotrebno, kajti kateri gospodar žalibog sam predobro ne ve, kje da ga Čevelj liSČi ? — Denarja je treba 1 Iz česa ga dobiti? Kaj oe gospodarsko je odločno, pri današnjih kmetiskih razmerah poslom in delalcem pristno naravno drago vino podelovati, Spomin na 30. 8optcml>er ISîO. Predzadnjo nedeljo, 22, septembra, so se po Vseli farnih cerkvah v naši ěkofiji in drugod po krščanskem svetu opravljale javne molitve za sv. Očeta papeža in sploh za povišanje sv. katoliške cerkve iii m ponižanje njenih sovražnikoy. 20. septembra t. 1. je namreč preteklo 25 let, odkar je laski kralj Viktor Emauuel na silovit način oropal papeža zadnjega ostanka njegove posvetne oblasti, mesta Rima. Ta bogoskrunski, krivičen in do skrajnosti drzen čin je sklenila laska vlada slovesno proslavljati o njega 251etnici. V petek, 20. septembra so se začele te hrupne slovesnosti ^ Rimu in so trajale nekaj dni. Vse to pa je bilo naperjeno le proti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju — pristno delo fraraasonov. Nad nOO let 80 imeli rimski papeži v posesti celo srednjo Italijo, katero jim je „povrnil" fraiikovaki kralj Pipin 1. 756. Reči moramo, da jo je le povrnil, ne podaril, ker on sam tako piše, in ker so imeli papeži že od cesarja Konstantina Velikega dalje v osrednji Italiji velika zemljišča v svoji oblasti. V vojski 1. 1859—1860 je laika vojska papežu vse Vřela, le Rim mu je še pustila. A tudi tega je skušala čimpreje se polastiti. To je zvršila deset let pomeje, jeseni 1. 1870. Nekdo, ki je eam vse to doživel in videl, piše tako-le: Lagki roparji so vse poskušali, da bi se Rima brez boja polastili, da bi se mogli potem ponašati, češ, mesto se je samo udalo, ker papež je sprevidel, da je to potrebno v korist laškemu narodu. A ta hinavski naklep jim je izpodletel, Zato so sovražni vojskovodje Cadorna, Angioletti ia Bixio z 80.000 možmi obdali mesto in se mu približevali vedno bolj, da ga naskočijo, V tej največji nevarnosti je priredil sv. Oře tridnevtio pobožnost v Čast Materi Božji v cerkvi sv. Petra. Velikanska cerkev je bila vedno polna ljudstva iz Tseh stanov. Bilo je res pretresljivo, s koliko gorečnostjo so prepevali verniki litanije. naj bode tudi nizke baže. Posnemajoio t tej zadevi Dolenjci od nekdaj kaj varine Vipavce, Odkar 80 oni iz dr. Voànjak-ove, po prekoristni slavni družbi sv. Mohora izdani knjigi „Umno kletarstvo" zvedeli, kako da se po načinu petiotizovanja kaj lahko prav ceno in zdravo umetalno vino za domačo rabo napravlja — posnemajo on! to, in to na veliko gospod&rpiko korist. Pristni naravni vinski pridelek prodajo, doma pa pijejo petiotizovano vino. Dolenjci 1 posnemajte i vi Vipayce! Nalité na tropine, na katerih vam je moít že pokipel, katere ste tudi že otisnlli — boljše manj ko preveč — toliko vode, kolikor ste pokipelega mosta v sod spravili. Na vsak hektoliter vode pa dodajte 12 kilogramov sladkora. Pustite to zmes kukih G dal kipeti, opresajte tropine bolj ko le mogoče in dosegli bodete prav prijetno ter zdravo pijačo za domaČo porabo. Sladkor, katerega dodaste, morate pa na precej drobne koščeke stoiči ter v vodi, katero mislite na tropine naliti, raztopiti. Gele kose sladkora med tropine nametati ne velja ker se prepozno ali pa že celo ne raztopi. Ker stane danes kilogram sladkora 31 krajeariev, stal vas bode hektoliter tako zadobljene pijače ne ustev-ši tropine in delo, 3 gld. 72 kr. Torej še ne popolnoma 4 kr. liter. Da bode tako dosežena pijača že okusnejSa, pravemu vinu podobnejia, dodajte tropinam vse zeleno dobro zmaščeno grozdje, kakor že ne dozorelo zeleniko in črnino, ter ijrozdje, iz-raatlo že po po^ebi 10. maja. Nad Bianovitnostjo tako napravljene pijače ni dvomiti, se manj pa na tem, je li zdravju ugodno ali ne. Kako da se iz tropin žganje napravlja, je obče znano in nočemo toraj o tem nič govoriti. Kako da se iz tropin prav fini kis (jesih) napravlja, o tem bodemo v jedni prihodnjih številk „Dol. Novic" govorili, O porabi tropin za živinsko krmo spregovorimo pa to le : Letos je pomanjkanje krme za govejo živi no po Dolenjskem skoraj splošno. S tropinami, katere smo že za napravo domače pijače ali pa za napravo i'.ganja uporabili, st celo lahko opomoremo. Take tropine zatlačili se more bolj ko le mogoče v kadi. Vrhu se naloži, kakor vrh kisle repe ali zflja dile in kamenje. Zalije se tako zatlačene tropine konečno do vrha z vodo, in one se ohranijo prav dobre za zimsko krmenje. Živina jih osobito med rezanieo pomešane kaj rada žre in so tečne. Knj je novega po avstrijskem ccsai'îstvu i Te dni je vsa Evropa poiorno zasledovala dunajske občinske volitve, kjer je bil ljut boj med kr.^Čaii^ko so'-ijaino in židovsko liberalno stranko. Izid voLtev je spriČal, da je liberalizmu na Duiiajii odkleiikalo, ker liberalci so dobili le 4(i mandatov, kračan,ski socijalisti pa 92, lorej dve tretjini, in bodo zaradi tega gospodarili lahko po svoje, čeprav se bodo liberalci kujali in ne bodo hoteli k sejam se shajati, V tretjem volilnem razredu liberalci niso prodrli niti z jednim svojim možem, v drugem razredu so iz nova zgubili 12 mandatov, v prvem pa 8. Za žide in njih pnstase je seveda to ne/-nosen udarec, da obupujejo sami nad seboj Le vlado se kličejo na pomoČ. a kakor se kaže, bo tudi ta zadnji up splaval po Papež se je ohranil duševno popolno mirnega ter je trdno zaupal na pomoč Marijino; ta mir in ta zaupnost v Boga je nehote preSla tudi na ljudstvo samo. — Roparji so želeli, da bi v mestu nastal kak nemir, da bi s pretvezo, češ, da hočejo pomagati, zasedli mesto. Tudi ta nakana se je izjalovila. Vse ljudstvo je bilo mirno in je burno pozdravljalo sv. OČeta, ko je šel peš čez „Corso" iu je na stopnicah podelil blagoslov. Policija ni imela nobenega opravila. Ker ni šlo drugače, poslužili so se roparji javnega nasilstva. 19. septembra se je približala sovražna vojska prav k mestnemu ozidju. Glavni napad je bil blizo Pijevih vrat, kjer je bil Gadoma poveljnik. Zjutraj, 20. septembra, so začeli pred BolnČnim vehodom mesto bombardirati od treh strani. Papeževi vojaki, katerih je bilo komaj 9000, so odbijali napade s tako silo, da so se sovražniki morali za 400 metrov nazaj umakniti. Toda čez poltretjo uro se je v zidu pri Pijevih vratih naredila velika odprtina. Mesto bi se lahko z mnogimi žrtvami še nekaj čaaa branilo; a ko je papež zvedel, da je mestni zid prodrt, uka/.al je, naj se boj neha in mesto poda. Okoli 10. ure je Cadorna prenehal streljati ; Bixio, prijatelj Graribaldijev, pa je napadal mesto še dve uri. Ko se je v znamenje miru razobesila bela zastava v mestu, zbrali so se vsi zastopniki vnanjih vlad pri papežu v Vatikanu, kamor se je nekoliko preje umaknil iz Kvirinala, da je vpričo vseh Pij IX. mirno sicer, a slovesno in odločno protestiral zoper ta roparski Čin in jim posebno priporočil, naj skrbe za podložnike svojih vlad, ki slučajno stanujejo v mestu. Med 12. in 1. uro opoludne je prihrula sovražna vojska T mesto. Za vojaki je âlo kakih 4000 laskih postopaČev in vlačug, aploh izmeček ljudi s propalimi, divjimi obrazi. Ta najeta sodrga naj bi zastopala „laško ljudstvo" ! To nalogo je zvráila na grozen, ostuden način. Po ulicah so kričali: „Proč s papežem! Smrt njegovim!" Pograbili BO orožje, katero so papeževi vojaki deloma odložili in s tem divjali skozi ulice, mučili poŘtene ljudi in morili papeževe vojake oa silovit način. Navezali so jih k sedlom svojih koiy in jih vlačili vodi. Da bi le kr^i^ansko socijalna straiika ostala jedina in složna t Ta velika zmaga kraianske ideje nad liberalizmom bo mog-oèno vplivala na druga mesta v Avstriji in zunaj nje, ker, kakor nam spričujejo dogodki zadnjih dnij, se je liberalizem povsod že preživel, Volitve za Goriški deželni zbor so že kon-èane. Oatalo je vse pri starem. V iboru je 11 laèkib in 10 slovenskih poslancev. Ker sta si stranki jednako močni in ker je na obeh straneh dokaj hudih nacijonalcev, zato se ve že naprej, da bo goriška deželna zbornica priřa mnogim hudim narodnim praskam. Mnogo se bo govorilo, a naalo storilo v blagor voiilcev. Tiidi na Poljskem so volitve v kmeikih okrajih že dovršene. Med dosedanjimi 74i[i)i mandati jih imajo Poljaki 60, Rusini pa le 14, čeprav je Ruainov 3 milijone. Starorusini so popolnoma propadli. Kmečka stranka je pač dobila nekaj novih mandatov, « primeroma mnogo premalo. Med poljskim in rusinskim narodom je premalo organizacije. y kratkem bo imenovano novo ministerstvo, kateremu bo predsednik grof lïadeni. Kakor pišejo èasniki. postane baron GauČ zopet minister za uk in bogočastje. Ze samo to nam spriřuje, da Slovenci od tega ministerstva ne smemo niČ dobrega pričakovati. Nedavno so bile Občinske volitve v Zagrebu. Vladna mažaronska stranka je prodrla v prvem in drugem razredu, deloma celo v tretjem, tako da je sedaj y niestnem zastopu 30 vladnih pristašev in le 9 pravih Hrvatov. Temu je vzrok kleSeplastvo in nesloga med Hrvati. po mestu; celo bolnike so trgali iz postelj in jih davili iit klali. To klanje in divjanje je trajalo no6 in dan. General Gadoma je vse to dovolil, Čes, naj se ljudstvo veseli, ker je osvobojeno papeževe oblasti. To je moderno človekoljubje, tak je cvet liberalizma! A to že ni vsel Razdivjana drubal je nameravala napasti celo papeža. Gadoma je slednjič sprevidel, kaj hi iz tega nastalo, zato je sam poslal nekaj mož, da so papeža branili. Tako je bilo v Rimu pred 25. leti; tako je 8e sedaj. V palači na Kvirinalu, kjer so leta in leta prebivali papeži, stanuje sedaj laSki kralj. Ko 80 vojaki naSli vrata zaprta, poklicali so ko-'fača, da jih je odprl z vetrihom. Potem so se vsega polastili. Tako giyusno niti ponočni lopovi ne delajo! Papež je sedaj jetnik v Vatikanu, oropan "^sega. Ko bi se drznil na cesti se prikazati, bil bi v nevarnosti za svoje življenje. LaŽki narod pa že 25 let skuaa, katera vlada je boljša, ali papeževa ali kraljeva. Zločini, ropi, poboji, golju- Kiij je uoregft po širokom STctu? Nemčija in Rusija sta se zadnje dni dogo~ varjali, kako bi se moglo priti v okom vsem onim ljudem, ki so sovrsŽniki vsakega reda, n. pr. anarhisti, socijalni demokrati itd. Nemški kancelar knez Hohenlohe je bil zaradi tega v Petrogradu, Car je bil s predlogom nemSkega cesarja bojda zadovoljen ; a o kancelarju se trdi, da se ne strinja s tem in bo zato odstopil. Po kateri poti se bo to zyráilo, se ne ve. A gotovo je, da pomagati morejo le prava krsřaiiska načela. Povodom zadnjih slovesnosti v Rimu so Lahi smešili in javno zasramovali zastopnika avstrijske vlade pred njegovo palačo. To je veljalo seveda Avstriji in nje vladarju. Vkljnb temu pa so hoteli nekateri Lahi v Trstu, ki vedno čez morje škilijo, dan 20, septembra slovesno praznovati ; a vlada jim je to veselje skalila. V Srbiji se bo sestavilo zopet novo ministerstvo iz vseh strank, ktero si bo stavilo težko nalogo, da preorganizuje uradnislvo in armado. A zbor ministrov iz najrazličnejŽih strank sestavljen pač ne bo kos za tako delo. Piše se nam: Iz Novega mesta. — Dné 25. t, m. priredili so naši gg. akademiki koncert, katerega se je ndeležilo toliko odličnega obiinstva, da je bila «asa prostrana dvorana napolnjena. Želeli smo pač najbolj, slisati gospico Verhiinfievo, katera si je iiže v Ljubljani pridobila čislano ime kot izborna soHstinja. Očarala nas je res sè svojim prelepim čistim, posebno v nižavi krepko donečim glasom, preduašala je izborno znamenito arijo iz Robeita in nič manj „Nezakonsko mater" od Vilharja. Občinstvo je zamaknjeno poslušalo pre- fije se množe, da je groza. Ljudstvo pa strada in lakote mrje. Tako se godi v „odrešeni Italiji"! Pač res; krivično blago nima tekal Za kralja in kraljico nikdo ne mara, niti do-maôlni, le framasoni in njih slepa podkupljena drubal jim je pretekle dni klicala slavo. Pobožni kristijani pa so se zbirali v cerkvah in molili za sv. Očeta, naj Bog polajsa njegove bridkosti, ki so ob enem britkosti cele katoliške cerkve. Izmed zastopnikov vnanjih vlad se ni nikdo udeležil teh roparskih slovesnosti, le angleèki poslanik je izobesil zastavo v svoji palači. Vsa ta brupna in brezbožna slavnost, ki se je vršila v Rimu v preteklih dneh, je le laŠko vlado samo sramotila, cerkvi pa nič škodovala, pač pa mnogo koristila, ker po vsem katoliakem svetu se je mnogo molilo za zatirano cerkev katoliško in nje poglavarja. Bog pa, ki se vedno čuje nad narodi, usliSal bo te molitve in o svojem času globoko ponižal tiste, ki so oskrunili apostolsko rimsko zemljo 1 krasne zvoke, ki eo kot biseri vreli iz izvežbanega grla, kot rosne kapljice se lesketali v jutranjem solncn, res, to je rfđek užitek za nas, zato i)a je občinstvo tudi burno izrnžalo svojo zadovoljnost in to po vsej pravici, in reči moramo, da ima gospica lepo in srečno bodočnost, ter da je na potu h časti in pevski slavi. Nase gospice tambnrasinje so nas presenetile sè ïopet novim komadom „Iz Naroda". Sestavek „Narodnih pesem" je jako težavno sestavljen, a igrale so tako precizno in natančno, da smo bili kar ponosni na nje. Solist g. Metod Dolenec, stud. jur, ima lep doneč bariton; pe3 je Schuhmannovo „V poklon", navdušeno in dobro premišljeno v predavanju ter pridobil splošno (»rizuanje dobreça izvežbanega pevca Trio BO igrali gg. kapelnik Poula gosli, Hladnik čelo, Dolenec glasovir, dobro, in se je prav dopadal, akoravno je bila to bolj prosta salonska skladba. Cveteroročno izvajani Beethovnovi septet sta igrala Dolenec in Hladnik prav dobro, in da je goap. Hlad 11 i k gospico Verb unč evo kakor g. Dolenca dovršeno spremljal na glasoviru, je bilo pač pn4nkovati, vsaj smo temu vajeni, on je tako za glasovirjem doma. Igra „vdova je sama ob sebi bolj sulioparna, videli pa smo, kaj se dá, storiti iz nje, če je v t^ko spretnili rokah. Igralci so jo rešili z jako dobrim vspebom. GoBpici Iva Poiančeva in Hermina Seidluova ste svoji ulogi tako imenitno dovršili, da. sti nas prav popolnoma zadovoljili; istotako gg. Skerlj in A. Vojska. Le žal, da na našem odru tako redko vidimo kako predstavo; kaj je pač temu krivo, ker smo videli, da imamo tako dobre moči, posebno pri gospicab, Dohodkov je bilo nad 130 gld., dokaz, da občinstvo rado dá v tako blagi namen, namreč visoko-šolcem v podporo, in to v Gradci in ua Dunaji. Gg. visokošoleem pa hvala za tako lep in čaren užitek, katerega so nam podali sè svojim tako dobro izvršenim koncertom. —ič, li učiteljskih krogov. — Vesela dneva zborovanja „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" 4 in 5. september sta že davno minula, a odmevi se še vedno razlegajo zdaj v jednem zdaj v drugem listu Neiiri-jetni pač niso ti odmevi, saj so le slovenskemu uči-teljstvu v čast in ponos, a narodu slovenskemu pa v dokaz, da živi učiteljstvo za-nj in ž njim. Tudi cenjene „Dol. Novice" so t svoji 18. št, prinesle o tem kratko poročilo. Sicer je g. dopisnik le marsikaj opu.stiJ, kar bi bilo vredno omeniti. Tako pogreflamo n. pr. da se je Novo mesto jjrav praznično obleklo: bilo je vse v zastavali; da je tudi naše novomeško učit. društvo po nadučitelju g, Fr, Koncili j i pozdravilo došle goste, da si je učiteljstvo dné B. v jutro ogledalo po prijaznosti g. vodje grmako šolo; da je gospica Ana Osa na iz prijaznosti pri koncertu deklamovala in to v občo zadovoljnost i. dr. No, pa on se je vrgel le bolj na kritikovanje koucerta. Kritika ta pa ima očivideu namen ohladiti utis, kterega je ravno koncert napravil na mnogoštevilno zbrano odlično novomeško občinstvo, kajti bui-no odo-bravaje so bile sprejete ne le pevske ampak tudi orkestralne točke ne izvzemši Mendelesohnovo koračnico. Ali je s tako kritiko hotel žaliti slavno občinstvo, češ, je v muzikalnem ozim toli nerazsodno, da nezasluženo pohvalo daje ; ali je hotel žaliti Člane domače novomejke godbe, kteri so pri orkestralnih toČkali pomagali, ali je hotel žaliti slovensko učiteljstvo, ko je rabiviii nek nedostojen izraz modro zamolčal, da B« ni z rogovi nijeden izmej iičiteljstva producirali? No upajmo, da ta dopisnikova disonanca pač ne bo zmanjšala tistega učinka, kterega je napravil koncert v istini na slavno občinstvo, kakor bodo tudi pač v trajnem prijetnem spominu ostali slehernemu udeležencu zborovanja gostoljubni Novomeščani, kterim bodi tudi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. V imenu več učiteljev. V Bubnarcth ob Kolpi poleg Metlike .se je praznovala nedavno nenavadna slavnost. Metliška hranilnica je namreč kupila posestvo Matilde Nemečič, poprej Šuflaj. Po javnem oklicu je bilo 12. sept, t. 1. to lepo posestvo med tukajšnje prebivalce v jiar-celab razprodano. 15. septembra pa je jmpravila imenovana posojilnica slovesno veselico v Bubnarcih, katera je bila jako znamenita. Kmalo po drngi uri popoldan se je pokazal voz za vozom z odlično gospodo metliiko. Gospe in gospodičine, tudi mestna glasba ž njimi se je zbrala pred grajščino, katera stoji sredi vasi v Bubnarcih, v ravnini na lepem prostoru. Vsedli 80 se okoli miz, ktere so stale v senci lepih smrek in divjih kostanjev. Tndi Bubnarčani niso mirovali, V pomen udanosti in zahvalnosti do svojih prijateljev in rešiteljev pokazali so svojo zastavo ter streljali iz možnarjev. Na onih tleh, na katerih nam je bila pred nekoliko dnevi vsaka stopinja prepovedana, in na katerih so pred SSimi leti naši pradedi bili na klopi tepeni kakor tlačani grajščine, se je pa ta dan pilo in pelo ter plesalo. Veselje Bubnarčanov tega dneva ne dá se opisati. Čast možem ravnateljem posojilnice metliške, kateri so tako ravnali, da so »uflajevo grajščiuo razkopali. Gleilé na sedanja slaba leta je res nekaj težavnega, posestva kupovati, ker nam ljuba vinska trta ne rodi. Ali sloboda je le sloboda, za katero so tekli že potoki krvi, in v kateri so sedaj tudi Bubnarčani korak naprej! Bubnarčan, DomaČo Testi. (Duhovniške premembe.) Gg. : JožefGre-gorič, kapelan pi'i Sv. Trojici, gre kot župni upravitelj na Vrh pri Idriji; Anton Jemec iz Suhorja kot župni upravitelj v Podlîpo; Matija Novak iz Semiča kot župni upravitelj na Poljanico; Alojzij Sarec iz Planine kot kurat na Suhorje in Frančišek Traven je posta! v Dobrepoljah prvi kapelan. — Novo sta postavljena gospoda Viljem Mlejuik kot kapelan v Starem Logu pri Kočevju in Viljem Paulu s kot kapelan v Planini. — Razpisana je župnija Altlag (Stari Log) v kočevski dekaniji do 13. oktobra. (Mestna hranilnica v Novem mestu,) Meseca septembra 3895 se je vložilo od 71 strank 27,791 gld. 89 kr.; vzdignilo od 36 strank 5262 gld. 99 kr. ; izplačalo se je posojil 19 strankam 19,430 gld. i skupnega prometa je bilo ta mesec 60.278 gld. 96 kr, (Na novomeški gimnaziji) je letos 237 dijakov, V prvi šoli jih je 77. Toliko jih že ni bilo kmalo. (V tukajšno desko ljudsko soIo) seje vpisalo v vse štiri razrede 212 učencev. Iz Šolskega leta 1894/95 je sprejetih v srednje šole 34 učencev. (Bolnišnico „usmiljenih bratov") v Kan-diji so 31. avgusta obiskali prevzvišeni knezoškof ljubljanski, ko so se peljali biřmovat na Belokranjsko. Ogledali so vse notranje prostore, z vsakim bolnikom nekoliko govorili in se o samostanu in bolnišnici jako pohvalno izrazili. (Novomeška vojašnica) bila je pretećeni ponedeljek na javni dražbi ua prodaj. Bilo je nekaj kupcev. Zaradi prenizke ponudbe najbrže prodaja ne bo obveljala, (Preklic.) Gledé inserata v „Dol. Novicah" št, 17. in 18., prekliiiuje se svarilo pred mojstrom Ant, Mavserjem, ker je imenovano svoto računil ue le za delo, temveč tudi za delavce, za vožnjo in za pritikline pri vodnjaku potrebne. (Nevarno poškodovan.) Ne daleč od mestnega kolodvora splaáili so se vsled vlaka 52letnemu Janezu Lokarju iz Kartelevega konji ter se z vozičkom spustili v beg. Omenjeni, sedež spredaj, ni mogel obdržati splašenih konj, pivdel je iz voza in prišel z glavo ravno pod kolo. Zraven ninogili velikih xmeč-kanin, stisk in obribanj;», pO vsej glavi, povzročilo mu je to tudi zdrobljenje in vtisnenje Ćepine na Čelu. Mož bil je za nekaj časa nezavesten. Zapeljali so ga nemudoma v bolnišnico ..Usmiljenih bratov" v Kan-diji, kjer je našel takoj zdravniško pomoč. Upanje je, da zopet okreva. (Zadnji sejm v Črnomlju) ni bil posebno dober. Živine se je prignalo dosti, a cena blaga je nizka, ker ljudje nimajo krme. — Drugi semenj je bil slab, sosebno na žitnem trgu se skorej ni poznalo, da je semenj; vse kaže, da ljudje nimajo denarja, da kmet ubožava- Ker letos ni nič strui, se bode revščina se bolj pokazala, (Sedma konjska dirka v Št. Jarneju) se je vršila dné 9. t, m. po znanem vsporedn ob veliki udeležbi. Dirkalo je vsega skupaj 38 konj, — V I. oddelku, t, j. pri dirki tri-in štiriletnih žrebcev in kobil (daljava 1600 )») je na cilj prišel prvi Anton Stravs iz Kostanjevice v 3 min. 43 sek. (darilo (200 kron), drugI Josip Prime iz Zagorja v 3 min. 46 sek. (darilo 100 kron), tretji Janez Rebselj iz Škocijana v 4 min. 2 sek, (darilo 50 kron,) — V II. oddelku, t. j, pri dirki starejših kranjskih Žrebcev in kobil (daljava 2400 m) je prišel prvi na cilj Janez; E-ecelj iz St. Jarneja v 6 min, 43V2 sek. (darilo 200 kron), drugi Ivan Kovačic iz Sp. Maliarovca v 6 min. UVa sek. (darilo 60 kron), tretji Frančišek Kovač iz Novega mesta v 6 min. 26Va sek. (darilo 25 kron). — V III. oddelku, t. j. pri dirki konj brez razločka (daljava 2400 m), je prišel prvi na cilj Josip Borštnar iz Št. Petra v 6 min. 40Va sek, (darilo 100 kron), dragi Janez Rebselj iz Škocijana v & min. 46 sek. (darilo 50 kron), tretji Gašpar D e ž m a n iz Gradišča v 5 min. 52 sek. (darilo 25 kron), četrti Andrej Zamida iz Starega Loga v 6 mm. 53 sek, (darilo BO kron). — V IV, odelku, t. j. gosposka dirka s parom konj (daljava 2400 »i), je prišel na cilj prvi Janez Rebselj iz Škocijana v 6 min, 33 aek. (darilo srebrni predmet, vreden 100 kron). (Koča na Triglavu.) Nekterim naših pro-Btejših Dolenjcev, posebno tistim, ki niso Se na Brezje romali, treba povedati, da je Triglav najvišji gora na Kranjskem in je 2864 metrov visoka nad morsko gladino. Naš Gorjanc je 1181 metrov visok. Triglav Vidimo mi od Težke vode ali pa iz Podgi-ada. Krepak in pogumen moja biti, kdor hoče na vrhunec priti; »eveda mora izkušene vodnike inieti, ki ga gor spremljajo. Letos je nek tuj gospod bil tako pi-ed)-zen, da je brez vodnika gor šel, a doli gi'edé je na sneženi plasti zdrsnil, ter v prepadu se ubil, Razgled iz Tn-Slava je krasen, mogočen, 8termé moraš obČuđoya,ti Božjo mogočnost, ko se oziral po mili domovini in ■osedniL deželah, in OČenaš, ki se ga običajno moli gori pridsi, pride tako iz dna srca, kakor je le redko v življenju mogoče. — Ta blagi, vzvišeni čut morai je biti, ki je župnika, gosp. Aljaž-a iz Dovjega napotil, dii je dal letos na lastne stroške napraviti na vrhuncu Triglava močan železen stolp, v kterem ima 4 do 5 oseb prostora. To je velika dobrota z» hribolazca, ki utrujen in prepoten z grozno težavo gor pride, da pre l mrzlimi vetrovi varno zavetje najde, in si tu brez nevarnosti za zdravje odpočije in božjo naravo občuduje. Ta stolp delal je gospod Belec V št. Vidu nad Ljubljano. Napravljen je iz več kosov, ktere so gorenjski junaki po težavnih potih gor nesli. Pritrjen je v tla z močnimi železnimi vrvmi. Tudi skrbno napravljen strelovod se nahaja zraven. — Odkar je stolp napravljen, bile so že dve močne nevihte, ktere pa niso najmanje škode napravile. Itaziie vesti. * (šola brez verouka) je že nekaj let vpeljana na Francoskem. Nedavno je neki okrajni šolski nadzornik povodom razdelitve daril koncem Šolskega leta nagovoril otroke tako-le: „Ljubi moji otroci! Viste veliko bolj srečni, nego smo bili mi. Pred Šestdesetimi leti smo zgubljevali Čas z evangelijem, katekizmom in zgodbami, in naš učitelj pri tem ni razumel nobene šale. Danes pa se, bodite republiki za to hvaležni, lahko učite veliko bolj potrebnih reČij : državljanskih dolžnbstij, zgodovine, zemljepisja, ročnega dela." Tako nadzornik vpričo otrok! In kaj je vspeh te „blažene" šole, kjer katekizem več ne „muči" otrok? Leta 1882, ko je ta šolska postava prišla v veljavo, bilo je na Francoskem 6600 hudodelcev obojega spola, ki so bili stari manj nego 16 let. Potem je raslo to število od leta do leta, in leta 1890 jih je bilo že 8666. Kaka bo še le prihodnjost, ko tako brezbožno vzgojeni otroci odrastejo? Oh, to se bo še bridko zmašCevalo nad celo Francosko, pred vsem pa nad tistim, ki kujejo take brezbožne postave! * (Grozen potres) je bil od 8. do 11. septembra v Honduras. Pri Yatapann je bilo 300 ljudi ubitih, mnogo drugih poškodovanih. Več hiš se je sesulo, neki zvonik je padel po strani. Mesto se je zibalo kakor zibalka. Med ljudmi je bil nepopisen strah. Nekaj dni popřeje je bil hud potres na Yuka-tanu, kjer se je tudi več ljudi in hiš poškodovalo. Sploh letos že od spomladi skoro ne mine teden, da bi se ne čulo kje o potresu. * (Največji most v Evropi) je napeljan čez Donavo pri Crai vodi v Rumuniji. Dolg je 750 metrov, 26. septembra je bil slovesno otvorjea. * (Modras.) Primerilo se je v tirolskih gorah , kakor je v nekem ondotnem listu brati, da je lovec na pisanega modrasa streljal, ter ga v dve polovici přestřelil, Pes skoči k prestreljeni kaČi, polovični modras pa ga v gornjo čelust vgrizne tako, dá je obvisel. Psu je jela glava močno otekati, in, kakor dotični dopisovalec piše, bo kaj mara poginil. * (Ogerski k metj e) so po novi ljudski stranki vsi poživljeni, odkar jih njih vodniki, duhovniki in drugi, poučujejo na ljudskih shodih. Židje in liberalci so spoznali, da je treba tudi njim iti med ljudstvo, ako si hočejo še nadalje ohraniti nadvlado. Nedavno je prišel bivši minister grot Csaky v neko občino, ki je pri zadnjih volitvah soglasno glasovala zoper vlado, da bi jih izpreobrnil. Rekel je med drugim: „Pozabimo, kar je bilo, in v bodoče pričakujem, da bodete »oglasno glasovali." Neki star kmet mu odgovori: „Mi upamo, da bote tudi vi, eksceleiitni gospod, glasovali z nami, i ljudsko stranko." Grof ga zavnie: „Ne tako, t«mye5 z vladno stranko moramo držati, to je prava stranka." Tiidaj se oglasi župan: „No, eksce-lenca, nikoli bi si ne mogli misliti, ďa mare kak katoličan z judi iu prostozidarji držati; mi ne bomo nikoli z drugim držali nego z ljudsko stranko, ker le-ta je prava!" Nato je grof ves razsrjen kmete zapustil. — Tako se kmetje povsod Čimdalje bolj zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Dovolj poučeui se ne dajo več zapeljevati in slepiti z liberalnimi lažmi. * (Sežgana.) V Gyong;s'iiru sta dva otroka na strašen način zgubila življenje. StariŠi so bili šli na delo in zaklenili deklici. Otroka sta se igrala z nžigalnimi klinčki ter užgala postelj. Ogenj se je hitro siril in užgal njiju obleko. Na klicanje so ljudje ulomili v sobe, a otroka sta bila že tako opečena, da Bta kmalu umrla. Dijaška kuhinja. z novim soldkim letom se je precej povzdignilo ètevilo dijakov na novomeškej gimnaziji — šteje jili sedaj 237 — a naraslo je tudi átevilo v dijaškej kuhinji podpiranih tako visoko, da je načelnik v precejšnem strahu, kaj bode. 50 lačnih mladih želodcev nasititi, ako tudi samo edenkrat na dan, ni igrača, toliko namreč jih sedaj sedi okoli dijaške mize. Da je letina taka kakor vlani, ne bal bi se mnogo, vsaj sem skušal v preteklem letu, kako radi dajo živila meščani in okoličani; toda pridelkov je letos tako malo, da si nikakor ne upam pošiljati koga, da bi nabiral za naše dijake. Ljudje sami nimajo, kako bi dajali. — Ker je pa vendarle treba lonce napolniti, prosim prav toplo v imenu ubozih dijakijv tiste, koje je Bog bolje blagoslovil, naj mi blagovolé poslati kacib jestvin — krompirja, fižola, repe ali karkoli — naj priporoče kuhinjo tudi drugim, ki imajo časno blago in srce za potrebno mladino. Novomeščane, Kandijane, te pa prosim, naj ostanejo zvesti s svojimi mesečnimi darovi, naj pridobé še dnizih. Zadnje šolsko leto ste dajali mesečno nad 50 gld. — nadejam se, da bodo pa letos priskočili se dnigi, da se svota poviša. Pa tudi drugi dolenjski in sploh slovenski mladinoljubi bodete brez-dvt»mno pomagali zlasti v letošnjih slabih razmerah, da mi bode mogoče zvrševati nalogo, kojo sem prevzel. Bog Vam plati stotero, tisočero! Dr. Josip Marinko. V Novo Mesto vračujoča se pisma: V juliju: Kočmrlj, Zagreb — Verkehrsinspec-torat, Triest — Janžekovič, Steelton Pa. B. 863 — Jakle, Laibach ~ Kuas, Graz — Beno, Gottschee — Dremšek, Cleveland — Bukove, Munclien — Vovk, Velke Brusnice — Srabočan, Gonobitz — Sodja, Motana — Hrovat, Seisenherg — Markovec, Szeged — Latliha, Treffen — Pastrick, Calumet min, — Smere-kar, Clara St. — Goleš, Chigago — Rudman, Ljub-yana — Bergant, Ljubljana — Plazar, Ljubljana — Rus, Arbanasi Zadar — Smole, Treffen — Dragelj, Wels ~ Kaiser, Ribnica — Sedlak, IU. Feistritz — Dragan, Beaver Falls. V avgustu; 1000 (tisoč) Rudolfswert — Petro Boueglava, Kozare — Šmid, Julovac — Administration d. Magnaten, Budapest ~ Kastelic, Turtle Creek — Cesar Johann, stťl — Zupančič, Laibach — Mahorčič, Offic. Ville Ili. - Belosanto, Arad — Pest-ner Albert, Sittich — Marija Mišič, Staritrg — Marija Mavš, Mokronog — Nikola Reba, Ried (dva) — Feldstein, Treffen — Radešek, Smithton Pa. 20 — Franz Migič, Usora — Matija Ucman, Federal Ale-gheny — Johann Kolar, Ingolstadt — Šandor, Wels — Pinter, Adelsberg — Marija Priuo, Karlovac — Anton Kike], Miteldorf. V septembru: Mizi Widrich, Rann — Marija Saje, Semič — Janez Srir^brnak, Aurara lili — Martin Lesar, Manistique — Johann Novak, Zara — Erež. J,, poste rest. Celje — Bortolo, Ratschach — Franz Hočevai', Fiinfkirchen — Eduard Pajnič, Benkovac — Alojz Kambič, Skocijan — Vodošek, St. Lorenzen ~ K. V. T., Rakek — Pežak, Jahn Park Jona — PeČavar, Kleis Ave — Stariha, Chicago — Gazboda, Allelienja — Franz Migič, Usora — Mark Puwik, tían Francisko -- Frank Bohte, Heengin — Jos. Šusteršič, Oernembl — Maria Blažič, Graz — Paul Bosse, Frankfurt — Janez Poreber, Zagradec — Janko Predovič, Mernik — Parim Luigi, Esseg — Gričar Miha, St. Peter Krain — Jožefa Stanič, Meid-ling — Franz Deleščak, Agram — JeleniČ, Cresled Butte (dva) — Šnstaršič, Colomed. Listnica uredništva. VeS T ftd o v cd 11 i m uikai : Varata se. Poslano od 2Í). juuija, na željo dopisateljav uisuio uadaljei'ali, ktert j« užalilo, da se olDčiufllii zastoj) niti za jeilno tučko ni zmenil; tuili ao se nadejali nove Tolitve, ker je že takrat éris potekel ter so se izo^'uiti hoteli očitanju, da kdo zđražbo dela, — NoTem« odboru hoiejo potožiti, Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: G. župnik 1. PlevajiiS 5 gld.; g, župnik Mat. Jereb 10 gld,; g, župn, Jofi. Kome 5 gld,; ZapuiĚina g, žiipn, Lnkauua 10 gld,; Neimenovan 10 ^Id. ; g Kaatelic M,, kapi. 2 gld, ; g, Andr, Ka-Inn 10 gld.; g. A, EoOevar, župn, 5 gld.; g. Ig, Okoren, župu. 2 gld,; g. Iv, Koniljanec, pruf, 5 gld. ; Neimenovan 15 gld, ; Neimenovan duboveii 2 gld.; g. ailj. ékedelj ů gld.; Neiruemivaiia goKpa 2 gill. ; g. dr. E. Slane za oktob, lû gld. ; g, prelat dr, 1. Kulavic 5 g!d. ; g, uĚ. I. Zavrl 2 glotem hlev za troje živine, svinjaki, žganjarnica n drvarnica; okol hise je sadni vrt, za vrtom pa pri treh oralih njiv in zraven na novo z ameriškimi trtami zasajen vinograd, obsegajoč 360 kvadr. sežnjev. Vse skupaj je blizo farne cerkve, ter se proda radi boleliaiya gospodinje. (208—2) Natančneje se izve pri lastniku Ivan Gliha-tu v Arii6ah, jiošta Breíice na Štajervkem. KoTMUMto ; OdsoTonii anđnik Jotip Bnkovië. — Udijate^i, ulo^iuk in tijiku' i, Krajao.