rmiuiAklU up*«?mlJkt p*
»tuii: -'to 7 & Lawndahi »V.
0fQca or »ubUcatlsa: 2<WT Bo. Uw»dsW> »n. T«4#i>Uuu«; Lavrndal« Mil.
GENERALNA STAVKA IN VOJ
J HO STANJE NA BOLGAR-
i Berlin, 6. jan — la Belgrada javljajo. il« je nu Bolgarskem lz-hruhuila generalna stavka iu takoj nato je vlada proglasila vojno »tanje po vsej drla vi. vsrok slavke ki nemirov, ki se ponavljajo ie nekaj meaeeev v Sofiji in drugih krajih Bolgarske, navajajo vedno bolj naratčajočo draginjo.
MONARH ISTI I&ČEJO iSKEO* PRINCA SA KRAUA.
IDunaj. lz Budapežte je prižla veat, da je ograka inonarhistična stranka pričela skrivno propagando v prid angleškemu vojvodi Connaughtu, katerega bi rsdi imeli sa kralja na Ogrskem. Sedanja vlada v Budapešti indirektno podpira to propagando. Večina sedanjih miniatrov je mnenja, da edino Anglija more rešiti Ograko ekonomskega propada.
Brno javna avaae ao uničene; pani-. ka med neukim IjadUvom je velika.
POTRES SO OBČUTILI V MHO-OIH MESTIH, VSČ OSEB UBITIH.
M, da ae kar kadi jetnikov.
Bili so celo odborniki v organizacijah, da to lažje vršili svojo "službo". Nekateri so bili aretiranj da se zakr^e njih detektivstvo. Tekstilni delavci . stopili v stavko is protesta proti gonji.
jondon, 5. jan. — Današnja de-a iz Moskvo pravi "Rdeča ka-erija je dospela prod Tagan-• in MarijopoL Novočerkaek le vsak čaa. Naša konjenica je iplrala Likajo in ujela 6600 I. Denikinove Čete beše od Cent v paniki proti Tikorjetaka-provineija Kuban) odkar amo odrezali od Rostova na Donu stisnili od dveh atranl Pot v rkaaijo jcadaj odprta od aeve-fchoda. — V smeri proti Ber-Lnaku (na obali Azovekega pa v TraiWkavkaziji) amo o-Brali železniško postajo Maka-|o m v smeri proti Marijopo-■užnovzhodno od Jekaterino-m je padla v naše roke poata-Enovita, 20 vrat jušnoaapad-m Juzovke. Na ondotni fronti Kjeli 1100 moš in vplenili 22 M, 62 strojnic- in veliko dru-| materijala "
kriz 5. jan. — M. Alekselakij, kjšnji zastopnik Denikinove ■Ksaitfka vest, da je bil Deni-fatrmoglavijen in nadomeščen ineralom Romanovskim, kakor pilo v soboto poročano iz Mos-
lorpat, Estonija, 26. dec. (Zadalo). — Iz Batonije in Let-i ae ako raj nič ne poroča, da h obeh tok baltiških republi-| aodalistični /Hadi na krmilu.
Mehiko, Mah. — Silen potres, ki so ga občutili v mnogih mestih, je ubil mnogo oseh in uapipvtl veliko škodo. Potreauo središč sc je najbrž nahajalo v bližini ognjenika pri Oriabi. Po acdaujih poročilih so potres najbolj občutili v državi Vera Cruz, dasirjivito so občutili gibanje zemeljskih plasti povsod v republiki. f Iz Gordobe poročajo, da so do-zdaj nažll do trideset nirtveeev v vasi San Juan Coscomatpee. Izničenih ln razdejanih je veliko lilž. V Jalapi, ki se nahaja severno od te vasi, so našteli petdeset žrtev potresa.
Zveze v potresnem okrožju ao zelo pomanjkljive, radi tega je nemogoče dognati natančno število žrtev. Iz San Juana ao poročali, da ao občutili potresne sunke Še prihoduji dan. <
Po informacijah e observatorija r Tak u ha j i so bili trije potresni sunki. Prvi sunek je bilo občutiti v soboto zvečer ob 0:45, ki je trajal pet minut. DrugI sunek je bil ob 10:26 zvečer, tretji ps ob 11:01 DrugI sunek je bil kratek, toda silen. Zemeljska po v rži ns je valovala gorindol, kakor da hoče raz-počiti. Tretji sunek je bilo opaziti le na seismografu. r Med nevednim ljudstvom je nastala velika paniks. Nekateri [ljudje so bežali v cerkve, Siroma-hrt Ita diitui "ia? mislili, da je Bog poalal šibo, da jih tepe, ker ne po-znajo naravnih vzrokov, ki povzročajo potrese. Tam so popads-11 na jcolena in molili, ker so mislili, da bo molitev ustavila potresne sunke, mesto da bi pomagali Žrtvam, ki so zdihovale pod razvalinami in podtrtinami
V glavnem mestu je potres povzročil razpoke v hišah. Med prebivalci ni bil nihče ubit ali ranjen. Strokovnjaki sodijo, da je potres vulkaničnega izvora, daairavno ue povedo redke brzojavke, da jc ognjenik Orizaba pričel bruhati iz sebe, Velika ognjenika Popocate-peti in ikstlaccihiiati poleg glavnega mesta nista kazala ob Času potresa najmanjšega izbruhnega znamenja.
an6leski železničarji so q0uli pakt.
Morda ga rešijo U teden, moidal Turčija je tudi na operacijski miii.	<
AMERIKA NI VEČ V VRHOVNEM SVITU.
Ponudba vlade aa aoramnarao povišanje plaAe je odklonjena.
IRCI pozdravljajo občih-ske volitve.
London, 6. jan.—Angleška vlada je po dolgem Čaau predložila organlaaeijl železničarjev novo plačilno pogodbo, toda železničarji ao na javnima shodoma v Londonu in Northamptonu odbili pogodbo. Pogodba vsebuje povišanje plače, ki pa ni enako, temveč gre po stopnjah in nekateri delavci bi dobili komaj 56 šilingov ($14) tedenske mezde. Plačilna leatvica narašča sorazmerno z naraščanjem cen za življeneke potrebščine in zopet pade, kadar padejo oene.	-J
Vlada smatra, da ponudba pomeni povprečno povišanje 100% predvojne mezde, ampak Železničarji ao odgovorili, da nikakor ne zadostuje iv sedanjih draginjskih razmerah. ■ T-V .
l*ari^ 5. jan. — Ta teden se ponovi tajua konferenca zaveznikov v Londonu. Navzoči bodo Lloyd George, Cletueneeau, Nitti in Sei-aloia in Venizelos. Ameriški poslanik VVallaee v Parizu jc danes obvestil vrhovni svet, da naj bodo vai sklepi na konferenci označeni s formulo "zavezniške države" in ne več u zavezuižke kt asocilra-ue države" kot jc bila prejšnja formula, la tega eklepa "Reho d« Pariš," da Amorika ne mara biti več oflejjelno zastopana v vrhov-nem svetu iu tudi noče biti odgovorna sa zakljuMj ki bodo sprejeti. Amerlžki poslanik Wal-laee bo kljub temu prlaostvoval sejam sveta, toda le kot "priča" ali "opazovalec," ne pa.kot dele-
&ajvažnejša dva problema, <a katerima s«' bodo aavfumiki bavlli
tTtedeii, sts Reka ki Turčija, ta
Kima javljajo, da je ondotno vladno časopisje pričelo priprsv-jati javnost za sprejem j|H|k| novice, ds se d* Annuniijeve sanje ne bodo izpolnile.
Dalje se poročs, da bodo ae vozniki ustanovili mednarodno komisijo za vladanje Carigrada ln Dardanel iu na čelu komisije bo Američan, če Združene države sprejmejo mandat.
DOŽIVLJAJI PORAŽENEGA KANDIDATA.
Sledeča dngodhlca bi spadala med ipise Marka Twalna, ali ker se je resnično »godila ln Je pra-vil no zaprisežena In registrirsna kot uradni dokument, mora spadati med dnevne vesti:
Clarion, l»a. — Neki patri jot v tukajšnjem okraju (ime naj Ik> velikodušno zamolčano), ki je kandidiral za lokalnega uradnika, e v smislu zakosia, ki zshteva, da mora vaak ksudldst predložiti sa-priseže u izkaz svojih izdatkov zif volilno agitacijo, podal sledeči seznam s
** Izgubil aem 1841) ur dobrega spsnja, ksr aem vedno mlsIH le na volitve. Isgubll aem dva spred-ija zobe v živahni debati s proti kandidatom. Dal aem eno tele, štiri koze ln pet ovae za pojedine v okolici: dal sem dva para hlačnih naramttie, štiri obleke Iz kalUta ki pet dolarjev v gotovini Poljubil sem 126 otrok, 40 starih devic, pet "alamnatih" udov in štiri o-može ne žeuake Post s vil sem žtiri peči, zakuril 14 ognjev gospodi n jam. prehodil 4076 milj. atianil roke 9606 oaebsm. povedal 10,101 laž in še bi se natisnili vse bese-de, ki sem Jih Jzblebetal na. volil-nih shodih, bi se lahko napolnilo KIO0 atopeev. IdeUšil sem ae 16 miš Jonov »n podaril $60 za mi« Jonarje r tujini Mil sem ogrlžerj od m p*>v in končno aem pri vo-Hi veh — propadel sa *A3 glasov."
beh zaradi pono^me zmage delavskega kandidata pri izrednih volitvah y Yonkahiru. V treh slučajih izrednih volitev je zaporedoma zmagala Delavska stranka. Stari političarji odprto govore, da prihoduja vlada bo delavska.
Dubiin, Irska, 6. jan. — Vlada je razpisala občinake volitve po vsej Irski za 15. januarja. Voli-tve bodo zanimive, ker bodo pokazale moš republičanov. Sinfaj-novci (republičani) ao prepričani, da zmagajo na vsej črti. Edino, kar rferbi slnfajnovee, je dej* atvo, da ae udeleži volitev irska Delavska atranka kot aameefojna atranka, ki morda razdeli republi-Čansfre glasove. To bodo prve ob-čitiske volitve na Irskem laza čaaa, ko se je pričela spojna.
■sorda zato ne, ker eo letaki ao-^fcti v koaliciji E buržoazno Hpšino. Letvija še nima parla-Hta in po zaključku sedanje He ga tudi ne bo imela toliko Ea dokler nt njeno oaemlje iz-Kznjeno po aovražniku in šest Bseccv po izpraznitvi ae vrle pr-■ splošne volitve. Na drugi stra-I ima Katonija ustavodajno BupŠčino, v kateri sede večinoma Bcialisti in vlada je izključno v Bkab socialistov, ki pripadajo Ksnentu krilu. Estonski levokril-ki eo prijatelji ruskih boljše-kov, seveda niso zadovoljni s ado ln jo neprenehoma napada-, da je "buržoazna." Toda kdo« Munije delovanje te vlade, mora či, da je imjradikalnejša vlada Evropi za ruskimi boljše vi ki, a sterilni jo pravkar sklenila pre-irje. Vlada je vzela graščakom mljo (oziroma je to oklenila tupščina), aa katero pa ni nobe-e odškodnine, temveč je direkt-i konfiskacija. Kar je Katonija red vsem agrikulturna (poljedelca) država, nima kaj socialist-iti izvzemši aemlje. Kmetje tvo-s 85 odstotkov vsega prebival-va v novi aoeialiatttni republi-s in zato je agrarna rekonatruk-ja glavni problem estoaske vla-
BEROER O SVOJI DBtUU-CITVI IZ KOVORESA.
New Tork, H. T. — Ce mi kongres ne da sedeža kot Članu trnala-nižke zbornice, lwm prihodnjo jesen Izvoljen kot governer Wiseon-aina in kasnjeje se vrnem v VVsshington, kot seimtor,H je rekel Vietor Berger, ki je bil izvoljen kot socijaliatični kongreaulk v Mllwaukee na shodu v Manhat-taškem llceju. Shod je obdržaval na potu v Washingto«).
Berger je kritiziral poroto, ki ge je obsodila na dvajset let ječe, ker je opouiral nabornemu zakonu. IijaviljK' de je pet ln dvaj-deset tisoč vollleev, ki ao ga tevo-lili v kongrea, iajaviio, da ni kriv. V primeri a tem pravorekom je pravorek dvanajstih farmarjev
sehat je sa statvo armado 280,000 moi.
splošno vojaško važbaaje in ras-
weehington, d. 0. — Pododaek v vojaških zadevah jc Izdelal predlogo, po kateri bo štela "tsi na armada 280,000 mož. Dalje določa aplošno vojaško lzvcžbanje in milico pod državno kontrolo ia narodnim nadzorstvom. Druge določbe ao alaeče: Vojaške posadke v premorsklh kolonijah.
Znižana toda efektivnejša vo-jaška sila za vojaške potrebe.
organizirane reservs ae vpore« bijo v alučaju potrebe le z dovoljenjem kongresa v
Narodna atraša v rasnih državah poatoji is proatovoljcev ln alnži aa pojačai^e regularne armade v alučaju vojaške potrebe
Generalni štab ae razdeli v dve skupini. Ras skupina izvaja priporočila vojnega tajnika, druga ja pa e šotami na bojišču
OBLAKI SO PRVIKRAT ZA
kbili solvcb od leta
mi
tarna, aria — Od leta 1674 ao oblaki prvikrat zakrili aotnec v nedeljo. Deževalo je vea dan.
Mehiko, Meh. — Pri Teotihue-ii mi so odkriti novo piramido, ki t mnogo večja od ntlčne in luni-e piramide. Strokovnjaki, ki pre »kujejo oatanke clviUaacije b avne dobe, ebdijo, da napravijo novi piramidi selo važne odkrit-s z osirom na Toltek.
zgasije eazlote ma ea-h(assmrmm otočju.
Baltimore, Md. — Na otoku <*ew Providenco, ki »poda med iahsmako otočje pedjkrtUk« rhovno vlado, rszlože šgaaje, ki » pripeljejo tja trije parniki ia brušenih drže v.
hew tork, m. t. - Wllliam II. Taft, bivši predsednik, je prerokoval, da bo kengree sprejel ligo narodov a pridržki. Govoril je na javnšm shodu
velika nezgoda va
St. Jaaapk, Ma — Osnimi vlak Ckieago Great Westen» je skočil Mizo Wyetka ras tir. Pet in «»aem-deaet oeek je bilo ranjenih In <ma ubita Nezgodo je povzročila zlomljena tračna s Vosovl ao stekli doli po nasipu ia voz as je
BjHpKC:,.	.



P108TCT1
PROSVETA ! DOPISI.
CLAfltjX> ILOVEM8KE
I AHTN1NA HI/JVKNSKE NARODNK PoliPOKNK JKDNOl K
belkih dobrotah, k
vem stslilli in
__Irtoffat - se vntfaj«
NvohlM: Zodiajea« 4rU». <isv*o Ojk^) !® 5 u pel lato tofffio sa trim«#e«; Chu^ $4.50 m
12 o<fei poi i'
kt., 91 40 /a
to m
M nt, k*r IM a tik •
-fHOSVETA-
SM7 S«. Uvodal« Avmnm.
"THi P)LiGHTENMEim
al A* SU*mU Hatfrrril f rntfff 9«
fpp |pe vip ■	----T .L _ ___
JtetitisBUf*
Advertkinf raU* on agr—meni.

Chlcgo) and ('anttde $4 W*t
7.oo®5r r««
Klbert, W. Va. — Slovenci mi Beljeni v lukajinji okolici amo le vedno med živimi. Tukajšnje društvo It. 366 »NPJ napreduje | ae deati dobro, razumno da po velikosti tukajšnje naeelbine. (posebnih novic ni nič tukaj. O-meniti M bfcio, da ae mi je senjslo, da muo imeli tukajšnji rojaki aa-jo, na kateri ae je ukrepalo, kako bi zgradili "Kranjsko cer-kcv". Toda žel, da kino pogoreli pri volitvah oni, ki amo bili za eerkev. Na to je prišlo na dnevni red glasovanje, da bi poslali nekoliko pomoči listu, katerega as po P. K. Z. piani^i prijemlje jeti-ka. ln tudi tukaj smo doživeli
sli
i toj zabavi. Tudi naša dekleta ltalko. kot vam ona friporoeu, in naai fanti niso pozabili, ,kako prišii bodete do zaželjenega cilja, ao brusiiš	podplate ol. itboljfcanja tužnih razm*r, v ka
zvokih izvrstne naše iov.-^ff jt.rlh se UShaja	de/avec.
godbe 'Bled'1. Marljivi jodel jim Podpirati moramo na« edini niso deli miru.	Uivski dnevnik v aedauji draginji
Na vsporedu je bila tudi šalji- tiska in papirja in v gonji, ki se nh enodejanka, kj je povzročila] je pričela zaper delavske časopi-
neprkfljenege smeha bave.	V4 I Končno noj Še omenim, da se
■$er je že znsno slehernemu ro- Ljjukor ne atriujam z onimi do joku, zakaj se bori organizacija Luniki, ki priporočajo gl. ured JUZ da se bori za pravo demo L^ fla izpustit spine humo kraeijo in popolno svobod^ vseh I ristiČpe vsebine, kot j*' n. pr naJtffc, rojakov v steri domo-1 Q»j£ltt in podobno, iz lista in pp-vini, je liala sveta dolžnost, ra|,j\ dotični prostor za kako da podpiramo to organizacijo drugo bolj primerno kradivo <> gmotno ln moralno. Vsled tega a-1 rrypjem tofi^o, da ipmjo tudi oai i »t* liram na vse rojake, ostanite Uiutel ji, k| ljubijo samo resno uu.ivc.ij4* nadalje zvesti svojim načelom Ltiv0) pet dnevnih številk in ae-H™^*. • S,s	kiiTT«'7« i» principom, katere ste pokazali Lto pa vendar pustijo onim
da^ie noši je oomoč T^iko aiacf po- ustanovitvi te organizacije	ki ljubijo zdrav in pri
Uk0 'H™** humor. f£ftre humoristi*,-
druge dr;.., , vtuki; M I
, fnlljt
Da se to izvrši pa iti treba oi kajti proti temu .so abaolut tilej, pa vendar se mu svetijo 1 kadar govori o revoluciji, ' J ve, če ne misli tudi talrat nal rosa.	E/^^^^raVfl
Na redni seji podpornega tva '4Brez glava" je bil i*f|
lika in po > urade, pa odklonit je ravno J vse jMtviftl,•tMMIft zmj Zdaj .si pa predstavljajmo |
|tui in d i joni članov, pojem pa sjj| kaj bi bilo s tako državo, ntriga vodstvo dobil v roke J
HBlH J.....
JEKLARSKI TRUSTOVCI BODO PODPIRALI KANDIDATURO GEN. WOQDA.
ko rszžslostilo in v jedilo, da j sem v sveti jezi — prebudil.
V neki zadnji številki sem o-pazil dopis iz Barbertona, V ke-| terem poroča izid ssjs krokar |akega društva. Ko sem ga preči-
|ste, kot'ste dosedsj.	|u0 stfvo je ravno tako potrebno
V tukajšnji naselbini se je se- L0t je pa drugo resno.
Nekaj pojasni glede d| s Ido 191
dsj pričelo veliko gibanje %a\ zgradbo "Slovenskega doma' Pred kratkim se je vrttie konfe-] renca ne kateri eo razmotrivali o tem načrtu, katerih je bilo pre-|
Camikareki agentje tnwtOV«kega ČMOpUja BO že na-1 tal, sem si rekel, ds sva z dopls.U; ^^hVei ratfMlf ter o dru aUvili gvoja trobila in so pričeli trobentati, da	nalnegaUih podrobnostih.
Hobnejši kankidat za predsednika general Wood, ki ga $pol|| |edno čakamo, kedaj asi ™	0 t€m rarprav
enkrat apeliram na vse rojaka, naročite se oa dnevnik "Prosveta" ker je najboljši učitelj za delavce zagovarjajoč de lavske interese. — Martin Mihe
Opozaf jam ro-okrožne državo dvorani drugi uri
V ta namen poročajo, kaj je general govoril ob raznih F ^ ^^ oal - Kot v od jirilikah glede nepokoja v industriji. Tako poročajo, daLovor nekaterim slovenskim tt-it mkel pri adt eairanju legislature v Coloradu: v , Uum v Ameriki, ki vedno pridi-"Precej n^ega nepokoja prihaj. iz delavskih v*. U- ^ ^^u. . Toda pri potovanju skozi nemirne pasove sem se naučil, L,uži pi-II10 katerega je dobil« da je 95 odstotkov amerilkih delavcev odkritosrčnih, ob Loja žena iz starega kraja, 8tor-mnogih prilikah pa gospodarijo agitatorji."	i« pri od svojega brau. Pi
Da stoje trustovci za generalom Woodom, dokazuje ITukilj pri Ha8 w vse,»v brzojavka, ki je izšla v Chicago Daily News:	giblje, ker v teh razmerah, kakr- ^J?**__
"Republikanski političarji so v glavnem mestu danes fee so sedaj, ni mogoče več «ve-	^ H
vzbudili zanimanje sporočilom, da so se bogati Jjudje k	vTiit if ^	^	^	t
povsod v deželi, o katerih pravijo, da jih je petdeset, zdru-	^
žili, da delajo za generala Leonarda Wooda, kot republi- kcr prinmiijkujt. aurovin.	™u	po.nostevilno skupne se-
kanskega predsedniškega kandidata.	p0 enem letu svobodne Jugo- hl ^ in bolje m ;bo uregni5iia je v*h tuka«h slovenskih pod-
"Opozorili so na dejstvo, da niso na zadnjem zbo- siavije, lukor so v pričetku »no- Lwift^lja.	pormh dn^tev m	ti^
ro vanju zaupnikov republikanske stranke v Washingtonu ^	.tL
podporniki generala Wooda napravili nobene, tajati iz ^^ ^^	^ ^tf "V
fakta, da je bil pokojni Heniy Clay Fnck iz PlttsburghaLvojo krvavo zaslužen«, plačo .H|gromadijo miijone,	revni delnvci|d*1^ družtvenili ^ sej .m drugi, iti N*w Yorka zelo zainteresiran za Woodovo kandidaturo, I gre v trgovino z namenom. 4» u
tanl poti do uresničenja naših ci-|Pričetek seje
Ijev in načrtov. Ne ozlrajmo se popoldne. HIP^^^H I 1 a strankarstvo ali politično pre- Na dnevnem redu imamo yeč pričanje in tudi ne na versko zelo važnih točk, katere bo treba naziranjc. Pri tem tako velevaž- rešiti, kot n. pr. o zadnjem shodu nem delu, nas inora družiti samo ki ae je vršil v tukajšnji naselbi ena vez in ena miAel, to je, "SHo- ni. Apeliram na vse rojake v 4ej venski narodni dom". Kako zelo naselbini kakor tudi v vseh bliž potrebujemo Ovoje lastno narod- njih naselbinah, da se udeležite te no poslopje, o tem je sploh nesmi- seje v polnem številu. — Tajnik.
ker je že itak vsakdo o tem prepričan. Vsled
rojake,
Franklin, Kani. — Opozarjam
gromadijo pa moramo
garati kot črne

živine
[prireditev. Kajti lastnik te dvo-
Steei kompanija v New Yorku, George W. Perkins in William Prodor te Cincinnatija, vsi dobro poznani »a fl mujčnem polju, uvrščeni v Woodov tabor".
* To odkritosrčno besedo povedo tako jasno, čigy fca» didat je general Wood, da je vsak dvom izključen.
ma delavec, denar. Ko mu pokaže I ^f^ h[ "	e~nkrat toTi-1 do,l?im1° Slovenci v tukajšnji na-
denar, katerega je prejel kot £' dm^im	^ ^J
|svojo tedenako plačo, si ga ogle-1 poJem J^skroLio^preži-1-
da z povečevalnim steklom in po- ^	^ nid ne. ^^ To »Mor «Wo Wo leorm
t^m ga vrne z opombo da nI nič ^ „ „ borili in kakor VHe iz>k« S
m je slabo žigosan. - „le(Ju w ^o že, da dosežejo ti- len bl ,«®«®teno prirejah dnifit-
d č	lč l 14 od vene 8CJe* ta nu',,n PriS^
mm** * ^«i« wood	ite^s;
Kieaim aanaiaai.	. ^	. . Utampilje in po enoletnem prt>me-Liti velik Ur s koZarcem vodo. Apeliram na vse člane tukajS
Seveda se razume samoposebi, da tirti, ki bo zastopal tu je ta pečlt popolnoma izginil. To ^^ ker ^ cenf> vgem njih slovenskih podpornih dro interese jeklarskih in drugih trustovcev, ne more varovati Denar so žigoaale razne Un^%| iiVi4#nshim potrebščinam posko- *tev- .df M
koristi delavcev in farmarjev. Vprašanje je le, če delavci ol,laHti in	čile za dvakratno ceno.	kftefn h?mo	o tej veievaž-
nuiihtj uuttvuv lil ABIIUMJOV. - , Til, J J,' , . . , hn vsled tega je bila kontrola po- T_ n<»dMi«h delavskih razmer ni 8tvan ~ !«0»tane naj nihče,—
in farmarji razumejo to resnico, ki leži na dlani in bodo lnomg n*J u in .veliko d*.raz^di da Jk tajnik dmžtva "Rožna
pri predsedniških volitvah uravnali po tem spoznanju tudilnarja je bilo vtihoupijenega iz J^tb^^ p^ edi-	št. 92 SNPJ.
svoje glasovanje. , drugih držav ki so nastale v ok- UQ ^ z organizacijo ln sicer do-' -	- -....... ...... virju prejšnje Avstrije ln tiho-'
Trustovci so že zdaj na delu, da izberejo kandidat%[^	Xjbro politično m tudi; strokovno
o katerem so prepričani, da bo ve^ ^^ n^
resi. Oni ne poanajo prav nobenega kompromisa ali po- nobene veljave več. — In pri t en- kaildidate, katere postavi delav-lovičarstva, ampak pravijo, ali zastopaš nas, če ne, te i«	prUndet priprost dela- Rka Mtranka, VMki interesi nsj
ZZ ^^^	ker se največkrat prigodi, da volijo HVoje sutotmike in ne na-
denar, ki ga je krvavo zaslužil ^ I »potnikov. Delavski nasprotniki ^H^HHP ■■ ■■ I ki jo njegov edini dohodek, ni nič go^ovo nt bodo volili delavskih Ententina rahločutno.t je res občudovanje vredne.— vreden ln ga nihče ne mara. ^ I kandidatov in radi tega mi je ne-Brzojavke i* Evrope pripovedujejo, da ne bodo zahtevali, |	razumljivo, čemu bi mi delavci
da kajzer pride pred sodišče, dokler ne bo podpisana mi- "" * "	......
rovna pogodba. Kadar bo podpisana mirovna pogodba, nam bodo mogoče povedali, da se zdaj ne izplača soditi kajzerja* ker je stvar končana. Rahločutni ljudje niso] nikdar v zadregi radi izgovorov.
veti, naj razumejo bogovi. In po- j tem še kričijo, da je svoboda.
e ■; i\ I Komentar prepuščam vsakemu poaameznemu Čltatelju. — John BernflL t '
Oleveland, 0. —Kakor povsod.
Bivši senetor je šal med preroke. — Bivši senator I tako tudi tukaj nekateri tožijo o James Hamilton Lewis je dajal, da bo^ demokratična|»»riU /imi, ki je sedaj menda «.»-In republikanska stranka pri prihodnjih volitvah
kompromise, da porazita delavsko, socialistično in vpako u^j pa it, občutimo pomanjkanje liberalno stranko.	svetlih okroglih dolsrjev. Drugi
Po njegovem mliljenju morajo magati	JiS
političarji, če ne drugače, bo pa pomagal kompromia.
V < 1 J! ■ ."»a -i;	MMM^MMMMMM.	#	•
Probibtcije napeljuje vodo na mlin privatnih interesov. — Zvezni plovbeni odbor je razpisal prodajo 108 nemških ladij, ki so bile internirane v vojnem času v ameriških pristaniščih in ki nosijo skupaj 260,000 ton. Odbor ja prišel do prepričanja, da uapeineje obratuje tovorne ladje kot pasažirske, ker se boji, da bo na vladnih ladjah prepovedano točenje opojnih oijač, ker stopi kmalu narodna piohibicija v veljavo, če ladje pokupijo privatni kapitalisti alf podjetniki, bodo na njih lahko točiti opojne pijače, ko se ladja oddalji tri milje od ameriškega obrežja.
V tem slučaju vidimo, da prohibicijs koristi direktno privatnim interesom. Ce bi vlada obdržala ladje, bi ne mogla konkurirati privatnim |>odjetnikom, ker bi na njih ladjah točili opojne pijače. Podjetniki in družbe, ki obratu u jo ladje in parnike, so gotovo zagovorniki prohibk ije.
jo. — Nekateri ln ti so vedno bolj redki, pa o tem, kar aedaj jako teM: dobimo, namreč o darovih prohiblelje.
V nedeljo, 21. decembra, je M^lPiiig'	okrožna or
gaulsaclja JKZ veselico v korist blagajne late organizacije. Udeležbe pa ni bila taka. kot ae je pričskovslo. Ksj je vzrok tema. ml fd znano. Največ bo gotova e#»| dsnjs neznosna dragiaja. ki je u-darila še najbolj delavske aloje. Program je bil vas akoai zauimiv le nikomur, kdor ee je udeležil ta prireditve, ni bilo žal. da s« je a deiežil Ksjti naše vrle republi-Čankc ao. lahko rečvm s mirno ve-■H
nas isnensdile s Izvrstno pa-utrcžbo In dobro kuhinjo. Ae ae. dsj ee mi sline redijo pe vseh ne-
volili nsše nasprotnike, ki gotovo, ln je tudi smešno pričakovati, ne bodo zagovarjali delavske interese. Vsled tega opozsrjam vse ro jake, na dan volitev na volišče in odločili bomo z glasovnico v roki, kake bodo nsše razmere v pri hodnjem letu. Vse drugo je ps največja nesmisel in sploh beda-rije, ksr kak dragi priporočs ali pa raslega. Kdor ksj drugega priporočs, sli js največji delav ski nasprotnik, ogiednh sli pa nores, ki spads v opazovalnico za umobolne. Vsled tega ne poslušajte nob»SW " ultra-radikalne v", ki bešejo saneati s svojo bedarije le nselirja-vo med delavstvo. Nsjbolje m \-sakemu takemu pokasa-ti vrela in me odločno deti razumeti. de je neemieelno o tem mA* sli t i In govoriti, v*
Kot večletni naročnik in vesten čii m tel j "Proevete*' ae mi vidi ]M.irrl.no omeniti, da ja edino u list pravi delavski liat. ki v resnkd prinsla izbrano gradivo aa delavee, is katerega se Ishko »arfKtBfmf i« Isobrs/UM jo Ta list je prsvl borlt^lj delsvatvs V 'Ameriki. Radi tega bi moral biti sleherni rojak naročen na U list. Apeliram ne vse rojake, naročite se na "Proeveto" ln tejle jo pesno in premišljeno. Is-pre videli bodete, da jt ne pra-
DEMAGOO
"Vi, izdajine deteVikeSe ljud atva, strahopetci, Šovinisti, hlap-' ci buržoazije, zagovorniki kapitala in tati proletarski čast i f Vi ste krivi, da zavezniki ruskih bo»ljšc-s-ikov ne puste pri miru! Vi ste krivi, da boljševiki niso zmagali v Nemčiji in končno osvojili že ves »vet! Težka obsodba vas čaka za to, ker ste nastopili proti kr-kr-krrrrvsvi rrrrevoluciji v tej držsvi, ki bi ae gotovo dobro ob-»esli, če — Če bi bili vsi delavci pametni in zložni. Ali, oh... Vse izdajalce je trefoa pobiti, vse bogataše in vso goapodo, ki ve<}d več kot kramp ali lopato vihteti, pokončati jih kakor mlazme. ker oni bi najiožje vse izvršili, pa nočejo." Nekako na tak način je Miha Intriga metal Iz sebe strup sebi enakim tovai^em, ki so gs poslušali in stiakali pesti, škripali z zobmi iu strašno nervozni s strupenimi pogledi švigali so ua vse strani, kakor da iščejo nekoga. Intriga vidi, da ga tdvarši zvesto poslušajo iu ker je Idi prepričan, da nI nevarno, je vrgel klobuk ob tla, da ne prah vzdignil. Udaril je s vso močjo s pestjo po zidu. obrisal si je pot, nanažil si je nos, obliznil prste ln zopet bruhal samo revolucijo Iz sebe. To je bilo strašno, grosno, noben pisstelj ne bi mogel tega junaštva dovolj ni* t sočno opiaati. kako Id H jaz. ki •em samo ubogi čevljarski pomočnik. Zdaj čakajo le ssmo, ds Italijanski boljševiki napravijo revolucijo. In naši tukaj jim bode pomagali - - atokati!
efttgoslsn i js mora biti strogo se> eielistična in še araven komunistična države. In to s izmenjevsl-nim sistemom pre< dsaes. To nas
2. Zadnje leto je^bilo kazno nih nad dvajset tisoč oseb radi tega, ker niso izpolnili vp fialpih pol glede dohodni,,^ davka, akoravno niso bili obvJ plačati dobotihinskega davka, da zakon predpisuje, da mora ka oseba, katere dohodek znafrl soč ali več, oziroma dva tisočf več, Izpolnit i tozadevne list: Kdor krši ta zakon s tem, da ne j polni VprašaIne listine, zapade I bi ne več kot tiso&dolarjev.l
Daveni zakon dovoljuje vt samski osebi tisoč dolarjev in njeni osebi ali "gosjjodarjul žine" dva tisoč dolarjev, od ■ re vsoie ni treba plačati doh| ninskega davka. Poleg tega do ljuje ta zakon tudi dvesto dol jev za vsako osebo pod 18 letj ali ki je nezmožna za delo in jt J visna od kake druge osebe in s | more sama vzdrževati. Velik«! seb je bilo kaznovanih z 4»n| globo, katerih dohodek je /.n ravno tisoč dolarjev, oziroma tisoč in niso izpolnile nlkaUik| stin, ker so menili, da jim ni| treba izpolniti nikakih listin, ne plačajo dohodninskega da« Veliko oseb je bilo tudi takih, t arih dohodpk je znašal nad ti oziroma dva tisoč dolarjev, te po odbitku raznih davka proi vsot so bili oproščeni dohodi skega davka. Na pr.: Čisti d« • tek kake neožeiijene osebe zn tidM dolarjev in skrbi za «v sestro, za katero oskrbo je davčnem zakonu doovljeno $1 Vsled tega ni izpolnil tozadevi listin. Toda davčne oblasti so prišle na sled, da je ta osel>ai služila tisoč dolarjev in sicer ii stin, katere mora izpolniti Bleh ni delodajalec od svojih uslužbi cev, ki zaslužijo tisoč dolarjev več. Vsled tega je bila ta o« kaznovana za pet dolarjev don ne globe.
- Pod imenom "družinski ože"i razume vsako osebo, ki skrbi i življenje ene ali več oseb, ki m njim v sorodstvu, krvnem ali m ženitve in adoptiranja. Neožen na oseba se tud lahko ozna^ imenom "družinski oče", ako si M za kako drugo osebo, ki je z i v tesnem aorodstvu in ki se sai ne more preživljati iz katerihk vzrokov in ki stanuje v istem nI novanju in ki nima nobene dru osebe, ki bi skrbela za i^o in ki sploh popolnoma navezana nal jo pomoči Ako ima pa taka od
kake druge dohodke, kot n. | obresti od delnic, državnih lit do v, penzljo ali sploh kake drt| postranske dohodke, s katerimi lahko ži^, se ne more zanjo i biti nobene vsote od dohodkovj so podvrženi dohodninskemu di ku.	1
/ Poleg tega tudi dovoljnje di čni zskon odračunlti vsski nf^ njeni osebi $200, ako skrbi zs 1 ko osebo pod 18 leti starosti in I je navezana na njeno pomoč, h se rre more sama preživljati i sploh sa osebo, ki je nSamožnal delo in je nevezana na tnjo t ISO*. Vsakemu otroku je tudli Voljeno odbiti od svojih A<M kov dvesto dolarjev, sko skrbii kskegs od etarilev, očeta ali * ter, ako niso zmožni, da bi se preživljali. V nobenem drup slučaja ps ni dovol jeno odr;i. ^ te vsote od dohodkov in v*^ vsots otrok svojim starišciaj nmatrs po dsvčnem zakonu ■ dar. (Hrok. ki živi doma in «M za svOjo mater, je upravičfij smatrati za drnžiuskega očetsi je opravičen od dohodnin*kij dsvks do zneska dvs tisoč dali jev, ne sme ps odrnčimati nsi« nih dvesto dolarjev od dohodle i/vzemši. ako je msti popol-e ne«posobna sama zaae skrbeti.
pohotni ooee*.
telk. Bm KI *'-----*----
mKgkSBFti*
i m	ok^
It akiTi Bm®
Nadzorni odbor,
HM*, i mi? w na. c«ui 41» IU Sv**. MM. b. v4«k at.	OM*
Tiskovni odbor.
inozemstvo.
ti
Povest o carjevih liuultfli Amsterdam. — Na TfolanaaVem kroži mfsterijozna vest o veliki množini dismuntov, ki ao bili lastnin* bivšega ruskega earja in katere so ruski boljševiki vtihotapili iv Holandijo, da ae tam pro-ajo in denar porabi za propagando. Stvar je prišla v razpravo celo v amsterdamskem občinskem sye-tu, v katerem aedi komunist Lis-er, ki je obtfolŽen, da ao dianiau-v njegovi posesti. Eden teh kamnov tehta 41 karatov in jb vreden 15,000 funt - sterlingov.
se posmehuje govoricam iu pravi: "Ako so nam rueki aodru gi poslali nekaj tega lesa' — v deli delavcev je te vrate buršoaz-i omame nt izgubil vso veljavo— i i na tem nič slabega. Sovjetska lada ima pravico zapleniti vae. ar ima kakšno trgovsko vrednost n je brez osebne vrednosti. Taka tvar spada državi in zastopniki ruske republike imajo pravico jrodati te reči."
Jeklarska stavka.
AU 80 VSI DUHOVNI NA STRANI JSKLAR8KIH » PODJETNIKOV?
FBOSflTJ
Hiše v Parizu pod vodo.
Pariz, 3. jan. — Sena je v zad-Ijih 24. urah narasti a štiri čevlje. reliko število hiš v Parizu in na otine drugih na deželi ob rekah* ma, Mame in Yonne je pod vo-
rebeli premagali Angleže.
fMandannakacb, Indija. — V Sem boju, v katerem so brit-ekspedicijske čete izgubile mož, kakor v vsej kampanji 1897, so se morali Britje zadani umakniti na indijski meji.
socialističnih dijakov v Že |, Y nevl.
mdon. — la Ženeve javljajo, se tam vrši zbor socialističnih komunističnih dijakov iz Švice, iglije, Francije, Nemčije, Ju-i lav i je in Združenih dršav. Zbo-»vanje je bilo odprto decem-
tj oči livarji v Angliji glasujejo o novi ponudbi.
London. — 50,000 livarjev, ki ivkajo že 15 tednov, bo te dni glasovalo, da li sprejmejo pet šilu gov tedenskega povišanja pla-Ako sprejmejo ponudbo, te-ij bo stavka končana 19. ja-larja.
ivija ja pridelala 16,000 ton tobaka.
Bel grad, 4. jan. — »kupni pri-lelek tobaka v jugoslovanski državi v letu 1919 znaša 15,000 ton in 9000 ton se lahko proda v tujino.
Splošno zapiranje Korejoev
Washington, D. G. — Tukajšnja korejaka miaija je prejela poročilo, da so se deeembra pričele splošne aretacije revolu-ci ona rje v v Koreji. Več kot 2000 oseb obojega spola je že v zapo-
Splošna
vstaja v
Mezopotamiji
London. — Anglijo je poslala sveže čete v "infektirane" dele Mezopotamije odkoder prihajajo vesti o naraščajoči vstaji. Arabci so napadli Ehezzezer in v -bližini tega merfta je vtaborjenih veliko število Beduinov. Druga tur-Ško-arabska armado se pomiče o') Kfratu proti Bagdadu. Angleži Rumijo, da je Enver paša. ki je ob eazu kapitulacije Turkov pobegnil v Berlin, vodja vstaškega gibanja v Mezopotamiji.
PnuMMMfea obšina ne |
ikih topov
Pariz. r-. Občinski avet v Peri-gueujtu. v katerem ao večinoma HociaiiatL je zavrnil vplenjene nemška topove, ki jih pošilja vlada občinam "za spomin". «
Sovjotake volitve v Petrogradu.
London — Sovjetske volitve v Petrogradu so končane In kakor javljajo iz Helaingforaa, je izvoljenih 15.19 boljševlkov in njihovih pristašev.
v franoodkl tosnarni, 95
Pariz. — V tovarni ca obleko v Aiigeren ae je podrl strop in H5 delavcev ja bilo ubitih in 45 ra
njenih.
Črna kuga V Ukrajini
Bnkarvflt, Romunska — V rkra-jini ae je pojavila črna (bu»*>n-ska) čtaga Rumuneka vlada je za-prla beaarabako maj«.
Pittaburgh, Pa. — "Edinost" urejuje slovenski duhuveu, pater fr« ne iskan pa daje navodila, kako naj bo ta strogo katoliški list ure-jevan, da oatanejo delavci v duševni temi in pokorni sluge svojih izkoriščevalcev. Nedavne je ta list prinesel napad, zavit prav po čukovsko, na jeklarske dela\ < Da je bila pridiga eela, se je pa še tnalo obdreguil ob cudarjfc. Maral kateri čiiateljje mislil, ko je pce-eital ta za vrat ni napad na Jeklarske delavce in rudarje, da. so vsi katoliški duhova! enaki Ne, med njimi so tudi izjeme, ki dokazujejo da jim srce bijeza delavce In da so pri volji pomagati delov-cem, da se zboljša njih položaj. Seveda taki duhovni ne pridigajo, da ima krščanstvo nalogo po-naimnjevati ljudi, ampak njegova naloga je, da pomaga lačne nasititi ii\ nage oblatiti.
V Braddocku je pri riajzko-ka-toliški cerkvi sv. Mijiaelu za župnika father Adalbert Kazinei, ki se popolnoma loči v dejanjih od večine svojih bratov v Kristusu, ni pa priljubljena oseba pri jeklarskih mogotcih. Kako se je ta duhoven zavzel za pravico jeklarskih stavkarjev, ki so se odigrali. Jeklarski trust ga je vzel ua piko iu ne bo nikdar pozabil, kar je storil za jeklarske stavkarje. Nemogoče je povedati vsa pregaja-nja, ki jih je pretrpel od jeklarskega t nista, ker ni hotel postati njegovo slepo orodje. V orijenta-cijo, kakšnega značaja je župnik Kanzinci, naj služi sledeče: J
Jeklarski trust je priredil dve pojedini za duhovne: eno za pro-testanatovske duhovne, drugo pa za katoliške. Zakaj se prirejajo take pojedine, je znano vsakemu razsodnemu Človeku. Pri pojedini so uradniki Carncgie Steel kom-panije razkladali, kako velike važnosti so jeklarne za razvoj in blagostan Braddocka. Braddoek bi bil pusta in prazna vea, če bi ne bilo tam jcklarn, so pripovedovali kompanijski uradniki. Jasno je bilo, kara pes moli taco in vaakdo je lahko razumel, zakaj gre. In vdtal je neki duhoven, ki jp dajal, da je mislil, da jc povabljen, da se razgovarjajo o kooperativnem pogajanju s stavkarji, da se stavka konča. Po teh besedah j<> duhoven odšel. Župnik Kazinei ni spregovoril teh besed, ker ni šel k pojedini, čeprav je bil povabljen. Rftkel je, da izvedel kaj hočejo od njega, zato ni bila potreba, da bi šel tje, dasiravno ao uradniki CamegiejOve kompanijc želeli, da bi prišel župnik lOizinc! na pojedino.
Prišla je stavka, a ob tem času so tudi pobirali priapevko razne miloščinske naprave v okraju Alleghenyju. Jeklarski podjetniki so pomolili svoje tipulnice po di-ploinatičnih potih, da ievedo, če bi bilo mogoče dobiti župnika Kozinca na svojo stran, ako bi takole na pr. darovali večjo vsoto. Izvedeli so, da ne bo uspeha.
To je ujezilo jcklarake mogotce. Odločili ao ae, da bodo proti župniku napeli druge strune, da ga omehčajo. Nekemu občinskemu svetovalen in faranu cerkve ev. Mihaela so šepnili v uho o pohodih župniku v 'rdečelučni okraj.' Pravili ao, da imajo dbkaze z črnim ma balam« toda povedali niao, kakšni so ti dokazi. Toda Župnik Kazinei se je držal načela, da ae tistemu ni treba zagovarjati, ki ima Čisto veat. in pridigal j* Še dalje sVojlrn faranojn, kolike važnoati je zanje jeklarsks atav-ka, da morajo biti solldsrni, med njimi ne *me biti izdajalcev, če hočejo zmagati.
Čez nekaj čass je prejel župnik od nekega svojega /arena pisma, da ne more več prenašati stralntfc re#i, ki jih govore ljudje o njego. vam župniku. Župnik ja ignoriral pismo. Malo kasneje je prišel k njemu Italijanaki rimo katolKfri duhoven In mu je povedal, da ljudje pripoved«jej«, da župnik Kazinei fcčuva avoie fnrene, naj pobijejo Italijane In da je neki ICazineev faren še obli nekega Italijana Tudi ta načrt je spodletel
Trnstevc ao Izmislili drug nafrt, m odpravijo ,.Jk>!j' * .< Kn/iu-s Karani ao nameravali zidati novo *ol«. fsrovž in cerkev v Nortfc Braddocku Zemljišče je bilo kttfftfl Ijeno. toda na njem je Ml Mp«te-. k srn i dolg. Župnik ni vprašal svojih Uranov za denar, da popla l
ča dolg, ker ao bili na stavki. Na enkrat je dntšba, ki je prodala
zemljišše, zahtevala, da Župnik plača obresti, ali poravna vee dolg. Zdaj je šele župnik povedal svojim faraiiom, kako je a stvarjo. Takoj ao zbrali $1100 ali *iQ0 več, kot je bilo treba.
ftnauo je, da zo državni fcoa-s table rji pognali svoje konje med njegove farane, ko ao atall na farnem svetil. Pognali ao konje med šolsko deeo, ko je atala pred farno šolo, da razdraŽijo atavkar-Izvršene so bile tudi druge
provokaeije, in uspeh t Na tiaoče Pa., in aedaj je bil atar 20 let in
jeklarskih delavcev se danes zaveda, dk je delavska solidarnost tista moč, ki jo ne premaga tudi zvrhana podjetnikova* denarna mošnja^ • .
Kakšna razlika med t?m preprostim poljskim župnikom in patrom v rthieagu, ki fcdaja list v ta naiven, da goni delavce nazaj v jeklarue in pomaga jeklarskemu trustu". Pater ae čudi, zakaj izgublja vpljv med slovenskimi de* luvci. Kar n*pre} naj še hodi to pot, pa bo kmalu sam ( ostal v cerkvi.
i9i RADA si IZVEDELA a
/a naslov od Jerneja Verčič, doma iz Leakoviee pri Škof ji Loki, na Gorenjskem. Nadalje za Marijo Mertelj ia Oerkelj pri Kranju. fSomereet, Pa. Imam jima za poročati nekaj zelo vašifoga iz staro domovine. Oglasita naj ae na naslov: Mary Kos, R. D. 2, BonAir, Johnstown, Pa.
prijavi na moj naalov. Rozi Kap selj, 315 Walker Street, Milwau-
kee, Wiz. -
POTREBUJEMO
dekleta in žensko za lahko delo v tovarni. Kratke ure. Dobra plača, ob pričetku. Delo je prijazno. Delo imamo tudi za nekaj deklet med 16 in 17 letom.
3094 3. Wabaah Av0., Chicago. d
POTRSBUJSMO
dekleta aa
lahko tovarniško dalo.
**XXA*ILO IN ZABVALA.
Talnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, suancem in prijateljem žalostno veat, da jt ubilo dur 17. dee, 191R v premoflpveui polju v So u tih Pork, Pa., No. 5, našega nepozabnega sina
AUOUBTA ZJUfDSMAN
Pokopali amo qa dne 19. decem bra popoldne. Tukaj zapušča ia lujoče stariše, tri brate in Štiri ae-»tre. Rojen jo bil v Weat Newtou.

t.	>»07
iv< IIMaek.
« mesecev. Bil je član (Jnjštva 44ZdruliteljM štev. 96 v So. Pork, Pa. Moja uajlenša zahvala vze^n Članom * omenjenega druŠtvfi za kraanl venec, k( ao ga podarili kojniku v zadnji bratski spomin in ga spremljali v velikem števi-vilu na mlrodvor. Iskreno ae zahvalim vsem, ki ao mi kaj pomagali in ml atall ot> strani q\> času laloati in neareče, posebna hvala goap. John Blber in njegovi ao-progi, ki ata se potrudila nam vsemogoče pomagati, de enkrat najlepša hvala vsem. Tebi pokojni moj dragi ain kličem, epavaj mirno v hladni ameriški zemlji)
Žalujoči ostali: Frank ln Pran-ces Landsmau, oče in mati. Frank, Willle, George, bratje, Fannie, Mary, Amalija, Helen, ' aeatre.
m
cl^v^i s tam i aaiT-aa 90. lawnoalk ave.. cmicaoo, illinoia GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191S-1S2S. Izvršovalni odbor.
KSSffi SSiStlf • •
(1 rnm* ah mm k Ma TrUH, Bm Ifl,
Jbd^ Ovaa	Mu m
SADA SI ISVBDSLA
kje se nahaja moj brat Louis Zrimšek, ker imam več zelo vaš-nih stvari aporoM^vtoNl; Belim da se zglaai. Cenjene rojake prosim, če kdo ve sa njega, naj mi to naznani ali naj ae mi sam paro. Plača unijzkal Ako katere-
llllllllllIllIlllIllllllMIIIIIHtttVIlNNSNNp POZOR! Mm KROJAČA1
Potrebujem dobro izuČenega krojača. Delo imam skozi vae le-fo. Krojačnica jo dobro urejena ln prostori ao gorki, se grejejo na
jga veseli, naj ae takoj oglasi p)ae< meno ali naj mi brzojavi, še belj< še ako ae osebno zglasl. Naslov je: August Werbič, P. O. Box 11 i, Gilbert, Mlnn. Tolefon 180. De-lavnlce natdov je: 118 N. Broad way St. v Bally Block, poslopju.
illlliliilllllllllllllllllllllllllillllllllllilllll
... ............
•mm
Se ne zahteva nobene izkušenosti Dobro delavno stanja. In dobra plafta. ' V sobotah aamo pol dneva
The
Piano A Organ Supply 21 N. Raclne Ave., Chicago, 111.
Oo.
P0TSSS9JSM0.
ženske sa delo v kuhinji. Dobra hrana. Izvrstno dobro delovno stanje. Oglaajte ae pri: Cbef, Wm. Hotel, Pittaburgh, Pa.

delavee za atalno Dobra plača. Ogiaelte ae pr
1 i-
Mhp
WATERLOO
WSSTSRJf 7SLT WO&HS,
4116 Ogden Uve., Chicago.
SESTRE t ^
Ali au admve, krame, vaeole kot
rtitr^Jjtt
LAgoJiTotf;
ont Braneti Jll.TitUbttnrh. Pa.
SOJAS3 POZOR I
16. Januarja odpluje ladja 'Ar. fceuunv z zaboji, kateri ao naslovljeni v Jugoalavija. "
I '< ! jai e v jfcnml js lian naše T vrtite Mir. La6. s-rukel rodom iz Ht Ruprta na Dolenjakem in bode pod njegovim oaebnlm nadzor, etvom adreaantom od dana v tridesetih dneh.
Kdor hoeč poslati bakao a ta ladjo evejoem, naj gloda, da bode do 14. januarja bakea pri naa Teža do 1000 funtov cena lir
Hm ;•
Rojaki te St. S uprta Mokrono-ga ln Mirna aa f^aaH« v veliki meri z bakaaml Vale dmline ao v Vaaka fMfgtPV gara a
polrel.i
MM
Vložite denar na ▼etike obresti.
Lahko si prihranite lope ivot« densrja ako ae nam pridružite. Kupite ono avinjo ali veš Haiup-ahire paame, polno krvna in registrirane, tor čisto vzgojene. Mi vzgajamo in rodimo Hampahlre svinje na podlagi pol In pol, to je mi okrbimo za vašo avinjo, jo rodimo in potem delimo z vami pol in pol, kar vam bode prinašalo velike obreati na vaš viojkni denar. Denar ae vam vrne ako bi no bili zadovoljni, torej zgubiti no morete nilesar.pač pa al prodobl« te. Za vsa nsdaljna pojasnila o-brnite se oaobno ali pismeno na našega zastopnika, ki vam v vašem jeziku vae raztomalčl in pride tudi na vašo zahtevo na vaš dom ako Šelite. Izrežlte U oglaa, ker ne nameravamo doatl oglašati. JOHN KOBI, 209 Bo. 62nd Ave., W. I)nluth, Mlnn. (Telefon Calu-met 1149 J.) Zastopnik za t
nro--!iAiiiE*ryiNo
razna vina. Jamftme. Prav« klag^j Ne ponaradbe. Ml MO MU prale
V plvovurrnAkrri^'. poaja, Si■MTV
RESNICA ^ ""Ofl n» v*<lo. kje bi zamegli biti »»J-
H.........
RESNICA ^ •• *H 4s»sš« pri vtaalvaaako

aaMj
IsM
m
katara le nad dvajset lat polllja natim ljudam denar V stare
d orno vi ti o ia Ima vadno Mjnilja '
1000.....
POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO!
VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO Jt POPOLNOMA GARANTIRANO!
Zs vss potrebna pojasnila obrnite M ns:
EMIL KISS, BANKEI,
133 Socond Av«M cor. Sth St, Naw York, N. Y.
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA OBRESTI!
»r'«« diTa^rvM1;«^ z
rjoma 91.00 v meaor erder aH go-daaar. /
WILLIAM KLAES INSTITUTE 11, Milwaukaa, Wl§-
BOOl, DA SI
ohrani zdravje In dobro voljo naj poeknsi nal "Hmelj In Malt*'. Samo enkrat, pt m bo-sta prepričali, da ja Soma kuham najboljši Jamčimo vauko
poMljntnv v vae kraja, 10 anion m 92.96. Tvrdka
FRANK OGLAR, 6401 Supcrtor Ave^ Cleveland, Oliio. .
podružni Petrovioli. Cand> \66\7 Waterloo Rd Colllnwood, Oblo. A Vidrich, 634 Main Sineat Jobnatoirn Pa. Ip Krištof Grocery, 1700 R Ust Street Larala, Okle.
DENAR JE PO CENI
aH kda aaj U kat^a dalgo. LaUke ae ra«soa, 4a fcratkaai skaliti aavagor ia tadaj bedele SkusU plalaU vel aa!
i z*Jlt. •mlati 4iiw ralim mrodalkomf
Kelata U saJoUil val deaar v aiaveaflk fKkko ali 9HMko kraattalae dea»« MIK« deliti ve« denarja aa vale fcroaa«
9aU|a pla/atl tal dolg v d^sarialf Tadaj aa ym9s«te te prilike, ksidte ki polljtta kmee, Mi vadso	»»Jatlja t**o V atn4ajv, da aaaa
mm» vola JaBfisft*, »si rs«saa«e attjo aaae, t. Alte lotit« pras^alU «ad« kmsa ter Jik drlatt tukaj, kspU« et e4 0M "MKKJUiO" as aajvalj« Is poasaaajl« kaaka v Ugtmi^H, tov f>
EBB ■hh" * ■ - (m^ ,,
1»
datlar aa aeeeal, asa fada, dob&r pr|-y poli jamo val kr »«i
Vaa f«jaeetla M dsjaj« dragavM^ JifMkriMk« krsae da« a« natl.. t JI.
NSMSTH STATE BANK,
f i
A\
Oaetrsl« r gar»*sMp«J««ai pmUpjš
NfW V09K, N«

NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
VPRAJ&AJfJE PEDIOOA V JU-OOiLAVUI
Nal sotrudnik L P. m J« mudil te dni v Belgrsdu. Posetil je pri tej priliki ministra sa gozdarstvo in rudarstvo g. Antona Kristana. Pri razgovoru se je na* sotrudnik dotaknil tudi vpralanje, kako je sedaj s produkcijo premoga v dr favl Bodrug Ant. Kristan je po dal našemu sotrudniku zaupljive informacije, ki jih v naslednjem priobčujemo s
Naš sotrudnik je vprsšsl:
'Kako je a produkcijo premoga v Srbiji? Ali je res, da ee nič ne delst"
Bodrug Ant. Kristan je odgovoril,
V Srbiji je bila produkcija premoga pred vojno med 00 do 100 vagonov dnevno. Med vojsko Srbi niso delsli v premogokdpih, ker je bila dešela okupirane po avstrijski in nemttti armadi, ki je eksportirala vse, ksr je v deželi dobile, tsko seve, je po rudnikih in zleeti po premogorovnikih nji lastno pridnostjo in grabežljivostjo pobrsla vse, kar se je delo pograbiti. 'Pri umiku pa je končala zopet vse rudnike, v glavnem premogovnike devastirala, tekorokoč uničila, to je vendar zttano vsakomur. , ; Ko js srbska vojska prišla v novembru v domovino, je našla vse podrto, po-rušerto, uničeno: gozdove poseke-ne, hiše poropsne, rudnika razdejane. Prebivalstvo se je vračalo zs »vojsko, to je v decembru, v je-nuarju, februarju — še deues niso vsi doma. Kakor veste, so de n« s Srbi še vojaki ln to velika ve-i Čine. Slovenci, Hrvetje Iz Hrvaške in Bosne, Srbi iz Ilrvsške Bane ta in Bosne so izvzemšl mle-deničev doma pri svojcih ln pr produktivnem delu — Srbi pa so še ne mejah ~ teko ne Koro*l<nu v Mariboru, Prekmurju, Vojvod skem. 'v Črni gori, v Dalmaciji Hkoplju ln Soluiiu. Srbaka vojska le nI demiAiillzirana, ta je še pot orožjem, da brani državo, da kaj ne pripeti — saj veste, kaj je bilo na Koroškem, ko ss js tekrat napravil tisti nezrel poekps prot Celovcu ln koge je bilo potreba posveti, de pride zopet zavojevat slovenski Korotan. , . Nedavno je bil na vidiku upor med Romu ni in Jugoslevijo radi Benete. Romuni so koncentrirali' svoje čete le okrog Temelvsra. Ali: vzemite Reko in delmatinsko obal specljelno dogodek iVAnnusie. Srbi so zs to še mobilizirani in branijo drževo H. If. S. s svojo močjo le denes. Hej veste, kdo je zedržel Italijane prod Vrhniko Veste, da amo se v ljubljeni takrat bali, da ltelijansks pohlep-nost na aaseše preko Ljubljane ha Trbovlje. , ,
—	Nal sotrudnik ja pripomnil
'Srbi torej ne morejo le nit
razviti dsla v prospeh ožje svoje domovina.1
—	Hodr. Ant. Kristan je nade-ijevel t
Ne morejo teko, kot bi bilo po-treba, tlorenje sem povdaril le zgolj radi tega, ker se je zadnje Čase v slovenskem klerikalnem časopisju ("Večerni List") tr-p dilo moraikaj, ker bije v oči re . si»W. "Večerni Ust" je celo pl-; sel, da bomo Slovenci uničeni, če Srbije dobi is Slovenije dnevno po «00 ton premogs — sr Srbiji pa nI nikdo rekel uiti besede, ko so umirali njeni sinovi na Koroškem rs slovenski Korotan. . . ln t ud sedaj ne silili zle besede, ko pri did kmečki in delsvski možjs stoje v gsrnisijsh po Sloveniji, j
l)a pa bodete, dragi prljatel — nadaljeval je aodr. Ant. Kri atan — razumeli položaj kakrlen je, bom Vam nekoliko natančneje razložil vse potrebno.
Srbija a stara Srbijo in Meče-donijo tvori vsllkenako oasmlje ki se razprostira med tJonavo, Savo in Urino, ter akoro bi reka med egejsklm morjem. Pre< bukaraiko mirovno pogodbo lUsttgsla Srbija približno 49000 kvadratnih kilometrov, po tej pogodbi hekaj nad M.000 kvadratnih kilometrov — sedaj je sevede precej večja, gotovo mnogo nad 100.000 kvadratnih kilometrov, ker so sedanje maje na jugu precej dalj« postavljene nogo i. 3013 glasom bukarelke mirovna pogodim. Jteleenleo po tej Srbiji ■o danes Is v "teku" — denlte
niceh ja jgškakor Irogsčen pri nas v Sloveniji. • • ♦Zekej!" je vnašal naš sotf»
dnIV
- Le počakajte, dragi prijatelj- bodete si ssmi lahko odgovorili na to vpralanje, ko dogovorim . . dejal ja aodr. Ant Kristan in nedeljevel:
Zs železnice je trebs v prvi vrsti premogs Žaleznfee, ki 40 jih Nemci in Avstrijci teko pokvsrill. so za silo že popr | ne. Manjka f sicer le strojev, manjka vegooev, manjke tudi |e-vežbanih ljudlj — ne pohabite, da so le Srbi v vo>ki! Kdo najde za železnlee premog f
V srečni Jt*odeviji se na dobi aemo z belo žemljico včasih tudi masti poeebne vrste kot nameček, marveč tudi verilnike, ki ss ao-sebno sedsj jsko hitro debetijo sladkorjem. V Mariboru so 23. novembre pregledali do kosti ta* kega verižnika, ne morda »v kemičnem leboratoriju, merveč kar na sredi ceste. BU je ipnrel teko debel, da je potreboval zase cel voziček sladkorje. Ljudje »o ge silno pomiloveli, ker mu je nekdo voziček kretkomelo odvzel iu ge peljef tja, odkoder ni vrni tve, ne sem, ne tja. . .
učiteLUfca vlela po novem zakonu 3400 di nerjev ietno.
Dvajset tisoč ljndi ja v Zagreto«, ki ne znajo pisati in bratL Tako je zapisal dr. Srkulj, župan mesta, v svojem pozivu za oiivo-tvorjenje večje prosvetne akcije Okradli ae do zadnjega vinerja nekega lv. Tauferje, poljadeljca ls Sinodje, ko w je irrelal iz A-merike. V Mersejlu so mu ukradli 33.000 K v gotovini in v Zagrebu .000 K, ki si jih je izposodil od znence, de bi mogel potovati dalja. Policija jo alednjil morala Izposlovsti nesrečnežu brezplačno potovanje na dom.
Črno-rumeni hrvaUki ^mMMP* oi v Oradon. Gradec, Socialistični " Arbeitenvile," pišei * 4,V Gradec so se aatekU iz vseh sosednjih držav politični begunci Če so internirali pri nes komuni ste, ki ao p ribe žali k nam a Ogrskega, zakaj ss ne bi potem pred vsem takoj interniralo nebraj čr iio-rumenih hrvatskih frtujko* cev, klerikalcev, ki spl^io tftkaj vedno skupno a dunajskimi in budepeltanskimi monerhisti zoper obstoj novih nacijonalnlh dr žav blvle Avstrije splstkaf Zs-htevamo takojšnjo Internacijo teh elementov.
zemlja«
Povodanj ngm«abtv»liMa skakaj
' asrja. -04 ■ -tj j Haeg, Holendlja. — Raka Rena je zli no nerastla v okolici Amsron-gens ln grozi prodreti skoti jez v bližini Bentiekovega gradu, v katerem biva prejšnji nemlki oesar. Veliko tyevilo delsveev utrjuje jes dan in noč.;
odklonile prolnjo "Berllner Ta-geblette." de bi smel poaleU poročevalca v London. Is Berlina poro-čejo, da bo sdaj nemška vlada is-ključi!a Angleške reporterje Nemčije.
Antwerp, Belgija. — Tukejšnj pa m tik i krogi se zanimajo aa načrt prekopa, ki ima svaaati Ant-werp a MarselUeeom in po katerem bi plule do tisoč ton vsliks Isdje. Prekop bi vezal reko Reno, Saone ln Rhone.
Kolčak ja "odstopa" JlfOMM
Londou. — Depels ia Moskve, opirajoča sa ne vest is Derpets, ae flasl, da js KoMek prad nekaj tedni obvesUl vlade Združenih dr žsv, da bo odatepU JapoMki de Sibirije v zameno za vojdko p» moč, eko mu saveanikl ne pošljejo svojih čet in drugih potrebščin.
Spisat
(Nadaljevanja.)
Če le uderimo o-isnj s kledivom, pa rs«pada na ladno oblikovane in nedričkene taere. Ne nasprotni strani BUi strice je ob cesti blizu razvaline steregs grsds grulelom, ki daje enako, vseskozi prerušeno kamenje. Uglajeni in obdrsani, lečaato oblikovani kosci belega dolomita so nem s to obliko in s tem povr-ijem svedoki delovsnje prirode, [O je ustvsrjale Savsko dolino, torej temeljno potezo v licu kresne Gorenjske.
Ob prelomu poleg fPrietave pri Tržiču se nsslenjejo pleeti iz go-renjege oddelka eligocenskes čess. S tem je neznanjeno, da je prelom bil Izvršen Ia pred tam fesom.
Izmed prelomov, ki so omajiii ln razkosali gorsko gmoto Kmeni ških Alp, js bržkone večina bila začrtana Še pred sklepom oligo-cene. Drugi so nastali ob počet-ku mlocenskege česa, ko so goro-tvorne sile bile na vrhuncu avoje delavnosti. Nekateri so se pridrn žili morda Ia kasneje. Vendar je mejprimernejše, de J navedemo poglavitne ne tem kraju. Nekatere lomne črte teko od zepada proti vzhodu, torej vzporedno dolžinsko smerjo Julskih Alp in Ksrsvsnk, druge jih križajo pov prek. v	. *
' Izmed podoižniht prelomin o-men jemo to-le:-
L Begunje — Zetog - 6t. Urške gora ^ Gorenji Stranje— Gorenji Tuhinj Motnlk;
2.	Možjanice" (Molanka) Stahovica — Črne dolina — Ti-rošek — Gornjlgred — Kokerje
3.	Potok Ornjevke —. Preaed ljej — Pleninlek - Mlečki vrh;
4.	Korollce — Kocbekova ko-
5.	Ravne planina — Orlovec — Plesnikove planina;
«. Podbrejnik — Solčave; n. Jezersko — Panrličeve Ste na — Strsjčava Peč Bistra; i,, 8- Stcgovuik — Jakova planina - KrMtefove Peč — fi-sterkov vrh — Bistre;
9. Deševno — Dollnar m Medvedje.
Izmed poprečnih lomuih črt menimo te-le:
1.	Dolenja Jezerska Kotiaa (Kočna);
2.	Gorenja Jezerska Kotlne (Kočna);
3.	Belaka Kotina (Kočna) n
4.	Murijeva planina t- «a«-tek Suhega dola — Koblekov je rek; vi • .v.:.'i:;>._____ ,'.s
6.	Predeselj — Stranje;
6. Žaga - Kranjski Rak — Podvolovljck — Logar nad Lu-
fieml- gorenji Črni jarek
Bistra.
Ob večini prelomin so se kasneje izobrazile doline. To .delo so svršili prlrodnl činiteljl, ki jih pramotriao posebej Tako si ima-
da aa doline strinjajo tolikrat prelomi. Vse obeelno oaemlje Savinjskih iip delijo v oddelke tako, kakor pote v vrtu točijo gredo od grada. Kar se ja ogrom na kemenene snov prelamljels ob približno prstnih Črtah, zatorej so tudi doline preme Savinjske Alpe vsled tegs ne kažejo zasnov«, kakoršno Ima aiiglelkl perk, ki ga anačljo nepravilno seeukena ln saplcftene poti, nego so' bolj kakor vrt, Id aa v njem križajo pre*
llruael, Belgije. — .IrisMiih uslužbencev ssfttrajketi, ker ja predsednik Odbil njene sa povišanja pleče.
to pod uteaea, kader bodete ptett
o trm — ker pnnaot tm tek ielea-
Move gibanja nal
Dunaj. — Vsoti Is slikaje novo gfeeaj« sa diktaturo proleterijete Kden v«Hlltelj«v gi. »►anja Udialav Sskmulr je bil a-retIran in ja baje Upovodal, da js grel Mihael Keralyl tudi «.pM<n > kampanj^ , g HM
H»ajk v
Prandji
Pariz — So<ialllMMi "Huma-nlte" je prineaU posiv na kovli^ ske delsve«, da naj prenehajo is. delovati orožje in etr«lfrvo aa bodočo vojno. Posiv seključuje a temi bescisieli "Kdlno sredstvo, ki nam js le oetalo sa boj proti srednjemu ras* redu, js generalni itrajk. Priprav-Ijejte as sa U boj in odsovlte ss do tadnjega moža. kader udsri napovedane ura."
In kakor ae aagled drugim, sede sam ne prag S puško v roki, tovariši sedejo poleg njega, ras- ( ovarjajo *? In poslnftkujejo, mer ne začujejo sredi nočne tišine topota in prskenj* blažojlčifc se
konj.
L Bile je svetlo, mesečna noč, V ogzdu je bilo slišati bleketanje jelenov, ki se ae ravnokar pasli. Ti glssovi so odmovell okrog od vseh strani, časih daleč, časih pa komaj kakih sto korakov za kočo.
"Ako oni dojdejo, utegnejo tudi bleketati, da bi nes prekenili," omeni Belous.
"Ej, to noč jih no bo. Prodno kmet dospe k njfin.ee Že zdeni", odvrne drugi «rojek. ^ "Po dnevu, gospod stražnik, i*hko podko-pljojo steno ter dospejo v kočo. tAko so roparji, gotovo niso brez zakledov."
"Najboljši zakledi ao V onem hlevu," odvrne Soroka.in pokaže z roko kolibo.
Jj^Alijih vzememo!" ; , / ;	;
"Bedaki ste I Iz te puščave je samo eden iz-mod, iiar je močvirje krog in krog."
"A vendar smo srečno dospeli semkaj.n 11 Bog4 nas je pripel jaL 2ivs duša na more dospeti semkaj, niti oditi odtod ,ako ne zna poti." "po dnevu jo najdemo." ^ 11 "Ne nejdemo jo, ker ao nalašč napravljene napačne sledi. NepaŽno je bilo apustHi kmeta."
"Da, do srelike ceste je dan hoda. . . Ona se nahaja na tej-le štreni," reče Belous ter pokaže s prstom proti vshodu.
'Pojdemo, dokler močvirja ne prebredemo ter ne dospemo na cesto."
"Torej si misliš, de smo že na konju, ko bomo na cesti. Ne, bolje je, da nas tu zsdene roparjeva krogi ja nego da da nae Um objame vrv." "ČamuT"
"Redi tega, ker natLtam Jfotovo že iščejo.'
"Kdot* ; V;'f	S ^M
"Knez.'
Pri tem odgovoru Mordm nekret umolkne in ze njim utihnejo tudi tovariši, kakor da bi jih prevzel strah.
"OhI" vzdihne ne!raitwr«WdTi*^Tu je sle-bo, pe tudi tem ni dobro."
"Zagnali so nas kakor volkove v jemo. Tu so razbojniki, tam pa kne*!,v reče drugI vojak.
"Strela naj jih ubije!.. . Toda raje imam 0-previti z razbojnikom nego s čarovnikom," odgovori Belous, "kajti te knez mora biti z vragom v zvezi. Zevritineki se je vendar let metat s medvedi, toda on mu je izpulil sabljo kakor otroku. Očlvidno je, da ga je zečeral, kajti — kar sem jfr%bro opazil, ko je planil na Vitovskega, je Afckfkt zrasel kakor smreke Ko'bi tega ne bilo, no bit bi ge izpustil živege."
"Bedak si bil, da niai skočil nanj." "Kaj sem hotel, gospod stražnik? Mislil sem si: On sedi ns nsjboljšem konju, torej če hočeš, lahko abeH, če me pa napede, ne ubranim ee mu, k«r s čerovniki se ni mogoče boriti izgine ti izpred oči, ali pa te objame z dimom.. ."
"Priporočimo svoje duše Bogu! Če je v zra-gom v »vezi, mu še semkaj pokaže pot.
"Ko bi tudi ne bil čarovnik, ima že brez tega tako dolge roke, kakor kak. . .M
"Pst!" reče nakrat Soroka. "Listje je za-šumelo. . ."
Vojaki umolknejo ter napno posluh. Ne da leč je bilo slišati nekake težke korake, pod katerimi je hruičalo listje. . "To so konjski koraki,' zsšepete Soroka. Toda koraki se jsmejo oddaljevati od koče in kmalu na to se začuje grozno tdeketanjc, jelena ^ TSSrfS^BS^^T?"
"To so jeleni. Samec se oglsša samici, ali pa straši cvlerjed."
"V lam gosdu je Uvehno, kakor bi se vrag ŽeniH'*—
Vojikl utihnejo snovič ter sadremljejo. Samo stražnik dvigne čssih glavo ter poslušs, toda trudna glava se mu kmalu zopet pobesi ne prsi. Teko ste minili dve uri, dokler se ni jelo deuiti. Bleketanje jelenov je umolknilo in v gozdu je nastala tšins. Ko pa je napočil dan, je našel u-trujene vojake »peče pred kočo.
Med tem se odpro vrsta n Kmitie se prlkeže na prag? ter zekliee: v C 'l.,.:^ "" ' 'Soroka, pridi 1"	/
Vojaki skočijo po konou. - ^ Bgja,W ste ženano»«hr vpraša Sproža.
A \? pe sta zaspali kekor voli; lshko bi vam posekal glave ter zmetel jih ze plot, predno bi se vzbudili"
"Strašili smo do belega dne, gospod polkovnik, ter iele pravkar zespali."
"Kje «B0f" vpraša Kmitie, ozirajoč ae okro. '"V gozdu, gospod polkovnik." 4To sem vidim. A čegeve ja to%o«atrt ' "Tega le sami ne vsio."	4 f '
Pojdi a menoj I" rele Andrej ter stopi ns-zsj v kočo. Soroke gre urno sa njim.
"čuj/ reče Kmitie ter sede na ležišče. "Ali ni knes streljal aemef" "De.'
Berlin. — NemAcs drflavna banka > ssdnjl teden spravile v promet novega papirnatega d. nerje « ena miljsH.. in 400 ml-Ijonev mark. Vsega pftp.rnatsc* denarja v Nemčiji j« danes blisb M miljard mark.
"A kaj ee je zgodilo « njimf "Zbežal je.*' ^ Nastane trenutek molčanja. "To ja slabo, zelo slabe," odvrne KmiUc. Bolj« bi Mla* de bi gs ubili neg* izpustili IKsgs "Ml «ao 4e hoteli, toda. .."	~
Tode kejt" Horaka ja pevedal v kratkih veeadeh. kar sa je »godile. Kmitie ga ja poslnial mirno, samo oči

■ "SaAM aa oni na konju, teda te se srečamo. Cemu 4 krenil a ceste!"
je dote
til ž njegovim srcem. * y
Med tem so zamisli Andrej globoko, naki pa se cm ter jame iskati e rokatrii po žepih
'Kjs so moja pismaf" vprald Soroko.
"Katere sem imel pri sebi. . . imel sem , teknjene za pas; kje je pes?" povprašuje fov to Kmitie.
"Pes sem vem odpel jez, da bi lažje dih
"Daj gaaemkaj."
Soroke mu poda usnjat pas, podiit z »rhoviUo Kmitie ga razgrne ter urno izvleče papirje.
"To so pospremni listi ze švedske načeli ke; kje pa ao pisma t" vpraše z nemirnim ^
som.
"Kakšne pisma?" ponovi Soroka.
"Za sto strel[ Hetmanova pisma na ki, švedskega, na gospoda Ljubomirakege in offl druga, katera sem imel TH'
"Če jih v pesu ni, pe jih ni. Mogoče ste izgubili na poti."	:,	I
"Na konje in iskat jih!" zakriči Kmitie
strešnim glesom. ; « • .■ •* * '■*Vj*.1 .»vP^
Toda predno je osupli Soroka utegnil zau. stiti sobo, omahne Andrej na ležišče, kakor bi mu nakrat zmanjkalo mofl. Nato ae prime za gUJ ter jame ponavljati ječe:	|||
,"Aj, moja pisma, moje pisma!" 1 I
.Med tem so /vojaki odrinili razun jednegi kateremu je Soroka zaukezel, naj straži pri ko>| či Kmitie je ostal eam v sobi ter jel pramišljev! ti avoj položaj, za kateri bi mu težko kdo zavidJ Bogoslav je ušel, to je pomenile, da $e nad AuJ drejem viselo sedaj straino in neizogibno mašo,-vanje mogočnh Redzivilov. Toda ne samo nii\ njim, marveč nad vsem onimi, katere je'ljubil zlesti ned Alenko. Kmiticu je bilo *nano, da m\ knez Jan ne odpusti in de ga udari tam, kjer J najobčutljivejše rani, to je, da se maščuje tud Bilevičevo, zlasti ker se je ona nahajala v Kejd« nah pod -vodstvom neusmiljenega magneta, ^1 bolj 30 premišljeval Kmltlc avoj položaj, tembolj) je bd prepričan, da ja bil zanj naravnoat stražcu Po tem. kar se jc pripetilo z Boftgoslavoip, ga W do smatrali Radzivi izdajelcem. Sredi vseh vojsk poljske ljudovlade ni^bilo človeks, ki bi gs ne bil smatral svojim sovražnikom. Hovaneki j«r razpisil
Radzivili Svedje - kdo ve, če Je niso žo razpisa jall privrženci nesrečnega kralja Jana Kazimir-
Ko je pograbil kneze Bogosleva, ga je mm* ravad oddati zaveznikom ter jih i tem prepričati, da je pretrgal vse zveze z Radzivili ter de hoče skupno ž njimi delovati v blagor kralje in domo-v ne. Vrhu tega bi jim bil knez Bogoelav zastav nik za gospodično Alefcssndro toda sodej, ko j« zbežal, ni ipiel Kmitie več onege dokaze, srhu tega je pa še epravil v nevernost svojo nevesto. Be-snica. de mu je bile še odprta-pat k zaveznikom, n ee bi naletel na oddelek Volodljevskege ali ki-
Sje,f>V!h P^i^Jev, pe bi mu nemara ti pustili živijenje. Toda vpraienje j«.bilo, ali ga tu-di sprejmejo kot tovariša, če mu verjemejo ter gene smstrejo ničvrednežem, ki je prišel k njim le radi tega, de bi izvabil njihove ljudi na strsn Radzivila? Obenem ss je tudi spomnil, da ga teži kn zaveznikov, da je on pobil puntarske Ogre in dragonce v Kepdaneh ter jih s tem prisilil k pokorščini de je del vstreliti uporne čestnike ter neusmrljeno posekati vojeke, ds je utrdil, z nssipi eKj^ne ter teko zegotovil Redzivilu blagostanje.
K'eko nej zejdem k njim?" se je .vprašal v udhu. "Sama kuga bi jim btta ljubši gost kakor P« moja oseba!. . . Z Bogoslevom, privezsnim * vrvjo k sedlu, bilo bi še mogoče pojevitl se med njimi, tods s praznimi rokami in postim! fraza-mi?. . Ko bi imel vsaj piemel Akorevno bi se ne-mere ž njimi ne prikupil zeveznikom, imel bi vsej na vajetih kneze Jena, zegotevil bi žnjkn vernost Alenki ter spodkopal hetmenov kredit pri Švedih.
Tode nesreče je hotele, da so tudi pisma it-
Ko Kmitie zuovič premisli vsa to, prime se drugič za glavo.
* j
"I zde ji ca sem Be4ziyiiom, izdajica Alenki, izdejlca zeveznikom, izdejica kralju! Izgubil sem slavo, čast, samega sabo in Alenko. ..!"
Kakor je bila tudi velika njegova rane ns li eu, vendar ge je duša le etokret huje bolele, ksjti pole vsega trpljenja je bil o*rt$točen, ponižan in pobit po knezu Bogoslsva. NičlSo hUi v pri-meri s tem udsrcl, katere mu je prizadel v Ljubi-ču Volodijevaki. Tam a je premagel oborožen n.oi ( « g* Je poaval na fdvebo^, tu ne peoborožen jet-j katerega je le imel iv avojih rokah.
JI	^	^ trenutek «poxua'
UM, kako glaboko je zabredel. Čim delj je premi-šljeval, tem Več ji vldal Mlih kotov, i« katerih jt srla »rafcote. razlaljenja in hi njčmu in A-looW tar krivica za domovino. Naposled je vsklik nil.
. . "Aii res jas učlnll vse to! Ne, ni
mogo-
čal Bržkone male kuha vročica. . . lresv.t« bo ^ja Porodnica!. . ."
Msd tam sa au ja oglasile veet^
"Hlep«« si bil." mu js dajale, "čemu penisi ^	kraljs ln domovine. . . Čemu nisi ti-
le pelaatile M ga je uslaaarna lalost. Hej. k® bi mogal sedaj redi: "frredje napadajo 4mt vino, ju pa gram nad nje? ftaddvil nasprotuj* ,