341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
David Movrin
Katarina, dominikanec in kartuzijan
Kartuzijanski generalni prior v @i~ah [tefan Maconi
in njegova vloga pri kanonizaciji svete Katarine Sienske
^love{ka radovednost preiskuje preteklost in prihodnost
in se oklepa tega obsega. Toda razumeti
to~ko, kjer se kri‘a brez~asno
s ~asom, je zaposlitev za svetnika.
Thomas Stearns Eliot, The Dry Salvages V
1. Uvod
Kodeks, ki ga na rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani
hranijo pod signaturo {tevilka 12, je povezan z malone borgesovsko zgodbo. Legenda beate
Caterine Senensis, imenovana tudi Legenda maior, je hagiografski spis Rajmunda iz Kapue
(1330–1399), generalnega priorja dominikancev in osebnega spovednika svete Katarine Sien-
ske (1347–1390), ene najpomembnej{ih figur v misti~nem in politi~nem ‘ivljenju {tirinajste-
ga stoletja. Rajmund je svoj tekst dokon~al leta 1395; komaj {est let kasneje so v kartuziji
Jurklo{ter izdelali njegov ljubljanski prepis. V tej to~ki postane pripoved razburljiva. Prior
sosednje kartuzije v @i~ah je bil takrat [tefan Maconi (1350–1424), kartuzijanski generalni
prior. V zadnjih letih Katarininega ‘ivljenja je bil njen osebni prijatelj in tajnik. Rokopis je
naro~il on, na robu pa mu je z lastno roko dodal celo nekaj glos, opomb, s katerimi je zapisa-
nemu okrepil veljavnost.
Rokopis je opazil ‘e Milko Kos1 in ga leta 1931 opisal v katalogu srednjeve{kih rokopi-
sov v Sloveniji; njegova bele‘ka je tudi izhodi{~e za spodnjo raziskavo, katere cilj je bil sprva
zgolj brskanje po besedilnih zna~ilnostih rokopisa, ene prvih kopij besedila, ki ‘e dolgo kli~e
po novi kriti~ni izdaji. (Zadnjo so o~etje bolandisti izdali v svojih Acta sanctorum ‘e davnega
leta 1866, ‘al brez resnega kriti~nega aparata.) Do tega, kdo je bil [tefan Maconi in kaj je
pomenil med u~enci svete Katarine, se je bilo treba {e prebiti. Toda z vsakim korakom so
konture postajale jasnej{e; z vsakim novim dokumentom se je [tefan Maconi iz zakulisne
sence spreminjal v otipljivo zgodovinsko osebnost. V nekem trenutku je postalo jasno, da je
njegova bolj ali manj2 neopa‘ena oseba pomembnej{a od samega rokopisa. Ko se je izkazalo,
da filolo{ka srenja za obstoj ljubljanskega rokopisa {tevilka 12 pravzaprav ‘e dolgo ve, saj jo
je nanj opozoril »M. Kos, bibliothécaire à la Bibliothéque d’Etat de Ljubljana«,3 je tekstu
ostala le {e vloga wittgensteinovske lestve, ki se jo sme po uporabi zavre~i. [tefan Maconi in
njegov odnos do svete Katarine sta se preselila v sredi{~e obravnave.
1 Milko Kos in France Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji (Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko dru{tvo,
1931), 79–82. (Odslej: Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji.)
2 Ble{~e~a izjema je ~lanek, ki ga je napisal Giovanni Leoncini, »Un certosino del tardo medioevo: don Stefano
Maconi«, Die Ausbreitung kartäusischen Lebens und Geistes im Mittelalter 2. Analecta Cartusiana 63 (1991): 54–107.
(Odslej: Leoncini, Un certosino del tardo medioevo.)
3 Robert Fawtier, Sainte Catherine de Sienne. Essai de critique des sources; t. II, Les oeuvres de Sainte Cathe-
rine de Sienne (Pariz: E. de Boccard, 1930), 363. (Odslej: Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II.)
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 41–392
342 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
Kak{ni so njeni sadovi? Po iskanju v arhivih je ‘e mogo~e re~i, da gre za pomemben del
zgodbe o Katarini sami. [tefan Maconi ni bil le njen u~enec, imenovala ga je il discepolo
prediletto, bil je nekak{en primus inter pares v njeni hierarhiji materinske ljubezni. Bil je
tudi njen osebni tajnik, eden od pisarjev, ki so le za silo pismeni svetnici pomagali sestaviti
njeno mogo~no zbirko pisem, {e ve~, zapisoval je njen Pogovor o bo‘ji previdnosti, ko ga je
narekovala v misti~nem zamaknjenju. In kon~no je bil prav [tefan Maconi tisti, ki je poskr-
bel za vrsto pomembnih korakov po njeni smrti in tako pripravljal pot za njeno kanonizacijo
celo v te‘kih letih velikega zahodnega razkola.
To se ne ujema z nekaterimi drugimi predstavami o svetni{ki Sienki; denimo s predstavo,
kakr{no – exempli gratia – izra‘a Romana Guarnieri v svojem uvodu k delom Angele iz
Foligna, kjer Katarini odreka celo njene lastne spise, ~e{ da so jih »prenaredili njeni u~eni
dominikanski ’tajniki’ ter svetni~ino podobo tako stla~ili v vnaprej zasnovan kalup.«4 Tudi
~e pustimo filolo{ke nedoslednosti, ki jih poraja tak{na argumentacija, povsem ob strani, je
te‘ko spregledati temeljni zgodovinski problem; eden bistvenih predstavnikov Katarininega
kroga – in eden njenih tajnikov, oziroma ’tajnikov’, kot jim pravi Guarnierijeva – sploh ni bil
dominikanec. Ko je [tefan Maconi leta 1380 iz mrtvih ust svoje duhovne matere izpulil zob,
da bi ga s pomo~jo relikvije njena praesentia spremljala {e naprej, je bil navaden laik; in ko
je leta 1402 poslal dva svoja meniha iz @i~ v Rim s pro{njo za njeno beatifikacijo, podprto z
vplivom kar dveh kronanih glav, je bil kartuzijanski, ne pa dominikanski generalni prior.
Tak{en pogled na skupnost, ki so jo skupaj s Sienko gradili njeni caterinati, zato pod
drobnogledom hitro izda svoje ideolo{ke predpostavke. Izka‘e se, da gre za {e en primer
zloglasnega dvotirnega modela, ki sta ga vpeljala Hume in Gibbon in ki ga je s svojo knjigo
o ~a{~enju svetnikov v pozni antiki temeljito omajal Peter Brown;5 za novo inkarnacijo po-
kroviteljske trditve, da je »lai~na religioznost« nekaj povsem druga~nega od »religioznosti
klera«. Kot je pokazal Daniel Bornstein, je tak{no pojmovanje {e zlasti zavajajo~e pri Italiji
v {tirinajstem stoletju, ki je bila {e posebej pobo‘na in cerkvena.6 Zdi se, da podatki o odnosu
[tefana Maconija in njegove duhovne matere potrjujejo Brownovo in Bornsteinovo kritiko
tega anahronisti~nega stali{~a. [tefan Maconi v virih nastopa kot poni‘en Katarinin u~enec,
ne pa kot njen censor ex offo. Zanjo je bil nekaj podobnega, kot je bil evangelist Janez,
discipulus ille quem diligebat Iesus,7 za Kristusa; ne le njen discepolo prediletto, sprejel je
posebno vlogo glasnika, ki {iri njeno sporo~ilo. Kot ka‘e, so ga tako videli ‘e njegovi sodob-
niki; Rajmund iz Kapue to vzporednico zapi{e kar naravnost:
»On je tudi nekak{na pri~a te Legende, tako da bi lahko skupaj z evangelistom Janezom
rekli: On ve, da govori resnico. On, torej kartuzijan [tefan, ve, da dominikanec Rajmund,
ki je – dasi brez vsakih zaslug in nevreden – sestavil to legendo, govori resnico.«8
Toliko o uvodnih problemih, ki pomenijo okvir za globlje razumevanje naslednjih vrstic.
Incipit liber.
4 Romana Guarnieri, »Preface«, v Angela of Foligno: Complete Works, ur. Paul Lachance OFM (New York:
Paulist Press, 1993), 7.
5 Peter Brown, The Cult of the Saints: Its Rise and Function in Latin Christianity (Chicago: The University of
Chicago Press, 1981), 17 in nasl.
6 Daniel E. Bornstein, The Bianchi of 1399: Popular Devotion in Late Medieval Italy (Ithaca in London: Cornell
University Press, 1993), 3 in nasl.
7 Prim. Jn 13,23; 19,26; 21,7; 21,20.
8 »Hic etiam totus quasi Legendae hujus testis est, ita ut dicere possim cum Evangelista Joanne: Ille scit quia
vera dicit. Ille scilicet Stephanus Carthusiensis scit, quia vera dicit Raimundus Ordinis Praedicatorum, qui licet
immeritus et indignus, composuit hanc Legendam.« Raimundus de Vineis, »Vita sanctae Catharinae Senensis«, Acta
sanctorum, Aprilis tomus tertius, ur. Joannes Carnadet (Pariz: Victor Palmé, 1866), 939. (Odslej: Raimundus de
Vineis, Legenda maior.)
343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
2. Viri
2.1. Pregled
Danes ohranjena Maconiana so me{anica treh vrst skoraj izklju~no pisnih virov.9 Nekaj
jih je ‘e urejenih in izdanih, medtem ko so ostali razpr{eni po evropskih arhivih; mnoge je
treba {e poiskati in dolo~iti njihovo vlogo v mozaiku Maconijeve dejavnosti. Spodnja ra-
ziskava se opira tako na prve kot na druge, ~eprav si je bilo mogo~e s temi zaenkrat pomagati
le tu in tam. Razdelitev virov na tri tipe je mi{ljena takole. V prvem razredu so besedila, ki jih
je [tefan Maconi napisal sam; to je zlasti njegovo sodno pri~anje o Katarini, poleg tega pa
ve~ pisem in nekaj robnih zabele‘k, marginalnih glos. V drugem razredu je ve~ raznovrstnih
pri~evanj njegovih sodobnikov, ki so po strukturi in verodostojnosti primerljiva z omenjeni-
mi; nekatera so nastala v sklopu dejavnosti okrog Katarininega kanonizacijskega procesa,
druga odsevajo ‘ivljenje kartuzijanskega priorja. (Sem sodijo dokumenti kartuzijanskih ka-
pitljev, listine, ki dokumentirajo odnose med posameznimi kartuzijami in krajevnim plem-
stvom, ter podobni spisi.) Le tretji in zadnji tip virov je docela druga~ne vrste; gre za veliko
poznej{e poro~ilo o Maconijevem ‘ivljenju, za hagiografski spis, ki ga je dve stoletji po
njegovi smrti napisal kartuzijanski menih. Ta vita ponuja obilje podatkov, vendar se po zgo-
dovinski zanesljivosti ne more primerjati z dokumenti prvih dveh razredov. Kljub temu gre v
{ir{em pomenu besede {e vedno za avtenti~en zapis, za odraz ustnega izro~ila, ki ga pri
iskanju Maconijevega portreta, {e posebej pa njegovega odnosa do Sienke, ni mogo~e pre-
prosto zanemariti.
2.2. Spisi [tefana Maconija
Dale~ najdalj{e in najpomembnej{e besedilo med Maconijevimi spisi je njegovo pri~evanje
o ‘ivljenju svete Katarine, ki ga je poslal v Benetke na Processo Castellano, neke vrste
kanonizacijski proces za Sienko, ki se je odvijal leta 1411. Besedilo je nastalo istega leta, na
pro{njo Maconijevega prijatelja Toma‘a d’Antonio Caffarinija, dominikanca, ki je poskrbel
za Processo.10 Vsebina docela ustreza strogim pravilom pri kanonizacijskih procesih, ki so
bila takrat ‘e dodobra razvita;11 pisanje je opremljeno s podpisi notarjev in ve~ drugih pri~.
Vsebinsko govori predvsem o Katarini, vendar je obenem prepredeno tudi z avtobiografski-
mi nitmi, ki razkrivajo pi{~ev osebni odnos do svetnice. Prav ta tekst navaja vrsto pomemb-
nih dogodkov v Maconijevem ‘ivljenju. Vseeno je treba imeti pri zgodovinski kritiki vira ves
~as pred o~mi njegov osnovni namen. Processo Castellano je predvsem vzpostavljal pravno
osnovo za Katarinino kanonizacijo in tudi [tefan Maconi svojega spisa ni pisal sine ira et
studio, saj je bil v tistem ~asu ‘e ve~ kot tri desetletja spiritus movens celotnega podjema.
Po drugi strani pa obstaja vrsta razlogov, ki verodostojnost tega poro~ila potrjujejo, in to
na osnovi prav istih pravnih okoli{~in. [tefan Maconi namre~ pri procesu ni bil osebno navzo~;
enako velja za vrsto drugih pri~. Svoje izjave so spisali vsak posebej, na razli~nih koncih
Evrope, in jih poslali bene{kemu {kofu. Zaradi tega si niso smeli privo{~iti zapletanj v proti-
slovja glede golih dejstev, saj bi to resno ogrozilo njihov lastni polo‘aj in okrepilo stali{~a
9 Resnici na ljubo je na voljo tudi nekaj ikonografskih sledi; ohranjene so v kartuziji v Paviji in so pri rekon-
strukciji Maconijeve biografije postranskega pomena. Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 76, op. 3.
10 M. H. Laurent, Il Processo Castellano (Fontes vitae s. Catharinae Senensis historici 9) (Milan: Fratelli Bocca,
1942), 257–273. (Odslej: Laurent, Il Processo Castellano.)
11 Prim. zlasti klasi~no delo, ki ga je na to temo napisal André Vauchez, Sainthood in the Later Middle Ages
(Cambridge: Cambridge University Press, 1997), 59–104.
344 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
12 Laurent, Il Processo Castellano, 258. (Latinski izvirnik Maconijevega pri~evanja je na voljo v prilogi, zato ga
v teh opombah izjemoma ni.)
13 Niccolò Tommasèo in Piero Misciattelli, »Lettere dei discepoli di Santa Caterina«, Le lettere di S. Caterina da
Siena, ridotte a miglior lezione, e in ordine nuovo disposte (Firence: C/E Giunti – G. Barbèra, 1940), vol. 6, 43–136.
(Odslej: Tommasèo, Le lettere VI.)
14 F. Grottanelli, Leggenda minore di S. Caterina da Siena e lettere dei suoi discepoli; scritture inedite pubblica-
te (Bologna: Gaetano Romagnoli, 1868), 387–389.
15 »V teh dneh sem prejel tvoje pismo z dne 17. aprila; silno mi je ugajalo, ~eprav moram re~i, da me v srcu
mo~no skrbi. [...]« Tommasèo, Le lettere VI, 91.
16 Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 320.
njihovih nasprotnikov na procesu. Ta omejitev je nujno uravnote‘ila Maconijevo morebitno
‘eljo, da bi zaradi pospe{evanja kanonizacijskih mlinov Katarinino »nenavadno izku{njo«,
kot to imenuje Robert Fawtier, predstavil na na~in, ki bi resnico kakorkoli popa~il. To je
~utiti ‘e za previdnimi izrazi v dolgi pravni{ki formuli na za~etku njegovega pri~evanja:
»[...] [tefan iz Siene, po milosti bo‘ji prior kartuzijanskega samostana Svete Marije od
Milosti pri Paviji, napro{en po pismu, o katerem je podrobneje govor spodaj, <je> na to
spodaj omenjeno pismo odgovoril z vsem, s ~imer je po pravu, obi~aju, na~inu in obliki to
mo~ kar najbolje storiti, da bi bilo spodnje pri~evanje dele‘no ve~je in polnej{e verodo-
stojnosti. S posebno prisego je zatrdil, da je spodnje pisanje bilo, da bo in da je resni~no;
v prisotnosti spodaj popisanih notarjev in pri~ je rekel in pri~al, in pravi in pri~a, da je
spodnje pisanje o ‘ivljenju bla‘ene device Katarine Sienske, ki je nastalo po njem v od-
govor na omenjeno pismo, v celoti, prav, popolnoma in pravno resni~no.«12
Drugo podskupino v tej vrsti primarnih virov predstavljajo Maconijeva pisma, ki so jih
prejemali caterinati: naslovniki ohranjenih so pesnik Neri di Landoccio Pagliaresi, florentin-
ski duhovnik ser Jacomo, rektor bolni{nice Santa Maria di Misericordia Matteo in Angelo
Malavolti, {kof v Grossetu. Z izjemo zadnjega so pisma napisana v italijan{~ini, ne v latin{~ini
kot testimonium. Vsa razen enega so na voljo v zbirki Katarininih pisem, ki sta jo uredila
Niccolò Tommasèo in Piero Misciattelli;13 pismo, ki sta ga urednika iz nejasnih razlogov
izpustila, je mo~ najti v starej{i izdaji, ki jo je uredil F. Grottanelli.14 Pomembnost teh pisem
je v njihovi spontanosti; brez Damoklejevega me~a notarjev in pri~ si pisec privo{~i nenavad-
no odkritost, v~asih se celo igra z besedami in po ciceronovsko me{a jezike. Zna~ilen primer
je videti v pismu, ki ga je Maconi poslal svojemu pesni{kemu prijatelju Pagliaresiju leta
1381, leto dni po Katarinini smrti, ko se je razkol v Cerkvi bolj in bolj razra{~al:
»A questi dì ebbi una tua lettera fatta a dì 17 d’Aprile, la quale ben che mi fusse di
singulare piacere, tamen confiteor quod commota sunt viscera mea. [...]«15
Tretja skupina Maconijevih sledov je manj pomembna od ostalih dveh, vendar nujna za
zgodovinsko trdnej{e razumevanje toka dogodkov. To so njegove lastnoro~ne glose na robo-
vih ve~ rokopisov, ki popisujejo ‘ivljenje svete Katarine. Skozi vse ‘ivljenje je v razli~nih
kartuzijah pri prepisovalcih naro~al najrazli~nej{a Catheriniana ter kodekse po robovih utrjeval
s svojo avtoriteto kartuzijanskega priorja. Zapisoval je drobne anekdote iz svojega ‘ivljenja,
potrjeval navedene dogodke in v~asih dodal kak{no podrobnost, vedno v zna~ilno poni‘nem,
skorajda afektirano skromnem slogu. Ko je denimo opazil poro~ilo Rajmunda iz Kapue v
Legendi maior,16 kjer avtor omenja nekega priorja kartuzije v Belriguardu, je Maconi vse
skupaj overovil:
345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
17 »Prior predictus Beriguardi tunc erat dominus Christoforus qui postea fuit dominus Karthusiensis. Et tunc ab
eius ore eciam audiui suprascripta ego frater Stephanus prior Karthusiensis licet indignus.« Ljubljanski Ms 12, f. 75. Na
tem mestu je treba opozoriti, da je besedilo v Acta sanctorum po vsem sode~ vzeto iz poznej{ega rokopisa, ki je nastal
po predlogi enega izmed teh, ki jih je raz{irjal Maconi. Ljubljanski rokopis, o~itno zanesljivej{i, pove naslednje: »Sed
mox uestibus depositis affuit quidam prior Berriguardi Carthusiensis ordinis mihi notus et amicicia non parua coniun-
ctus rogans me quod facerem eum loqui cum Katherina virgine.« Maconijev avtograf je nato pripisan na dnu strani.
Besedilo v AASS, ki je `e nekoliko okvarjeno, ta odlomek podaja takole: »Sed mox vestibus depositis, affuit
quidam, Prior B. Rignardi. Iste Prior B. Rignardi fuit Dominus, Christophorus post Prior Carthusiae, (prout ipse
narravit successori suo, Domino videlicet Stephano priori Carthusiensis ordinis) mihi notus, et amicitia non parva
conjunctus, rogans me quod facerem eum loqui cum Catharina virgine.«
Urednik AASS se je v zagati od besedila v oklepaju distanciral, in sicer v opombi na strani 944: »Parenthesis
haec deest in MS. Leodiensi: et videtur ex margine irrepsisse in textum; an ab auctore ipso addita aut ab alio,
ignoro.« Na manj previdno uredni{ko presojo lahko naletimo pri narobe razumljenem imenu kartuzije v Belriguardu
zraven Siene, ibid.: »De B. Rignardo, cujus non tantum ecclesia, sed etiam ipsa appellatio hactenus nobis ignota fuit:
libenter discemus locum ac diem cultus, et quidquid de ejus vita aut miraculis, scripto aut memoria est conservatum.«
18 Robert Fawtier, Sainte Catherine de Sienne. Essai de critique des sources; t. I, Sources hagiographiques.
(Pariz: E. de Boccard, 1921), 109–117. (Odslej: Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I.)
19 Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji, 79.
20 Laurent, Il Processo Castellano, 260.
»Omenjeni prior v Beriguardu je bil tedaj gospod Kri{tof, ki je pozneje postal gospod (sc.
generalni prior) kartuzije. Takrat sem za zgoraj zapisane dogodke iz njegovih ust sli{al
tudi jaz, brat [tefan, nevredni kartuzijanski prior.«17
Kakorkoli ‘e, vsebina glos v splo{nem ni posebej pretresljiva; njihov pomen je drugje.
Kot zgodovinski viri prvega razreda v~asih potrjujejo druga, manj nepristranska pri~evanja o
dejavnostih [tefana Maconija, zlasti tista izpod peresa Toma‘a d’Antonio Caffarinija in na-
vedbe v hagiografiji Bartolomeja Sienskega. Ve~ino teh glos je objavil ‘e Robert Fawtier;18
tiste iz ljubljanskega rokopisa je vestno prepisal Milko Kos.19
Obstaja {e ena vrsta virov, ki se jih doslej raziskovalci {e niso lotili; vseeno jih je treba tu
vsaj omeniti. To so spisi, ki jih je [tefan Maconi ustvaril kot Katarinin tajnik. Analize o tem,
katere dele njenega opusa je v resnici zabele‘il on, {e vedno ni; skupaj z njim so to slu‘bo
namre~ opravljali tudi Neri di Landoccio de’ Pagliaresi, Barduccio di Piero de’ Canigiani in
Cristofano di Gano Guidini. Maconi o tej nenavadni vlogi poro~a sam, v pri~evanju za Pro-
cesso Castellano:
»Vmes me je blago poprosila, ~e bi hotel zapisati nekaj pisem, ki jih je na ~udovit na~in
narekovala s svojimi devi{kimi usti. To sem z velikim veseljem sprejel, saj sem ~util,
kako se v meni srce vsak dan z novim ‘arom v‘iga za nebesa ter zavra~a svet in vse, kar
je od njega, s tolik{nim odporom do nekdanjega ‘ivljenja, da sem celo samega sebe ko-
maj {e prena{al. V sebi sem za~util tak{no in tolik{no spremembo, da je tudi od zunaj ni
bilo mogo~e ubla‘iti, tako da se je ~udilo malone vse mesto.«20
V tej to~ki se odpira vrsta novih problemov. Kak{na je bila pravzaprav Maconijeva vloga
pri pisanju teh pisem? Spomniti se je treba, da ni bila Katarina dele‘na nobene formalne
izobrazbe, brati se je nau~ila komaj nekaj pred dvajsetim letom, pisati pa {ele nekaj pred
tridesetim; malo verjetno je, da je [tefan Maconi zgolj mehani~no in stenografsko zapisoval
‘e izoblikovane stavke, ne da bi imel vsaj nekaj opraviti tudi s samo formulacijo, ne toliko
vsebinsko kot slogovno in slovni~no. To vpra{anje zahteva posebno obravnavo, zlasti v lu~i
kasnej{ega obdobja, ko je Maconi sodeloval tudi pri pisanju Katarinine edine knjige, njenega
Pogovora o bo‘ji previdnosti, v {e dosti manj konvencionalnih okoli{~inah. Kot poro~a sam,
je svetnica knjigo narekovala sredi zamaknjenja, {e ve~, pri tem sploh ni stala na tleh, temve~
so jo mnogi videli, kako je lebdela v zraku, »vzdignjena od zemlje«:
346 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
21 Laurent, Il Processo Castellano, 263–264.
22 Temeljit pregled tega pojava daje William K. Mahony v svojem ~lanku »Flight«, objavljenem v The En-
cyclopedia of Religion, ur. Mircea Eliade (New York: Macmillan Publishing Company, 1987), vol. 5, 349–353.
23 Prav v zadnjem ~asu se nemara odpira pot do re{itve tega problema. Pred ~asom so Katarinina zbrana dela
(torej pisma, kot jih je izdal Antonio Volpato, ter Pogovor in molitve, ki jih je uredila Giuliana Cavallini) iz{la na
zgo{~enki. Ta prvi~ doslej omogo~a vrsto ra~unalni{kih slogovnih analiz: prim. Santa Caterina da Siena: Opera
Omnia, ur. P. Fausto Sbaffoni, OP (Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002). Glede na to, da je razisko-
valcem na voljo precej{nja koli~ina Maconijevih besedil v italijan{~ini, bi italijanska filologija z nekaj ra~unalni{kega
znanja morda v svetni~inem pisanju znala poiskati sledi njenega u~enca.
24 Hanno Helbling, Katharina von Siena: Mystik und Politik (Munich: C. H. Beck, 2000), 10–11.
25 Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II, 320.
»Tako so jo premnogi ve~krat videli, kako v molitvi lebdi nad zemljo, in med njimi sem
jo z nemajhnim ob~udovanjem nekajkrat videl tudi jaz. Kako se to lahko zgodi, je odkrito
popisano v knjigi, ki jo je sveta devica sestavila sama, deloma pa sem jo zapisal jaz, ko jo
je na ~udovit na~in narekovala z devi{kimi usti.«21
Na tem mestu se ni mogo~e spu{~ati v pomen zapletenega vpra{anja o Katarinini levita-
ciji, njeni simboliki in razli~nih vzporednicah v kr{~anskem hagiografskem izro~ilu.22 Gre
za to, da postane v tej optiki prvotno vpra{anje {e pomembnej{e: je Katarina svojo knjigo res
narekovala, besedo za besedo, ali pa si je njen tajnik lahko pri zapisovanju vzel nekoliko
svobode? [e ve~, morda si jo je celo moral vzeti, ~e je hotel priti do koli~kaj jasnega in
teko~ega besedila. In ~e je bilo tako, kako bi se dalo v virih odkriti sledi teh anonimnih
piscev, dolo~iti, kateri del besedila je napisal ta ali oni med Katarinini tajniki, morda celo
opredeliti drobne slogovne razlike med omenjenimi {tirimi posamezniki? Gre za vpra{anje,
ki ga po vsebini lahko primerjamo s homerskim.23
^eprav tu za kaj takega ni prostora, je vseeno treba sliko nekoliko uravnote‘iti; od tak{ne
analize ni mogo~e pri~akovati kak{nih ve~jih novosti glede vsebine Sienkinih spisov. Ra-
ziskovalci se namre~ strinjajo v tem, da diha iz njenih pisem presenetljiva vsebinska ubra-
nost, obilici tajnikov navzlic. Kot pravi Hanno Helbling v svoji knjigi, dajejo Katarinina
pisma predvsem »vtis dvojne enovitosti; vedno govori isto – in to vsem pove na isti na~in.«24
Do enake ugotovitve je pri{el Robert Fawtier:
»Obi~ajno ji pojemo hvalo, brez dvoma upravi~eno, vseeno pa je treba priznati, da je ta
~udoviti slog nenavadno monoton. Tudi ~e pustimo v celoti podvojene odlomke tu povsem
ob strani, bomo v vseh pismih {e vedno naleteli na iste izraze; ti so pogosto prelepi, vendar
njihovo ponavljanje tej lepoti ni v korist. Katarina Benincasa je bila otrok ljudstva, njena
vzgoja in izobrazba sta bili silno omejeni – in z njenim besedi{~em je bilo enako.«25
Ta ugotovitev ka‘e, da pri Katarininih pisarjih pravzaprav ni mogo~e iskati individualne
kreativnosti. ^eprav je veliko mo‘nosti za to, da se v njenih pismih, nemara pa tudi v Pogo-
voru, skriva vsaj sled Maconijeve roke, bi bile posledice tak{nega odkritja najbr‘ predvsem
jezikovne narave, brez vpliva na pomembnej{a vsebinska, kaj {ele doktrinalna vpra{anja.
2.3. Drugi so~asni viri
Druga skupina virov, ki Maconijevo ‘ivljenje odra‘ajo v pisanju njegovih sodobnikov, je
tipolo{ko najbolj raznovrstna, hkrati pa v nekaterih primerih tudi zgodovinsko najzanesljivej{a.
Tu so najprej pri~evanja, zbrana za Processo Castellano, podobna ‘e omenjenemu; mnoge
izmed pri~ so v besedilu omenjale tudi Maconijevo delovanje. Sledijo pisma, ki jih je svojemu
u~encu pisala sveta Katarina sama; v Volpatovi izdaji jih je mogo~e najti pod zaporednimi
{tevilkami 195, 319, 320, 324, 332, 365, 368 in 369. Njihov zna~aj je sporadi~en, saj so
nastajala le v obdobjih, ko je bil naslovnik iz tega ali onega razloga odsoten; ve~inoma je {lo
347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
26 Ta fenomen je v svoji knjigi natan~neje raziskal Alessandro Barbero, Un santo in famiglia: Vocazione religio-
sa e resistenze sociali nell’ agiografia latina medievale (Turin: Rosenberg & Sellier, 1991).
27 »[...] voglio che vi spogliate d’ogni amore proprio e sensitivo che aveste a voi o a’ vostri figliuoli o a veruna
cosa creata, fuore di Dio; non dovete amare né voi né veruna altra cosa fuore di Dio, però che è impossibile che
l’uomo serva a due signori – però che se elli serve all’uno, elli è in contempto all’altro -: neuno è che possa servire
a Dio e al mondo, però che non ànno neuna conformità insieme.« Pismo 247, kot ga je izdal Antonio Volpato, »Le
lettere di Santa Caterina da Siena«, v Santa Caterina da Siena: Opera Omnia, ur. P. Fausto Sbaffoni, OP (Pistoia:
Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002).
28 Raimundus de Vineis, Legenda maior, 862–967.
29 Thomas Antonii de Senis »Caffarini«, Libellus de supplemento legende prolixe virginis b. Caterine de Senis.
Ur. I. Cavallini in I. Foraloso (Rome: Edizioni Cateriniane, 1974). (Odslej: Caffarini, Libellus de supplemento.)
30 »[...] Stephanus de Maconibus, de quo superius memoriam feci: quem idcirco diffuse non laudo, quia adhuc
est in via, in qua nemo tute laudatur. Sed ut saltem designem eum, hic fuit unus de scriptoribus virginis sacrae, qui
tam epistolas quas dictabat, quam librum quem composuit, pro parte conscripsit: et in tantum ei adhaesit quod
utroque parente tribusque germanis relictis, una cum propria patria, virginem sequebatur quocumque iret. [...] Hic
notavit et scripsit quaedam, quae contigerunt in transitu sanctae virginis, meque verbo plenarie informavit.« Rai-
mundus de Vineis, Legenda maior, par. 342.
31 F. Grottanelli je domneval, da je avtor Legende minor Maconi; R. Fawtier mu je nasprotoval, toda E. France-
schini je kasneje njegove argumente zavrnil. Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 94–95, op. 91.
za dru‘inske zadr‘ke. To z raziskavo povezuje {e dve drugi pismi, nemara {e pou~nej{i od
tistih, ki so bila namenjena Maconiju – pismi 241 in 247, ki ju je od Katarine dobila [tefano-
va mati, »monna Giovanna, donna di Corrado di Leoncino da Siena«. V njih se zrcali drama
premo‘ne dru‘ine iz zgornjega razreda, ki se ji sin po~asi odmika, na poti za klicem, ki
zahteva od njega celo ‘ivljenje.26 Pisma ka‘ejo, da Katarina polo‘aj razume, da pa nikakor ni
pripravljena na kompromis. Gospe Giovanni pove takole:
»Ho~em, da si sle~ete vsako lastno in ~utno ljubezen, ki jo gojite do sebe, do svojih otrok
ali do katerekoli ustvarjene re~i, razen do Boga; ljubiti ne smete ne sebe ne kak{ne druge
stvari, razen Boga, saj je nemogo~e, da bi ~lovek slu‘il dvema gospodoma – saj bo, ~e bo
enemu slu‘il, drugega zani~eval: ni namre~ mogo~e hkrati slu‘iti Bogu in svetu, saj ni-
mata ni~esar skupnega.«27
[e en niz virov pomenita hagiografska spisa dveh Maconijevih dominikanskih prijateljev,
Rajmunda iz Kapue z njegovo Legendo maior28 in Toma‘a d’Antonio Caffarinija, ki je napi-
sal njeno nadaljevanje, Libellus de supplemento.29 Ne le, da obe deli [tefana Maconija ve~krat
omenjata, v dobr{ni meri je pripomogel tudi k njunemu nastanku. ^eprav se ne da ve~ ugoto-
viti, pri katerih delih besedila je sodeloval, pa njegovo vztrajno pomo~ odkrito potrjuje Raj-
mundova javna zahvala:
»[...] [tefan Maconi, ki sem ga omenil ‘e zgoraj in ki ga ob{irneje ne hvalim le zaradi tega,
ker je {e vedno ‘iv, tak{nih pa ni mogo~e varno hvaliti. A naj ga vendar vsaj ozna~im: bil je
eden od tajnikov svete device in je deloma zapisal tako pisma, ki jih je narekovala, kot
knjigo, ki jo je sestavila. Nanjo se je navezal do te mere, da je zapustil oba star{a, tri brate in
celo lastno domovino ter devici sledil, kamorkoli je {la. [...] On je zabele‘il in zapisal nekaj
stvari, ki so se pripetile ob odhodu svete device, ter me ob{irno oskrbel s podatki.«30
Zdi se tudi, da je [tefan Maconi, prav kot Caffarini, tudi sam napisal nekak{no Legendo
minor, povzetek obse‘nega Rajmundovega spisa. Kakorkoli ‘e, ta teza je le na stopnji dom-
neve, sub iudice.31
Ostaja {e zadnji sklop so~asnih podatkov o Maconijevem ‘ivljenju, zgodovinsko med najbolj
prepri~ljivimi, a doslej skoraj docela prezrt. To so uradna poro~ila o njegovi dejavnosti v kartu-
zijah; mnogo je bilo uni~enih v viharnih stoletjih, ki so sledila, nekaj pa jih je kljub vsemu
348 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
32 Jo‘e Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter (Maribor: Zalo‘ba Obzorja, 1991), 135–172. (Odslej: Mlinari~,
Kartuziji @i~e in Jurklo{ter.)
33 Charta Capitulorum generalium celebratorum a pp. Italis et Germanis tempore schismatis in obedientia
Urbani VI et successorum ab anno 1386 usque ad annum 1410. Archives du monastère de la Grande-Chartreuse, 1
M 18. To dokumentacijo je pred kratkim uredil in objavil John Clark, The Urbanist Chartae, including the Chartae
of the Avignon Obedience to 1410. Vol. 1–3. Analecta Cartusiana 100:25 (1997). (Odslej: Clark, The Urbanist
Chartae.)
34 Generalni kapitelj se je leta 1397 prito‘eval, da se je samostan v @i~ah zaradi svoje dotrajanosti `e skorajda
podrl: »ex nimia antiquitate facta sit ruina.« Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 150.
35 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi Senensis Cartusiani, Ticinensis cartusiae olim
coenobiarchae libri quinque (Siena: Hercules de Goris, 1626). (Odslej: Bartholomeus Senensis, De vita et moribus
Stephani Maconi.)
36 Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 55.
ostalo. Za svojo monografijo o kartuzijah @i~e in Jurklo{ter je Jo‘e Mlinari~ zbral tista, ki se
nana{ajo na Maconijevo obdobje v @i~ah; te so bile v tem ~asu ni~ manj kot sede‘ generalnega
priorja urbanisti~nega, z Rimom povezanega dela kartuzijanskega reda.32 Najpomembnej{ega
med temi dokumenti, namre~ zapisnike urbanisti~nih generalnih kapitljev, zbranih pod naslo-
vom Charta Capitulorum generalium celebratorum a pp. Italis et Germanis tempore schisma-
tis in obedientia Urbani VI et successorum ab anno 1386 usque ad annum 1410, danes hranijo
v Veliki kartuziji.33 Ker je Maconi tem kapitljem predsedoval od leta 1399, ko so ga izvolili, pa
vse do zdru‘itve kartuzijanskega reda, pomeni to besedilo sistemati~en in zgodovinsko zanes-
ljiv prikaz celega desetletja njegovega ‘ivljenja. Ve~ drugih zapisov iz tega obdobja hranita
Steiermärkisches Landesarchiv v Gradcu in Zgodovinski arhiv v Celju. Ti poro~ajo predvsem o
ekonomskih vidikih ‘ivljenja v @i~ah; nekateri nadrobno opisujejo kupovanje zemlje in stavb,
drugi hranijo najrazli~nej{e oporoke ali plemi{ke zapu{~ine samostanu. Ni~ posebnega, a do-
volj, da lahko za ~rkami zaslutimo stvarno naravo novega priorja; samostan, ki je ob njegovem
prihodu ‘e razpadal,34 se je pod novo upravo za~el po~asi razcvetati.
2.4. Bartolomej Sienski in njegova Vita
Zadnjo skupino primarnih virov predstavlja Maconijeva lastna vita, ki jo je spisal Barto-
lomej Scala iz Siene, menih iz florentinske kartuzije, vendar {ele leta 1626, torej dvesto let
po Maconijevi smrti.35 Pokojni prior se je tako nenadoma zna{el na drugem koncu procesne
palice; knjiga pobo‘nega kartuzijana je pomenila korak v neuspelem poskusu, da bi ~ast
oltarja dosegel on. Pri zana{anju na njeno verodostojnost je treba imeti ta namen ves ~as pred
o~mi. Prina{a sicer nekaj novih dokumentov, ki drugje niso na voljo, vendar ne omenja virov
zanje in je zato ni mogo~e obravnavati kot primarni vir s prepri~ljivostjo, s kakr{no se lahko
pona{ajo zgoraj omenjene skupine. Kot pi{e Giovanni Leoncini, je zavajajo~e zlasti Bartolo-
mejevo vzporejanje nekaterih nesporno avtenti~nih dokumentov z drugimi, katerih pristnost
je dosti manj zanesljiva.36 Hkrati pa se je treba izogniti tudi hiperkriti~nemu stali{~u. Barto-
lomej Sienski omenja vrsto dogodkov, za katere obstajajo tudi neodvisna, so~asna poro~ila.
Resnej{a primerjava navadno poka‘e, da je njegova ina~ica v bistvu to~na, ~eprav se v~asih
v podrobnostih ne more pobahati z ravno lekarnarsko natan~nostjo.
Zadostoval bo primer: pri opisovanju Maconijevih prehranjevalnih navad omenja obi~aj,
ki je menda izhajal iz nekega praznovanja velike no~i, ko so bili Katarina in njeni caterinati
brez vsake hrane in jim je za praznovanje vstajenja ostal samo {e – fi‘ol. Bartolomej pripove-
duje, kako globok vtis je ta gostija naredila na [tefana Maconija:
»<Stro~nice in kuhano zelje> je pobo‘ni mo‘ vzljubil kot vsakdanji obrok. Kadar je sedel
k tak{nim dobrotam, se je namre~ spomnil na neko ~udovito in razko{no pripravljeno
349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
37 »Haec cibaria [sc. legumina vel elixa olera] veluti quotidianas epulas plurimum adamavit Vir Pius, recordatus
vel maxime quotiescunque ad has cupedias accumberet magnificum illud, opipareque instructum quondam convi-
vium apud Seraphicam Matrem Catherinam Romae tunc versantem; ad quod convivium ipse Conviva Stephanus una
cum aliis divinae Virginis culturae subiectis viris, feminisque religiosis discubuit ipso die Christi resurgentis celebri-
tate insigni, fabaceo duntaxat divinis quasi dapibus paratum edulio, cum nihil aliud domi tunc esset, quod apponere-
tur; adeo paupertas evangelica pauperibus spiritu erat in deliciis.« Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Ste-
phani Maconi, 268–269.
38 Augusta Theodosia Drane, The History of St. Catherine of Siena and Her Companions (London: Burns and
Oates, 1880), 626.
39 Bartolomej si v svoji legendi `e na samem za~etku privo{~i hagiografski topos, ~e{ da se je [tefan rodil hkrati
s Katarino, leta »1347, eo fere tempore quo in lucem suscepta est augustissima illa, ac Seraphica Virgo Catharina
Senensis, cui Stephanus hic noster arcano Numinis consilio in ipso suae flore iuventae epistolis conscribendis ope-
ram praestitit, eique egregie carus fuit« (Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 1). Caffarini
poro~a druga~e: »Hic (sc. Stephanus de Maconibus) modo michi coetaneus, utpote ut ego annorum sexaginta septem
vel circa existens, et ut ipse ita et ego de Senis oriundi, necnon et ibidem a pluribus annis pariter eisdem in scholis
grammaticalibus imbuti« (Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14). Ker je to pisal leta 1417, je mogo~e pomenlji-
vo ujemanje Katarinine in [tefanove rojstne letnice razumeti le kot Bartolomejevo pobo`no `eljo.
40 Prim. Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 57.
kosilo pri serafski materi Katarini, ki se je takrat mudila v Rimu. Pri tem kosilu je bil kot
gost navzo~ tako [tefan kot tudi ostali verni mo‘je in ‘ene, ki so ‘iveli z bla‘eno devico;
bilo jih je veliko, saj je {lo prav za dan Kristusovega vstajenja, jedli pa so navaden fi‘ol,
pripravljen kot za slavnostno gostijo, saj ni bilo v hi{i ni~esar drugega, s ~imer bi lahko
postregli; tako je {lo evangeljsko ubo{tvo ubogim v duhu v slast.«37
Nedoslednost te nekam protipitagorejske zgodbe je ‘e davno tega opazila Augusta Drane
v svoji monografiji o Katarininem krogu. Zaporedje dogodkov, kakr{nega podaja Bartolomej
iz Siene, preprosto ne dr‘i, ko ga postavimo ob bok so~asnim poro~ilom:
»Bodisi o~e Bartolomej o fi‘olovi gostiji poro~a z ve~ neto~nostmi bodisi je bilo tak{nih
pojedin dvoje. Tista, o kateri smo ‘e pripovedovali, se je zgodila v Sieni na vnebohod leta
1373, {e preden je [tefan svetnico sploh spoznal. Bartolomej svojo zgodbo postavlja v
Rim, za veliko no~, le nekaj pred Katarinino smrtjo. Kakorkoli ‘e, posledica tega dogod-
ka je bila, da so [tefanovi kartuzijanski bratje za veliko no~ vedno jedli fi‘ol.«38
Ta pragmati~ni sklep velja upo{tevati kot splo{no na~elo pri zana{anju na dele Bartolo-
mejeve pripovedi, ki jih drugi viri ne omenjajo. Zdi se, da se je pisec mo~no zana{al na
kartuzijansko ustno izro~ilo; zameglili sta ga dve stoletji ~asovne razdalje, vendar je o~itno
ohranilo vsaj nekaj zanesljivosti. Bartolomeja ni posebej zanimalo, ali se je dogodek odvijal
v Sieni ali v Rimu, {e manj, ~e je do njega pri{lo {tirideset dni oziroma par let prej ali poz-
neje. Zanimalo ga je zgodovinsko jedro obreda, ki se je v kartuzijanski skupnosti ohranil vse
do njegovega ~asa. In prav v tolik{ni meri se je mogo~e opreti na njegovo poro~ilo – ni~ bolj,
pa tudi ni~ manj.
3. [tefan Maconi in sveta Katarina
3.1. »Il discepolo prediletto«: mladost in caterinati
[tefan Maconi se je rodil v Sieni, verjetno leta 1350, morda ‘e leto prej.39 Tako njegov
o~e, Corrado di Leoncino di Squarcialeone dei Maconi, kot mama, Giovanna di Stefano
Bandinelli, sta prihajala iz vrst sienskega plemstva. Poleg njega sta imela {e tri sinove in
h~er.40 To je malodane vse, kar je znanega o Maconijevem otro{tvu. V {olo je hodil skupaj s
350 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
41 »Huc usque, Domino disponente, perstetimus in mutua amicitia precipue caritatis, sepe dicta alma virgine
mediante, ita quod ego quartum decimum vel circa agens annum, ibidem in Senis ordinem Predicatorum intravi, ipse
[sic!] tunc in prefatis scholis et in seculo remanente« (Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14).
42 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8.
43 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8–14. Temeljit zgodovinski pregled sienskega
plemstva ponuja Odile Redon, L’espace d’une cité: Sienne et le pays siennois (XIIIe–XIVe siècles) (Rome: École
française de Rome, 1994).
44 Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 42.
45 Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 8.
46 »In processu vero temporis contigit prefatum consocium in Senis quam plura pati displicentia, inter que unum
fuit odii et guerre mortalis incursus cum certis eiusdem civitatis nobilibus, licet non ratione sui, sed genitoris et
aliorum eiusdem sue domus. Quo utique tempore, cum ibidem fama sanctitatis virginis de qua supra invalescere
plurimum iam cepisset, pro remedio dicte guerre, prout sibi consultum fuerat, accessit ad virginem, per quam ipse
cum suis ab ipsa guerra, prout sibi virgo promiserat, divinitus liberatus, tanta ex tunc devotione affectus remansit ad
illam quod, spretis mundialibus cunctis, ipsam deinceps indefectibiliter est secutus, necnon et socius ipsius virginis
individuus est affectus.« Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,14. O dogodku poro~a tudi [tefan Maconi v spisu za
Processo Castellano, kjer med drugim popisuje tudi lastne motive za spreobrnjenje: »Visitavimus igitur eam, que me
recepit non ut verecunda virgo, sicut existimabam, sed affectuosissima caritate, veluti si germanum a remotis parti-
bus redeuntem gratiose suscepisset. De quo fui miratus, et attendens efficaciam sanctorum verborum quibus me non
tantum induxit, verum etiam compulit ad confessionem et ad virtuose vivendum, dixi: ’Digitus Dei est hic’.« Lau-
rent, Il Processo Castellano, 259.
47 Laurent, Il Processo Castellano, 259.
Caffarinijem in nato ostal in prefatis scholis et in seculo tudi potem, ko se je njegov prijatelj
Toma‘ pri {tirinajstih pridru‘il dominikancem.41
Naslednji dogodek v njegovem ‘ivljenju, ki ga je mogo~e opreti na verodostojna poro~ila,
je ‘e njegova dramati~na spreobrnitev, do katere je pri{lo po sre~anju s sveto Katarino. Ozad-
je te zgodbe ni povsem jasno. Njegov ‘ivljenjepisec poro~a o potovalni ‘ilici (susceptum
consilium peregrinas lustrandi regiones), ki se je pri mladem [tefanu za~ela kazati kmalu po
letu 1360, vendar jo je njegov pragmati~ni o~e spretno premagal in sina z obljubo razko{nega
‘ivljenja obdr‘al doma. To razko{je je kmalu za~elo najedati tako dru‘insko premo‘enje42
kot mladeni~ev zna~aj.43 ^eprav vzporednica ni izrecno nakazana, se vse skupaj ujema z
zgodbo o Katarinini materi Lapi, ki je h~er sku{ala pregovoriti k svetnemu ‘ivljenju in jo je
s pomo~jo svoje starej{e h~ere Bonaventure ukanila do te mere, da se je za~elo dekle vdajati
li{panju. Consensit virgo dare corporis ornatui operam, poro~a Rajmund iz Kapue; kasneje
je imela svetnica svojo mladostno ne~imrnost za enega svojih najhuj{ih grehov.44 Vzporedni-
co je mogo~e najti celo v obrnjenih star{evskih vlogah. Pri Katarini je otroka v posvetnost
silila mati Lapa, medtem ko je o~e na koncu vendarle priznal in sprejel h~erino poklicanost;
pri [tefanu se je mo‘evemu dvomljivemu pristopu upirala mati, ki se je za sina bala, da ne bi
»zaradi zrahljane uzde doma~ega strahu zabredel v slepo zablodo«.45 In kot poro~a Caffarini,
je bil njen strah {e kako upravi~en:
»S~asoma pa je omenjeni tovari{ v Sieni zabredel v kopico te‘av, med katere je spadal
tudi za~etek sovra{tva in celo vojne na ‘ivljenje in smrt z nekaterimi plemi~i iz istega
mesta, ~eprav ne po lastni krivdi, temve~ po krivdi o~eta ter nekaterih drugih iz njegove
hi{e. Ker je v tem ~asu glas o svetosti omenjene device za~el ‘e mo~no nara{~ati, je od{el
k njej, da bi ga re{ila te vojne, kot mu je nekdo svetoval. Ko je bil nato po bo‘jem posre-
dovanju skupaj s svojci te vojne re{en, prav kot mu je devica obljubila, ga je prevzela
tolik{na gore~nost, da je ostal pri njej, zavrgel vse posvetno ter poslej neutrudno sledil
samo njej in postal celo nelo~ljiv spremljevalec te device.«46
Maconi, ki tudi v lastnem pri~evanju trdi, da se je vse skupaj zgodilo sine culpa nostra,47
dodaja {e datum, ~e{ da ni Katarine nikoli videl usque ad annum Domini 1376 vel circa.
O~itno je njuno znanstvo trajalo le {tiri leta, saj je umrla ‘e leta 1380.
351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
48 Edmund G. Gardner, Saint Catherine of Siena: A Study in the Religion, Literature and History of the Fourte-
enth Century in Italy (London: J. M. Dent & Co., 1907), 84. (Odslej: Gardner, Saint Catherine of Siena.)
49 Gardner, Saint Catherine of Siena, 85–99.
50 Laurent, Il Processo Castellano, 259.
Njegovo sre~anje s svetnico, ki ga je prijazno sprejela, in njegovo nenadno spreobrnjenje
sta dovolj natan~no opisana v pri~evanju za Processo Castellano; na tem mestu si velja ogle-
dati polo‘aj te spreobrnitve v razmerju do ostalih, zaradi katerih so se za~eli okrog svoje
duhovne matere zbirati caterinati. Zdi se, da je bila bistvenega pomena prav Katarinina
posredni{ka vloga; mnogo njenih privr‘encev se ji je pridru‘ilo, ker je naredila konec pogub-
nim prepirom, pravim dru‘inskim vojnam, v katere so se zapletli, in poskrbela za trajen mir.
Evangeljski model iz Kristusovega govora na gori, beati pacifici, je zaznamoval vse njeno
javno delovanje. Nekatere izmed teh zgodb so povezane z dominikanci. Francesco Saracini,
star plemi~ in tast Katarinine tretjeredni{ke tovari{ice Alesse, se je pobotal s svojim smrtnim
sovra‘nikom in kasneje sam spokojno umrl, spravljen s svetom in seboj. Jacomo Tolomei,
dvakratni ubijalec in brat dveh drugih tretjerednic, Ghinoccie in Francesce, je {el po njegovi
poti; njegov brat Matteo Tolomei je celo pristal med caterinati in kasneje vstopil k domi-
nikancem.48 Toda bilo jih je {e ve~; krog nikakor ni bil omejen samo na dominikansko sfero.
Neri di Landoccio Pagliaresi je bil pesnik, prav kot Maconi rojen v plemi{ki rodbini; kot
Maconi je tudi sam pristal med Katarininimi tajniki. V njen krog je pripeljal {e enega plemi~a,
imenoval se je Francesco Malavolti, in v njegovem pri~evanju za Processo Castellano je
ohranjeno ob{irno poro~ilo o tovrstnih spreobrnitvah. Neri di Guccio degli Ugurghieri, ~lan
ene najstarej{ih fevdalnih rodbin v Sieni, in njegov tovari{ Niccolò di Bindo Ghelli; Gabriele
di Davino Piccolomini in Nigi di Doccio Arzocchi, {e dva plemi~a; Andrea di Vanni, slikar in
pomembna osebnost v javnem ‘ivljenju; Gabriele da Volterra, fran~i{kan, in Giovanni Terzo,
avgu{tinec. Terzo je v Katarinino dru‘bo pripeljal vrsto drugih avgu{tincev iz bli‘njega Con-
vento di Selva; med njimi so bili William Flete, Felice de’ Tancredi, Antonio da Nizza in
Giovanni Tantucci.49
Posebej opazna lastnost te dru‘be je prav njena raznolikost. Seveda je mogo~e zaznati
mo~an dominikanski vpliv, vendar nikakor ne gre izklju~no zanj; dominikanci so pome{ani z
drugimi redovi, s kartuzijani, fran~i{kani in avgu{tinci, ~e jih navedemo le nekaj, in laikov je
morda ve~ kot vseh ostalih skupaj. Druga pomembna lastnost Katarininega kroga je socialni
polo‘aj, ki so ga u‘ivali caterinati; videti je, da eden za drugim prihajajo iz premo‘nih sien-
skih dru‘ina tudi [tefan Maconi ni nobena izjema. Te‘ko je razlo‘iti, kaj je razvajeno siensko
mladino iz vi{jih krogov gnalo k preprosti barvarjevi h~eri; morda pojav ni brez podobnosti
s pojavom svetega Fran~i{ka, trgov~evega sina, ki je zavrgel bogastvo in sprejel ubo{tvo.
Tretja zanimiva in pomembna posebnost te dru‘be je njena ume{~enost v srednjeve{ki so-
cialni kontekst. Krog privr‘encev, ki se zbirajo okrog svojega svetni{kega zgleda, najdemo
‘e pri svetem Bernardu, sveti Hildegardi Bingenski in svetem Fran~i{ku; vzorec postane {e
jasnej{i pri Angeli iz Foligna in sveti Klari iz Montefalca, medtem ko je pri sveti Katarini –
ter pri sveti Brigiti – ‘e popolnoma razvit.
[tefan Maconi omenja le Katarinino obljubo: »Pojdi, predragi sin, in zaupaj v Gospodu,
da bom rade volje napela vse sile, dokler ne dose‘e{ popolnega miru; pusti, da to breme v
celoti prevzamem na svojo glavo.«50 Podrobnosti mirovnega procesa nato taktno spusti, cau-
sa brevitatis. Zdi se, da tudi Bartolomej ni vedel ni~esar drugega; poro~a samo o spektakular-
nem dogodku, ko so se podivjani in trmasti nasprotniki tedaj ‘e skesanega [tefana nenadoma
zna{li v cerkvi, navkljub zavra~anju Katarininih ukazov:
352 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
51 »Quod ubi Virgo animadvertit, Me, inquit, audire nolunt; Deo, velint, nolint dicto audientes erunt: iisque
prolatis, recta ad Divi Christophori contendit, quo ex condicto Stephanus una cum Conrado Patre, caeterisque sibi
cognatione proximis iam convenerant. Ea in aede Seraphica Virgo ante Aram maximam in preces effusa procubuit.
Rem dictu miram! Ea orante, atque extra se vi precum rapta, adversarii quique, alio aliorum adventum ignorante, sed
eos cogente, quem ardentibus precibus urgebat Catherina, in templo brevi adesse conspiciuntur.« Bartholomeus
Senensis, De vita, 19.
52 Laurent, Il Processo Castellano, 259.
53 Njeni drugi tajniki so bili Neri di Landoccio de’ Pagliaresi, Barduccio di Piero de’ Canigiani, morda pa tudi
Cristofano di Gano Guidini. Prim. Fawtier, Sainte Catherine de Sienne II, 10–14.
54 Prim. njegovo lastno pri~evanje, Laurent, Il Processo Castellano, 260.
55 Laurent, Il Processo Castellano, 260.
56 Laurent, Il Processo Castellano, 262.
»Ko je devica izvedela za to, je rekla: »Mene no~ejo poslu{ati, ko pa bo spregovoril Bog,
ga bodo ho~e{ no~e{ sli{ali.« S temi besedami se je napotila naravnost k svetemu Kri{tofu,
kjer so se po dogovoru ‘e zbrali [tefan, njegov o~e Konrad ter ostali najbli‘ji sorodniki.
V tem sveti{~u je serafska devica le‘e molila pred velikim oltarjem. In glej, ~ude‘! Ko je
tako molila in bila zaradi molitev v zamaknjenosti, se je v sveti{~u v kratkem pojavilo pet
nasprotnikov, ki niso vedeli za prihod drug drugega, temve~ jih je zbral tisti, ki ga je
Katarina rotila v gore~ih pro{njah.«51
Videti je, da je pisec v stiski z dejstvi ves dogodek napletel iz Maconijevega mol~e~ega
stavka, ki omenja le zasluge, ne pa podrobnosti: »Kasneje se je v resnici izkazalo, da smo se po
njenem posredovanju po ~ude‘u spravili, celo proti volji na{ih nasprotnikov samih.«52 Kakorkoli
‘e, o~itno je Katarina poskrbela za [tefanov notranji mir, ~e ne celo za njegovo pre‘ivetje.
Ko mu je pomagala do sprave z dru‘inskimi sovra‘niki, je postal njen osebni tajnik;53 ta
dol‘nost ga je nanjo {e bolj navezala.54 Njun odnos se je hitro razvijal in ~eprav je bila
Katarina le nekaj let starej{a, je prevzela vlogo [tefanove duhovne matere. Istega leta 1376
ga je povabila, naj se ji pridru‘i na potovanju v Avignon; hotela je dose~i mir med Firencami
in pape‘em, hkrati pa Gregorja XI. prepri~ati, naj se vrne v Rim. Maconi v ~ustvenem opisu
dogodka poro~a, da ga je tja gnala ena sama ‘elja: »Resni~no, ljubljena mati, v sebi ne mo-
rem najti ve~je ‘elje kot je ta, da bi bil neprestano poleg vas.«55 @elja se mu je izpolnila in
postal je Katarinina desna roka. Metaforo je treba tu razumeti dobesedno; kot re~eno, ni
zapisoval le njenih pisem, temve~ tudi njeno edino knjigo, Libro della divina Dottrina (ime-
novano tudi Dialogo della divina Provvidenza):
»Iz opisanega je mo~ razumeti, da sem nekaj let bolj kot kdo drug u‘ival karseda prija-
teljsko znanstvo z njo, z njenimi pismi in zasebnostjo, poleg tega pa sem zapisal in iz
njenih ust razbral del njene knjige; z materinsko ljubeznijo me je namre~ ve~ kot prisr~no
ljubila bolj, kot bi zaslu‘il, tako da so mnogi od sinov to te‘ko prena{ali in so mi celo
nekoliko zavidali.«56
Ljubosumni Katarinini u~enci niso bili edini, ki jim sinovski odnos [tefana do svetnice –
ta je hitro postala njegova »dolce mamma« – ni bil preve~ v{e~; njegovemu novemu ‘ivljenju
je nasprotovala tudi dru‘ina. To je razmeroma dobro dokumentirano; doma so mu ve~krat
prepre~ili, da bi po mili volju ostajal v Katarinini dru‘bi, tako da sta si morala v teh obdobjih
dopisovati. Vrsta pisem je ohranjena, predvsem Sienkina pisma njemu, pa tudi tista njegovi
materi Giovanni. Zaskrbljenost njegovih doma~ih ni bila zgolj na~elna, temve~ tudi prakti~na;
ceste so bile nevarne in eno od Maconijevih potovanj h Katarini, ki je bila takrat v Firencah,
ga je malodane stalo glave. Zajela ga je tolpa florentinskih razbojnikov in ga izpustila {ele,
ko jim je njegov o~e Corrado pla~al odkupnino, ogromno vsoto denarja, pravzaprav vso
353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
57 »Stephanus filius Corradi Leoncini cum eius consensu asserens se habuisse et ad se pervenisse ultra quatuor
centum florenos ex bonis dicti Stephani, quando captus fuit a latronibus in Comitatu Florentiae. Et ipsam quantitatem
equivalere parti, in qua successurus esset ab intestato dicto Corrado. Asserensque se velle habitum religionis assumere,
et nolens quod fratres eius priventur bonis dicti Corradi in casu, quod locus esset successioni dicti Corradi, vel diminua-
tur portio, vel successio ob personam dicti Stephani, per pactum convenit cum dicto Conrado recipienti pro se et
Baptista, Ivo, et Leoncino filiis dicti Conradi non venire ad successionem ab intestato dicti Conradi, et litem non facere
sub pena mille librarum etc. et iuravit etc.« A. S. S., Patrimonio resti, 1990, c. 107, navedeno v Leoncini, Un certosino
del tardo medioevo, p. 82. Leoncini upravi~eno korigira Bartolomeja Sienskega (57–58), ki je ta dogodek umestil v
obdobje po Katarinini smrti (in kreativno navedel celo molitev, ki jo je Maconi namenil domnevno mrtvi svetnici v uri
preizku{nje); dogodiv{~ina z razbojniki je omenjena ‘e v spodbudnem Katarininem pismu 365: »Tu fusti preso, sicon-
do che mi scrivi: ma non nel tempo della notte, ma nel tempo del dì. Puoi, adoparando la clemenzia dello Spirito santo,
apparbe l’aurora ne’ cuori de’ dimoni incarnati, unde tu fusti lassato.« Prim. Volpato, Le lettere.
58 Prim. pismo 109, Volpato, Le lettere.
59 Tu ni bistvenega pomena, v kolik{ni meri gre zasluga za to selitev prav sami Katarini. Hanno Hebling, Katha-
rina von Siena, 10, podpira mnenje, ki ga je Léon Mirot izrazil v knjigi La politique pontificale et le retour du Saint-
Siège à Rome ‘e na za~etku devetnajstega stoletja. »On prête d’ordinaire à sainte Catherine un rôle considérable
dans la décision prise par Grégoire XI de ramener la Papauté à Rome; la plupart des auteurs cependant reconnaissent
très justement que la sainte ne fit que conforter et encourager le Pape dans un projet depuis longtemps arrêté. Son
influence n’en fut que plus grande.« Naj bo tako ali druga~e, caterinati so dogodek razumeli kot Katarinin dose‘ek,
do katerega je pri{lo zaradi njene trmaste podpore omahljivemu pape‘u, ki so ga mrcvarili Rimu sovra‘ni francoski
kardinali. Caffarini, Libellus de supplemento 2,1,1: »[...] cum supradicta alma virgo Catherina de Senis Ianuam
advenisset cum domino Gregorio XIo, tempore quo dictus summus pontifex recessit de Avinione ad instantiam dicte
virginis, ut dicebatur, et accessit ad urbem, ipsam virginem cum ibidem, scilicet in Ianua, residentiam faceret, per
pluries dies visitare curavit accedendo ad domum sue habitationis de nocte, quia de die non poterat ad ipsam habere
decentem accessum et hoc propter multitudinem populi concurrentis ad eam.«
[tefanovo dedi{~ino. Dokaz za ta dogodek je ohranjen v sienskih arhivih: gre za [tefanovo
izjavo po Katarinini smrti, da se zaradi vstopa v kartuzijanski red odreka pravici do dedi{~ine.
»[tefan, ’sin Konrada Leoncina’, s soglasjem slednjega zagotavlja, da je imel in dobil ve~
kot {tiristo florintov iz premo‘enja omenjenega [tefana, ko so ga v bli‘ini Firenc zajeli
razbojniki. In da ta znesek ustreza dele‘u, ki ga je imel podedovati po omenjenem Konra-
du, ~e ta ne bi zapustil oporoke. Zagotavlja tudi, da ho~e sprejeti redovno obla~ilo in da
no~e, da bi se njegovim bratom odrekalo premo‘enje omenjenega Konrada, ~e bi pri{lo
do dedovanja po omenjenem Konradu, ali da bi se jim dele‘ ali dedi{~ina zmanj{ala
zaradi osebe omenjenega [tefana; z omenjenim Konradom, ki poleg sebe zastopa tudi
svoje sinove Baptista, Iva in Leoncina, zato sklepa dogovor, da se odreka dedi{~ini po
omenjenem Konradu, ~e ta ne bi zapustil oporoke, in da ne bo spro‘al to‘be, pod kaznijo
tiso~ liber itd., in prisega itd.«57
Datacija tu ni povsem neproblemati~na, vendar je videti, da je do tega ujetni{tva pri{lo
maja ali junija 1378, torej v letu razkola. Konec tega leta se je Katarina ‘e preselila v Rim, ki
ga nato ni ve~ zapustila. Zgodovina se je za~ela zgo{~evati; svet, ki sta ga poznala Katarina in
njena famiglia, je za~el hitro in uni~ujo~e razpadati prav v trenutku, ko se je vro~a ‘elja
bratov{~ine, konec pape‘eve avignonske su‘nosti, za kratek hip uresni~ila. ^eprav je avi-
gnonsko potovanje glede svojega osnovnega cilja, sprave med pape{tvom in Firencami, osta-
lo brez uspeha, je pomenilo prelomnico glede tega, kje bo poslej prebival dolce Christo in
terra;58 tudi zaradi Katarininega prepri~evanja se je Gregor XI. odlo~il preseliti se nazaj v
Rim.59 Ne za dolgo; v ve~no mesto je pri{el v za~etku leta 1377, tam pa po kratkem letu umrl.
Konklave se je aprila 1378 zbral pod silnim pritiskom; drhal pod okni je zahtevala pa-
pe‘a, ki mu ne bo pri{la vrnitev v Avignon niti na misel. Dobila ga je, toda Urban VI. si je s
svojim trmastim in vzkipljivim zna~ajem hitro nakopal zamero francoskih kardinalov. Tri-
najst jih je razglasilo neveljavnost aprilskega konklava, zastra{enega od uli~nih nemirov, ter
izvolilo novega pape‘a, Klemena VII.; to dejanje je pomenilo za~etek velikega zahodnega
354 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
60 Gardner, Saint Catherine of Siena, 252–280.
61 Pismo 312; prim. Volpato, Le lettere.
62 »[...] cum comitiva utriusque sexus non pauca; sed et longe plures venissent, nisi quia ipsa prohibuit.« Rai-
mundus de Vineis, Legenda maior, par. 333.
63 Bartolomej Sienski ponuja misti~no razlago za njegov odhod. »Ad aures enim eius nocte quadam orantis cum
magna spiritus anxietate ob diuturnam sui absentiam a piae Matris conspectu, apud sodales Societatis Deiparae in
Magno Nosocomio Senensi constitute, cui ipse Conradi Parentis secutus exemplum nomen iam dederat, haec divini-
tus prolapsa vox est eiusmodi verba promens. I Romam, festina; instat enim tempus Carae Matris abscessus. Quae
cum ille ad sodales ipsos, atque ad alios spectatae religionis viros gravi anxius cura retulisset, concti una convenere,
e coelo nimirum delapsum ad Stephanum id admonitum, ne moras videlicet necteret, quin statim Romam advolaret.
Igitur bona cum suorum venia parentum se dat in viam, longum iter brevi temporis spatio emensus ad piam Matrem
singula per momenta aspirans.« Prim. Bartholomeus Senensis, De vita et moribus Stephani Maconi, 49.
64 Laurent, Il Processo Castellano, 261.
65 Podrobna predstavitev polo‘aja, v kakr{nem so bili takrat kartuzijani, je skupaj z mnogimi viri na voljo v
zgodovini reda v desetih zvezkih. Objavil jo je Benedetto Tromby, Storia critico-cronologica diplomatica del pa-
triarca S. Brunone e del suo ordine Cartusiano (Neapelj: Vincenzo Orsino, 1773–1779); pred ~asom je fotomehani~ni
reprint tega monumentalnega dela spet iz{el v Analecta Cartusiana 84 (1982–1983).
66 Laurent, Il Processo Castellano, 261.
razkola. Urbana VI. so podprle Anglija, ^e{ka, Sveto rimsko cesarstvo, Poljska, Ogrska,
Flandrija in ve~ina Italije. Klemen VII. je dobil podporo Francije, [kotske, Savoje, Portugal-
ske, Aragonije, Kastilje in Navare. Zavezni{tva so se od ~asa do ~asa spreminjala, toda v
splo{nem je katoli{ka Evropa ostala razcepljena za dolga {tiri desetletja.60 Katarina je pobe-
snela; vse, za kar si je prizadevala, se je podrlo. V svojem pismu upornim kardinalom ni
izbirala besed: zanjo so bili to demoni, ne pa ljudje, non uomini ma più tosto dimoni visibili.61
V skladu s svojimi poprej{njimi stali{~i je podprla urbaniste; to je mo~no vplivalo na
njene u~ence. Urban VI. je hitro dojel strate{ko vrednost svetni~ine odlo~itve in jo takoj
poklical v Rim. Pri{la je v novembru 1378, »z nemajhnim spremstvom obojega spola – pri{lo
pa bi jih {e veliko ve~, ~e jim ne bi tega sama prepovedala.«62 [tefan, ki so ga dru‘inske
zadeve spet zadr‘ale doma, ji je sledil kasneje, tako da je bil lahko prisoten ob njeni smrtni
postelji, 29. aprila 1380.63 Ta dan ga je globoko zaznamoval.
3.2. Prior licet indignus: kartuzijanska leta
Katarinina smrt je namre~ obenem pomenila rojstvo Maconijevega kartuzijanskega po-
klica. Kot poro~a sam, je z nekaterimi u~enci je stal ob njeni postelji, ko jim je dajala {e
zadnje napotke. Za Processo Castellano je ta pretresljivi trenutek popisal s skoraj filmsko
natan~nostjo:
»V svojih poslednjih trenutkih je nekaterim naro~ala, kaj je treba storiti po njenem odho-
du. Nato se je obrnila k meni in z iztegnjenim prstom dejala: »Tebi pa v kreposti svete
pokor{~ine po bo‘jem sklepu zapovedujem, da gre{ v kartuzijanski red, saj te je Bog
poklical in izbral za tjakaj.«64
Ta zapoved, ne od nje, temve~ od Boga, ga je popolnoma pretresla; kartuzijanski red, pravza-
prav katerikoli meni{ki red ni bil nekaj, o ~emer bi sploh razmi{ljal.65 Imel jih je kakih trideset;
viri ne poro~ajo, kaj je nameraval s svojim ‘ivljenjem, jasno pa je, ~esa ni imel v mislih:
»Ko mi je namre~ iz poslu{nosti do Boga naro~ila, naj vstopim v kartuzijanski red, si
nisem ‘elel ne tega ne kakega drugega reda; toda ko se je preselila v nebe{ka bivali{~a, mi
je v srcu vzplamtela tolik{na ‘elja po tem, da bi zapoved izpolnil, da bi mi lahko naspro-
toval ves svet, pa ga ne bi poslu{al, kot se je pokazalo. Vendar zdaj ni ~as, da bi pripove-
doval o tem, koliko in kaj je v tem redu dosegla in {e vedno dosega s svojim – dasi
nekoristnim – sinom.«66
355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Slika 1. Sveti Bruno in [tefan Maconi na naslovnici Maconijevega ‘ivljenjepisa, ki ga je leta 1626 izdal
kartuzijan Bartolomej Scala iz Siene.
356 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
67 Ta igriva oznaka je ohranjena v enem Katarininih pisem Maconiju (320). Prim. Volpato, Le lettere.
68 Tega ne pravi le Bartolomej Sienski, temve~ tudi drugi, neodvisni kartuzijanski kronisti. Prim. Leoncini, Un
certosino del tardo medioevo, 60. [e vedno ni jasno, zakaj je Maconi izbral prav ta samostan; v bli‘ini Siene so bili
namre~ kar trije, Belriguardo, Maggiano in Pontignano. Prim. Giovanni Leoncini, Le certose della »Provincia Tusci-
ae«, 2 vol., Analecta Cartusiana 60 (1989).
69 »Nullus absque licentia prioris cartusie vel capituli generalis possit prefici in priorem, quoadusque in ordine
nostro steterit laudabiliter per tres annos.« Statuta nova 2,2,10. Prim. J. Hogg, »The Evolution of the Carthusian
Statutes from the ’Consuetudines Guigonis’ to the ’Tertia Compilatio’«, II, Analecta Cartusiana 99 (1989), kot
navaja Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 84.
70 Prim. pismo XII. Tomassèo, Le lettere VI, 69–72.
71 Gardner, Saint Catherine of Siena, 1–26.
72 »E per non troppo stendermi, io fratel mio dolce t’invito ad avermi compassione, et anco aitarmi con l’orazio-
ne santa, pregando Dio che mi dia grazia di correggere la vita mia, e ch’io sia a lui vero servo infino al fine; e che ’l
peso che s’è degnato di ponermi su le spalle, mi conceda ch’io el porti quanto e come sia di suo onore e salute mia.
Quando presi el santo abito, mi pensai ringraziando Dio, di cantare col Salmista, singularmente quando dice: Ecce
elongavi fugiens, et mansi in solitudine, etc. Ma la sposa che la santa Mamma mi diè de l’obedienzia, vuol che per
più mia utilità, canti dicendo: Ut iumentum factus sum apud te, etc.« Pismo 25. Prim. Tomassèo, Le lettere VI, 98.
Tomassèo sicer navaja o~itno napa~no besedilo za Ps 55,8, »Ecce elongavi fulgens«; Maconijev naslednji citat, »ut
iumentum factum sum apud te«, je iz Ps 73,22.
La dolce mamma je o~itno govorila z dovolj prepri~ljivim glasom, da je njen sicer negli-
gente e ingrato67 discepolo vstopil v kartuzijo v Pontignanu zraven Siene, in sicer takoj
naslednjega leta, verjetno v marcu 1381.68 Prvo presene~enje je sledilo leto zatem, ko je bil
izvoljen za samostanskega priorja, ~eprav je regula terjala triletno poskusno obdobje, preden
je bilo komu mogo~e zaupati tak polo‘aj. (Postopek kljub vsemu ni bil nezakonit; regula je
omogo~ala tudi izjeme.69) Giovanni Leoncini Maconijev vzpon povezuje z nemirnimi ~asi;
Cerkev je ti~ala sredi razkola, tako da je potreba po Katarinini spravni dedi{~ini postajala
vedno bolj pere~a in o~itna. Maconi je o~itno veljal za naslednika sienske svetnice in njene
gore~e obrambe Rima kot svetega sede‘a; njegova pisma iz prvih let shizme to jasno odslika-
vajo.70 Odra‘ajo tudi nezadovoljstvo glede dogodkov, ki so po~asi oblikovali njegovo
‘ivljenjsko pot – pot, ki je ‘e odsevala ‘ivljenje svetnice, ki jo je spodbudila. Ko se je Kata-
rina leta 1363 zaprla v svojo sobo in vrsto let govorila samo {e s svojim spovednikom, ni
imela nobenega namena postati éminence grise pape{ke politike v naslednjem desetletju;71
podobno se je tudi [tefan Maconi pridru‘il kartuzijanom z mislijo na asketsko ‘ivljenje, ki
ga je ta red utele{al v ve~ji meri kot vrsta drugih, manj kontemplativnih redov – z mislijo na
samoto, ti{ino in molitev. Njegovo skorajda oto‘no pismo, ki ga je po izvolitvi na polo‘aj
priorja pisal prijatelju Pagliaresiju, zato zveni vse prej kot neiskreno:
»Da ne bom predolg, te prosim, moj sladki brat, da se me usmili{ in mi tudi ti pomaga{ s
sveto molitvijo ter prosi{ Boga, naj mi da milost, popraviti svoje ‘ivljenje, tako da bom
njegov pravi slu‘abnik vse do konca; in da bom breme, ki se mu ga je zdelo primerno
nalo‘iti mi na rame, nosil vredno njegove slave in svojega odre{enja. Ko sem oblekel
sveti habit, sem se hotel zahvaljevati Bogu in prepevati skupaj s psalmistom, zlasti ko
pravi: Glej, dale~ sem pobegnil, ostal sem v samoti, itd. Toda pokor{~ina, nevesta, ki mi jo
je dala sveta Mama, ho~e, naj bom bolj koristen in naj prepevam z besedami: Pri tebi sem
postal kot vpre‘na ‘ivina, itd.«72
Te‘ko je re~i, v kak{ni meri lahko te besede vzamemo prima facie. Sveta Katarina, ki se
je ves ~as zavzemala za temeljito reformo Cerkve in capite et in membris, je imela to zelo
verjetno pred o~mi tudi v trenutku, ko je svojega najljub{ega u~enca spodbudila k vstopu v
red, o katerem je sama vedela zelo veliko; njena korespondenca z vrsto kartuzijanov je namre~
ohranjena. Je mogo~e domnevati, da ni ta u~enec o njenih upih vedel ni~esar? Vpra{anje je
treba na tej to~ki pustiti odprto.
357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
73 Prim. James Hogg, La Certosa di Pavia (The Charterhouse of Pavia), Volume I: Text, objavljeno v Analecta
Cartusiana 52 (1994). Fotografsko gradivo je v isti seriji iz{lo ‘e dve leti prej.
74 Prim. tudi Jo‘e Mlinari~, Kartuzija Pleterje 1403–1595 (Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1982), 79. Dodaten
razlog za izbiro je bila tudi starodavnost samostana; {lo je za najstarej{o kartuzijo v srednji Evropi, prvo zunaj
Francije in Italije. (Prav tam, 57.)
75 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 135–153.
76 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 153. O kartuzijah na tem podro~ju prim. James Hogg, ur., Die Kartäu-
ser in Österreich, objavljeno v dveh zvezkih v Analecta Cartusiana 83 (1980).
77 »Sed patentibus factis ostensum est, et quotidie ostenditur amplius, praeceptum illud de ore Altissimi proces-
sisse: numquam enim me recolo in Ordine ullo vidisse vel audivisse tam celebrem profectum virtutum in uno ingre-
diente. Mox namque ut fecit professionem, factus est Prior: taliterque in illo Prioratu se habuit, quod postea non
vacavit a Prioratu.« Raimundus de Vineis, Legenda maior, par. 342.
78 »Expecto cum desiderio maximo Ecclesie sancte unitatem que dicitur esse propinqua, ut saltem illo tempore
deponere valeam importabilem huiusmodi sarcinam, et in una cellula quiete mecum habitando, propriam operari
salutem.« F. Grottanelli, Leggenda Minore di S. Caterina da Siena e Lettere dei suoi Discepoli (Bologna: Gaetano
Romagnoli, 1868), 387–389; pismo, brez vsake razlage izpu{~eno v izdaji, ki jo je pripravil Tommasèo, je v celoti
objavil Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 87–88.
79 Prim. Mlinari~, Kartuzija Pleterje 1403–1595, 99 in nasl. Ustanovitelj pleterske kartuzije je bil Celjan Her-
man II.
Leta 1389 so [tefana spet izvolili za priorja, tokrat kartuzije v Garegnanu pri Milanu. [lo
je za pomembno mesto, saj tam za~el graditi samostan v Paviji, ki se je kasneje razvil v eno
najve~jih kartuzij.73 Red je bil takrat ‘e razklan; ko je prior Velike kartuzije stopil na stran
protipape‘a Klemena VII., so priorji rimske obedience nehali sodelovati na njegovih kapit-
ljih. Izvolili so lastnega generalnega priorja in leta 1391 dolo~ili lasten sede‘, kartuzijo v
@i~ah, verjetno predvsem zaradi geografske ustreznosti in nevtralne lege, pribli‘no na sredi
med italijanskimi in nem{kimi redovnimi postojankami.74 Tja je bil [tefan poslan po deset-
letju v Garegnanu, leta 1398; izbrali so ga menihi v @i~ah, ker je dotedanji generalni prior
umrl.75 Ohranjeni dokumenti pri~ajo, da je ponujeno mesto ve~krat zavrnil in da so ga na
koncu prepri~ali priorji v jurklo{trski, mauerba{ki in bolonjski kartuziji.76 Za [tefana in njegove
sodobnike je bila to {e zadnja potrditev bo‘jega glasu, ki je zazvenel iz Katarininega za-
dnjega naro~ila; potrditev, ki jo je Rajmund iz Kapue zapisal ‘e nekaj let prej:
»Toda iz o~itnih dejstev se je pokazalo in se vsak dan bolj ka‘e, da je to naro~ilo pri{lo iz
ust Najvi{jega. Kajti ne pomnim, da bi v kateremkoli redu videl ali sli{al za tako slovito
napredovanje v kreposti pri enem samem pristopniku. @e kmalu po zaobljubah je namre~
postal prior – in pri tem prioratu se je tako izkazal, da ni bil poslej nikoli ve~ brez njega.«77
V @i~ah je Maconi lahko v polnosti razvil nastavke diplomatskega poklica, ki jih je v
njem pustilo Katarinino posredni{ko potovanje v Avignon, Firence in Rim dvoje desetletij
prej. ^akal ga je razcepljen red, ki ga je bilo v neugodnih okoli{~inah razklane Cerkve {e
toliko te‘je spraviti nazaj skupaj. Za cilj si je zadal predvsem notranjo, redovno edinost, ki je
bila zanj hkrati pot do {ir{e, cerkvene edinosti. Njegovo predanost tej nalogi ter njegove
razloge za sprejem visokega polo‘aja je mogo~e videti v pismih iz tega obdobja:
»S silovitim hrepenenjem pri~akujem edinost svete Cerkve, za katero pravijo, da je ‘e
blizu, da bi vsaj takrat lahko odlo‘il to svoje neznosno breme in se v celici sam s seboj
tiho trudil za svoje zveli~anje.«78
Kot je pokazala njegova vloga pri zdru‘evanju, ni {lo le za prazne besede. Ko je do zdru‘itve
kon~no pri{lo, je odstopil z mesta predstojnika; to dejanje je v ostrem nasprotju s kratkovid-
nim ravnanjem ve~ine takratnih pape‘ev, ki so se svojega polo‘aja ves ~as kr~evito oklepali.
Maconijeva dejavnost v tem obdobju je bila sila ‘ivahna; bil je nekak{en katalizator, z usta-
navljanjem novih redovnih postojank – med drugim tudi kartuzije v Pleterjah79 – je krepil
358 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
80 Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 167.
81 Prim. I. M. Gomez, »Los Cartujos y el Cisma de Occidente«, v: idem, La Cartuja en España, Analecta
Cartusiana 114, 107–160 (Salzburg: Universität Salzburg, 1984).
82 To je razvidno iz rokopisa z zapisnikom s tega generalnega kapitlja, danes v Veliki kartuziji (1 M 18, 325).
Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 169; Clark, The Urbanist Chartae, passim.
83 Leoncini, Un certosino del tardo medioevo, 63–64.
84 Laurent, Il Processo Castellano, 261.
85 Laurent, Il Processo Castellano.
svoj polo‘aj, obenem pa znova in znova navezoval stik z Veliko kartuzijo in se zavzemal za
sklic koncila.80 Po desetletju trdega dela je do odlo~ilnega trenutka pri{lo februarja 1410, po
koncu mrtvorojenega koncila v Pisi, kjer so sodelovali tudi kartuzijanski predstavniki tako
rimske kot avignonske obedience. Maconi je sklical zasebni kapitelj v kartuziji v Strasbour-
gu; kapitelj je dolo~il pogoje za redovno zdru‘itev in jih poslal v Veliko kartuzijo, kamor jih
je odnesel Janez Griffenber{ki, prior kartuzije v Parizu.
Do generalnega kapitlja je pri{lo aprila, v Veliki kartuziji. Na njem so kartuzijani razgla-
sili polno podporo pape‘u Aleksandru V., ki je bil izvoljen v Pisi. [tefan Maconi in Bonifacij
Ferrer, prior avignonskega dela reda, sta hkrati odstopila s svojega polo‘aja in za novega
generalnega priorja zdru‘enega reda je bil izvoljen Janez Griffenber{ki. Za kartuzijane je
bilo razkola s tem konec.81 Kot ka‘ejo dokumenti, so ga imeli za najsramotnej{e obdobje v
zgodovini reda, ukazali so, da se ga ne sme ve~ omenjati, ne pisno ne ustno, za morebitne
kr{itelje te prepovedi pa so dolo~ili celo kazen.82
Maconija so na istem generalnem kapitlju izvolili za priorja kartuzije v Pontignanu. Na-
slednjega leta je zaradi izrednih razmer spet postal prior v Paviji, kartuzijanom je namre~
povzro~al te‘ave tamkaj{nji vojvoda. [tefan je tam ostal do leta 1421, ko mu je generalni
kapitelj vendarle dovolil po~eti to, kar je sam hotel ‘e od vsega za~etka – propriam operari
salutem. Umrl je v svoji celici, 7. avgusta 1424.83
Dokumenti v tem poglavju ka‘ejo, kako mo~an je bil vpliv Katarininega zgleda na Maco-
nijevo ‘ivljenje. Zdi se, da je bila njegova zgodba zrcalni odsev njene; spreobrnitev, ki ji je
sledila odlo~itev za globoko kontemplativno pot, se je v obeh primerih nepri~akovano pre-
pletla z dru‘beno in celo politi~no dejavnostjo. Sam [tefan Maconi je svetni~in vpliv razu-
mel kot svojo klju~no formativno izku{njo:
»Ne morem pa mimo tega, da sem za Bogom in prebla‘eno devico Marijo omenjeni sveti
devici Katarini po lastni presoji dol‘an ve~ kot kateremukoli bitju na svetu, in ~e je v
meni koli~kaj dobrega, to vse pripisujem njej, za Bogom itd.«84
Iz tega vzroka je precej{en del svojega ~asa posvetil prav {irjenju svojega pri~evanja. To
je morda najzanimivej{i del njegovega portreta; prikaz njegove dejavnosti v obdobju po Sienki-
ni smrti, njegov trud za uradno kanonizacijo.
4. Pot do kanonizacije
4.1. Processo Castellano
Osrednji dogodek med prizadevanji Katarininih u~encev za njeno beatifikacijo je zelo
dobro dokumentiran; ohranjen je na skoraj 600 straneh sodnega postopka, ki ga je leta 1942
uredil in izdal M. H. Laurent.85 Ta tekst skupaj s pri~evanjem Toma‘a d’Antonio Caffarinija
v njegovem Libellus de supplemento podrobno opisuje, kaj se je dogajalo v bene{ki {kofiji po
24. maju 1411, ko se je proces za~el.
359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Slika 2. Primer Maconijeve glose v ljubljanskem rokopisu Rajmundove Legende maior (Ms 12, f. 99).
360 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
86 Ob{irno poro~ilo o teh dogodkih prina{a uvodno poglavje v izdajo virov, prim. Laurent, Il Processo Castella-
no, vi-xiv.
87 Pietro di Giovanni Ventura in Mino di Giovanni di ser Mino.
88 Bartolomeo da Ferrara, Tommaso da Siena, Bartolomeo di Domenico, Domenico da Scutari, Filippo delle
Puglie, Martino di Polonia, Agostino da Pisa, Giovanni da Lucca, Giovanni d’Ivrea, Francesco da Lucca, Tommaso
Paruta, Antonio di Conte, Paolo d’Orvieto, Antonio della Rocca, Giovanni Dominici in Simone da Cortona.
89 [tefan Maconi in Bartolomeo da Ravenna.
90 Baronto di ser Dati.
91 Angelo Salvetti.
Po Katarinini smrti se je poglavitna nadloga njenega ~asa izkazala tudi kot poglavitna ovira
za tiste, ki so jo ‘eleli videti na oltarju; Cerkev se je otepala z globokim razkolom, ki se je dve
leti prej, leta 1378, komaj za~el in je imel trajati {e skoraj {tiri desetletja. Kot re~eno, ni imel
nobeden od obeh pape‘ev splo{ne podpore – tako Urban VI. v Rimu kot Klemen VII. v Avigno-
nu sta imela zelo omejeno avtoriteto in polne roke drugih, bolj pere~ih te‘av, zato so se morali
kanonizacijski procesi po sili razmer pomakniti v ozadje. A ker je bila pravna forma ‘e razvita,
si Katarinini zagovorniki niso mogli privo{~iti nobene zamude. Proces se je moral za~eti ~im-
prej, sicer ne bi nikdar uspel; pri~e Sienkine svetosti, na katere se je postopek po definiciji
zana{al, niso postajale ni~ mlaj{e. Caterinati so zato spro‘ili {iroko razvejano dejavnost.
Do prvega ve~jega uspeha je pri{lo leta 1395, ko je Rajmund iz Kapue, Katarinin spove-
dnik in takrat ‘e dominikanski generalni prior, kon~al svojo Legendo maior. Vita je pomenila
osnovo za beatifikacijo, pa tudi sredstvo za {irjenje Katarininega ~a{~enja. Njen obstoj je bil
temeljni pogoj za pripravo procesa; tega se je lotil Toma‘ d’Antonio Caffarini iz Siene, prav
tako Katarinin u~enec in takrat ‘e bene{ki dominikanec. Bil je nekoliko mlaj{i od Katarine,
redu se je pridru‘il pri {tirinajstih, {e preden je k tretjerednicam vstopila sama, kasneje pa je
z njo vzdr‘eval redne pisne stike. Po njeni smrti se je loteval razli~nih poklicev, nekaj ~asa je
u~il teologijo v Genovi, odpravil se je celo na romanje v Sveto de‘elo. Porro unum erat
necessarium; leta 1397 se je ustalil v Benetkah, postal je dominikanski provincial in preosta-
la {tiri desetletja svojega ‘ivljenja je posvetil predvsem zavzemanju za Katarinino beatifika-
cijo. Ustanovil je poseben scriptorium, kjer so prepisovali in raz{irjali Rajmundovo Legendo
maior in Katarinin Epistolario.
Vseeno se niso v Rimu stvari ni~ hitreje premikale. Glavne pri~e Katarininega brezgraj-
nega ‘ivljenja so imele zdaj na ramenih ‘e po {est kri‘ev, ~asa je naglo zmanjkovalo. In v tej
to~ki je Caffarini polo‘aj re{il z ble{~e~im pravnim manevrom. Dominikanci v bene{ki ce-
rkvi San Giovanni e Paolo so za~eli pri ma{i javno praznovati obletnico Katarinine smrti; na
ta dan so imeli posebno pridigo in {e nekaj drugih spominskih dogodkov. Nekaterim faranom
to ni bilo v{e~, Sienka takrat {e ni bila razgla{ena za svetnico in zdelo se je, da dominikanci
kr{ijo ustaljena pravila.86 Caffarini je naglo ukrepal; 24. maja 1411 se je sedem faranov, ki so
bili sicer z brati v dobrih odnosih, odpravilo v Castello h krajevnemu {kofu Francescu Bem-
bu in obto‘ilo dominikance, da v svoji cerkvi javno ~astijo Katarino Siensko, ~eprav ni bila
nikoli kanonizirana. Zahtevali so preiskavo, ki naj poka‘e, kak{ne kreposti je pokojna man-
tellata sploh imela, ~e{ da razburjenje med ‘upljani lahko s svojo avtoriteto pomiri samo {e
{kof. [kof je prito‘bi prisluhnil in povabil dominikance, naj povejo svojo plat zgodbe. Ti se
niso pustili prositi; Caffarini je zbral vrsto pri~ in jih zaprosil za pisne izjave, tako da je
sodi{~u lahko razmeroma hitro predlo‘il kar 23 uradnih dokumentov. Pri~e so bile zbrane z
vseh vetrov; {lo je za dva laika,87 {estnajst dominikancev,88 dva kartuzijana,89 dva benedik-
tinca, enega cistercijana90 in enega fran~i{kana.91
Proces, ki ga danes raziskovalci imenujejo Processo Castellano, je bil v svojem bistvu
nekak{en nadomestek za kanonizacijski proces, ki se ga v tistih razmerah ni dalo dose~i. Kot
361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
92 Ta razlog je posebej navedel tudi Pij II. v buli, s katero je razglasil Katarinino svetni{tvo; edini razlog, da do
tega ni pri{lo ‘e po njeni smrti, je bila »perturbatio schismatis«. »Verum Catharina, quamvis Angelicam vitam in
terris egerit, et ante annos octoginta decedens ad caelum migraverit, multisque signis et gloriosis miraculis claruerit,
non tamen adhuc inter sanctas Christi Virgines a militante Ecclesia recepta erat: neque enim Romani Pontifices, qui
ante nos fuerunt, id decreverant. Voluerat Urbanus sextus hunc ei honorem impertiri, et post eum Innocentius septi-
mus, ac deinde Gregorius duodecimus, qui hujus Virginis et sanctae conversationis ejus praecipuam habuere noti-
tiam. Sed vexati perturbatione schismatis, quod eorum tempore viguit, et multis bellorum turbinibus ac molestiis
agitati, divino (ut diximus) consilio id omiserunt, ne saeviente divisionis procella, quod sanctum una obedientia
decrevisset, prophanum altera censuisset. Dilata est res usque ad tempora nostra, nobisque hujus sacerrimae Virginis
canonizatio reservata, tamquam conterraneae nostrae atque concivis: ut Senensis virginis sanctitas, decreto Senensis
hominis, in Romana Sede sedentis, prodiret in lucem.« Pij II., »Misericordias Domini«, v Acta sanctorum, Aprilis
tomus tertius, ur. Joannes Carnadet (Pariz: Victor Palmé, 1866), 974–975. (Odslej: Pij II., Misericordias Domini.)
93 Pij II., Misericordias Domini, 975.
94 »Commissarii per annum et ultra [...] rem discutientes, inventis processibus antiquis, apud Venetos et alibi
habitis, examinatisque de novo testibus [...] omnium quæ invenerant veracem nobis relationem fecissent [...].« Ibid.
95 »Propterea Venetiis, ubi numquam Virgo ipsa fuerat, et multis in locis nomen ejus cum veneratione receptum
est, et vota ei plurima fiunt.« Pij II., Misericordias Domini, 976.
96 Prim. Laurent, Il Processo Castellano, viii.
pravi Robert Fawtier, je {lo za proces le po imenu, saj je imela vsaka izmed vpletenih strani,
torej ne le obto‘enci, temve~ tudi to‘niki in celo sodniki, pred o~mi isti cilj – priskrbeti
cerkvenopravno osnovo za ~a{~enje Katarine Sienske. To jim je ve~ kot uspelo. Processo
Castellano je za seboj pustil ogromno podatkov, zbranih po vseh najstro‘jih sodnih predpisih,
z notarji in pri~ami. Zaradi cerkvenega razkola do kanonizacije ni pri{lo takoj,92 vendar to
konec koncev ni bilo bistvenega pomena. Dokumentacija je bila zbrana in ~ez pol stoletja, ko
je ~as dozorel, so jo v Rimu znali uporabiti. Pape‘ Pij II., Aeneas Silvio Piccolomini, ki je bil
prav tako rojen v Sieni, se je lahko leta 1461 javno razveselil, ker za svetnico razgla{a svojo
rojakinjo – hkrati pa je poudaril, da ni imelo skupno poreklo ni~esar opraviti pri samem
postopku; ta je bil izpeljan rite et honeste.93 Obenem je odkrito pohvalil trud bene{kih domi-
nikancev; prav ti so poskrbeli za izjave pri~ in za potrebne korake, ki so kanonizacijo omogo~ili.
»Poverjeniki so ve~ kot leto dni [...] razpravljali o stvari, pregledali stare procese, ki so jih
imeli v Benetkah in drugje, na novo zasli{ali pri~e [...] in nam po resnici poro~ali o vsem, kar
so na{li.«94 [e ve~, liturgi~ne eksperimente bene{kih dominikancev je Pij II. navajal kot
nujno potrebni vox populi, torej ni~ manj kot dokaz za Katarinino svetost: »Zato v Benetkah,
kjer ni devica sama nikoli bila, ter v mnogih drugih krajih njeno ime sprejemajo s ~a{~enjem
ter ji namenjajo {tevilne zaobljube.«95 Za skupnost v cerkvi San Giovanni e Paolo je bil to
resni~no dan zaslu‘enega veselja.
Zasluge za ta uspeh zgodovinarji obi~ajno pripisujejo Caffariniju, »ki je imel od samega
za~etka v rokah niti tega dogajanja.«96 Toda po natan~nem pregledu primarnih virov, exami-
natis de novo testibus, kot bi rekel Piccolomini, se v ozadju pojavi nekoliko zastrta, a vseeno
dovolj razlo~na postava [tefana Maconija; ne pri samem procesu, zato pa v sredi{~u toka
dogodkov, ki so do procesa vodili.
4.2. Obseg Maconijevih prizadevanj za kanonizacijo
Morda najprimernej{i – in predvsem najzanesljivej{i – vir za tako raziskavo je prav sam
Caffarini. Mo‘, ki so ga zgodovinarji razglasili za nekak{nega gospodarja lutk pri Sienkini
kanonizaciji, se namre~ sam ni videl v tej lu~i. To postane jasno pri branju njegovih lastnih
zapisov; iz drugih so~asnih virov je razvidno, da pri njegovih ocenah ne gre le za la‘no,
afektirano skromnost.
V Toma‘evem glavnem hagiografskem delu, imenovanem Libellus de supplemento, se
[tefan Maconi pojavlja ves ~as. @e na za~etku postane jasno, da je pravzaprav poskrbel za
362 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
97 Ta »domnus Stephanus« je bil vikar mauerba{ke kartuzije pri Dunaju, tesno povezan s samostanom v @i~ah;
bil je tudi Maconijev naslednik, po njegovem odstopu je postal prior v ‘i~kem samostanu. Njegovo pismo poro~a o
~ude‘u, ki se je zgodil na pripro{njo svete Katarine in pisca re{il iz nerodnega polo‘aja. Prim. Caffarini, Libellus de
supplemento, Prol.
98 »Sciendum quod habuit hec virgo quemadmodum Christus suo modo de omni statu discipulos atque discipulas
prout ex dictis et aliis multis apparet. Et inter alia ex epistolis directis per eandem virginem ad ipsos, qui omnes quasi ad
Dominum transierunt, et ex quibus duo secundum famam principales adhuc supersunt, quorum unus hic pro isto articu-
lo tamquam de uno principali eiusdem virginis discipulo adduci potest, qui dicitur domnus Stephanus de Maconibus de
Senis, nunc prior domus sancte Marie de Papia, ordinis Cartusiensis.« Caffarini, Libellus de supplemento, 3,6,14.
99 »[...] po bo‘ji volji vztrajala v vzajemnem prijateljstvu in posebej trdni ljubezni.« Ibid.
100 Ibid.
101 »Hic etiam fuit unus de principalibus scriptoribus virginis, qui multa scripsit dum virgo ageret in humanis,
prout ab ipsa accipiebat oraculo vive vocis, et in abstractionibus constituta, et tam de libro quam de epistolis quas
virgo direxit hinc inde per orbem. Fuit etiam hic primus cui virgo propria manu scripsit postquam ipsa miraculose
scribere quemadmodum et legere didicisset.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid.
102 »Hic est qui, post virginis transitum, una mecum apud magistrum Raymundum instetit quam pluries ut
legenda virginis, per eundem incepta, compleretur, in qua pluribus vicibus de dicto consocio fit etiam mentio. Et in
temporis processu factus prior domus Mediolani sui ordinis, cum eidem dictam legendam iam completam, ut que ad
manus meas pervenerat, transmisissem, non solum illam transcribi fecit, sed ut transferretur de latino in vulgari pro
solatio illicteratorum ordinavit, ipsamque translatam cuidam domno Francisco de Sandeis, sui ordinis et dicte virgi-
nis devoto, Venetias destinavit. Item hic epistolas magis precipuas ipsius virginis in unum collegit volumen et illas in
eodem propria manu transcripsit, et cum illud mihi transmisisset, in solatium personarum utriusque sexus et preser-
tim ordinis de Penitentia sancti Dominici, transcribi feci.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid.
nastanek celotnega dela; Caffarini pripoveduje, kako ga je k pisanju spodbudil eden od Ma-
conijevih menihov. V uvodu navaja pismo, ki mu ga je poslal domnus Stephanus domus Vallis
Omnium Sanctorum ordinis Cartusiensium in zaradi katerega se je knjige lotil; mi{ljena je
bila kot dodatek k Legendi maior, ki jo je napisal Rajmund iz Kapue.97 V osrednjem opiso-
vanju svojega kartuzijanskega prijatelja Caffarini nastopi na bolj neposreden na~in. Ko razla-
ga njegov polo‘aj med caterinati, ga ozna~i za Sienkinega »najpomembnej{ega« u~enca.98
Nato omeni njuno dolgo skupno zgodovino; pove, da sta s [tefanom istih let, da sta hodila v
iste {ole in, Domino disponente, perstetimus in mutua amicitia precipue caritatis.99 Ko se je
kasneje Caffarini odlo~il za vstop k dominikancem, je [tefan ostal in prefatis scholis et in
seculo. Nekak{en plemi{ki spor ga je nato potisnil k sveti Katarini in njenemu krogu. Sienka
ga je re{ila iz klob~i~a, v katerega se je zapletel, zato je ostal z njo.100 Caffarini nato omeni
Maconijevo posebno tajni{ko vlogo101 in poudari, kako ga je Katarina ozdravila te‘ke bolez-
ni, ki ga je v Genovi prikovala na posteljo; to omenja tudi Maconi sam v pri~evanju za
Processo Castellano. Na koncu se spomni {e trenutka, ko je Katarina [tefanu svetovala kar-
tuzijanski red.
Doslej ni v Caffarinijevi pripovedi ni~esar pretresljivega; zgodba se bolj ali manj ujema s
tem, kar je mogo~e razbrati iz ostalih so~asnih primarnih virov. Toda na tej to~ki pisec nasto-
pi s podatki zaupnej{e narave:
»On je ta, ki je po devi~inem odhodu skupaj z menoj znova in znova terjal od mojstra
Rajmunda, naj dokon~a devi~ino legendo, ki jo je za~el in kjer tega tovari{a omenja na
ve~ mestih. S~asoma je postal prior milanske hi{e svojega reda in ko sem mu prenesel
omenjeno legendo, dokon~ano, kot sem jo dobil v roke, je ni dal le prepisati, temve~ je
ukazal, naj jo iz latin{~ine prevedejo v ljudski jezik, v tola‘bo neukim, prevedeno pa je
nato poslal nekemu gospodu Fran~i{ku Sandejskemu iz svojega reda, ~astilcu omenjene
device, v Benetke. Poleg tega je zbral najdragocenej{a pisma te device v eno knjigo in jih
lastnoro~no prepisal; ko mi je to poslal, sem dal knjigo v prepis, v tola‘bo osebam obojega
spola, zlasti tistim iz dominikanskega tretjega reda.«102
363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
103 Dogodek potrjuje in razlaga Caffarini 3,6,15: »Item infra supradictum tempus, utpote 1395, adveniens supra-
dictus magister Raymundus de Cicilia Venetias, inter alia presentavit michi singulariter legendam istius virginis per
ipsum ad complementum perductam. Qua habita, de mandato eiusdem transcripta, feci consequenter aliquas copia-
re, primamque transmisi supradicto consocio domno Stephano tunc priori domus Mediolani ordinis sui, qui ipsam
statim copiari fecit; ac etiam unam de latino sermone in vulgarem propter ydiotas translatari, et ita per suum ordinem
dilatari, ut superius est prefatum.«
104 »Item consequenter MoCCCCo concurrente vel circa, hic concorditer in generalem sui ordinis est creatus, et
per monachos et fratres suos existimatus fuit virgine interveniente sic evenisse, et hoc apud domum sancti Iohannis
in Seys sui ordinis existentem in territorio ducum Austrie, ubi iuxta morem ordinis eiusdem immobiliter residens
usque ad certum tempus, ut infra patebit, supradictam virginis legendam hinc inde per suum ordinem divulgare
curavit et multiplicare curavit. Et adhuc ulterius, ipso mediante, non solum ad dictos duces, aut alterum ipsorum, sed
ut ad regem Anglie perveniret ordinavit, necnon et per dominum Albertum ducem Austrie, et per regem Ungarie et
regem Apulie, super canonizatione virginis apud summum pontificem Bonifatium nonum et cardinales ut solempni-
ter scriberetur ordinavit, quosdamque ex suis venerandis monachis super dicta materia tunc deputavit, et quod idem
ego et quidam ex nostris facere deberemus per suas litteras informavit. Hic librum virginis per quendam suum
monachum devotum et litteratum de vulgari sermone in latinum translatari mandavit et pro viribus virginis sanctam
vitam atque doctrinam per diversas christianitatis partes dilatavit, et presertim apud monasteria sui ordinis, apud que
inter alia liber legende virginis est singulariter acceptus et gratus, monachisque non parum consolatorius atque
proficuus.« Ibid.
Podoba je dovolj zgovorna. Maconi se v teh vrsticah razkrije kot spiritus agens celotnega
procesa. Prav zaradi njega se magister Raymundus, ki ima sicer vedno polne roke drugega
dela, vendarle osredoto~i in dokon~a Legendo maior – in ~isto ni~ prezgodaj; le nekaj let po
koncu pisanja je avtor knjige za vedno odlo‘il pero in se odpravil za svetnico, o kateri je
pisal. Jasno je, da [tefan Maconi vsega tega ni po~el sam, Caffarini trdi, da je deloval una
mecum – toda vsaj v tej za~etni dobi je dominikan~eva vloga nekako pomo‘ne narave. Ko
Rajmund svoj veliki tekst vendarle dokon~a in odda, ga Caffarini takoj izro~i Maconiju, ut
que ad manus pervenerat, ne da bi se ga sploh dotaknil. Maconi se nato loti odlo~ilnih na-
daljnjih korakov; naro~i prevod dela za »nepismene« in nato osebno sestavi cvetober Katari-
ninih pisem.103 Oboje po{lje v Benetke, kjer Caffarini poskrbi za ostale korake pri raz{irjanju
vseh teh knjig.
Ko tako kanonizacijski proces z objavo svetni~inega ‘ivljenjepisa dobi svojo trdno osno-
vo, se Maconi ne obotavlja ve~. S svojim vplivnim polo‘ajem kartuzijanskega generalnega
priorja sklene poskrbeti za za~etek uradnega postopka. Caffarini spet ponuja podroben opis:
»Nato je bil leta 1400 ali tam okrog soglasno izvoljen za generala svojega reda; menihi in
njegovi bratje so menili, da se je to zgodilo po devi~inem posredovanju. To je bilo v
njihovi redovni hi{i svetega Janeza v @i~ah, ki stoji na ozemlju avstrijskih vojvod; tam je
po njihovem redovnem obi~aju prebival vse obdobje do dolo~enega ~asa, kot se bo poka-
zalo spodaj, in od tam je poskrbel za prepisovanje devi~ine legende ter za njeno raz{irjanje
po svojem redu. Poleg tega je dosegel, da ni pri{la le do omenjenih vojvod ali do enega
izmed njih, temve~ je uredil, da je dosegla tudi angle{kega kralja. Nato je dosegel, da sta
gospod Albert, vojvoda avstrijski, ter kralj Mad‘arske in Apulije poslala slovesno pisanje
o kanonizaciji device k pape‘u Bonifaciju IX. in kardinalom; z omenjenim pisanjem je
poslal tudi par svojih ~astitljivih menihov, mene pa skupaj {e z nekom od na{ih v pismu
opozoril, kaj naj storiva. On je tudi naro~il nekemu svojemu prizadevnemu in izobra‘ene-
mu menihu, naj devi~ino knjigo prevede iz ljudskega jezika v latin{~ino, ter po svojih
mo~eh oznanjal devi~ino svetni{ko ‘ivljenje in nauk po razli~nih koncih kr{~anstva, {e
zlasti po samostanih svojega reda, kjer je med drugim svetni~ina legenda {e posebej sprejeta
in priljubljena, menihom v nemajhno tola‘bo ter korist.«104
364 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
105 Ljubljanski rokopis je le boren ostanek tega delovanja. Obstajajo pri~evanja o tem, kako so v @i~ah {e dosti
kasneje hranili Catheriniana v veliko obse‘nej{i zbirki. Prim. Kos-Stele, Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji, 81.
106 Iz nejasnih razlogov Sigismunda Caffarini ne navaja po imenu. Iz odnosa, ki ga je imel omenjeni rex Hunga-
riae do Alberta IV je vseeno razvidno, da se je kartuzijanskemu projektu pridru‘il prav on. Prim. Pál Engel, The
Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526 (London: I. B. Tauris Publishers, 2001), 207.
107 Caffarini, Libellus de supplemento, 3,4,3.
108 Za ta nenavadni dogodek vemo iz Caffarinijevega pri~evanja za Processo Castellano. Prim. Laurent, Il
Processo Castellano, 61.
109 V pismu Caffariniju Maconi poro~a o vojaku, ki je trpel »infirmitate gravissima.« Maconija je zato prosil za
pomo~, »quod indilate feci, mittens per conversum meum ad augmentum fidei sue partem mantelli virginis; quam
cum super infirmo posuisset, obdormivit aliquantulum, et evigilando statim in presentia conversi et aliorum plurium,
ab infirmitate sua fuit indelate sanatus, omnibus admirantibus atque laudantibus Deum in ista sancta virgine.« Na
podoben na~in Maconi posreduje ganljivo poro~ilo o materi umirajo~ega otroka, »incessanter, prout poterat, cla-
mantis atque dicentis: ’Oimé! Oimé!’«, ki je kasneje popolnoma ozdravel, »assumpta medietatis clamidis virginis
parte et super puerulum posita.« Caffarini, Liber de supplemento, 3,4,3.
110 »Nec pretermittendum quomodo tunc, tam ex dictis miraculis quam ex aliis que in supradictis partibus
Austrie contigerunt meritis virginis huius sacre, illustrissimus princeps dominus Albertus dux Austrie, cum ad ipsam
devotionem permaximam concepisset, induxit regem Ungarie ad scribendum summo pontifici, et consimiliter eidem
et dominis cardinalibus scripsit ipse, ac etiam generali ordinis Predicatorum, videlicet magistro Thome de Firmo, ac
etiam cuidam magistro Bartholomeo de Senis et michi, super petitione et materia canonizationis virginis prelibate,
quamvis pro tunc, propter quedam occurrentia, de dicta materia non fuerit prosecutum, prout plenius sibi explicatur.
Sunt tamen copie dictarum litterarum in Venetiis, in conventu Sanctorum Iohannis et Pauli ordinis Predicatorum, et
apud sorores de penitentia beati Dominici de Venetiis.« Caffarini, Libellus de supplemento, 3,5,14.
V tem opisu se Maconi kon~no izka‘e za gibalo celotnega procesa. Po izvolitvi na novi
polo‘aj, ki so ga vsi menihi pripisovali posredovanju svete Katarine, je takoj za~el z
raz{irjanjem rokopisov po redu, katerega generalni prior je postal.105 Za kritje finan~nih
stro{kov je pridobil podporo plemstva; v tem obdobju so bili kanonizacijski procesi ‘e dolgi,
zapleteni in predvsem dragi. Albert IV., avstrijski vojvoda, in ogrski kralj Sigismund106 sta
tako poslala uradno pro{njo – solempniter scriptum – za za~etek procesa Bonifaciju IX., in
pri tem delu so jima pomagali Maconijevi menihi. Da bi uskladil skupno delovanje, je [tefan
Maconi navodila poslal tudi bene{kim dominikancem; o~itno so ga imeli za logisti~no vozli{~e
celotnega procesa. Ko so ti postopki ‘e tekli, je poskrbel za nov prevod, tokrat de vulgari
sermone in Latinum; Katarinin Dialogus, ki ga je v mladosti pomagal zapisovati, je potrebo-
val latinsko jezikovno preobleko, da bi ga evropska javnost lahko razumela. Zanjo je spet
poskrbel eden od menihov, Maconi pa je vse skupaj hitro razposlal urbi et orbi.
Hkrati si je ves ~as prizadeval tudi za zbiranje in {irjenje podatkov o Katarininih re-
likvijah in ~ude‘ih. V enem svojih pisem poro~a Caffariniju o bolezni, ki je izginila takoj, ko
se je Katarini zaobljubil obiskati eius sacrum caput; to so takrat ‘e odnesli v dominikansko
cerkev v Sieni. Maconi je tako odpotoval v Sieno, kjer so mu dominikanci razkazali vse
potrebno, omnes libros et omnia alia que spectabant ad honorem predicte virginis, hkrati pa
mu obljubili vsakr{no pomo~ de aliquibus reliquiis ipsius virginis.107 Relikvij je bilo namre~
ve~; [tefan je za eno ob njeni smrti poskrbel kar sam in za ~astilce ohranil njen zob.108
Raz{irjal je tudi kose njenih obla~il, ki so ljudem pomagali pri premagovanju najrazli~nej{ih
bolezni.109 Zdi se celo, da mu je prav ta skrb za relikvije in ~ude‘e zagotovila plemi{ko
podporo pri za~etku kanonizacijskega procesa leta 1402.110
V naslednjem, zadnjem odstavku svojega opisa Maconijevih dejavnosti se Caffarini
osredoto~a na rezultat vseh teh naporov, torej na pape‘ev odziv, ki ga je Pij II. v svoji buli
kasneje ozna~il za vexatum perturbatione schismatis. Caffarinijeva slika je nekoliko bolj
zapletena, saj nakazuje, da perturbatio schismatis pape‘a pri za~etku procesa pravzaprav ni
tako zelo ovirala. To je vrhunec njegove hvalnice, pri katerem pa je treba ‘e nekaj branja med
vrsticami.
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
111 »Hic post hec, requisitus a Gregorio XIIo tunc in Senis existente et postmodum in Luca et deinde in civitate
patriarchatus Aquilegensis tunc residente, et habito cum eodem summo Pontifice quam pluries colloquio, eundem
exhortatus est ad renuntiationem et ad omnem provisionem possibilem contra mala innumera in detrimentis Ecclesie
preparata. Tandemque ab eodem discedens et ad capitulum generale sui ordinis deinde accedens, pro unione dicti sui
ordinis reportanda, quemadmodum dicto Gregorio XIIo persuaserat, ita et sibi ipsi consimiliter consulens in ipso
capitulo sui generalatus officio resignavit. Et modo consimili, etiam alio qui pro alia parte generalem se reputabat
resignante, ac electo per totum ordinem altero, remansit suus ordo iuxta votum unitus, ipse in partibus ytalicis
remanente vicario. Consequenter vero factus est prior domus Papie sui ordinis, ubi inter alia in commendationem
virginis fecit contestationem devotam atque precipuam de sanctitate vite atque doctrine eiusdem, ipsamque reduxit
in publicis.« Caffarini, Libellus de supplemento, ibid.
112 Caffarini, Libellus de supplemento 3,6,11: »Unde cum tempore Gregorii XII, quando dictus summus Ponti-
fex in Senis se reperit, ipse [sc. ser Christophorus Ghanim notarius de Senis] signanter cum supradicto domno Paulo,
rectore maioris hospitalis de Senis superius nominato, domno Ragusino ac nonnullis aliis, apud dictum Gregorium
XIIm multipliciter insteterunt pro canonizatione prefata, in tantum quod ab ipso responsa gratissima receperunt,
eisdem promittendo super dicto negotio libenter intendere, peracta – secundum quod tunc de proximo superabatur a
cunctis – ecclesiastica unione. Hic etiam ob dicte canonizationis causam, tam michi dicto tempore in Venetiis exi-
stenti quam etiam domno cuidam Stephano, huius virginis precipuo filio, tunc generali ordinis Cartusiensium et in
partibus Austrie commoranti, quam plures litteras scripsit super accessu nostro ad civitatem Senarum, ut videlicet
ibidem pariter essemus pro eadem prefata causa antequam dictus summus pontifex inde recederet. Qui tamen acces-
sus, propter multa hinc inde discurrentia, executionem habere non potuit. Cum autem, non magna in Senis contracta
mora, dictus summus pontifex discessisset ab inde, contigit modicum post hunc dilectum huius virginis filium [sc.
Christophorum] languorem mortalem incurrere, unde [...] feliciter migravit ad Dominum.«
»Ta <sc. [tefan> je kasneje, ko ga je Gregor XII. – ta je bil takrat v Sieni, nato v Luci, {e
kasneje pa v mestu oglejskega patriarhata – poklical in se z njim ve~krat pogovoril, taiste-
ga pape‘a spodbudil, naj odstopi in naj sploh stori vse zoper nepre{tevno zlo, ki se pripra-
vlja Cerkvi v {kodo. Ko se je od njega kon~no lo~il in pri{el na generalni kapitelj svojega
reda, je v korist zdru‘itve omenjenega reda tudi sebi nalo‘il to, kar je dopovedoval
omenjenemu Gregorju XII., in zato na istem kapitlju odstopil s polo‘aja generalnega
priorja. Ko je nato na podoben na~in odstopil tudi tisti, ki se je imel za generala drugega
dela reda, in ko so za ves red izvolili tretjega, je ostal njegov red po glasovanju zdru‘en,
sam pa je ostal vikar za italske pokrajine. Nato je postal prior hi{e svojega reda v Paviji,
kjer je med drugim devici v hvalo spisal tudi vdano in enkratno pri~evanje o svetosti
njenega ‘ivljenja in nauka ter ga obelodanil pred javnostjo.«111
Na tem mestu vzporednice v ‘ivljenju Katarine Sienske in njenega najljub{ega u~enca
dose‘ejo svoj dramati~ni zenit; prav kot njegova duhovna mati tri desetletja prej se tudi [te-
fan Maconi sre~a s pape‘em, sku{a vplivati na njegovo ravnanje in dose~i reformo docela
ohromljene Cerkve. Bistvo je tu skrito v podrobnostih; glavno vpra{anje je, kako je kartu-
zijanski generalni prior sploh dosegel, da ga je sporni vicarius Christi sprejel, in kaj je bil pri
tem njegov glavni cilj. Caffarini je tu lahko s svojim pisanjem v pou~no pomo~. Ko se je
Gregor XII. mudil v Sieni, se mu je ve~ Katarininih u~encev pribli‘alo s pro{njo za njeno
kanonizacijo; obljubil jim je, da se bo dela lotil po koncu razkola. Eden od u~encev, Chri-
stopher Ghani, je takoj poklical Maconija in Caffarinija, – o~itno ju je imel za klju~na igralca
v drami Katarininega uradnega svetni{tva, – naj prideta k pape‘u v Sieno.112 Toda vtis, da so
Maconija iz @i~ v Sieno priklicali caterinati s svojim naglim ukrepanjem in trdnim name-
nom, da za svojo u~iteljivo vendarle dose‘ejo ~ast oltarja, se nekoliko razblini spri~o ohranjene-
ga pape{kega pisma, ki ga navaja Bartolomej Sienski. Ta Caffarinijevo trditev potrjuje, hkrati
pa poro~a o pape‘evi ‘elji, da bi videl [tefana Maconija, ki ga je na podlagi v Rim poslanih
pisem razumel kot glavno osebo v celotnem procesu. Bartolomej nato navaja nekoliko dvo-
umno besedilo pisma:
366 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
113 »Gregorius Episcopus Servus Servorum Dei. Dilecto filio Stephano de Senis Priori Generali Cartusiensis
Ordinis Salutem, et Apostolicam Benedictionem. Attendentes Civitatis Senarum, in qua nunc commoramur devotio-
nis affectum, et constantiam, quam erga Sanctam Romanam Sedem exhibet, et libenter preces admissimus, quas
honesti aliquot cives, et nobiles viri nobis porrexerunt, humiliter postulantes totius Civitatis nomine, ut de benignita-
te Apostolica concederemus facultatem tractandi, et in Consistorio fratrum nostrorum Sanctae Romanae Ecclesiae
Cardinalium promovendi Canonizationem Beatae quondam Virginis Catherinae ex hac Civitate oriundae, in cuius te
disciplina novimus in Domino olim educatum, et libentiori animo cupimus quantum cum Domino poterimus huic
populo in tam laudabili petitione gratificari, tum ad Divinam gloriam in sanctis eius amplificandam, tum etiam quia
in minoribus constituti eiusdem Virginis Sanctam conversationem a Summis Pontificibus praedecessoribus nostris
Gregorio xi. et Urbano Sexto probari percepimus, nosque pariter eius notitiam habuimus. Sed tali operi inchoando,
et prosequendo solito Ecclesiae ritu, te duximus inter alios nobis adesse, qui instar multorum huic tam sancto negotio
prodesse poteris. Nos ergo motu proprio, et non nullorum etiam Civium permoti precibus tibi mandamus, ut quam
primum ad nos te conferas, nosque convenias ubicunque fuerimus. Te enim, Fili, videre, et alloqui cupimus, quem
plurimum in Domino amamus una cum tota Familia Cartusiana tuo regimini commissa, tanquam tutrice, et non
oppugnatrice huius Apostolicae Sedis. Vale, et veni. Datum Senis 7. Idus Ianuarii Pontificatus nostri anno secundo.«
Bartholomeus Senensis, De vita, 181–182.
»[kof Gregor, slu‘abnik bo‘jih slu‘abnikov, dragemu sinu [tefanu iz Siene, general-
nemu priorju kartuzijanskega reda, pozdrav in apostolski blagoslov. Ker smo v mestu
Siena, kjer se zdaj mudimo, opazili ljube~o vdanost ter zvestobo do svetega rimskega
sede‘a, smo radi sprejeli pro{nje, s katerimi se je na nas obrnilo nekaj uglednih me{~anov
in plemenitih mo‘. Ti so v imenu celotnega mesta poni‘no prosili, da bi z apostolsko
dobrohotnostjo dopustili mo‘nost, za~eti ter v zboru na{ih bratov, kardinalov svete ri-
mske cerkve, tudi nadaljevati s kanonizacijo bla‘ene device Katarine, ki je nekdaj pri{la
iz tega mesta ter za katero vemo, da si se neko~ v Gospodu vzgajal v njenem nauku.
Nadvse radi bi z Gospodom ustregli temu ljudstvu v tako hvalevredni pro{nji, kolikor je
to le mogo~e, tako zaradi tega, da bi se bo‘ja slava pomno‘ila v njegovih svetih, kot tudi
zato, ker smo ‘e v mladosti videli, kako sta svetni{ko ‘ivljenje te device preizkusila na{a
predhodnika Gregor XI. in Urban VI., pa tudi sami smo jo poznali. Da pa bi to delo lahko
za~eli in nadaljevali po ustaljenem cerkvenem postopku, ti naro~amo, da nam skupaj z
ostalimi stoji{ ob strani, saj lahko pri tem tako svetem opravilu koristi{ bolj kot mnogo
drugih. Zaradi tega ti na lastno pobudo in spodbujeni s pro{njami {tevilnih me{~anov
naro~amo, da se ~imprej odpravi{ k nam in se sestane{ z nami, kjerkoli ‘e bomo. S teboj,
sin, bi se namre~ radi sre~ali in pogovorili, saj te v Gospodu nadvse ljubimo, skupaj s celo
kartuzijansko dru‘ino, zaupano tvojemu vodstvu, kot z za{~itnico in ne nasprotnico tega
apostolskega sede‘a. Bodi pozdravljen – in pridi. Dano v Sieni, sedmega dne pred januar-
skimi idami [= sedmega januarja] v drugem letu na{ega pontifikata [= 1408].«113
V pismu se skriva ve~, kot je mogo~e videti na prvi pogled. Pape‘ ne navaja, zakaj naj bi
se pravzaprav pri njem oglasil ravno Maconi; vlogo postulatorja bi nenazadnje lahko prevzel
tudi kdo drug, ki bi bil poleg tega bli‘je Rimu in manj obremenjen z drugimi obveznostmi,
Maconiju ob vodenju kartuzijanskega reda ~asa najbr‘ ni ravno preostajalo. Po drugi strani
pa Caffarinijevo poro~ilo zatrjuje, da je bila Maconijeva navzo~nost projektu v veliko korist,
saj se je Gregor XII. odlo~il, da se bo postopek uradno za~el {ele po koncu shizme, peracta
ecclesiastica unione. Caffarini poleg tega pove, da je {lo v pogovorih, ki sta se jim rimski
pape‘ in kartuzijanski prior posvetila quam pluries, predvsem za vpra{anje razkola. O Kata-
rinini kanonizaciji ni nobene besede, zato pa najdemo presenetljivo opombo, kako je Maconi
spodbudil – exhortatus est – Gregorja XII., naj odstopi in naredi vse, kar je v njegovi mo~i,
da bo znova dosegel cerkveno edinost, ad renuntiationem et ad omnem provisionem possibi-
lem contra mala innumera in detrimentis Ecclesie preparata. [lo je torej za vse kaj drugega
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Slika 3. Inicialka F v ljubljanskem rokopisu (Ms 12, f. 6'); Katarina je naslikana z verigo v rokah. (Raj-
mund je pri svojem pisanju rad posegel po pomenljivi etimologiji: Etenim si Catherina cum syncopa
dixeris, Catenam habebis; et si Catenae unicam superinserueris syllabam, Catherinae nomen accipies.)
368 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
114 »Reverendo patri nostro Donno Cartusiae non fit misericordia. Et hortamur illum in Domino, &c. Et quia
vidimus Apostolicam bullam in qua sanctissimus in Christo pater ac dominus noster Papa valde gratiose vocat ad se
praedictum Reverendum patrem nostrum Donnum Cartusiae, cum bona et matura deliberatione praehabita, congru-
um videbatur quod si Reverendus pater noster hanc vocationem cum gratia Sedis Apostolicae non possit declinare,
velut sanctae obedientiae filius ad eandem se transferat tempore opportuno, auditurus et iuxta possibilitatem imple-
turus ea quae sibi fuerint iniuncta, quod totum sanctae suae discretioni committimus ad implendum.« Clark, The
Urbanist Chartae, vol. 3, 393–394. Prim. tudi Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, 165–166.
115 Pomembno vpra{anje je seveda avtenti~nost pisma, ki ga navaja Bartolomej Sienski. V aprilu 2003 sem ga
sku{al najti v vatikanskih arhivih. S po‘rtvovalno pomo~jo dr. Ivana Rebernika, vodje katalogov v knji‘nici Biblio-
teca Apostolica Vaticana, in p. Sergia Pagana, prefekta arhivov (Archivio Segreto Vaticano), ter njunega osebja je
postalo jasno, da v tamkaj{njih zbirkah pisma ni. (Preiskava je bila opravljena po fondih: Schedario Garampi, In-
strumenta miscellanea, Archivum arcis, Sovrani e particolari.) To ‘al ne dokazuje ni~esar, saj so vatikanski arhivi za
obdobje srednjega veka zelo pomanjkljivi; v kasnej{ih stoletjih se je namre~ pripetila vrsta katastrof, najhuj{a med
njimi je bil nemara obisk Napoleonove vojske. Da je pismo neko~ obstajalo, pa navedeni zapisnik kartuzijanskega
generalnega kapitlja leta 1408 nesporno potrjuje.
kot le za polo‘aj svetovalca pri kanonizacijskem procesu; za tan~ico ~asa in skopimi doku-
menti lahko zaslutimo [tefana Maconija, ki hodi za Katarininimi stopinjami ter pape‘a pazljivo
vodi k re{itvi navidezno brezizhodnega pata na cerkveni {ahovnici.
Zdi se, da je Gregor XII. Maconija poklical k sebi prav zaradi tega. Njegova obljuba
Katarininega svetni{tva je bila prazna in se ni izpolnila; {ele zaklju~ne vrstice ka‘ejo na
osnovno te‘avo, na pape‘evo zaskrbljenost glede stali{~ kartuzijanskega generalnega priorja
cum tota Familia Cartusiana, tanquam tutrice, et non oppugnatrice huius Apostolicae Sedis.
V obdobju {tevilnih menjav strani in sklepanja novih zavezni{tev je tak{en strah lahko razu-
meti; pomaga tudi pri razlagi nepotrpe‘ljivega podtona v zaklju~nih besedah – tibi manda-
mus, ut quam primum ad nos te conferas, nosque convenias ubicunque fuerimus. Celo kon~ni
pozdrav je ~udno oster in jedrnat: Vale et veni. S primerjavo z ostalimi ohranjenimi viri je to
napetost kaj lahko razumeti; ko so pismo prejeli, so se kartuzijani namre~ trezno odlo~ili, da
naj Maconi, ~e bo to le mogo~e, ne odpotuje, ~e pa ne gre druga~e, naj vsaj po~aka na drug,
primernej{i trenutek.
»Na{emu pre~astitemu o~etu gospodu kartuzije se usmiljenje ne izka‘e. [Sc. {e naprej
ostaja na svojem polo‘aju priorja.] In spodbujamo ga v Gospodu itd. In ker smo videli
apostolsko bulo, s katero presveti o~e v Kristusu in na{ gospod pape‘ omenjenega na{ega
pre~astitega o~eta gospoda kartuzije nadvse prijazno kli~e k sebi, se je po tehtnem in
zrelem premisleku izkazalo za primerno, da se na{ pre~astiti o~e – ~e tega poziva z milo-
stjo apostolskega sede‘a ne bo mogel zavrniti – kot sin svete pokor{~ine tja odpravi ob
primernem ~asu ter poslu{a in po svojih mo~eh izpolni to, kar mu bo nalo‘eno; izvr{itev
vsega tega v celoti prepu{~amo njegovi sveti presoji.«114
Obema pape‘ema je podpora namre~ naglo padala, Cerkev je bila vse bolj sita razkola in
trdovratnih Petrovih naslednikov, ki sta ga ohranjala pri ‘ivljenju. Maconijevo stali{~e na
sre~anju s pape‘em, ko je do tega vendarle pri{lo, to razlago potrjuje; spodbujanje k odstopu
je te‘ko razumeti kot znamenje podpore. Na tem mestu se odpira vrsta novih vpra{anj. Je
sku{al Gregor XII. morda kupiti Maconijevo podporo s kanonizacijo, za katero si je ta ‘e
tako dolgo prizadeval? Mu je to kanonizacijo nato diplomatsko odrekel, ko se je izkazalo, da
je za trmastega kartuzijana salus Ecclesiae {e vedno suprema lex, ne glede na njegove osebne
‘elje? Tak{na trditev bi pomenila vnaprej postavljen sklep; vseeno lahko slu‘i kot izhodi{~e
za nove raziskave.115
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Slika 4. Katarinina grobnica je v neposredni bli‘ini rimskega Panteona, v baziliki svete Marije nad
Minervo, kamor jo je [tefan Maconi lastnoro~no – propriis manibus – odnesel pokopat.
370 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
116 Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I, II.
117 Robert Fawtier, La double expérience de Catherine Benincasa, 10.
118 Prim. zgoraj, Uvod.
5. Zaklju~ek
Pri razumevanju nakazanih zaklju~kov utegne pomagati sodobna vzporednica, nenavad-
no do‘ivetje francoskega zgodovinarja Roberta Fawtierja. Fawtier je bil v prvi polovici dvaj-
setega stoletja pravi enfant terrible raziskav o Sienki. Po treh letih, ki jih je prebil na École
française de Rome, je objavil temeljito in neusmiljeno kritiko zgodovinskih virov; iz{la je v
dveh zajetnih zvezkih, v letih 1921 in 1930.116 Njegove ugotovitve so do temeljev pretresle
celotno podro~je. V kasnej{ih letih so jih kritiki sicer v dobr{ni meri popravili in prilagodili,
vendar v celoti {e vedno veljajo za zgleden dose‘ek, ki je njegovim naslednikom {ele omogo~il
dana{njo raven raziskav.
Toda za omenjeno ponazoritev je pomembnej{e kasnej{e dogajanje. Po nem{ki okupaciji
Francije se je Fawtier pridru‘il francoskemu Odporu. Sam do‘iveto pripoveduje, kaj se je
zgodilo potem.
»Devetindvajsetega aprila 1942 je moj spanec prekinilo zlove{~e zvonjenje in trije gestapovski
biri~i so me pri{li pobrat z doma. Oni so opravljali svoj posel; jaz sem storil svojo dol‘nost.
Ob devetih zve~er so se za mano zaprla vrata neke celice zapora v Fresnesu. V desetih
mesecih popolne samote, ki jim je nato sledilo {est mesecev v dostikrat precej nemikavni
dru‘bi, sem imel dovolj ~asa za razmi{ljanje o te‘avah, ki jih prina{a upiranje okupatorju.
Toda ko sem bil sam s seboj, sem se spomnil, da prav devetindvajsetega aprila, na dan moje
aretacije, Cerkev obhaja praznik svete Katarine Sienske, obletnico njene smrti v Rimu leta
1380.
To ~udno naklju~je mi je dalo misliti (saj v zaporu ni mogo~e po~eti dosti drugega); kako
bi se lahko prepri~al, ali sem pri svojem kriti{kem delu v svetni~inih o~eh po~el nekaj
hvalevrednega ali ne? ^e se iz vsega skupaj izvle~em ‘iv, bom imel razlog za prepri~anje,
da sem imel prav. In sklenil sem: ~e mi bo dano ohraniti ‘ivljenje in svobodo, bom napisal
‘ivljenjepis svete Katarine Sienske, ki sem se ji zavezal s to tvegano obljubo.«117
Po treh letih kalvarije po zaporih in po grozljivi izku{nji koncentracijskih tabori{~ v Saar-
brücknu in Mauthausnu je bil Fawtier leta 1945 spet prost. Dr‘al je besedo in napisal svojo
knjigo, eno najbolj{ih na to temo, La double expérience de Catherine Benincasa.
Isti hermenevti~ni princip izredne izku{nje, ki ~loveka trajno zaznamuje, se ujema tudi z
nenavadno in zapleteno potjo do kanonizacije Katarine Sienske. Predpostavka, ki se {e ved-
no pojavlja v literaturi118 – da so besedila, po katerih slovi virgo Seraphica, nastala v kotlu
nekak{nega dominikanskega velikega inkvizitorja, ki na ~uden na~in spominja na tistega v
Bratih Karamazovih – se ob pregledu dejstev izka‘e za globoko nezgodovinsko. Dejstva so
namre~ bolj zapletena. Prvi~, klju~ni zapisovalec Katarininih besedil ni bil dominikanec,
temve~ kartuzijan. Drugi~, ko mu je bila ta naloga zaupana, je bil njegov miselni svet, njego-
vo teolo{ko ozadje pa {e posebej, dale~ od kakega inkvizitorstva. Kolikor je mogo~e razbrati
danes, je bil [tefan Maconi prevzet od ob~udovanja svoje duhovne matere; domnevati, da je
njen nauk prikrojil lastnim potrebam, v resnici pomeni prikrajati dejstva lastnim zgodovin-
skim teorijam. Morebitnim o~itkom o metodolo{ki nemarnosti navkljub je treba re~i, da je
pesni{ki uvid Algernona Charlesa Swinburna – vsej svoji brezupni viktorijanskosti navkljub
– dosti bolj prepri~ljiv od tak{nega tendencioznega zgodovinopisja; zdi se, da [tefana Maco-
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
nija v neskon~no iskanje Sienkine kanonizacije ni silil pohlep po tem, da bi svetnico izkori-
stil za lastne namene, temve~ je bilo prej obratno, gnal ga je spomin na njeno osebnost, ki je
o‘ivel vsaki~, ko se je vrnil v Sieno in videl
»tam hi{o, ki ~ez pot visi,
kjer Katarina svoje dni
drsela z nogo je prek tal
in ji ljubezni ‘ar sijal
v o~eh je, ~udno tuje lep.«119
Re~i je {e treba, da je to samo eden od na~inov, kako je mogo~e razumeti zgornje podat-
ke. Nenavadna osebnost [tefana Maconija lahko osvetli vrsto vidikov poznega {tirinajstega
in zgodnjega petnajstega stoletja; v njej se prepletajo zgodovina cerkvenih redov in njihovih
medsebojnih odnosov, pojav duhovnih dru‘in, razvoj kanonizacijskih procesov, ~a{~enje re-
likvij, in nenazadnje, na presenetljiv na~in, zgodovina velikega zahodnega razkola.
Pisanje tega besedila bi bilo nemogo~e brez zana{anja na pregovorna velikanova ramena.
[ele po bon trouvaille Leoncinijevega ~lanka se je odprla pot do tolik{ne koli~ine podatkov v
razmeroma kratkem ~asu. Vseeno lahko s teh ramen tudi pritlikavec vidi nekoliko dlje; Leon-
cini ni vedel za arhivski material o Maconiju, ki je na voljo v Celju in Gradcu in ki ga je
obdelal Jo‘e Mlinari~. Tudi objava dokumentov urbanisti~ne veje kartuzijanov, do katere je
pri{lo leta 1997,120 pomeni velik, zaenkrat v prete‘ni meri neizkori{~en korak naprej; mo‘nosti
{e vedno ~akajo. Pot do novih, zgoraj samo zaslutenih podatkov, je odprta; kartuzijanski
arhivi v krajih, kjer se je Maconi neko~ gibal, utegnejo razkriti vrsto doslej nepri~akovanih
virov. [e ena stranska ugotovitev tega raziskovanja je pomembnost ljubljanskega Ms 12,
enega najstarej{ih ohranjenih rokopisov Legende maior, besedilno zanesljivej{ega od tistih,
na katere se opira izdaja v Acta sanctorum. To bo treba pri novi kriti~ni izdaji vsekakor
upo{tevati.
Ta raziskava pomeni zgolj za~etek. ^eprav predstavlja zaklju~eno celoto, jo gre razumeti
le kot prvi korak na poti k resni, kompleksni {tudiji o ‘ivljenju [tefana Maconija; zbiranje,
urejanje in interpretacija primarnih virov je le nujna osnova zanjo. Za tak{no nalogo so po-
trebna leta; kljub temu ‘e njeni za~etki ka‘ejo, da se je je vredno lotiti. Za dogodiv{~ino
brskanja po sledeh Sienkinega najljub{ega u~enca je namre~ mogo~e uporabiti kar verze, ki
jih je Domenico di Giovanni posvetil Katarinini grobnici,
»slavnemu grobu, ki ve~ kot dovolj mu je v kras Katarina,
        deva, ki k zborom nebes kon~no pri{teta je vmes.
Ve~ o njej govoriti le knji‘ice kratkost pretesna
        brani mi, dasi lahko ~uda bi tu razodel.«121
119 Algernon Charles Swinburne, Songs before Sunrise (Siena).
120 Clark, The Urbanist Chartae, passim.
121 »Quem satis exornat celebri Catharina sepulcro, / nuper sidereis addita virgo choris, / de qua plura loqui
brevitas angusta libelli / me prohibet, quamvis dicere mira queam.« Laurent, Il Processo Castellano, xxxvi.
372 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
6. Bibliografija
6.1. Viri
Anselmus – Maria, ed. Nova collectio statutorum ordinis cartusiensis, Ea quae in Anti-
quis et Novis Statutis, ac Tertia Compilatione dispersa et confusa habebantur simul ordinate
disposita complectens, a. S. Sede Apostolica examinata atque in forma specifica confirmata
editio quinta. Monstrolii: Typis Cartusiae Sanctae Mariae de Pratis, 1879.
Bartholomeus Senensis. De vita et moribus Stephani Maconi Senensis cartusiani, Tici-
nensis cartusiae olim coenobiarchae libri quinque. Siena: Apud Herculem de Goris, 1626.
Cavallini, Giuliana. »Orazioni di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena:
Opera Omnia, ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori,
2002.
________. »Dialogo di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena: Opera Omnia,
ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori, 2002.
Clark, John, ed. The Urbanist Chartae, including the Chartae of the Avignon Obedience
to 1410. Vol. 1–3. Analecta Cartusiana 100:25 (1997).
Grottanelli, F. Leggenda minore di S. Caterina da Siena e lettere dei suoi discepoli; scrit-
ture inedite pubblicate. Bologna: Presso Gaetano Romagnoli, 1868.
Laurent, M. H. Il Processo Castellano. Fontes vitae s. Catharinae Senensis historici 9.
Milan: Fratelli Bocca, 1942.
Pij II. »Misericordias Domini.« V Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius, ed. Joannes
Carnadet, 981–985. Pariz: Victor Palmé, 1866.
Raimundus de Vineis. Legenda beate Caterine Senensis. Narodna in univerzitetna knji‘nica
v Ljubljani, Ms 12.
________. Legenda beate Caterine Senensis. Biblioteca Nazionale di Brera Milano, Ms
AD IX 38.
________. Legenda beate Caterine Senensis. Biblioteca Vaticana, Ms 10151.
________. »Vita sanctae Catharinae Senensis.« V Acta sanctorum, Aprilis tomus tertius,
ed. Joannes Carnadet, 862–967. Pariz: Victor Palmé, 1866.
Thomas Antonius de Senis »Caffarini.« Libellus de supplemento legende prolixe virginis
b. Caterine de Senis. Ed. I. Cavallini in I. Foralosso. Rim: Edizioni Cateriniane, 1974.
Tommasèo, Niccolò, in Piero Misciattelli. »Lettere dei discepoli di Santa Caterina.« V Le
lettere di S. Caterina da Siena, ridotte a miglior lezione, e in ordine nuovo disposte. Vol. VI,
43–136. Firence: C/E Giunti – G. Barbèra, 1940.
Volpato, Antonio, ed. »Le lettere di Santa Caterina da Siena.« V Santa Caterina da Siena:
Opera Omnia, ed. P. Fausto Sbaffoni, OP. Pistoia: Provincia Romana dei Frati Predicatori,
2002.
6.2. Literatura
Bell, Rudolph M. Holy Anorexia. Chicago: The University of Chicago Press, 1985.
Boesch Gajano, Sofia, in Odile Redon. »La Legenda Maior di Raimondo da Capua, co-
struzione di una santa.« V Atti del simposio internazionale Cateriniano-Bernardiniano, ed.
D. Maffei in P. Nardi, 15–35. Siena: Accademia Senese degli Intronati, 1982.
Boesch Gajano, Sofia. La santità. Rim: GLF Editori Laterza, 1999.
Bornstein, Daniel E. The Bianchi of 1399: Popular Devotion in Late Medieval Italy. Itha-
ca: Cornell University Press, 1993.
________. »Women and Religion in Late Medieval Italy: History and Historiography.« V
Women and Religion in Medieval and Renaissance Italy, ed. Daniel Bornstein in Roberto
Rusconi, 1–27. Chicago: The University of Chicago Press, 1996.
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Brown, Peter. The Cult of the Saints: Its Rise and Function in Latin Christianity. Chicago:
The University of Chicago Press, 1981.
________. »The Rise and Function of the Holy Man in Late Antiquity.« The Journal of
Roman Studies 61 (1971): 80–101.
Bynum, Caroline Walker. Holy Feast and Holy Fast: The Religious Significance of Food
to Medieval Women. Berkeley: University of California Press, 1987.
Drane, Agusta Theodosia. The History of St. Catherine of Siena and Her Companions.
London: Burns and Oates, 1880.
Engel, Pál. The Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526. Lon-
don: I. B. Tauris Publishers, 2001.
Fawtier, Robert. Sainte Catherine de Siene. Essai de critique des sources; t. I, Sources
hagiographiques. Pariz: E. de Boccard, 1921.
________. Sainte Catherine de Siene. Essai de critique des sources; t. II, Les oeuvres de
Sainte Catherine de Sienne. Pariz: E. de Boccard, 1930.
Fawtier, Robert, in Louis Canet. La double expérience de Catherine Benincasa (Sainte
Catherine de Sienne). Pariz: Librairie Gallimard, 1948.
Gardner, Edmund G. Saint Catherine of Siena: A Study in the Religion, Literature and
History of the Fourteenth Century in Italy. London: J. M. Dent & Co., 1907.
Geary, Patrick. Furta Sacra: Thefts of Relics in the Central Middle Ages. Princeton: Prin-
ceton University Press, 1978.
Goodich, Michael. Violence and Miracle in the Fourteenth Century: Private Grief and
Public Salvation. Chicago: The University of Chicago Press, 1995.
Goodich, Michael. Vita Perfecta: The Ideal of Sainthood in the Thirteenth Century. Stutt-
gart: Hiersemann, 1982.
Grundmann, Herbert. Religious Movements in the Middle Ages: The Historical Links
Between Heresy, the Mendicant Orders, and the Women’s Religious Movement in the Twelfth
and Thirteenth Century, with the Historical Foundations of German Mysticism. Notre Dame,
Ind.: University of Notre Dame Press, 1995.
Guarnieri, Romana. »Preface.« V Angela of Foligno: Complete Works, ed. Paul Lachance
OFM, 5–11. New York: Paulist Press, 1993.
Helbling, Hanno. Katharina von Siena: Mystik und Politik. München: C. H. Beck Verlag,
2000.
Hogg, James, ed. Die Kartäuser in Österreich. 2 Vol. Analecta Cartusiana 83 (1980).
________. La Certosa di Pavia (The Charterhouse of Pavia). Vol. 1: Text. Analecta Cartu-
siana 52 (1994).
Klaniczay, Tibor. »La fortuna di Santa Margherita d’ Ungheria in Italia.« V Spiritualità e
lettere nella cultura italiana e ungherese del basso meidoevo, ed. Sante Graciotti in Cesare
Vasoli, 3–27. Firence: Leo S. Olschki, 1995.
Kleinberg, Aviad M. Prophets in Their Own Country: Living Saints and the Making of
Sainthood in the Later Middle Ages. Chicago: The University of Chicago Press, 1992.
Kos, Milko, in France Stele. Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostno-
zgodovinsko dru{tvo, 1931.
Laurent, M. H. »Un légendier dominicain peu connu.« Analecta Bollandiana 58 (1940):
28–47.
Le Couteulx, Carolus. Annales ordinis cartusiensis ab anno 1084 ad annum 1429. 8 vol.
Monstrolii: Typis cartusiae S. Mariae de Pratis, 1887–1891.
Le Goff, Jacques. Saint Louis. Pariz: Gallimard, 1996.
Le Vasseur, Leo. Ephemerides ordinis cartusiensis; volumen tertium. Monstrolii: Typis
Cartusiae S. Mariae de Pratis, 1891.
374 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
Leoncini, Giovanni. Le Certose della »Provincia Tusciae.« 2 vol. Analecta Cartusiana 60
(1989).
________. »Un certosino del tardo medioevo: Don Stefano Maconi.« V Die Ausbreitung
kartäusischen Lebens und Geistes im Mittelalter 2, 54–107. Analecta Cartusiana 63 (1991).
Mahony, William K. »Flight.« V The Encyclopedia of Religion, ed. Mircea Eliade, Volu-
me 5, 349–353. New York: Macmillan Publishing Company, 1987.
Marolt, Janez. »Kartuzijani na Slovenskem do za~etka reformacije: zgodovinski oris in
pomen.« Licenciatska naloga, tipkopis. Ljubljana: Teolo{ka fakulteta, 1971.
Mlinari~, Jo‘e. Kartuzija Bistra. Ljubljana: Dru‘ina, 2001.
________. Kartuzija Pleterje 1403–1595. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1982.
________. Kartuziji @i~e in Jurklo{ter. Maribor: Zalo‘ba Obzorja, 1991.
Paterna, Maria Carlotta. Bibliografia analitica di S. Caterina da Siena 1986–1990. Rim:
Centro nazionale di studi cateriniani, 2000.
Paciocco, Roberti. Sublimia negotia. Le cannonizzazioni dei santi nella curia papale e il
nuovo ordine dei Frati Minori. Padova: Centro Studi Antoniani, 1996.
Redon, Odile. L’espace d’une cité: Sienne et le pays siennois (XIIIe–XIVe siècles). Rim:
École française de Rome, 1994.
RybáV, Milo{. Bibliographia cartusiana Sloveniae (Iugoslavia). Tipkopis v NUK, signa-
tura B II 228566. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knji‘nica, 1969.
Tromby, Benedetto. Storia critico-cronologica diplomatica del patriarca S. Brunone e
del suo ordine Cartusiano. 10 vol. Neapelj: Vincenzo Orsino, 1773–1779. Reprint v Analecta
Cartusiana 84 (1982–1983).
Sorelli, Fernanda. »La production hagiographique du dominicain Tommaso Caffarini, exem-
ples de saintitè, sens et visées d’une propagande.« V Faire croire: modalités de la diffusion et de
la réception des messages religieux du XIIe au XVe siècle, ed. André Vauchez, 189–200. Rim:
École française de Rome, 1981.
________. »Imitable Sanctity: The Legend of Maria of Venice.« V Women and Religion in
Medieval and Renaissance Italy, ed. Daniel Bornstein in Roberto Rusconi, 165–181. Chica-
go: The University of Chicago Press, 1996.
Valli, F. »La mentalità agiografica del beato Raimondo da Capua.« La Diana 8 (1933):
191–208.
Van Ree, A. »Raymond de Capoue. Éléments biographiques.« Archivum Fratrum Praedi-
catorum 33 (1963): 159–241.
Vauchez, André. Sainthood in the Later Middle Ages. Cambridge: Cambridge University
Press, 1997.
375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
S u m m a r y
Catherine, the Dominican and the Carthusian:
Carthusian Prior General from @i~e Stephen Maconi and His Role in the Canonisation Process
of Saint Catherine of Siena
David Movrin
Stephen Maconi (1350–1424), a disciple of Saint Catherine of Siena and later prior general of the
Urbanist faction of the Carthusian Order during the Great Western Schism, was one of the persons
actively promoting the canonisation of his spiritual mother. His role has been mostly neglected in the
literature so far, as the communis opinio holds the Dominicans to be the ones who managed to get
Catherine Benincasa on the altar; she was, after all, a Dominican Tertiary. The »Dominican« from the
title is Thomas d’Antonio Caffarini, Stephen’s childhood friend, later a member of the same caterinati
circle, who likewise played a major part in the process.
Stephen Maconi joined Catherine’s circle in 1376, after she settled a life-threatening feud in which
his family was entangled. He quickly became her secretary, even her »beloved disciple«, as she used to
call him; he helped her with her correspondence as well as with her book, Dialogo della divina Provvi-
denza. He followed her to Rome in 1380 and at her deathbed he was sent to join the Carthusian order:
a command that he duly heeded. Within the order he rapidly rose to the position of a prior and was
eventually elected prior general in 1398. This brought him to the Charterhouse @i~e near Celje in
present-day Slovenia. From there he directed a broader action of disseminating Catherine’s works and
building the ecclesiastical as well as political support for her canonisation – while at the same time
striving to unite the divided order. He managed to establish firm foundations for the first project, pe-
rhaps sacrificing its immediate outcome in order to achieve the completion of the second. And indeed,
the Carthusian order managed to overcome its schism in 1410.
An inspection of the details in this case allows a further step in the interpretation of the relationship
between Stephen Maconi and Saint Catherine. Maconi appears to have been the crucial person among
those responsible for her beatification, seemingly staying in the background yet at the same time coor-
dinating the entire gamut of activities related to the promotion of her cult. What is more, his efforts for
her canonisation seem to have been fascinatingly intertwined with his struggle for ecclesiastical unity,
mirroring Catherine’s own mission and reaching all the way to the pope, although with less effect than
she had managed to achieve in her time in Avignon. Non est discipulus super magistram.
376 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
[tefan Maconi
Pri~evanje o Katarini Sienski1
In nomine Domini nostri Yhesu Christi et beatissime virginis Marie:
Cum iuxta dictum evangelicum2 »nemo accendat lucernam et ponat eam sub modio, sed
super candelabrum, ut luceat omnibus qui in domo sunt« et dignum sit et congruum, ut illis
adhibeatur honor, quibus ad id propria virtutum merita laudabiliter suffragantur, dicente
Propheta:3 »Exultate iusti in Domino, rectos decet colaudatio,« ea propter universis et singu-
lis presentes inspecturis notum sit et manifestum quod religiosus et ven. pater dnus Steffanus
de Senis, Dei gratia prior monasterii S. Marie de Gratia ordinis Cartusie siti prope Papiam,
requisitus per litteras, de quibus infra seriosius mentio habetur, omnibus iure, modo, via et
forma, quibus hec melius fieri possunt, ipsis litteris infrascriptis respondendo, ad hoc ut
infrascriptis maior et plenior fides adhibeatur, infrascripta eius proprio sacramento vera fuis-
se, fore et esse affirmando, in presentia notariorum et testium infrascriptorum dixit et prote-
status fuit et est, ac dicit et protestatur, quod infrascripta de vita B. virginis Catherine de
Senis per ipsum in responsione facta predictis litteris fuerunt sinceriter, rite, recte et legaliter
vera. Tenor quorum inferius per singula describitur hoc modo, videlicet:
Venerando religioso sibique peramabili corde sincero fratri Thome Antonii de Senis ordi-
nis Predicatorum in conventu SS. Iohannis et Pauli Venetiis immoranti, frater Steffanus de
Senis, prior licet indignus domus S. Marie de Gratia Cartusiensis ordinis prope Papiam,
salutem in eo qui est omnium vera salus.
Litteras vestras affectuose recepi et attente perlegi, per quas me valde requiritis atque
rogatis ut veridicam informationem vestre caritati dirigere debeam etiam in publica forma,
de gestis, moribus et doctrina famose sanctitatis virginis Catherine de Senis, cuius conversa-
tionem aliquando merui, dum ageret in humanis, ut asseritis; et presertim occasione cuiu-
sdam querele facte Venetiis in episcopali palatio circa celebrationem festi sive commemora-
tionis eiusdem virginis, quia multi credere recusant veras esse virtutes, que de ipsa veridice
predicantur.
Ut verum aperte fatear, facies ipsius virginis cum omni genere suo mihi et omni generi
meo penitus ignota fuit, licet in eadem civitate Senarum oriundi fuerimus usque ad annum
Domini 1376 vel circa, nec etiam illo tempore velut immersus in fluctibus vite presentis, eius
habere notitiam exoptabam, nisi quod eterna bonitas, que neminem vult perire, per hanc
virginem animam meam de faucibus inferni liberare disposuit. Accidit igitur illo tempore
sine culpa nostra nos incurrere quamdam guerram cum valde potentioribus nobis, in qua cum
plurimi magni cives fuissent occupati atque fatigati, nullam omnino spem alicuius bone vo-
luntatis vel pacis ab illis adversariis nostris habere potuerunt.
Tunc sancta virgo predicta florebat quasi per universam Tusciam et magnis virtutum preco-
niis a quamplurimis extollebatur et opera valde miranda referebantur. Unde mihi suggestum
extitit, quia si rogarem illam de tali negotio, sine dubio pacem haberem, quia multa similia
fecerat. Quare consilium habui cum quodam vicino nostro viro nobili, qui longo tempore por-
taverat odium contra quosdam, et postea pacem fecerat, eiusque sacre virginis conversationem
habebat. Qui sicut motivum meum audivit, illico respondit: »Indubitatum habeas, quia nul-
1 Kriti~no izdajo besedila je oskrbel M. H. Laurent, Il Processo Castellano (Fontes vitae s. Catharinae Senensis
historici 9) (Milan: Fratelli Bocca, 1942), 257-273.
2 Mt 5,15.
3 Ps 33,1.
377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
lam in ista civitate personam invenies, que sit aptior ipsa pro tali pace,« subiungens: »Ultra
non differas, et ego te sociabo.« Visitavimus igitur eam, que me recepit non ut verecunda
virgo, sicut existimabam, sed affectuosissima caritate, veluti si germanum a remotis partibus
redeuntem gratiose suscepisset. De quo fui miratus, et attendens efficaciam sanctorum ver-
borum quibus me non tantum induxit, verum etiam compulit ad confessionem et ad virtuose
vivendum, dixi: »Digitus Dei est hic.« Et audita causa mee visitationis, absolute respondit:
»Vade, fili carissime, confidens in Domino, quia libentissime laborabo donec habebis opti-
mam pacem, et huiusmodi pondus omnino super caput istud habere me sinas.« Et ita postea
rei probavit eventus, quia miraculose postmodum, ipsa mediante, pacem habuimus, etiam
contra voluntatem ipsorum adversariorum nostrorum: et hec omitto causa brevitatis.
Interim ego sollicite desiderans huiusmodi pacem, visitavi pluries eam, et cottidie propter
efficacissima verba sua et exempla perfectissima sentiebam interiorem hominem in melius
conscientia compellente reformari.
Interim me benigne rogavit, ut aliquas epistolas quas ore virgineo mirabili modo dictabat,
scribere vellem: quod valde gratanter acceptavi, sentiens cottidie in me per novum fervorem
ad celestia cor accendi, vilipendendo seculum et omnia sua cum tanta displicentia vite pristi-
ne, ut vix me tollerare valerem; et tantam atque talem in me persensi mutationem, ut etiam ab
extra temperari non posset, ita ut fere tota civitas miraretur. Et quanto plus attendebam vitam,
exempla, verba et mores predicte sacre virginis, tanto maius augmentum in me percipiebam
divini amoris atque seculi contemptus.
Post modicum temporis prefata sacratissima virgo mihi dixit in secreto: »Noveris, dilec-
tissime fili, quia cito implebitur maius desi-derium quod habeas.« Quo percepto fui aliquali-
ter stupefactus, quia nesciebam invenire quid in mundo vellem habere, ymo potius omnia sua
recusabam. Ideo dixi: »Obsecro, carissima mater, quod est maius desiderium quod habe-
am?« Et ipsa: »Queras in corde tuo.« Ad quam ego: »Vere, mater amantissima, nescio in me
maius de-siderium invenire, quam esse iugiter iuxta vos.« Et illa subito respondit: »Et hoc
erit.« Ego vero nesciebam intelligere modum qualiter commode fieri posset ista propter dis-
similes conditiones et statum. Ille vero, cui nihil est impossibile, per modum admirabilem
ordinavit ipsam ad Avenionem, videlicet ad dnum Gregorium XI, dirigere gressus, et ita, licet
indignus, acceptatus fui comes tam sancte societatis, parvipendens atque derelinquens utru-
mque parentem, germanos, sororem, aliosque consanguineos, me beatum reputans esse pro
virginea presentia et familiaritate.
Post hec vero ipse summus pontifex venit ad urbem Romanam, ipsa virgine sacratissima
solummodo confortante, tamen ex divino precepto, prout apertissime mihi constat. Denique
prefatus summus pontifex eam destinavit pro factis ecclesie sancte ad civitatem Florentie,
que tunc rebellis erat ecclesie, ubi multa mirabilia Deus operatus est per eam, ut aliqualiter
patet in sua legenda et ibi secum adhuc esse merui. Tandem etiam fui in Roma secum, ubi
post multos labores infatigabiliter ad honorem Dei deportatos diem felicissime clausit extre-
mum in presentia mea, quam etiam propriis manibus ad Minervam, videlicet Predicatorum
ecclesiam, detuli tumulandam, ymmo verius in capsa cedrina et honorabili tumulo conser-
vandam.
Dum vero laboraret in extremis, ordinavit cum aliquibus quid agere deberent post eius
transitum. Postea faciem ad me vertens, ait digitum suum protendendo: »Tibi autem in virtu-
te sancte obedientie precipio ex parte Dei, ut vadas ad ordinem Cartusiensem, quoniam ad
illum ordinem te vocavit et elegit.« Et videndo nos plorantes, ait: »Filii carissimi, nullo modo
plorare debetis, ymmo potius in Domino gratulari, et agere festivum diem, quia carcerem
istum egredior hodie vadens ad amantissimum sponsum anime mee. Vobis autem indubitan-
tissime promitto quod magis incom-parabiliter vos adiuvabo postea, quam umquam adiuvare
378 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
potuerim dum fui sic incarcerata.« Et sicut ore promisit et verbo sic opere perfectissime
adimplevit, immo cottidie adimplere non cessat; et ut hec aliquali pateat exemplo, proferam
unum ad honorem Dei et ipsius virginis, quamvis ad verecundiam meam accedat: quia quan-
do mihi precepit ex obedientia Dei, ut irem ad ordinem Cartusiensem, ego non optabam
illum, vel etiam alium ordinem, sed ex quo migravit ad ethereas mansiones, in corde meo tale
desiderium iussa perficiendi succensum extitit, ut si totus mundus mihi contradicere voluis-
set, ego non attendissem, sicut experientia declaravit, ubi quantum et quid operata iam fuerit
et etiam operatur cum filio suo, licet inutili, non est huius temporis enarrare. Hoc autem
intactum preterire non patiar, quia post Deum atque beatissimam virginem Mariam, ego magis
me obligatum existimo prefate sancte virgini Catherine quam alicui creature mundi, et si
quid boni foret in me, totum attribuo ipsi post Deum, etc.
Per suprascripta comprehendi potest aliquibus annis habuisse me supra ceteros familia-
rissimam conversationem eius, litteras atque secreta sua, et partem sui libri scribendo et ab
ore virgineo percipiendo, quia supra merita me nimis affectuose caritate materna dilexit, ita
ut multi filiorum egre portarent et quamdam emulationem haberent. Ego tamen attente cum
diligentia magna considerabam verba, mores et actus eius in omnibus et per singula; et in
paucis volendo multa concludere, super conscientia mea coram Deo et universa ecclesia
militante veridice sibi prebeo testimonium istud, quia licet ego me peccatorem intelligam,
tamen habui, elapsis iam annis sexaginta et ultra, conversationem multorum et valde famoso-
rum servorum Dei, et numquam vidi vel etiam audivi a multis elapsis temporibus aliquem
Dei servum, qui esset in omni virtute in tam perfectissimo atque supremo gradu, quare meri-
to reputabatur ab omnibus virtutum simulacrum et speculum servorum Dei lucidissimum.
Non habeo memorie umquam ab ore suo virgineo tanto tempore conversando secum ver-
bum otiosum audivisse, sed verba nostra numquam erant sic inepte prolata, quin ipsa statim
ad aliquem spiritualem profectum adduceret. Semper et infatigabili corde loquebatur de Deo
vel ad ipsum inducentia. Numquam dormivisset vel comedisset, si auditores habuisset, ut
experiebamur in ipsa cottidie. Si vero aliquando compellebatur audire facta seculi vel ad
salutem inutilia, subito rapiebatur in extasim et corpus ibi remanebat absque sensu quocu-
mque, velut in oratione sua consistens illo modo cottidie rapiebatur, ut ipsi vidimus, non dico
centum vel mille vicibus, sed valde pluries. Membra sua rigida remanebant inflexibilia, ita ut
prius ossa frangi potuissent vel a se disiungi quam flecti membra valuissent. Et pro veritate
istius passus apertissime demonstranda, ne forte aliquis extimare vellet ipsam ita simulatorie
fecisse, unum volo narrare gestum in presentia nostra.
Quando fuimus in Avenione, papa Gregorius XI assignari nobis fecit unam pulcram do-
mum cum ornatissima capella. Soror ipsius domini pape tamquam devotissima domina, po-
stquam aliquando locuta fuit cum suprascripta virgine, magnam affectionem atque devotio-
nem concepit ad eam, et inter cetera dixit in secreto magistro Raymundo confessori suo quod
valde peroptabat adesse quando sacra virgo communicaret. Qui promisit ei quod dominica
futura sibi notificaret, etc; qua die veniente, hora tertiarum virgo sancta capellam intravit
absque sotularibus, sed tantummodo cum pedulibus, et more suo rapta fuit in extasim, com-
municare desiderans et expectans. Quamobrem me vocavit magister Raymundus et ait: »Vade
ad tale palatium ubi moratur veneranda soror pape, dicesque sibi quia Catherina communica-
bit isto mane.« Hec enim domina missam audiebat, sed sicut intravi quamdam aulam valde
magnam, ipsa me consideravit et agnovit esse de familia Catherine, subito personaliter ad me
venit, et ait: »Fili, quid queris tu?« Cui dixi que mihi fuerunt iniuncta. Ipsa vero festinavit
subito, et venit ad domum nostram cum honorabili societate sexus utriusque, inter quos ad-
duxit secum uxorem nepotis pape, qui vocatur dnus Raymundus de Turena. Iuvencula erat
dedita vanitati, nihil habens de Deo. Soror autem pape se gessit valde devote; sed illa infelix,
379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
sicut existimo, cogitavit quod virgo simularet, unde celebrata missa, ostendit ex devotione
faciem suam superponere pedibus virginis et eam pluribus vicibus in pedibus acerrime perfo-
ravit. Ipsa vero stetit immobilis, quemadmodum ita stetisset, etiam si pedes totaliter abscidis-
set. Sed postquam omnes abscesserant, virgo redit ad sensus proprios et valde cepit dolere
pedem, ita quod bene non poterat ambulare; et considerantes socie sue viderunt emortuum
sanguinem ex puncturis illatis, et intellexerunt aperte malitiam illius misere et nequissime
mulieris. De multis exemplis ad propositum hoc unum existimo sufficere posse fideli viro.
Circa quem extaticum statum eius unum valde mirabile non est omittendum, sed cum
debita veneratione recolendum, quia precipue quando pro quibusdam arduis eius anima fer-
ventius in oratione semetipsam excitabat et cum maiori impetu conabatur ascendere, grave-
dinem etiam corporis a terra sublevabat. Unde multoties a quam pluribus in oratione visa fuit
a terra suspensa, quorum ego sum unus qui cum non modica admiratione aliquotiens vidi;
qualiter autem ita fieri possit, aperte scribitur in libro4 quem ipsa virgo sacra composuit,
quem ego pro parte scripsi, dum ore virgineo dictabat illum admirabili modo.5
Super qua materia valde notandum est quia divina maiestas isti fidelissime sponse sue
tantam auctoritatem atque familiaritatem secum exhibuerat, ut frequenter in oratione sua
confidentissime loqueretur dicendo: »Ego volo sic.« Et quando tali modo sponso suo loque-
batur, videbatur esse necessarium quod illico suum haberet effectum, ut in multis possemus
verissimum exhibere testimonium.
Sed hoc unum quod in me percepi tacere non potero. Cum de Avinione rediremus, fuimus
in Ianua per mensem et ultra in domo cuiusdam nobilis et probe domine que dicebatur dna
Orietta Scotta, ubi fere tota societas nostra fuit infirmata. Sed illa domina sollicitam de om-
nibus curam agebat, adducendo cottidie duos medicos valentes viros, cum quibus habui labo-
rem valde magnum volendo satisfacere singulis infirmis, donec ab omnibus de domo quasi
mihi prediceretur quod etiam infirmarer. Et infra paucos dies ita subsecutum est. In lectum
ergo decidi, multum acutissima febre correttus cum excessivo dolore capitis et vomitu labo-
rioso. Cumque sacra virgo percepisset, ad me personaliter accessit una cum confessoribus
atque sociabus suis et a me petivit in quo eram ita gravatus. Ego vero letatus ex eius gratissi-
ma presentia, sollatiose respondi: »Aliqui mihi dicunt quod patior, ignoro quid.« Tunc ipsa
materna caritate mota manu virginea mihi frontem tetigit, et caput aliqualiter agitans ait:
»Audiatis istum filium, qui dicit: Aliqui mihi dicunt quod patior, ignoro quid; cum ipse patia-
tur acutissimam febrem.« Et subiecit: »Ego non permittam te facere prout agunt ceteri infir-
mi, sed in virtute sancte obedientie tibi precipio, ut ulterius hanc egritudinem non patiaris.
Nam omnino volo te sanum esse, ac ut alios adiuves.« Et hiis dictis iuxta morem suum cepit
loqui de Deo. Mirabile dictu, licet valde mirabilius in facto, ipse tunc adhuc ea loquente fui
plenissime liberatus, et interrumpendo verba sua me liberatum esse clamavi, et annis multis
postea cum perfectissima sanitate perseveravi.
Modo simili prefata virgo, videlicet ex precepto potestativo, venerabilem virum dnum Iohan-
nem monachum habitantem in cellis Vallis umbrose liberavit: qui, sicut mihi asseruit, hora tali
laborabat in extremis in abbatia Passignani prope Senas. Preceptum autem ab ore virginis audi-
vi, quod in absentia dicti D. Iohannis factum extitit, videlicet in persona duorum discipulorum
eiusdem, precipiens illi per eos, ut indilate veniret ad eam, et hec implevit absque mora. Super
quo facto admiratione multa digno, ipse postea pulcherrimam epistolam luculenti stylo dictavit
ad memoriam tanti miraculi, quam epistolam in cella nostra devote conservavi.
4 Cf. Katarina Sienska, Dialogo, 79.
5 [tefan Maconi je poskrbel tudi za prevod Pogovora v latin{~ino. Cf. Fawtier, Sainte Catherine de Sienne I,
109.
380 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
Et quamvis universa vita suprascripte virginis tam secundum hominem interiorem quam
exteriorem extiterit, ut ita dixerim, inaudita et valde miraculosa, tamen aliqui servi Dei magis
excellentes altius unum in ea considerabant in homine viatore valde stupendum et insolitum;
quia quidquid ageret, diceret vel audiret inseparabiliter sua sancta mens in Deo semper erat
immersa, sibique actualiter unita. Et quoniam ex habundantia cordis os loquitur,6 numquam
nisi de Deo loquebatur vel ad Deum inducentia, semper et ubique Deum querebat, inveniebat
et possidebat per actualem affectum et unionem. Recolo quod quando videbat in prato flores,
in quibus valde complacentiam habebat, cum sancta letitia nos invitabat dicens: »Nonne
videtis quod omnia Deum honorant atque clamant? Isti rubei flores rubicundas Yhesu Christi
plagas aperte nobis intimant.« Quando videbat multitudinem formicarum, dicebat: »Ita sunt
egresse de sancta mente Dei sicut et ego, qui tantum laboravit ad creandos angelos quantum
istos arborum flores.« Et in effectu semper omnes et in omnibus eramus in presentia sua
consolati et tantum hedificati, quod, ut ita dixerim, absque corporali cibo stetissemus iugiter
ad audiendum eam, quantumcumque fuissemus aliunde tribulati vel infirmitate gravati. Etiam
suspendendi vel decapitandi, quos in carcere visitabat, omnes videbantur oblivioni tradere
pro tali tempore penas et afflictiones undecumque venirent.
In eius aspectu mirabili modo temptationes diabolice videbantur omnino cessare, veluti
quando sol in virtute sua lucet, tenebre non apparent. Recolo multotiens ad eam ivisse cum
proposito narrandi plura de statu meo, et postea illi dicens quod oblivioni tradideram; unde
solebam ab ea petere qualiter mihi esset, que procul dubio melius exponebat, et in necessita-
tibus occurrebat, quam ego ipse scivissem exponere vel postulare. Et ne aliquis admiretur de
tali modo loquendi, noverint omnes quod ista sacratissima virgo quasi cognoscebat anima-
rum dispositionem, velut nos cognoscimus dispositionem facierum, prout experientia mul-
totiens apertissime demonstravit, unde non poteramus eam quoquomodo latere, sed nobis
nostra secreta propalabat. Quare quandoque sibi dixi: »Vere, mater, est maius periculum esse
iuxta vos quam ambulare per mare, pro eo quod ita videtis omnia nostra.« Et ipsa mihi subin-
tulit in secreto: »Noveris, fili carissime, quod in mentibus eorum precipue super quos am-
plius invigilare studeo, nulla macula sive nubes alicuius defectus ita cito cadit quod illam
subito video, Domino demonstrante.« Et ad maiorem expressionem istius veritatis, apertissi-
me mihi constat quod propter efficacissimas exhortationes eius ipsa confiteri fecit etiam in
presentia mea utriusque sexus multa milia hominum quia nullus omnino poterat ei facere
resistentiam. Unde propter tantum fructum, quem ipsa faciebat in huiusmodi, papa Gregorius
XI7 ei gratiose concessit habere secum iugiter tres confessores cum auctoritate valde magna,
etc. Quandoque tamen occurrebant ei peccatores aliqui a diabolo tam tenaciter alligati, quod
omnino resistebant ei, dicentes: »Vere, domina, si mihi diceretis quod Romam irem vel ad
Sanctum Iacobum, infallibiliter adimplerem; super hoc autem articulo confessionis obsecro
parcatis mihi, quia non possum.« Tandem quando per alium modum ipsa prevalere non pote-
rat, in secreto dicebat ei: »Si dixero tibi causam ob quam tu renuis confiteri, numquid postea
confiteberis?« Ille tamquam attonitus atque preventus ita facere promittebat. Et ipsa: »Dilec-
tissime frater, oculos hominum aliquando latere possumus, oculos vero Dei numquam. Ideo
tale peccatum quod in tali tempore et in tali loco fecisti est illud unde diabolus tali modo
mentem tuam ita confundit, quod te confiteri non permittit.« At ille videns ita se deprehen-
sum ad pedes eius humillime se prosternebat, cum habundantia lacrimarum veniam expo-
scens et indilate confitebatur. Apertissime mihi constat quod pluries et cum pluribus hoc
actum est, quorum unus per totam Italiam valde famosus mihi dixit: »Solus Deus et ego
6 Mt 12,34.
7 Maconi ima tu v mislih bulo Gregorja XI. z naslovom Sincere devotionis.
381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
sciebamus illud quod ista virgo mihi dixit.« Et per hunc modum animas peccatorum de ma-
nibus dyaboli prudentissime liberabat. Et ista pro presenti de miraculosa vita sua secundum
hominem interiorem dicta sufficiant.
Secundum exteriorem hominem adhuc erat vita ipsius miraculosa, quia sicut habetur in
legenda sua,8 multo tempore sustentabatur aliquando virgineum corpusculum absque cibo
quocumque materiali, etiam abstinendo a gutta aque, quod impossibile iudicarem, nisi vidis-
sem oculis meis in Roma, quando sumendo solummodo venerabile sacramentum. Commu-
nis tamen eius vivendi modus, quem multo tempore servavit, ut ego pluribus annis vidi, est
iste: Carnes et vinum, et confectiones vel ova multum abhorrebat; ille socie sue preparabant
ei communiter herbas crudas, quas insalacium vocamus, quando poterant habere, vel ali-
quando ferculum olerum cum oleo; de anguilla comedebat solummodo caput et caudam;
caseum non comedebat, nisi quando bene putridus erat, et huiusmodi. Neque tamen ista
comedebat, sed aliquando cum pane, aliquando sine pane dentibus conterebat, ingerendo
succum et omnem bolum quoad materiam grossam expuendo et aquam puram frequentissi-
me bibendo. Et quasi tanto tempore differebat ita facere, quanto socie comedendo stabant in
mensa. Postea surgebat dicens: »Vadamus ad iustitiam istius misere peccatricis,« et cum uno
virgulto quem ad stomachum immittebat, donec violenter per eamdem viam et illum succum
et aquam potatam ad extra revocabat. Et aliquando tantam violentiam in hoc actu sustinebat,
quod ex ore sanguis vivus exibat.
Confunditur igitur hinc oppinio quorumdam incredulorum, qui falsissime detrahebant ei,
dicentes: »Quamvis ipsa non comedat aperte cum aliis, postea comedit in secreto.« Simpli-
cissima veritas est ista, quam apertissime multi vidimus, quod dum in stomaco suo erat ali-
qua substantia cuiuscumque succi vel aque, sive rei alterius, etiam adinstar unius avellane,
corpus eius efficiebatur infirmum et inutile totaliter. Aliquando veniebant ad eam aliqui ma-
gistri tempore quo debuisset facere iustitiam illam, ut utar vocabulo suo, et sic ut eis illico
satisfaceret, oportebat differre talem actum sed ipsa subito sincopizabat et efficiebatur veluti
mortua donec illam evacuationem opere fecisset. Hec vidimus, ut ita dixerim, infinitis vici-
bus. Quod ego diligenter attendens, valde confidenter aliquando dixi sibi: »Mater amantissi-
ma, considero quod refrigerium eius quod sumitis ita modico tempore tenetis in stomaco,
quod natura nullum vel modicum subsidium inde potest habere, precipue quia statim revoca-
tis cum tanta difficultate, amaritudine atque pena; quare melius appareret quod abstineretis a
tali sumptione.« Que tamquam prudentissima mihi respondit: »Dilectissime fili, plures ha-
beo respectus in ista sumptione mea. Unus est quia rogavi Deum ut in presenti vita me puni-
ret pro peccato gule, itaque libenter accepto disciplinam istam a Deo mihi concessam. Dein-
de quia conor satisfacere quam pluribus qui videntur in me scandalizari quando non comede-
bam: dicebant enim quia dyabolus me decipiebat, itaque comedo sicut mihi conceditur. Alius
etiam potest esse bonus respectus, quia per istam corporalem penam mens aliqualiter ad
corporales potentias revertitur; alius, quia sic est absorta, corpus insensibile remaneret.« Hiis
auditis tacui, non habens ad ei replicandum.
Preter hec autem habebat ista sacratissima virgo tantam sapientiam anime sue divinitus
infusam quod omnes eam audientes in stuporem vertebantur. Omnem sacram paginam ita
lucidissime declarabat et interpretabatur, ut omnes quantumcumque docti ni-mis admiraren-
tur, et quod etiam apparebat valde mirabile, humana scientia in eius conspectu ita deficiebat,
quemadmodum nix vel glacies in adspectu solis ardentissimi liquefieri solet.
Plures fecit efficacissimos et admirando stilo sermones in conspectu prius dni Gregorii
pape XI, postea dni Urbani pape VI, atque dominorum cardinalium, dicentium unanimiter
8 Cf. Raimundus de Vineis, Legenda maior, 904.
382 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
admiratione multa suspensi: »Numquam sic locutus est homo, et absque dubio ista non est
mulier que loquitur, ymmo Spiritus sanctus, ut apertissime comprobatur.«
Et quia materia se prebet ad propositum, unum volo succincte recitare cui fui presens. In
Avinione cum papa Gregorius XI isti sancte virgini multam audientiam exhiberet atque reve-
rentiam haberet ei, tres magni prelati, videant ipsi quo spiritu, super ipsa fuerunt ei locuti,
dicentes: »Pater beatissime, numquid ista Catherina de Senis est tante sanctitatis quante dici-
tur?« Qui respondit: »Vere credimus eam esse sanctam virginem.« Et ipsi: »Visitabimus eam
si placet vestre sanctitati.« Et respondit: »Credimus quod eritis bene hedificati.« Venerunt
ergo domum nostram statim post nonam in estate. Pulsantibus illis, ego cucurri ad eos; qui
dixerunt: »Dic Catherine quod ei loqui volumus.« Quo percepto sacra virgo descendit ad eos
una cum magistro Iohanne9 confessore et quibusdam aliis religiosis et in aperto loco fecerunt
eam in medio sedere. Exordium ipsorum a magna superbia cepit, ipsam irritando mordacibus
verbis dicentes: »Ex parte domini nostri pape venimus et audire cupimus, utrum Florentini te
mittant uti fama protulit. Et si verum est, numquid non habent aliquem valentem virum,
quem pro tanto negotio mittere valeant ad tantum dominum. Si vero te non miserunt, valde
miramur, cum tu sis vilis femella, quia presumis de tanta materia loqui cum domino nostro
papa,« etc. Ipsa vero velut immobilis columna perseverabat, humiles et efficacissimas exhi-
bendo responsiones, donec illi valde mirabantur. Et cum de tali materia plenissime satisfecis-
set eis, ei proposuerunt valde magnas et quamplurimas questiones, precipue de istis abstrac-
tionibus eius et modo singularissimo vivendi; et cum Apostolus10 dicat quod angelus sathane
se transfigurat in angelum lucis, ad quid ipsa cognoscit utrum a diabolo sit illusa? Et alia
multa dixerunt atque proposuerunt et in effectu disputatio protracta fuit usque ad noctem.
Aliquando magister Iohannes pro ea respondere volebat, et licet esset in sacra theologia
magister, illi tamen erant ita valentissimi quod in paucis verbis confundebant eum, dicentes:
»Vos erubescere deberetis in conspectu nostro talia proferre. Permittatis eam respondere,
quia valde magis satisfacit nobis quam vos.« Inter illos tres erat unus archiepiscopus ordinis
Minorum, qui pharisaico supercilio procedens, ut apparebat, verba sacre virginis non videba-
tur acceptare. Alii duo tandem insurrexerunt contra eum, dicentes: »Quid ultra queritis ab
ista virgine? Sine dubio materias istas explanavit apertius quam umquam invenerimus ab
aliquo doctorum, et multo plura signa verissima luculenter expressit.« Et ita schisma fuit
inter eos. Postremo recesserunt hedificati pariter et consolati, referentes domino pape quod
numquam invenerunt animam tam humilem nec ita illuminatam, etc. Die vero sequenti magi-
ster Franciscus noster de Senis,11 qui tunc erat medicus pape, dixit mihi: »Cognoscis tu pre-
latos illos qui venerunt heri domum vestram?« Cui respondi quod non. Tunc ille: »Noveris
quod si scientia illorum trium poneretur in una lance, et in alia poneretur scientia omnium qui
sunt in curia Romana, scientia illorum trium valde preponderaret. Et scio tibi dicere quod si
non invenissent Catherinam habere solidum fundamentum, ipsa numquam fecisset ita pessi-
mum iter,« etc.
Postremo quis enarrare sufficiat intrinsecas virtutes huius alme virginis cum illarum ac-
tuali experimento? Sic humilitatem suam profundissimam, patientiam invictissimam, ita quod
numquam visa fuerit in facie semel alterata vel quod unum verbum cum impatientia vel
iracundia protulerit. Quis eius ardentissimam caritatem exprimere posset? Quia non solummo-
do bona temporalia, cum erat in domo paterna, in honorem Dei et consolationem proximorum,
sed semetipsam infatigabiliter exhibebat. Unde multa miracula ostendit Deus, quandoque
9 Giovanni Terzo, avgu{tinec; cf. Laurent, Il Processo Castellano, 32.
10 2 Kor 11,14.
11 Francesco Cassini.
383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
multiplicando vinum in vegete, quandoque panem in capsa, quandoque tribuebat pauperi
tunicam suam, postea Salvator ei monstrabat in dorso proprio gemmis ornatam, prout actus
iste figuratus est Rome iuxta sepulcrum eius. Alia vice cum confessoribus et sociabus suis
ibat ad quemdam locum, et habuit obvium pauperem, ut apparuit, valde procacem, qui petivit
elemosinam ab ea; que respondit: »Vere, carissime frater, nullam habeo pecuniam.« Et ille:
»Vos potestis mihi dare mantellum quem habetis.« Et illa: »Verum est.« Et illico sibi dedit.
Confessores vero sequentes vix cum magno pretio potuerunt ab illo paupere redimere. Que
cum argueretur ab eis, quare sine sui ordinis habitu decreverit incedere, respondit: »Ego volo
potius inveniri sine habitu, quam absque caritate.« Qui nescierunt ei respondere, perfectio-
nem eius admirantes.
Nunc vero quadam indispositione corporali suadente, simul cum occupationibus occur-
rentibus, quoniam ex hac amplissima materia multi libri confici possent, volens verbis meis
incompositis imponere finem, exhortor in Domino devotos homines, qui delectantur audire
virtutes reales, imitabiles, saluberrimas et exemplares istius alme virginis, et ut ita dixerim
inauditam familiaritatem, quam etiam dum esset in mortali corpore iugiter habebat cum do-
mino nostro Ihesu Christo atque beatissima virgine Maria, similiter et cum sanctis aliis, non
dormiendo vel sompniando, sed etiam corporaliter vigilando, legant vitam atque legendam
ipsius virginis, editam et ordinatam a reverendissimo patre magistro Raymundo de Capua
sacre pagine professore, qui longo tempore confessor eius extitit et post eius felicissimum
transitum fuit factus generalis magister12 sui ordinis, videlicet Predicatorum, ubi multa utilia
simul et pulcherrima reperiet. Et quamvis aliqui fastidiosi lectores et ab omni fructu devotio-
nis alieni dicant quia valde prolixe scripsit, hoc apertissime noverint universi, quod in com-
paratione gestorum ipse nimis abbreviavit vitam ipsius ibi qualicumque modo descriptam, et
ea que scripsit indubitanter existimo quia Spiritu sancto dictante scripsit. Hoc verbum hic
apposui confidenter, quia longam conversationem immeritus habui secum, et non ignoro vi-
tam eius commendabilem atque dotes odoriferas, videlicet virginitatis, nobilitatis etiam cor-
poree, scientie magne ac aliarum virtutum, quibus a domino Deo nostro fuerat insignitus.
Hoc unum in fine tacere non potero quia, sicut optime novi, beatissime virgini Marie devotis-
simus extitit ut etiam apparet omnibus illum pulcherrimum atque devotum tractatum13 quem
edidit super »Magnificat« attente legentibus. Et quia, sicut ego pie credo, iam transivit ad
vitam,14 unum secretum hactenus in presenti propulsabo, ut apud me certum habeo, quia per
annos plurimos antequam cognosceret almam virginem supra scriptam vel e contra, beatissi-
ma virgo Maria corporaliter apparens ipsi sanctissime virgini Catherine promisit ei dare unum
fidelissimum devotum suum in patrem et confessorem, qui daret ei valde maiorem consola-
tionem, quam hactenus habuerit a ceteris suis confessoribus, ut postea rei probavit eventus, etc.
Hec ergo pauca nunc occurrunt in testimonium vite sancte virginis Catherine de Senis
vestre caritati transmittenda ut a me cum instantia postulastis, que simplici stilo descripsi, et
licet in multis occupatus, corde simpliciori dictavi. Et quoniam in litteris vestris notavi voca-
bulum unum, videlicet quod veridicam informationem vestre caritati dirigerem, hoc intac-
tum omnino preterire non patiar. Absit ab extimatione cuiuscumque precipue sapientis, absit
etiam a sinceritate, serenitate atque puritate conscientie mee, ut scienter et contra conscien-
tiam aliquid alienum a simplici veritate permiscere vellem in sermonibus quibuscumque meis,
quia novi quod os quod mentitur occidit animam, neque Deus indiget habere mendacia nostra,
neque fienda sunt mala ut inde proveniant bona. Certissimum igitur habeatis quia meram
12 Rajmund je bil za generalnega priorja urbanisti~nega dela dominikanskega reda izvoljen 12 maja 1380.
13 Besedilo je danes izgubljeno.
14 Rajmund je umrl 5. oktobra 1399 v Nürnbergu.
384 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
veritatem protuli supra scripta narrando vel veritatem asserere putavi, pro qua non solum
expono iuramentum iuxta petitionem vestram, sed paratum offero me sub quacumque forma
fuerit expediens efficacissime iurare, ymmo quod plus est, ut ita dixerim, pro tali veritate
confirmanda et ad honorem Dei et hedificationem, consolationem atque salutem proximo-
rum sum paratus etiam in igne ponere manus, ut ille novit qui nichil ignorat, cui est laus,
honor et gloria per infinita [secula] seculorum. Amen.
In quorum omnium fidem et testimonium has patentes litteras fieri iussi et registrari,
sigillique conventus monasterii Cartusie pre-dicti apensione muniri et per notarios infra-
scriptos subscribi. Quibus omnibus et singulis suprascriptis nos infrascripti notarii, dum si-
cut premittitur agerentur, una cum testibus infrascriptis, presentes fuissemus, et ut predictis
plena fides ubilibet adhibeatur, nos hic subscripsimus cum signo tabellionatus nostri, prout
inferius continetur. Datum et actum Papie anno nativitatis Domini M.CCCC.XI, indictione
quarta, die 26 mensis octubris in domo monasterii predicti sita in porta Marencha, in paro-
chia S. Felicis, presentibus dno Petro de Restis Dei gratia abbate monasterii S. Sepulcri,
vulgariter vero nuncupati S. Lafranchi, dno Laurentio de Speculo rectore S. Gabrie-lis Papie,
presbitero Antonio de Flascis rectore S. Christine Papie, presbitero Guillelmo de S. Mauritio
capellano S. Trinitatis, dno Philipino de Strata monacho monasterii nostri Cartusie, fratribus
Iohanne et Beltramo conversis prefati monasterii, fratre Guillelmo heremita de la Plebe et
quampluribus aliis inde testibus.
Ego Manphynus de Sclasunatis filius quondam dni Nycolle publicus Papiensis ac impe-
riali autoritate notarius, predictis omnibus et singulis suprascriptis dum sic, ut premittitur,
protestarentur interfui et ad fidem premissorum sic protestatorum, ut supra continetur, me
hic subscripsi, meum apponens tabellionatus signum consuetum pro maiori verificatione pre-
dictorum.
Ego Augustinus de Pozollo ser Symonis publichus Papiensis notarius ac imperiali aucto-
ritate predictis omnibus et singulis suprascriptis dum sic, ut premittitur, protestarentur inter-
fui et ad fidem premissorum sic protestatorum, ut supra continetur, me hic subscripsi, meum
apponens tabellionatus signum consuetum pro maiori verificatione predictorum.
385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
[tefan Maconi
Pri~evanje o Katarini Sienski
V imenu na{ega Gospoda Jezusa Kristusa in prebla‘ene device Marije.
Kot pravi evangelij, »nih~e ne pri‘ge svetilke in jo postavi pod mernik, temve~ na podsta-
vek, da sveti vsem, ki so v hi{i«. Zato se spodobi in je primerno, da se izkazuje ~ast tistim,
katerih potrebne zasluge v kreposti so hvalevredno dele‘ne javne podpore, kot pravi prerok:
»Vriskajte, pravi~ni, v Gospodu, po{tenim pristaja hvala.« Zaradi tega naj bo vsem in vsako-
mur, ki bo preiskoval te stvari, znano in jasno, da je predani in ~astiti o~e, gospod [tefan iz
Siene, po milosti bo‘ji prior kartuzijanskega samostana Svete Marije od Milosti pri Paviji,
napro{en po pismu, o katerem je podrobneje govor spodaj, na to spodaj omenjeno pismo
odgovoril z vsem, s ~imer je po pravu, obi~aju, na~inu in obliki to mo~ kar najbolje storiti, da
bi bilo spodnje pri~evanje dele‘no ve~je in polnej{e verodostojnosti. S posebno prisego je
zatrdil, da je spodnje pisanje bilo, da bo in da je resni~no; v prisotnosti spodaj popisanih
notarjev in pri~ je rekel in pri~al, in pravi in pri~a, da je spodnje pisanje o ‘ivljenju bla‘ene
device Katarine Sienske, ki je nastalo po njem v odgovor na omenjeneno pismo, v celoti,
prav, popolnoma in pravno resni~no. Njegova vsebina je v posameznostih popisana spodaj,
in sicer takole.
^astitemu in predanemu ter iz ~istega srca ljubljenemu bratu Toma‘u d’Antonio iz Siene,
dominikancu iz samostana svetih Janeza in Pavla v Benetkah, po{ilja brat [tefan iz Siene,
prior, ~eprav nevreden, kartuzije svete Marije od Milosti pri Paviji, pozdrav v Njem, ki je
resni~no zdravje vseh.
Va{e pismo sem z veseljem prejel in ga pozorno prebral; v njem izrecno ‘elite in prosite,
naj vam, ki ste mi pri srcu, tudi v javni obliki po{ljem resni~ne podatke o delih, zna~aju in
nauku po svetosti znane device Katarine Sienske, ki mi jo je bilo neko~, ko je bila {e med
ljudmi, dano poznati, kot pravite; {e zlasti zaradi nekega spora, do katerega je pri{lo v {ko-
fijski pala~i v Benetkah v zvezi z obhajanjem praznika ali spomina na omenjeno devico, saj
mnogi no~ejo verjeti v resni~nost kreposti, ki se po resnici razgla{ajo v zvezi z njo.
Da odkrito povem po resnici, obraz te device, skupaj z vso njeno rodbino, je bil meni in vsej
moji rodbini docela neznan tja pribli‘no do leta Gospodovega 1376, ~eprav sva bila rojena v
istem mestu Siena. Tudi v tistem ~asu nisem iskal njenega znanstva, potopljen v tokove
vsakdanjega ‘ivljenja, vendar je ve~na Dobrota, ki za nikogar no~e, da bi se pogubil, sklenila po
tej devici mojo du{o re{iti iz peklenskega ‘rela. Tako se je v tistem ~asu zgodilo, da smo se brez
lastne krivde zna{li v nekak{nem spopadu z ljudmi, dosti mogo~nej{imi od nas; ~eprav so bili
vanj zapleteni mnogi pomembni me{~ani, ki so se tako iz~rpavali, ni bilo od na{ih nasprotnikov
mogo~e pri~akovati niti najmanj{ega upanja kak{ne dobre volje ali miru.
Omenjena sveta devica je tedaj slovela malodane po vsej Toskani; premnogi so jo po-
vzdigovali z glasnimi hvalnicami njenim krepostim in govorilo se je o njenih ~udovitih delih.
Zato so mi svetovali, naj zastran teh te‘av povpra{am njo, pa bom brez dvoma dosegel mir,
saj je storila ‘e veliko podobnega. Posvetoval sem se torej z nekim na{im sosedom, plemi~em,
ki je bil z nekom dolgo v sovra{tvu, pa se je nato z njim spravil, in ki je to sveto devico
poznal. Ko je ta sli{al za moj razlog, je odgovoril takole: »Bodi brez vsakega dvoma, v tem
mestu ne bo{ na{el nikogar, ki bi bil za tak{no spravo primernej{i od nje,« in dodal: »Ni~ ve~
ne odla{aj, jaz pa te bom spremljal.« Obiskala sva jo torej in ona me ni sprejela kot srame‘lji-
va devica, kot sem pri~akoval, temve~ z najprisr~nej{o ljubeznijo, kot bi prijazno sprejemala
386 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
lastnega brata, ki se vra~a iz daljnih krajev. Za~uden nad tem in vpri~o u~inka svetih besed, s
katerimi me ni toliko napeljala kot malone prisilila k spovedi in h krepostnemu ‘ivljenju,
sem rekel: »To je prst bo‘ji.« In ko je sli{ala za razlog mojega obiska, je preprosto odgovori-
la: »Pojdi, predragi sin, zaupaj v Gospoda, da se bom z najve~jim veseljem trudila, dokler ne
bo{ dosegel popolnega miru; pusti, naj bo to breme v celoti nad mojo glavo.« Kot je nato
potrdil tok dogodkov, smo kasneje po njenem posredovanju res dosegli mir, celo proti volji
na{ih nasprotnikov samih. To pa bom zaradi kratkosti izpustil.
Medtem sem jo sam v skrbeh in ‘elji po tak{nem miru ve~krat obiskal in vsak dan sem
zaradi njenih preu~inkovitih besed in prepopolnih zgledov ~util, kako se pod pritiskom vesti
moj notranji ~lovek preoblikuje na bolje.
Vmes me je blago poprosila, ~e bi hotel zapisati nekaj pisem, ki jih je na ~udovit na~in
narekovala s svojimi devi{kimi usti. To sem z velikim veseljem sprejel, saj sem ~util, kako se
v meni srce vsak dan z novim ‘arom v‘iga za nebesa ter zavra~a svet in vse, kar je od njega,
s tolik{nim odporom do nekdanjega ‘ivljenja, da sem celo samega sebe komaj {e prena{al. V
sebi sem za~util tak{no in tolik{no spremembo, da je tudi od zunaj ni bilo mogo~e ubla‘iti,
tako da se je ~udilo malone vse mesto. In bolj sem spremljal ‘ivljenje, zgled, besede in zna~aj
omenjene svete device, bolj sem spoznaval, kako v meni rasteta ljubezen do Boga in prezir
do sveta.
Po kratkem ~asu mi je omenjena presveta devica na skrivnem dejala: »Vedi, predragi sin,
da se bo tvoja velika ‘elja v kratkem izpolnila.« Ob teh besedah sem bil nekoliko zbegan, saj
nisem mogel dognati, ~esa naj bi si na svetu sploh ‘elel; veliko raje bi zavrnil vse, kar sem
imel. Rekel sem torej: »Prosim vas, preljuba mati, kaj je ta velika ‘elja, ki naj bi jo imel?«
Odvrnila je: »Poi{~i po svojem srcu.« Jaz pa njej: »Resni~no, ljubljena mati, v sebi ne morem
najti ve~je ‘elje kot je ta, da bi bil neprestano poleg vas.« Ona pa je nepri~akovano odgovo-
rila: »Tako tudi bo.« Sam nisem mogel razumeti, kako naj bi do tega lahko na primeren na~in
pri{lo, razlikovala sva se namre~ po polo‘aju in po stanu. On pa, ki mu ni ni~ nemogo~e, je na
~udovit na~in uredil, da se je odpravila v Avignon, namre~ h gospodu Gregorju XI., in tako
sem bil, dasi nevreden, sprejet za spremljevalca tako svete dru{~ine; zanemaril in zapustil
sem oba star{a, brate, sestro in druge sorodnike ter se imel za sre~nega zaradi devi~ine dru‘be
in prijateljstva.
Kasneje je sam pape‘ zares pri{el v Rim, k ~emur ga je spodbujala prav sama presveta
devica, ~eprav po bo‘jem ukazu, kot se mi nadvse jasno ka‘e. Nato jo je omenjeni pape‘
poslal k delu za sveto Cerkev v mesto Firence, ki se je takrat Cerkvi upiralo in kjer je Bog po
njej storil mnogo ~ude‘ev, kot je v dolo~eni meri razvidno iz njene legende; tudi tam mi je
bilo dano biti z njo. Na koncu sem bil z njo tudi v Rimu, kjer je po mnogih naporih, ki jih je
neutrudno opravljala v bo‘jo ~ast, v moji navzo~nosti sre~no do~akala svoj zadnji dan. S
svojimi rokami sem jo k Minervi, torej v dominikansko cerkev, odnesel pokopat, bolje re~eno
shranit, v krsti iz cedrovine in v plemeniti grobnici.
V svojih poslednjih trenutkih je nekaterim naro~ala, kaj je treba storiti po njenem odho-
du. Nato se je obrnila k meni in z iztegnjenim prstom dejala: »Tebi pa v kreposti svete
pokor{~ine po bo‘jem sklepu zapovedujem, da gre{ v kartuzijanski red, saj te je Bog poklical
in izbral za tjakaj.« In ko nas je videla objokane, je rekla: »Preljubi sinovi, nikakor ne smete
jokati, raj{i se veselite in praznujte v Gospodu, ker danes zapu{~am to je~o ter odhajam k
tako ljubemu zaro~encu svoje du{e. Vam pa brez vsakega dvoma obljubim, da vam bom
potem pomagala {e neprimerljivo bolj kot sem vam lahko kdajkoli prej, ko sem bila tako
zaprta.« In kar je tako obljubila z usti in z besedo, je nato v celoti izpolnila z dejanjem, {e ve~,
tega dan za dnem ne neha izpolnjevati; in da to pojasnim s primerom, bom enega navedel na
~ast Bogu in sami devici, ~eprav mi ni v ~ast. Ko mi je iz poslu{nosti do Boga naro~ila, naj
387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
vstopim v kartuzijanski red, si nisem ‘elel ne tega ne kakega drugega reda; toda ko se je
preselila v nebe{ka bivali{~a, mi je v srcu vzplamtela tolik{na ‘elja po tem, da bi zapoved
izpolnil, da bi mi lahko nasprotoval ves svet, pa ga ne bi poslu{al, kot se je tudi pokazalo.
Vendar zdaj ni ~as, da bi pripovedoval o tem, koliko in kaj je v tem redu dosegla in {e vedno
dosega s svojim – dasi nekoristnim – sinom. Ne morem pa mimo tega, da sem za Bogom in
prebla‘eno devico Marijo omenjeni sveti devici Katarini po lastni presoji dol‘an ve~ kot
kateremukoli bitju na svetu, in ~e je v meni koli~kaj dobrega, to vse pripisujem njej, za
Bogom itd.
Iz opisanega je mo~ razumeti, da sem nekaj let bolj kot kdo drug u‘ival karseda prija-
teljsko znanstvo z njo, z njenimi pismi in zasebnostjo, poleg tega pa sem zapisal in iz njenih
ust razbral del njene knjige; z materinsko ljubeznijo me je namre~ ve~ kot prisr~no ljubila
bolj, kot bi zaslu‘il, tako da so mnogi od sinov to te‘ko prena{ali in so mi celo nekoliko
zavidali. Sam pa sem pozorno in z veliko vnemo premi{ljeval njene besede, zna~aj in dejanja,
v celoti in v posameznostih. In ~e naj vse to na kratko povzamem, lahko po svoji vesti vpri~o
Boga in vesoljne vojskujo~e se Cerkve verodostojno izpri~am naslednje. ^eprav vem, da
sem gre{nik, sem imel pri svojih ve~ kot {estdesetih letih vendarle prilo‘nost spoznati mnogo
bo‘jih slu‘abnikov, tudi zelo slovitih, vendar nisem v vsem tem dolgem preteklem ~asu niko-
li videl ali vsaj sli{al za kak{nega bo‘jega slu‘abnika, ki bi v vsaki kreposti dosegel do te
najvi{je mere popolno in visoko stopnjo; zato je zaslu‘eno pri vseh veljala za podobo krepo-
sti ter za najjasnej{e ogledalo bo‘jih slu‘abnikov.
Ne pomnim, da bi v vsem tem ~asu, kar sem jo poznal, iz njenih devi{kih ust kdaj sli{al
kako brezdelno besedo, nasprotno, naj so bile na{e besede izre~ene {e tako po neumnem, jih
je ona takoj speljala h kakemu duhovnemu cilju. Dostikrat je z neutrudnimi usti govorila o
Bogu ali o stvareh, ki vodijo k njemu. ^e je imela poslu{alce, ni nikdar spala ali jedla; to smo
gledali dan za dnem. Resni~no, ~e je bila kdaj prisiljena poslu{ati o kak{nih svetnih dogodkih
ali o ~em za odre{enje nekoristnem, je nenadoma padla v zamaknjenje, telo pa je ostalo tam
brez kakr{negakoli ~uta; enako je bila vsak dan zamaknjena v svoji molitvi, kakor smo sami
videli, ne bom rekel stokrat ali tiso~krat, temve~ zelo velikokrat. Njeni togi udje so ostali
negibni, tako da bi se prej polomile ali izpahnile kosti kot pa bi se udje dali upogniti. In da bo
resni~nost vsega tega dokazana kar najo~itneje ter se ne bo nemara komu zdelo, kako je to
po~ela s hlimbo, ‘elim opisati dogodek, do katerega je pri{lo v na{i prisotnosti.
Ko smo bili v Avignonu, je pape‘ Gregor XI. poskrbel, da so nam dodelili neko lepo hi{o
s prekrasno kapelo. Sestra samega gospoda pape‘a, prav tako pobo‘na gospa, se je po nekaj
pogovorih z omenjeno devico nanjo silno navezala in jo je spo{tovala; med drugim je na
samem rekla mojstru Rajmundu, njenemu spovedniku, da bi bila ~ez vse rada zraven, ko bo
sveta devica obhajana. Ta ji je obljubil, da jo bo naslednjo nedeljo opozoril itd.; ko je ta dan
pri{el, je ob bogoslu‘ju tretje ure sveta devica pri{la v kapelo, brez ~evljev, zgolj v copatih, in
po svoji navadi padla v zamaknjenje, v ‘elji in pri~akovanju, da bo obhajana. Mojster Raj-
mund me je zato poklical in dejal: »Pojdi v tisto pala~o, kjer stanuje spo{tovana pape‘eva
sestra, in ji povej, da bo Katarina to jutro obhajana.« Ona gospa je bila sicer pri ma{i, toda ko
sem vstopil v neko silno veliko dvorano, me je sama zagledala, spoznala, da sem iz Katarinine
dru‘ine, ter takoj osebno pri{la k meni in mi rekla: »Sin, ~esa i{~e{?« Povedal sem ji, kar mi
je bilo naro~eno. Ona pa je takoj pohitela in pri{la v na{o hi{o s plemenito dru‘bo obojega
spola, v kateri je s seboj pripeljala tudi ‘eno pape‘evega ne~aka po imenu gospod Rajmund
iz Turene. Mladenka je bila vdana ni~evosti in ji ni bilo mar za Boga. Pape‘eva sestra se je
vedla zelo spo{tljivo, ona nesre~nica pa je o~itno mislila, da se devica prenareja; med ma{o
se je z obrazom kot iz spo{tovanja pribli‘ala devi~inim nogam ter jo ve~krat karseda silovito
zbodla vanje. Ta pa je stala nepremi~no, kakor bi stala, tudi ~e bi ji noge do konca odsekala.
388 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
Toda ko so vsi od{li, se je devica ovedela in noga jo je za~ela silno boleti, tako da ni mogla
dobro hoditi. Ko so njene tovari{ice pogledale in videle kri, ki je pritekla iz zadanih zbod-
ljajev, jim je postala jasna hudobija tiste nesre~ne in ni~vredne ‘enske. Tak{nih primerov je
mnogo, vendar mislim, da bo omenjeni po{tenemu ~loveku zadostoval.
V zvezi s tem stanjem zamaknjenosti ne gre izpu{~ati neke posebej ~udovite podrobnosti,
nasprotno, omeniti jo je treba z dol‘nim spo{tovanjem. Kadar se je njena du{a v molitvi {e
zlasti gore~e vzpenjala v kak{ne vi{ave in jih s posebnim naporom sku{ala dose~i, je od
zemlje vzdignila vso pezo telesa. Tako so jo premnogi ve~krat videli, kako v molitvi lebdi
nad zemljo, in med njimi sem jo z nemajhnim ob~udovanjem nekajkrat videl tudi jaz. Kako
se to lahko zgodi, je odkrito popisano v knjigi, ki jo je sveta devica sestavila sama, deloma pa
sem jo zapisal jaz, ko jo je na ~udovit na~in narekovala z devi{kimi usti.
Glede teh re~i je treba posebej omeniti, kako je bo‘je veli~astvo svoji prezvesti zaro~enki
izkazovalo tolik{no ~ast in prijateljstvo, da je ta v svojih molitvah pogosto s popolnim za-
upanjem govorila: »Tako ho~em jaz.« In ko je na ta na~in govorila s svojim zaro~encem, se je
zdelo nujno, da svoje dose‘e takoj, kot bi lahko karseda verodostojno izpri~ali za vrsto pri-
merov.
Toda o ne~em, kar sem opazil pri sebi samem, ne morem mol~ati. Ko smo se vra~ali iz
Avignona, smo ve~ kot mesec dni ostali v Genovi, v hi{i neke plemenite in dobre ‘enske po
imenu gospa Orietta Scotta, in tam je skoraj vsa na{a dru‘ba zbolela. Tista gospa pa je priza-
devno skrbela za vse ter k nam vsak dan pripeljala dva zdravnika, ve{~aka, skupaj s katerima
sem se mo~no trudil in sku{al poskrbeti za posamezne bolnike, dokler mi ni kon~no cela hi{a
za~ela napovedovati, da bom zbolel tudi sam. Po nekaj dneh se je to res zgodilo. Padel sem
torej v posteljo, silovito me je tresla najhuj{a mrzlica, skupaj z neizmernim glavobolom in
mu~nim bruhanjem. Ko je sveta devica za to zvedela, je k meni pri{la osebno, skupaj s spo-
vedniki in svojimi tovari{icami, ter me vpra{ala, kaj me je tako zadelo. Sam pa sem, vesel
zaradi njene tako ljube navzo~nosti, tola‘ilno odgovoril: »Nekateri mi govorijo, da trpim,
vendar ne vem, za ~im.« Tedaj mi je, prevzeta od materinske ljubezni, sama z devi{ko roko
potipala ~elo, nekoliko zmajala z glavo in rekla: »Poslu{ajte tega sina, ki pravi: Nekateri mi
govorijo, da trpim, vendar ne vem, za ~im. Trpi pa za najhuj{o mrzlico.« In dodala je: »Jaz pa
ti ne pustim, da bi ravnal kot ostali bolniki, temve~ ti v kreposti svete pokor{~ine zapove-
dujem, da ne trpi{ ve~ za to boleznijo. Ho~em namre~, da popolnoma ozdravi{; tako bo{
lahko pomagal drugim.« Po teh besedah je za~ela govoriti o Bogu, kot je imela navado. Stvar
zveni kot ~ude‘, vendar je bila v resnici {e dosti bolj ~ude‘na; ko je tako govorila, sem bil
sam docela ozdravljen, sko~il sem ji v besedo in vzkliknil, da sem zdrav, ter {e mnoga leta
zatem sem ‘ivel v popolnem zdravju.
Omenjena devica je na podoben na~in, namre~ z odlo~no zapovedjo, ozdravila spo{tova-
nega mo‘a, gospoda Janeza, meniha, ki je prebival v celicah Vallombrose. Kot mi je zatrdil,
je v tisti uri v opatiji Passignano pri Sieni trpel predsmrtne muke. Zapoved pa sem sli{al iz
devi~inih ust, stvar se je namre~ zgodila v odsotnosti gospoda Janeza, prisotna pa sta bila dva
izmed njegovih u~encev; po njiju dveh mu je naro~ila, naj nemudoma pride k njej – in to se
je brez odla{anja tudi zgodilo. O tem dogodku, vrednem velikega ob~udovanja, je kasneje
sama v spomin tolik{nega ~ude‘a narekovala prelepo pismo v ble{~e~em slogu. To pismo
sem zvesto shranil v na{i celici.
In ~eprav je bilo celotno ‘ivljenje opisane device tako glede njene notranje kot zunanje
osebe, da tako re~em, nezasli{ano in silno ~ude‘no, so vendar nekateri med imenitnej{imi
bo‘jimi slu‘abniki pri njej {e posebej cenili eno stvar, ki je pri ~loveku na poti {e posebej
presenetljiva in nenavadna. Karkoli je namre~ po~ela, govorila ali poslu{ala, njena sveta
misel je bila vedno zatopljena v Boga in dejansko zdru‘ena z njim. In ker iz preobilja srca
389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
govorijo usta, ni nikoli govorila o ~em drugem kot o Bogu ali o re~eh, ki k Bogu vodijo;
vedno in povsod je iskala Boga ter ga na{la in dobila v dejavni ljubezni in povezanosti.
Spominjam se, da nas je vedno, ko je na travniku zagledala ro‘e, te je imela zelo rada, v
svetem veselju povabila z besedami: »Kaj ne vidite, da vse ~asti Boga in mu vzklika? Ti rde~i
cvetovi nam jasno govorijo o krvavih ranah Jezusa Kristusa.« Kadar je videla mno‘ico mra-
velj, je rekla: »Prav kakor jaz so tudi te pri{le iz svete misli Boga, ki se je pri stvarjenju
angelov potrudil prav toliko kot pri stvarjenju teh ro‘nih cvetov.« Zato smo bili v njeni
navzo~nosti vedno vsi in v vsem dele‘ni tola‘be in tolik{ne spodbude, da smo, da tako re~em,
v kakr{nihkoli drugih preizku{njah ali bolezenskih te‘avah nenehno vstajali od telesne hrane
in hodili poslu{at njo. Celo pri tistih, ki jim je grozilo obe{enje ali obglavljenje in jih je
obiskovala v je~i, se je zdelo, da so za tisti ~as pozabili svoje kazni in te‘ave, naj so prihajale
od koderkoli.
Videti je bilo, kot da peklenske sku{njave v njeni ~udoviti navzo~nosti takoj in scela
prenehajo, prav kakor se takrat, ko sonce sije z vso svojo mo~jo, tema ne more pojaviti.
Spomnim se, kako sem se dostikrat odpravil k njej z namenom, da bi ji nadrobneje govoril o
svojem polo‘aju, ter ji nato povedal, da sem na vse skupaj pozabil. Potem sem vpra{al njo,
kako je z mano; in brez vsake dvombe mi je to razlo‘ila in mi v stiskah pomagala bolje, kot
pa bi znal razlo‘iti ali vpra{ati sam. Da se ne bo tak{nemu govorjenju kdo ~udil, je treba
povedati, da je ta presveta devica nekako prepoznavala razpolo‘enje du{, prav kot mi prepoz-
navamo razpolo‘enje obraza. To se je dostikrat jasno pokazalo iz izku{nje; pred njo se nismo
mogli na noben na~in skriti, odkrito nam je govorila o na{ih skrivnostih. Zato sem ji neko~
rekel: »Resni~no, preljuba mati, nevarneje je biti ob vas kot se sprehajati po morju, saj vidite
vse, kar je v nas.« Ona pa mi je na samem zaupala: »Vedi, preljubi sin, da se zlasti v duhu
tistih, nad katerimi sku{am bdeti nekoliko bolj, noben made‘ ali oblak kak{ne napake ne
spusti tako hitro, da ga ne bi z bo‘jo pomo~jo takoj videla.« In da bo resni~nost tega pri{la
bolj do izraza – dobro mi je znano, kako je s svojimi preu~inkovitimi spodbudami sama
povzro~ila, da se je tudi v moji prisotnosti spovedalo ve~ tiso~ ljudi obeh spolov, saj ga ni
bilo, ki bi se ji lahko uprl. Zaradi tolik{nih sadov, za katere je poskrbela na ta na~in, ji je
pape‘ Gregor XI. blago naklonil, da je imela s seboj vedno po tri spovednike s silno veliko
oblastjo, itd. V~asih pa je vendarle naletela na gre{nike, ki jih je imel hudi~ tako trdno v
vezeh, da so se ji scela uprli, reko~: »Resni~no, gospa, ~e bi mi rekli, naj grem v Rim ali k
svetemu Jakobu, bi to v celoti izpolnil; prosim pa vas, da mi glede spovedi prizanesete, ker
tega ne morem storiti.« Toda kadar ni mogla dose~i svojega na drug na~in, je tak{nemu na
samem dejala: »^e ti povem za razlog, zaradi katerega se no~e{ spovedati, se bo{ potem
spovedal?« Oni, presene~en in osupel, ji je to obljubil. Ona pa je rekla: »Predragi brat, pred
~love{kimi o~mi se v~asih lahko skrijemo, pred bo‘jimi pa nikoli. Ta in ta greh, ki si ga storil
ob tem in tem ~asu in na tem in tem kraju, je vzrok, s katerim ti je hudi~ do te mere zbegal
pamet, da ti zdaj ne pusti k spovedi.« In ko je oni videl, da je razkrit, se ji je z vso poni‘nostjo
vrgel k nogam, jo z mnogimi solzami prosil odpu{~anja in se nemudoma spovedal. Dobro
vem, da se je to zgodilo velikokrat in z mnogimi, in eden od njih, znan po vsej Italiji, mi je
dejal: »Samo Bog in jaz sva vedela, kar mi je povedala ta devica.« Na ta na~in je z vso
modrostjo re{evala du{e gre{nikov iz hudi~evih rok. In to naj bo zaenkrat dovolj o njenem
~ude‘nem ‘ivljenju, kar se ti~e notranje osebe.
Glede zunanje osebe je bilo njeno ‘ivljenje tako ~ude‘no, da je – kot je zapisano v njeni
legendi – njeno devi{ko telesce dolgo ~asa vztrajalo brez kakr{nekoli snovne hrane in se
vzdr‘alo celo kapljice vode, kar bi imel sam za nemogo~e, ko ne bi tega na lastne o~i videl v
Rimu; v~asih je ‘ivela le ob presvetem zakramentu. Njen na~in ‘ivljenja, ki se ga je dr‘ala
dolgo ~asa in ki sem ga tudi sam ve~ let opazoval, je bil v splo{nem tak: meso in vino ter
390 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
sla{~ice ali jajca, vse to se ji scela upiralo. Njene tovari{ice so ji obi~ajno pripravljale surovo
zelenjavo, ki ji pravimo solata, kadar se jo je dalo dobiti, v~asih pa skledo zelja z oljem; od
jegulje je jedla samo glavo in rep; sira se ni dotaknila, ~e ni bil ‘e ~isto plesniv, in podobno.
Pa tudi tega ni pojedla, temve~ je le ‘ve~ila z zobmi, v~asih s kruhom, v~asih brez; sok je
pogoltnila, vse ostalo pa izpljunila kot gosto snov in pri tem ves ~as pila ~isto vodo. To je
po~ela toliko ~asa, dokler so njene tovari{ice ostale za mizo pri jedi. Potem je vstala, reko~:
»Pojdimo kaznovat to nesre~no gre{nico,« in si ‘elodec vzdra‘ila s kako {ibico, dokler tiste-
ga soka in izpite vode ni po isti poti na silo priklicala ven. In v~asih je to po~ela s tak{no silo,
da ji je iz ust pritekla ‘iva kri.
Zmotno je torej mnenje nekaterih nejeverne‘ev, ki so jo la‘nivo klevetali, ~e{: »^eprav ni
jedla javno, skupaj z ostalimi, je kasneje jedla na samem.« ^isto preprosta resnica je ta, ki
smo jo mnogi povsem jasno videli – kadar je imela v ‘elodcu kakr{nokoli snov, bodisi sok,
vodo ali kaj drugega, celo zgolj v velikosti enega samega le{nika, je njeno telo oslabelo in
postalo povsem nemo~no. Neko~ je k njej pri{lo nekaj u~enjakov v trenutku, ko bi morala k
tistemu svojemu kaznovanju, da uporabim njeno besedo, in da bi jim lahko takoj ustregla, je
morala to po~etje prestaviti; toda nenadoma se je sesedla in zdela se je kakor mrtva, dokler ni
uspela dose~i tiste izpraznitve. To smo videli, da tako re~em, ne{tetokrat. Ker sem to skrbno
opazoval, sem ji neko~ prepri~ano rekel: »Predraga mati, zdi se mi, da ohranite okrep~ilo, ki
si ga privo{~ite, v ‘elodcu tako malo ~asa, da ne more narava od tega dobiti nobene, razen
najbolj borne pomo~i, {e zlasti, ker vse takoj prikli~ete nazaj, s tolik{no te‘avo, grenkobo in
‘rtvijo. Zato bi bilo bolje, ~e bi se tak{ne jedi v celoti vzdr‘ali.« Ona pa mi je v svoji veliki
modrosti odgovorila: »Predragi sin, to moje prehranjevanje ima ve~ vidikov. Eden je v tem,
da sem Boga prosila, naj me v tem ‘ivljenju kaznuje za greh po‘re{nosti, zato to vajo sprejemam
z veseljem, saj je od Boga. Poleg tega sku{am ustre~i mnogim, ki so se nad menoj o~itno
pohuj{evali, ko nisem jedla, in govorili, da me je zavedel hudi~; zato zdaj jem, kolikor le
morem. Obstaja pa {e en tehten vidik, da se namre~ po tej telesni ‘rtvi duh nekoliko obrne k
telesnim silam; sicer bi zaradi njegove zatopljenosti telo ostalo brez vseh ~utov.« Ko sem to
sli{al, sem obmolknil, saj sem ostal brez vsakega odgovora.
Poleg tega je imela ta presveta devica od Boga v du{i tolik{no modrost, da so obmolknili
vsi, ki so jo poslu{ali. Vsako svetopisemsko mesto je pojasnila in razlo‘ila s tolik{no jasnostjo,
da so se vsi, naj so bili {e tako u~eni, silno ~udili. In kar je bilo {e posebej ~udovito, ~love{ka
vednost je spri~o nje presahnila, kakor se stalita sneg ali led vpri~o najbolj ‘go~ega sonca.
V prekrasnem slogu je imela vrsto silno u~inkovitih pridig, najprej pred gospodom pa-
pe‘em Gregorjem XI., nato pred gospodom pape‘em Urbanom VI. in pred gospodi kardinali,
ki so prevzeti od velikega ob~udovanja v en glas dejali: »^lovek {e ni tako govoril in brez
dvoma tega ne govori ta ‘enska, temve~ Sveti Duh, kot se je povsem o~itno skazalo.«
Ker se snov za podkrepitev povedanega ponuja kar sama, se bom omejil na en dogodek,
ki sem mu bil pri~a. Ko je pape‘ Gregor XI. tej sveti devici v Avignonu izkazal veliko pozor-
nost in spo{tovanje, so se v zvezi z njo nanj obrnili trije pomembni prelati in mu rekli – sami
naj presodijo, v kak{nem duhu: »Prebla‘eni o~e, ali je ta Katarina Sienska res tako sveta, kakor
govorijo?« Odgovoril jim je: »Prepri~ani smo, da gre res za sveto devico.« Oni so rekli: »^e se
va{a svetost strinja, jo bomo obiskali.« In odgovoril je: »Prepri~ani smo, da vam bo to nadvse
koristilo.« Takoj so torej pri{li v na{o hi{o, bilo je poleti, po deveti uri. Ko so potrkali, sem
jim pri{el naproti in rekli so: »Povej Katarini, da bi radi govorili z njo.« Ko je sveta devica
sli{ala za to, je skupaj s spovednikom mojstrom Janezom ter nekaterimi drugimi redovniki
pri{la dol k njim; zahtevali so, da se zunaj usede mednje, na sredo. Za~eli so silno o{abno,
dra‘ili so jo z jedkimi besedami in govorili: »Prihajamo od na{ega gospoda pape‘a in bi radi
sli{ali, ~e te res po{iljajo Firen~ani, kot gre glas o tebi. In ~e to dr‘i, ali nimajo kakega
391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
vplivnega mo‘a, ki bi ga lahko po tolik{nem opravku poslali k tolik{nemu gospodu. ^e pa te
niso poslali, smo silno za~udeni, kako si ti, ni~vredna punca, drzne{ o tak{nih stvareh razprav-
ljati z na{im gospodom pape‘em,« itd. Ona pa je vztrajala kot nepremi~en steber in jim
vra~ala s kar najbolj pretehtanimi odgovori, dokler niso bili vsi za~udeni. In ko jim je v zvezi
s tem docela zadostila, so ji naprej zastavljali premnoga silno te‘ka vpra{anja, zlasti v zvezi
z njenimi zamaknjenji in nadvse neobi~ajnim na~inom ‘ivljenja. Ker Apostol pravi, da se
lahko satanov angel spremeni v angela lu~i, kako je njej jasno, ali je ne zavaja hudi~? In
izjavili ter predlagali so ji {e vrsto drugih re~i; razprava se je tako zavlekla v no~. Nekajkrat
je hotel namesto nje odgovoriti mojster Janez in ~eprav je bil mojster v sveti teologiji, so bili
oni vendar toliko mo~nej{i od njega, da so ga ‘e s par besedami zmedli in mu rekli: »Moralo
bi vas biti sram, da vpri~o nas prihajate s tak{nimi. Pustite, da odgovori ona, saj to po~ne
veliko bolje od vas.« Med temi tremi je bil neki nad{kof iz reda manj{ih bratov, ki se je
farizejsko mr{~il in zdelo se je, da besed svete device ne sprejema. Toda druga dva sta se
dvignila zoper njega, reko~: »Kaj {e ho~ete od te device? Brez vsakega dvoma razlaga to
snov jasneje kot kdorkoli od u~enjakov, ki smo jih kdaj poslu{ali, in ble{~e~e je pokazala {e
celo vrsto drugih karseda resni~nih znamenj.« In tako so se sprli. Kasneje so od{li, pokrep~ani
in hkrati pomirjeni, ter poro~ali gospodu pape‘u, da {e nikoli niso naleteli na tako poni‘no in
tako razsvetljeno du{o, itd. Naslednjega dne pa mi je na{ mojster Fran~i{ek iz Siene, ki je bil
takrat pape‘ev zdravnik, rekel: »Ali pozna{ te prelate, ki so v~eraj pri{li k vam domov?«
Odgovoril sem mu, da jih ne. On pa je odvrnil: »^e bi na eno stran tehtnice polo‘il u~enost
teh treh, na drugo stran pa u~enost vseh, ki so v rimski kuriji, bi u~enost teh treh dale~
pretehtala. In povem ti, da bi bilo Katarini vse to trpljenje prihranjeno, ko bi ugotovili, da je
brez trdnega temelja,« itd.
A kon~no, kdo bi sploh lahko popisal vse notranje kreposti te blage device ter njihovo
resni~no izku{njo? Njeno najglobljo poni‘nost in nezmagano potrpe‘ljivost, zaradi katerih
se ji ni izraz na obrazu nikdar spremenil in ni ene same besede spregovorila z nepotrpe‘ljivo-
stjo ali jezljivostjo? Kdo bi lahko izrazil njeno gore~o ljubezen? Ne le, da je v bo‘jo ~ast in
tola‘bo bli‘njih razdajala ~asne dobrine, ko je bila v o~etovi hi{i, neutrudno je razdajala tudi
sebe samo. Bog ji je zato izkazal mnoge ~ude‘e, enkrat s pomno‘itvijo vina v mehu, drugi~
kruha v ko{ari; neko~ je dala bera~u svojo srajco, nakar ji jo je Odre{enik razkril na lastnem
hrbtu, okra{eno z dragulji, kot je to dejanje upodobljeno v Rimu na njenem grobu. Spet
drugi~ je {la s spovedniki in svojimi tovari{icami na nek kraj, ko ji je pri{el naproti bera~,
silno predrzen, kot se je pokazalo, in jo prosil za milo{~ino. Odgovorila mu je: »Resni~no,
predragi brat, nobenega denarja nimam.« Odvrnil je: »Lahko pa mi daste pla{~, ki ga imate.«
Rekla je: »Res je.« In takoj mu ga je dala. Spovedniki, ki so {li za njo, so ga nato od bera~a
komaj odkupili za velik denar. Ko so jo o{tevali, ker je hotela nadaljevati pot brez svojega
redovnega obla~ila, je odgovorila: »Raj{i bi, da me najdejo brez pla{~a kot pa brez ljubezni.«
Na to ji niso znali odgovoriti in so se ~udili njeni dovr{enosti.
S svojim pripovedovanjem bi zdaj rad kon~al, saj to od mene poleg telesne iztro{enosti
terjajo tudi teko~i opravki – in iz te preobilne snovi bi lahko napisal celo vrsto knjig. V
Gospodu pa spodbujam predane ljudi, ki radi poslu{ajo o resni~nih, posnemanja vrednih,
odre{ujo~ih in zglednih krepostih te blage device, in da tako re~em, o nezasli{ani doma~nosti,
ki jo je {e v svojem umrljivem telesu stalno u‘ivala z na{im gospodom Jezusom Kristusom
ter prebla‘eno devico Marijo ter z drugimi svetniki, ne med spanjem ali dremanjem, temve~
med telesnim bdenjem; ti naj berejo ‘ivljenje in legendo te device, ki jo je izdal in uredil
prevzvi{eni o~e mojster Rajmund iz Kapue, predavatelj Svetega pisma, ki je bil dolgo njen
spovednik in je po njenem sre~nem odhodu postal generalni prior svojega reda, namre~ do-
minikancev; v tej knjigi je mo~ najti vrsto koristnih in hkrati prelepih re~i.
392 D. MOVRIN: KATARINA, DOMINIKANEC IN KARTUZIJAN
In ~eprav nekateri prezirljivi bralci, ki so dale~ od vsakr{nih sadov pobo‘nosti, trdijo, da
je bil pri pisanju predolg, naj bo vsem jasno, da je pri popisovanju dogodkov v resnici zelo
skraj{al njen ‘ivljenjepis, kakor ga je zapisal, in prav ni~ ne dvomim, da je vse, kar je zapisa-
nega, napisal po nareku Svetega Duha. To pi{em s trdnim prepri~anjem, saj sem ga, dasi brez
lastnih zaslug, dolgo ~asa poznal in mi ni neznano njegovo hvalevredno ‘ivljenje ter njegovi
vonljivi darovi, namre~ ~istost, plemenitost, tudi telesna, velika vednost ter druge kreposti, s
katerimi je bil obdarjen po na{em Gospodu Bogu. In na koncu ne morem zamol~ati tega,
kako je bil, kot zelo dobro vem, docela predan prebla‘eni devici Mariji; to je jasno vsem, ki
pozorno berejo prekrasno in predano razpravo o Magnifikatu, ki jo je objavil. In ker je, kot
sam pobo‘no verujem, ‘e pre{el v ‘ivljenje, bom zdaj razkril nekaj, kar je bilo doslej skriv-
nost. Kot vem, se je mnogo let preden je spoznal opisano blago devico ali ona njega, presveti
devici Katarini prebla‘ena devica Marija prikazala v telesu ter ji obljubila, da ji bo za o~eta in
spovednika dala enega od svojih najzvestej{ih ~astilcev, ki ji bo v dosti ve~jo tola‘bo, kot je
je bila doslej dele‘na od svojih drugih spovednikov. To je kasneje potrdil tok dogodkov, itd.
Teh nekaj re~i mi je torej pri{lo na misel in vam jih zdaj vdano po{iljam v pri~evanje
glede ‘ivljenja svete device Katarine Sienske, kot ste me vneto prosili; vse skupaj sem popi-
sal v preprostem slogu in – dasiravno zaposlen z mnogimi obveznostmi – narekoval s {e
preprostej{im duhom. In ker sem si iz va{ega pisma posebej zapomnil eno stvar, namre~ da
vam moram poslati verodostojno pri~evanje, ne morem, ne da bi se tega posebej dotaknil.
Naj nih~e, {e zlasti, ~e je razumen, ne misli – pa tudi z iskrenostjo, jasnostjo in ~istostjo moje
vesti naj bo skregano, – da bi vede in proti svoji vesti hotel prime{ati katerimkoli svojim
besedam kaj takega, kar bi bilo tuje preprosti resnici. Vem namre~, da la‘niva usta ubijejo
du{o, da Bog ne potrebuje na{ih la‘i in da ni mogo~e, da bi iz zlega pri{lo kaj dobrega. Bodite
torej prepri~ani, da sem se pri pripovedovanju zapisanega dr‘al ~iste resnice ali bil prepri~an,
da govorim po resnici. V ta namen ne dodajam le svoje prisege, kot ste me prosili, temve~
sem pripravljen kar najtrdneje prise~i, v kakr{nikoli obliki se bo zdelo potrebno. [e ve~; da
tako re~em, sem za potrditev tak{ne resnice, Bogu v ~ast ter za utrjevanje, tola‘bo in odre{enje
bli‘njih pripravljen dati roke v ogenj. To ve tisti, ki mu ni ni~ skrito; njemu hvala, ~ast in
slava na veke vekov. Amen.
V dokaz in pri~evanje vsemu temu sem naro~il, naj bo to pismo odprto in overjeno, naj se
mu v za{~ito pripne pe~at skupnosti omenjenega kartuzijanskega samostana ter naj ga podpi{eta
spodaj navedena notarja.
Pri vsem zgoraj navedenem in pri vsaki stvari posebej sva bila navzo~a podpisana no-
tarja, skupaj s spodaj navedenimi pri~ami, ko se je godilo, kot je popisano. Da bo povedano
povsod dele‘no polnega zaupanja, se tu podpisujeva z znakom najine slu‘be, kot je navedeno
spodaj. Dano in storjeno v Paviji v letu Gospodovega rojstva 1411, v ~etrtem letu indikcije,
26. oktobra v hi{i omenjenega samostana v Porti Marenchi, v ‘upniji svetega Feliksa.
Prevod iz latin{~ine David Movrin