V Trstu dne 4. Septembra 1908. Št. 36. leto I. C, v *‘“7.. , petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. 1570 Delauski List Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka V*. = 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. ( J fli in liberalizem *) m. Torej — ali nam kaže sklepati kompro¬ mise z liberalci? Ke — v sedanjih razmerah! Ako hi se liberalci kedaj izpremenili, da bi se spomnili zopet zvestobe in načel, ki 50 jih zastopali njihovi predniki 1. 1848., onda hi vprašanja ne bilo mogoče tako 0 b kratkem rešiti negativno. A sedanje raz- I mere nam kažejo liberalce v takšni luči, 3 da kompromisov z njimi ne moremo skle¬ pati niti v političnem boju proti klerika¬ lizmu. Naglašam v političnem boju; kajti v kulturnem boju se ne operira s kom¬ promisi proti klerikalizmu. Liberalci so bili v svojem političnem boju, ki ga že dvoje desetletij imajo s kle¬ rikalno stranko, še vselej tepeni. Liberali¬ zem na Slovenskem med ljudstvom ni ži¬ vel; vsaj toliko ga ni bilo, da bi njegova faktična politična moč, ki jo je vsaj na Kranjskem vžival, bila v pravilnem raz¬ merju s zaslombo v ljudstvu. Takorekoč vse, kar jo liberalizmu in njegovim repre¬ zentantom dajalo moč in veljavo v deželi, je slonelo na privilegijih. Kakor hitro pa so se te predpravice zamajale, je jela moč liberalizma pešati. Zato je dr. Tavčar naj¬ bolj dosledno postopal v smislu interesov slovenskega privilegiranega liberalizma, ko se je kot državni poslanec do zadnjega ustavljal demokratizaciji javnega življenja, ali z drugo besedo izraženo: odstranitvi privilegijev v našem političnem življenju. Izkratka : moč so liberalci imeli v rokah vsaj na Kranjskem, a vkljub temu se niso znali uveljaviti in si zagotoviti vsaj svoji moči primeren vpliv. Niso se mogli povspeti do stališča stvar- jajoče politične stranke; zadovoljevali so se z odbijanjem naskokov klerikalne opo¬ zicije. In če so slučajno naskok odbili — NB! z močjo številk, ker so kar majori- zovali manjšino, ne z delom — so mislili, da so tudi opozicijo ubili, in so šli spat. In tako se je dogajalo, da je postajala opozicija vedno čilejša, čim bolj je razpa¬ dala večina v gnjili lenobi. Liberalci so enostavno morali biti tepeni v politiki, ker so bili za politično delo premrtvi. Kdo bo pa z mrliči sklepal kompromise? Kdo se bo vezal z zaveznikom, o katerem je no¬ torično, da noče v boju pomagati? Kdo bo iskal pri liberalcih pomoči zoper klerika¬ lizem, ko niti tedaj niso ničesar storili ali dosegli zoper bistvo klerikalizma, ko so imeli v rokah moč? *) Gl. št. 30. „Del. Lista 11 . A kje je pravzaprav vzrok, da so libe¬ ralci tako recimo malomarni, kadar je treba kaj ukreniti proti klerikalizmu? Vzrok je preprost: liberalcem ni do tega, da se bore Koper bistvo in jedro klerika¬ lizma; liberalci vidijo samo lupino: boj proti farjem! Zdi se nam, da je ta taktika hudo iz- grešena. Menda je ta taktika nastala še iz naziranja, da idejo uničiš, ako uničiš nje¬ nega reprezentanta. To naziranje je na¬ pačno; kajti neoporečno je, da imajo tudi v gospodarskih razmerah sploh ideje svoj izvor in pogoj za svoj obstoj, ne le v po¬ sameznih reprezentantih. To naziranje se menda opira na svetopisemsko taktiko: udaril bom pastirja in ovce se bodo raz¬ pršile ... Boj proti klerikalizmu ne sme biti samo političen, ampak treba je, da je in sicer predvsem kulturen. Vsak drugi boj je samo plosk v vodo: par kolobarjev se na¬ pravi na površini vode, v globini pa ostane vse kakor preje. Kdor se pa na Slovenskem kulturnega boja ne upa lotiti zoper klerikalizem, naj ne sili v socialno demokracijo in naj kar doma ostane s svojimi nauki, kako je treba pobijati klerikalizem. Kdor danes zabavlja na cerkveno hierarhijo na nasilstva cer¬ kvenih dostojanstvenikov, na razne cer¬ kvene obrede itd., jutri pa agitira za člane iste hierarhije, za ravno take cerkvene obrede samo zato, da se jezi na pr. ljub¬ ljanski ali tržaški škof, ta naj socialne de¬ mokracije za svoj boj proti klerikalizmu ne išče. Kdor ne mara za procesijo, ki jo in ker jo vodi ljubljanski škof, agitka pa in hodi za procesijo, ki jo vodi trnovski župnik, naj nas pusti v miru s svojim an¬ tiklerikalizmom. Nam je tako početje pre- otročje; tak političen boj je igrača, s katero se nič resnega doseči ne more, naj¬ manj pa se more z njo pobijati stremljenje klerikalizma. Pa denimo, da bi socialisti sklenili kom¬ promis z liberalci zoper klerikalce na Slovenskem! Saj smo šli parkrat že vzpo¬ redno z liberalci zoper klerikalne čete. — Ko so se vršili protishodi proti III. slo¬ venskemu katoliškemu shodu, smo do¬ živeli tak skupni boj; enako pri raznih volitvah. Toda vselej se je tudi izkazalo, da liberalni element ni zanesljiv, da ostaja le na površju, do dna stvari pa ne gre. Po deželi liberalci protikatoliških manife- stacijskih shodov niti prirejati si niso upali, ker so se bali pokazati barvo. Iz tega zopet sledi, da bi liberalci le radi imeli socialne demokrate, da bi jim bili nekakšna avanLgarda. Ta bi se bila v najbolj vročem boju, za njo pa bi prišla Mrovec in njegova slava. Spisal: Ivan Cankar. (Dalje). V tistih časih se je klatil velik razboj¬ nik po deželi in ime mu je bilo Krištof Kobar. Od začetka je ropal in ubijal samo iz potrebe, da je preživil pošteno sebe in svojo družino, če jo je imel, nato pa je postal takorekoč umetnik. Notranji ogenj mu ni dal mini; ubijal in požigal je, ker mu je srce ukazovalo, iz nujne estetične potrebe; ker je hotel porabiti, do dna iz¬ živeti svojo življensko silo. Čudne zgodbe so pripovedovali o njem; pol je bilo v njih bajke, pol resnice. Ubijal je brez posebne izbirčnosti; ni se dalo trditi, da je imel do bab večje nagnenje nego do moških; vodilo ga je večjidel naključje. Mnogo jih je bilo, posebno mladih in krepkih ljudi, ki so se mu hoteli pridružiti, da bi uživali slavo z njim ; on pa ni maral nikogar. Glej, in ta Krištof Kobar sem bil nena¬ doma jaz. Ko sem zvedel natanko, kako in kaj, se mi je zvrtelo v glavi in pred °čmi se mi je zazibalo. Spreletelo me je po vsem životu: «To torej je moja pot do glorijo! Svetel dan je bil, ko sem stal v tisti neprijazni izbi, pred črno oblečenim, bra¬ datim gospodom. «Kako pa je danes?* je vprašal ves vesel in je pomežiknil. «Kaj? Ali še zmirom Jožef Mrovec? Ali še zmirom ne Krištof Kobar ?» Že takrat mi je šepetal na uho izkušnja- vec: «Kaj bi se branil? Zdaj stojiš na pragu, zdaj te kliče glorija! Toda poslednjikrat je sramežljiva pla¬ host premagala izkušnjavca; s težavo gaje premagala in odgovoril sem tiho in jecljaje: « Jaz sem Jožef Mrovec!* Tako sem odgovoril poslednjikrat. Cez teden dni je stopil suhotni črni bradač v mojo celico in je govoril takele: Krištof Kobar! Ko je prvikrat dosegel moje uho glas o tvojih imenitnih hudo¬ delstvih, sem zaželel od srca, da bi te spoznal! Ta človek — sem si mislil — je dosegel v svoji stroki vrhunec popolnosti! V učenosti, v politiki, v umetnosti se trudjo marlijvi ljude, toda le malokomu se posreči, da se vzdigne nad banalno množico svojih vrstnikov; in še o tistih od Boga blagos¬ lovljenih delavcih ne more govoriti pošten človek, da so se povspeli do popolnosti; vsa popolnost je tam samo relativna; veliko je najslabših, najboljšega ni! Ti pa, o Kri¬ štof Kobar, si v svoji tako imenitni stroki, ki je tesno zvezana s kulturo, z družabnimi pogoji in z napredkom, presegel daleč vse, kar se je porodilo doslej na polju tvoje liberalna rezerva in si prisvajala zmago, za katero je bore malo žrtvovala. Ce je liberalna stranka v političnem boju toliko sebična, da gleda in skrbi pred vsem za svoje interese — zakaj naj bi bila socialna demokracija tako otročje nav¬ dušena, da bi hodila v ogenj po kostanj, ki bi ga potem niti sama ne jedla?! Postavim pa še eno trditev sem, s katero hočem dokazati, da ne smemo sklepati kompromisov z liberalnimi elementi niti v boju zoper klerikalizem. Trdim, da libe¬ ralcem nikdar ni in ne bo mogoče, do konca izrojevati boj s klerikalizmom in da torej nikdar ne bodo zmagali reakcije na Slovenskem. S kom pa imajo liberalci več skupnega: s klerikalci ali s socialno demokracijo ? Iz kakšnih poklicev in stanov sc rekrutirajo liberalci? Samo iz takih, k njih interesi so nasprotni interesom delavstva — torej tudi socialne demokracije. Kjer pa pridejo na vrsto gospodarski interesi, da odločujejo, tam liberalci pozabijo na vse drugo; niti na misel jim ne pride, da bi sc ne pečali s klerikalci, ako jim tako kaže gmotna korist — pa četudi s tem podpirajo di¬ rektno klerikalna stremljenja. Liberalec še nikdar ni bil odkrit prijatelj delavstva, ako bi bil moral temu v prid kaj žrtvo¬ vati. Zanimljivo je opazovati, kako sc sedaj razvijajo politične — in kolikor tudi kul¬ turne — razmere med avstrijskimi Nemci. Med naprednimi in krščanskimi socialci. Čimdalje bolj se zbližujejo in kompromise sklepajo že za bodoče volitve. Zakaj? Ker jim tako kažejo gmotni interesi, ki so jim skupni, in ker se bojijo napredovanja socialne demokracije. . J!i ni bilo na Kranjskem čisto tako pri t. zv. volilni reformi? Pri tej priliki naj še opozarjam na čla¬ nek, ki ga je sodr. Sckacherl priobčil v socialistični reviji „Kampf“ pod naslovom : «Gemeinsamer kampfbode*. Schacherl je tu prišel, kakor tudi jaz, do zaključka, da se v danih razmerah socialna demokracija ne sme spuščati v nobene kompromise s propadajočimi liberalci, apipak graditi po¬ slopje nove moderne kulture s svojo močjo. Tako pride še najhitreje in najceneje do svojega cilja! Dr. D. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajfe