Naročnina mesečno
15 Oiu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno fb Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi oi.b/111
SEOVENEC
Telefoni iredulStrii dnevna alniba 20» — nočna 2996, 2994 in 205%
Uhaja vaak dan zjntraj. razen ponedeljka ia dneva po praznike
ček. račun: Ljotv Ijana it t0.f>""i ia I0.^4*> rrn inserniej Sarajevo itv
Zagreb št* V>.0| t, Prai;a-Ounoj
Uprava: Koimar-
jev« (». telefon 2Wi
Nova Stalinova politika
Ako izvzamemo kratko dobo po umoru Ki-rova v Leningradu, ni mogoče prezreti, kako Stalin vedno dosledneje usmerja notranjo politiko k splošnemu pomirjenju z vsemi sovjetskimi prebivalci, pa naj bodo komunisti ali ne. Komunisti po svetu to dejstvo tako razlagajo, kakor da je boljševizem po tolikih letih že toliko močan, da sedaj tudi nasproti neboljševikom lahko popušča in se kaže širokosrčnega. V resnici pa temu ni takg. Kajti pot, ki jo zadnje čase ubira Stalin, ne vodi k vsovršenju komunistične družbe in komunističnega družabnega ideala, ampak pelje tjakaj, kjer je boljševizem započel svoje družabne preosnove — v tolikrat prekleto meščanstvo. Človek ima vtis, da kolikor bolj komunistična iniernacionala po svetu dviga ljudske mase k revolucionarnemu razpoloženju proti obstoječemu družabnemu redu — ki je v resnici potreben mnogih korenitih preosnov, ne da bi zato družba morala postati komunistična — toliko bolj se boljševiki doma v sovjetiji vračajo v že po evropskem meščanstvu izvožene kolesnice. — Glavni vzrok za popuščanje od čistega Makovega in Leninovega nauka pa je uvidevnost diktatorja Stalina, ki se zaveda, da sovjetija v primeru vojnih zapletljajev ne bo zdržala dvojne fronte: nazven in naznotraj, kakor je tudi ni zdržala carska Rusija. Odtod stalno hotenje zadnjih let po spravi z domačimi narodi, odtod obljube o izboljšanju gospodarskega in tudi duhovnega položaja. Stalin je že izrazil željo, nai se ne dela razlika med »organiziranimi in neorganiziranimi boljševiki«. Ker ni boljševikov niti desetina prebivalstva, bi iz tega sledilo, da hočejo poslej tudi v nekomunistih videti sledove človeka. — Zadnje leto so bile delavcem tudi plače zvišane, celo tistim, ki ne pripadajo komunistični stranki. Govorilo se je celo o omiljenju protiverskega boja, češ, da zanj ni več pravega navdušenja... Diktator Stalin bi očividno hotel ob uri stiske, ki se z neizbežno nujo približuje, imeti okrog sebe ves narod, da zastavi blago in kri za »pridobitve proletarske revolucije«. Kdor te spravljive politike noče razumeti, je ožigosan za — »kontrarevolucionarja«, je označen za starega boljševika, ki ga neusmiljeno naženejo iz vplivnih javnih mest. V boju z »boljševiškimi starimi«, ki so se po črki držali Marxa in Lenina, se je Stalin posluževal še mlade garde »komunistične boljševiške mladine«, ali kratko komsomola. Toda sedaj je prišla vrsta tudi na komsomolce, ker tudi oni ne razumejo držati koraka v nov čas in nove razmere, ki jih predvideva diktator Sta-hfl. Na Stalinov pritisk je X komsomolski kongres tej organizaciji dal takšna pravila, da mirno moremo govoriti o popolni zvodenelosti komunističnega mladinskega pokreta v sovjetiji
Dogodki s komsomolom so najočitnejši dokaz za postopni razvoj sovjetskega komunizma na njegovi notranji fronti »Leninova mladina«, kakor se je komsomol tudi imenoval, je bila vsa leta svojega obstoja predstraža in obenem udarna četa komunstične stranke. Kadar in kjer je bilo potreba v naskoku osvojiti kako postojanko za komunizem, je bil komsomol vedno zraven. Stranka se je svoje zlate mladine posluževala zlasti za nasilna dejanja. Ako je obupanim in upornim kmetom bilo treba odvesti zadnji rep iz hleva ali izvohuniti mernik skritega žita, potem so vedno bili komsomolci oz. njihovi udarniki, ki so se vsuli na vasi kakor hunska svojat, ter s krvjo, ognjem in mečem pomagali izvajati stoodstotno podružabljenje vasi in zemlje. Naloga komsomolcev je bila pobijati »verske predsodke«, požigati cerkve, pleniti ter rušiti samostane. Z strastnostjo mladostnika in gorečnostjo novokrščenca so mladi komunisti opravljali svoje razrušilno delo. Prav tako je bila tudi v njihovih rokah organizacija brezboštva in brezbožna propaganda: za krščanske praznike so prirejali po ulicah obhode, v katerih so sramotili vero in Boga. Njim je bilo zaupano slikanje za protire-volucionarji in meščanskimi elementi; ovaduštvo in denuncijanstvo, često lastnih staršev in sorodnikov, ie bila ena poglavitnih zaposlitev teh mladih pijonirjev komunizma.
Organizacija je postajala vedno jačja in vedno bolje organizirana ter je že pred dobrim letom prekoračila število šestih milijonov. Postala je prav država v državi, ki je uvidevnejšim bolj-ševikom povzročala mnogo preglavic v šolstvu, kjer je z zahtevami po vedno novih »reformah« onemogočala reden štijdij in terorizirala ostanke stare ruske inteligence, ki je edina še v stanu znanstveno nekaj nuditi — težave z njimi pa je imela tudi stranka, ker so njihovi nastopi dražili prebivalstvo, ovirali normalizacijo v industrijskih podjetjih in na splošno povzročali odpor proti takšnemu »borbenemu komunizmu«. — Polagoma se je izkazalo, da komsomolski udarniki v industriji ne pospešujejo petletnih načrtov, ampak jih celo ovirajo. Istotako je tudi bilo treba ustvariti kazenske pohode mladih razbojnikov nad kmete, ker so le ovirali kolektivizacijo kmet-skega prebivalstva v kolhozih. Zaradi poirebe po lastni inteligenci, ki naj bi nadomestila drage inozemske inženjerje, je v šolah bilo treba uvesti »buržujski« pouk, ki ga komsomolci niso smeli več motiti s svojimi eksperimenti. Skratka: področje komsomolskega »delovanja« se je vedno bolj krčilo, dokler ni prišel odločilni udarec na zadnjem kongresu.
Nova pravila, ki jih je diktator Stalin lastnoročno predpisal »Leninovi mladini«, zahtevajo v prvi vrsti od nje, da se z vso vnemo posveti študiju in lastni vzgoji. Torej nič več strahovalnih pohodov in velike politike, ampak knjige v rokol Z umsko, moralno, telesno, zlasti pa s športno vzgojo naj se nadebudna komunistična mladina vzgoji in pripravi za uspešno vojaško službovanje v armadi. Prav tako naj njeni voditelji skrbe, da bo prepojena s pravim patriotičnim duhom. Kakor so Hitlerjevi »napadalni oddelki« morali pred novovstalo armado kapitulirati in jih je le-ta po-vžila vase, tako tudi vedno večji militarizem, h kateremu se sovjetski komunizem razvija, zahteva od mladine strumno telesno izvežbanost in visoko razvit čut patriotizma. Kakor fašizmu postaja tudi komunizmu vojaška uniforma največji ideal in strumno udarjanje vojaških škornjev nai-Prijetneiša muzika. Pač pa se v političnem oziru od komsomoicev ničesar posebnega več ne zahteva. V tem pogledu je komsomol popolnoma degradiran, saj je izgubil celo privilegij, da bi
Posledica abesinske vojne:
Krik po volitvah v Angliji
Blok demokratičnih držav proti bloku diktatorskih režimov
Razgovori angleške opozicije s francoskim socialistom Leonom Blamom
London, 20. maja. c. Angleška vlada se je danes sestala na običajno svojo tedensko sejo. Seja je bila zelo dolga in kakor se izve, je bita mestoma zelo burna. V vladi ne v'ada več popolna soglasnost in tokrat tudi ne gre več samo za to, ali ostane Baldwin še ministrski predsednik, ampak gre celo za to, da naj cela vlada odstopi in da naj se razpišejo nove volitve. Te volitve bi bile potrebne posebno radi tega, ker se je konservativna kot glavna vladna stranka zelo razbila in je brez vodstva in brez splošnih vodilnih idej na notranjo pcUtiko, prav tako pa je stranka s svojo vlado doživela hud poraz v abesinski debati.
Kako slaba je že vlada, se vidi iz tega, da vlada nima tudi v najmanjših zadevah nobenega enotnega stališča in v vladnih predlogih ni videti nobene odločne volje vlade, da hoče nadaljevati na podlagi politike, ki je odločna in postavljena za celo dobo te zakonodaje, ki se je začela šele novembra lanskega leta. Vlada je prejšnji teden predložila parlamentu zakonski predlog o rudnikih, pa ga je kmalu nato prostovoljno umaknila, ker se je začel konservativni klub upirati temu predlogu. Ta teden pa je vlada predložila v parlamentu v ponedeljek zakonski načrt o davčni obremenitvi za cerkve in duhovščino. Tudi zakonski načrt je morala danes vlada umakniti iz parlamenta. Ta dva zakonska načrta sta bila bolj stranske vrednosti, vendar pa je očividno slabost vlade že tolika, da si ne upa več tvegati odkrite debate v čisto notranje političnih zadevah.
Ta negotovost vlade ie dala snoči povod voditelju delavske opozicije, majorju A 11 e e , da je na zborovanju delavske zbornice zelo ironično napadel vlado, za katero je rekel, »da nikdo več ne ve v tem tednu, kakšno politiko bo imela vla-
Vodja angleške opozicije major Attlee
da prihodnji teden«. Major Atlee je dalje rekel, »da samo nove volitve lahko razvozljajo zapletenost angleške politike in delavsa stranka je baje os to slučajnost popolnoma pripravljena«.
Pakt proti komunizmu
med Poljsko in Nemčijo
Varšava, 20. maja. b. V zvezi z obiskom šefa poljske državne policije generala Zamorskega v Berlinu se čuje, da njegov obisk ni storjen samo iz vljudnosti, temveč da on vodi pogajanja za sklenitev poljsko-nemškega policijskega pakta za pobijanje komunizma, predvsem pa za izročitev onih beguncev, ki so, oziroma ki še vršijo propagando komunizma. V Berlinu začeta pogajanja se bodo nadaljevala v Varšavi. Tam bo sklenjen tudi konč-noveljavni pakt med obema državama. Enake sporazume, kakor s Poljsko, bo skušala skleniti Nemčija tudi z nekaterimi drugimi državami.
Beck
naš gost 24. majnika
Varšava, 20. maja. b. V nedeljo bo poljski zunanji minister polkovnik Beck nastopil pot v Bel grad, kjer bo ostal tri dni. Potovanje poljskega zunanjega ministra v Belgrad se je ie dolgo diplomatsko in propagandno pripravljalo tor je upati, da bo po tem obisku prišlo do nadaljnega zbliževanja med poljsko republiko in med našo državo.
Polom Abesinije
Krivci so Abesinci sami
Korupcija, izdajstva, notranji upori
Miinchen, 20. maja. b. J ob Zimmermann, posebni poročevalec »Volkischer Beobachterja« v Abesiniji, poroča iz Džibutija, kamor je prispel po odhodu inozemskih časnikarjev iz Addis Abebe, daljše pismo o položaju v abesinski prestolnici, odkar so jo zasedle italijanske čete. Poročilo pravi: Zadnje tri dni so se v Addis Abebi odigrali dogodki, ki bi jih lahko imenovali zadnje dejanie v »razboženju« Abesinije (nemški časnikar se pri tem roga »oboževanju« Abesinije pri nekaterih narodih v Evropi). Prvo razočaranje je bil sramoten beg abesinskega cesarja s svojo zakladnico.
veljal za »proletarsko masovno organizacijo«. Na zahtevo diktatorja Stalina je komsomol poslej »brezstrankarska organizacija«, ki se na komunistično stranko le »naslanja«. Izgubil je značaj komunistične elite in ekskluzivnosti; svoje vrste mora odpreti kot državna nacionalna organizacija vsakemu sovjetskemu državljanu med 15. in 23. letom, ki hoče pristopiti. Od prejšnjih pi; jonirskih nalog v službi komunizma ni tako rekoč ostalo ničesar več.
Stalin hoče imeti za svojo novo politiko »izmirjenja« in »narodne koncentracije« čiste vode, pa se boji, da bi mu jo mladina z ognjevitostjo, s katero pri svojih nezrelih letih še veruje v uresničenje komunističnih idealov, utegnila kakorkoli kaliti. Mladina, ki v svoji maivnosti veruje v »permanentno revolucijo«, kakor jo uče marksistični klasiki, tudi v bolšjeviski Rusiji ni več zaželjena. Diktatorju Stalinu se zde časi preveč resni, da bi sc mogel naslajati no teorijah marksistične doktnnarnosti. Kakšne bodo posledice novega kurza za boljševizem sploh, ni mogoče še danes točno predvideti, zlasti ako se bo v Rusiji vojna miselnost v tej meri stopnjevala, kakor se to godi zadnja leta. Razvoj kaže zaenkiai absolutistično, boljševiško imperialno in nacionalistično smer, v katero Stalin in armada danes vodita Sovjetijo.
Zadnje dejanje v razlaganju abesinskih grdob smo te dni gledali. Oni ljudje namreč, ki so že dalje oasa na tihem svojo domovino izdajali in za hrbtom abesinske vojske sodelovali z nasprotnikom, so sedaj odkrito prešli k novim gospodarjem. Na častni tribuni namreč, ki so jo pod novim režimom postavili za veliko vojaško parado dne 14. maja, smo videli, kako so sedeli z istimi brezbrižnimi in brezizraznimi obrazi skoraj vsi abesinski visokii uradniki in odličniki, o katerih smo mi časnikarji že vedno trdili, da so izdajalci domovine.
Na častni tribuni je sedel Ato Sasfaj, ravnatelj v abesinskem zunanjem ministrstvu, ki je z vsemi sredstvi onemogočal vsak stik časnikarjev z dejansko fronto in stanjem na fronti, da je 6 tem mogel prikriti vso abesinsko korupcijo in ves strahotni abesinski bluf, ki mu je abesinsko ljudstvo v tej vojsiki bilo od Abesincev samih kot žrtev darovano.
Na častni tribuni je sedel seveda Ato Vlr-k o, vrhovni cenzor vsega tiska in časnikarskega dopisništva, ki je skrbno čuval, da še tisto, kar so časnikarji zvedeli o resničnem položaju na fronti in v zaledju, ni moglo priti v tujino.
Na častni tribuni sem videl — in komaj sem svojim očem verjel — tudi Blato Kldane Mar jama, ki je še pred nekaj dnevi preoblečen v abesinskega Brutusa vodil abesinsko mladino ter jo navduševal za odpor. V kritičnih tednih, ko bi se bilo treba vojskovati, je ta rafinirani človek iz Tigre, ki je študiral v Evropi, govoril m govoril in besedičil in igral junaka, zraven pa vsak sklep za izvedbo uspešne obrambe onemogočil in v kali zadušil.
Vse te ljudi in še mnogo mnogo drugih, ki sem jih videl prej padati pred cesarjem na obraz, sem videl na častni tribuni, oblečene v evropske obleke, kako so se s sladkim smehljajem laskali novemu gospodarju.
Kajti javnemu in tajnemu delovanju teh mož se je zahvaliti, da po bitki pri Amba Aradanu tako rekoč ni bilo več nobenega odpora in da eo
Važna je izjava majorja Atleeja tudi tedaj, č« je res, kakor se govori, da je major Atlee z Blamom ob zadnjem obiskn v Parizu razpravljal o možnosti, da se bodo morale razpisati nove volitve v Angliji. Na sestanku v Parizu se je govorilo predvsem o notranjem položaju v Angliji, Franciji in Španiji. Predvsem se je hotelo ugotoviti, kako naj javno mnenje v teh treh državah upliva na mednarodni razvoj. Major Atlee je lahko obljubil, da bodo gotovo razpisane nove voiitve v Angliji, če Eden ne bo našel več podpore pri novi vladi v Parizu. Blum je bil v odgovoru Atleeju zelo rezerviran, ker je predvsem zelo okleval, da bi se Francija okrenila proč od Italije. Atlee pa je zagovarja' tezo, da naj se Evropa razdvoji na blok demokratskih držav in blok z diktatorskimi režimi. Znano pa je, da je ravno francosko javno mnenje v stališču glede Italije zelo občutljivo in ne odobrava politike sankcij. Oba državnika tudi nista mogla sprejeti sklepa, naj se Italija izključi iz Zveze narodov Gre torej za to, da naj se položaj skuša rešiti tako, da bi se Italija ohranila Zvezi narodov, b'ok med tremi azpadnoevropsld-mi državami pa naj se ohrani. Glede Španije si v Londonu ne delajo težav, ker je Azana znan Iran-kofil, v Pariz pa je bil poslan za španskega veleposlanika znani španski levičarski politik Marce-lino Domingo. Do preobrata v angleški notranji politiki pa bi prišlo šele tedai ko bi Italija iasno pokazala, kam se hoče nasloniti in če hoče Vstopiti iz Zveze narodov. Ni pa izključeno, da Eden ob zadnji uri še prepreči ta razvoj dogodkov v tej smeri, da bo z Italijo konservativna Anglija napravila sporazum in tako popolnoma pomirila zbegano angleško javno mnenje.
od Korema do Addis Abebe kolone nasprotnikom napredovale v popolni varnosti m v na kilometre raztegnjenih avtomobilskih kolonah. Njihovemu delovanju je treba pripisati, da ie ostala severna fronta brez municije in brez hrane, da se ie vsled tega tudi razbila, medtem ko je bilo v vojaških skladiščih v Addis Abebi in v Desjeju vsega dovolj, vsega več kot preveč, municije in živeža za vzdrževanje dveh takšnih armad, kot so jih Abesinci na severu postavili. Ti ljudje so odgovorni za to, da so abesinski vojaki že davno pred bitko pri Amba Aradanu dobili geslo, da je »vojne konec«, da se naj vrnejo nazaj v svoje domove« in da so se abesinske vojske dejansko že razpršile, preden je sploh prišlo do resnega spopada
Dobri srebrni tolarji, ki so se kotalili po Adis Abebi, so delovali mnogo bolj strašno in uničujoče, kakor vsa bombna letala in vsi tanki in vse plinske granate K temu je treba prišteti še zločinsko nagnenje v6eh šefov, da smatrajo svoie vojake za stvar, ki jo lahko izkoriščajo. Novo orožje, ki je v velikih koli&inah prihajalo in je bilo med vojake razdeljeno, so šefi vojakom pobrali, jtm za to dali staro orožje ali gole sablje, novo orožje in municijo pa so pospravili in poskrili v svoiih skrivališčih, da bi ga za sebe imeli za poznejše čase kot najdragocenejši zaklad, ki ga Abesinec more imeti. Na fronti pa so bili brez orožja
Cesar, ki ga je na vseh koncih m kraiih obdajala sama nezvestoba in mo izdajstvo, je nekaj časa igral, zastavil svojo državo na zadnjo karto, to je na Zvezo narodov, nazadnje pa je še sam nad svojo domovino obupal, ko je iz nje pobegnil. Vse, kar so velikega ustvarili abesinski predniki, ki so abesinsko cesarstvo držali 3000 let, je uničila neznačajnost rasov, ki niso vTedni svojih prednikov.
Vsi še niso sedeli na 6astni ti ibtnii v Addis Abebi sredi zmagovalcev. Nekaj jih je celo odpotovalo s cesarjem, toda prepričan sem, da šumijo na marsikaterih »junaških prsih« iz oeaarjevega spremstva debeli čeki. Prišli bodo prav, kadar bo pobegli cesar lahko ostal sam v izgnanstvu..
Vehib-paša v Egipt
Kairo, 20. moja. b. Ker Vehib paša ni dobit
od angleških oblasti dovoljenja da sc sme nastaniti v Jeruzalemu, je odpotoval v Kairo, kjci je stanoval tudi pred italijansko-abcsinsko vojno. Ostali abesinski vojskovodje, med njimi ras Na-šibu in ras Mulugcto se bodo bržkone tudi podali v Kairo. Mulugeta je trenutno v bolnišnicj.
Addis Abeba, 20. maja. b. Maršal Badoglio je sprejel v poslovilno avdijenco guvernerja mesta Rima Bottaia, ki je vršil funkcijo civilnega guvernerja v Addis Abebi. On je sodeloval kot rezervni častnik v Abesiniji in se sedaj vrača v Rim.
Nove sankcije - želje Moskve
Moskva, 20. maja. b. »loumnl de Moscou«, ki je uradni organ sovjetske vlade v francoskem jeziku, poroča, da bo v junijskem zasedomu Sveta 7.N lahko prišlo do sklepa o zapori Sueškegt prekopa kot prvi poostreni ukrep sankcij proF Italiji. List poudarja, da bi takšen ukrep moge. biti zelo važen za dogodke v Evropi.
Rim, 20 maja. b V ekspozeju finančnega ministra je znašal koncem proračunskega leta 1935 1936 primanjkljaj !,317.000.000 !«r. V la znesek pe niso včarunjeni izredni stroški za vojno v Vzhodni Afriki.
50.000 milice - v Avstriji
Heimtvehr »meščansko fašistična stranka"
Dunaj, 31). maja. c. Jutri proslavi vsa Avstrija prvič tako zvani »Alt9oldatentag< v spomin bojevnikom, ki eo padli v svetovni vojni. Nocoj bodo v vseh cerkvah zvonili deset minut, jutri pa bo nn Aspernu velika vojaška slovesnost v navzočnosti kanclerja Schuschnigga.
Danes se je vrnil knez Slarheinberg iz Rima in je takoj predsedoval seji voditeljev Heimat-
schutza. Na tej seji je bilo določeno, dn je Heim-
w'ehr meščanska stranka fašistične smeri. Knez Slarheinberg bo odšel na daljši dopust.
Avstrijska vlada proučuje možnost, da bi se podržavila industrija orožja v Avstriji. Vlada
meni, da naročila pri vojni industriji preveč obremenjujejo davčne obvezance. Prav tako se poudarja, da mora imeti svobodna in avtonomna država svojo lastno industrijo orožja. Če se to iizve-de, bo nnjbolj prizadeta znana tovarna orožja v Hirtenbergu.
Zvezni kancler je z vlado pripravil zakon o milici, ki bo najbrž objavljen v nedeljo. Milica bo imela od 90.000 do 50.000 mož. Število bo odvisno od dobrovoljcev. Razorožitev Heimatschutza je olajšana zaradi tega, ker je število heimwehrov-skih članov manjše od števila bodoče milice. Od smrti Dollfussa je število članov Hehnwehra stalno padalo. Takrat je štelo 60.000 članov.
Domači odmevi
Bitim - Herriot - Boncour
Stebri bodoče francoske vlade
Pariz, '20. maja. b. Pozno ponoči je bil nepričakovano sestanek med Bluinom in Herriotpm. Razgovor je trajal poldrugo uro. 0 vsebini tega razgovora ni znanega javnosti ničesar. Znano je le to. da je Rlum obširno informiral Herriota o programu svoje vlnde iu mu ponudil zunanje ministrstvo. Po eni verziji je Herriot ponudbo odklonil, po drugi verziji pa je prosil za rok za razmišljanje. V primeru, če bi Herriot vztrajal na svojem stališču, da ne sprejme resora zunanjega ministrstva, je Blum sklenil, da bo to ministrstvo ponudil političnemu tovarišu Herriota g. Chau-tempsu. S tem pa ne bi bili zadovoljni republikanski socialisti, ki so sklenili, da pošljejo Blumu delegacijo, potom katere bodo zahtevali, da se Pnulu lloncourju da važno ministrstvo. Blum in Herriot se bosta sestala še tekom prihodnjih dni, ker vsi znaki kažejo, da Herriot le ni definitivno odklonil Blumove ponudbe. Iz krogov radikalne
stranke pa se čuje, da bi Herriot rajše zasedel predsedniško mesto v zbornici. Za nadaljnja pogajanja vlada največje zanimanje ter se misli, da bo imel Herriot odločilno besedo v radikalni socialistični stranki in da bo odstranil vse težave za sodelovanje s socialisti.
Leon Blum, ki je včeraj dopoldne sprejel predsednika odbora trinajstorice de Madariago, je nadaljeval snoči svoja politična pogajnnja. Nato je sprejel turškega zunanjega ministra Tevfik Ruždi Arasa. Danes je Blum sprejel g. Avenola, ki je prišel včeraj v Pariz, da obišče Paula Boncoura in Leona Bitima. Tako Avenol, kakor Madariaga znstopata stališče, da bi moralo priti še pred 16. junijem do sporazuma glede rešitve italijansko-abesinskega spora, ker bi se v nasprotnem primeru moralo zasedanje Zveze narodov zopet od-goditi, kar bi bilo silno neprijetno.
Eo| za otroka v Nemčiji
Narodni socializem stremi, kakor znano, za popolnim gospodstvom nad človekom na vseh področjih, tnai na verskem. Kot izdajstvo nad nemštvom sniatrn delitev Nemcev v vee veroizpovedi. Hotel hi imeti vse Nemre v eni /■•!)-giji. ki pa naj ne bi bila ne katoliška, ne protestantska ali kalvinskn. ampak n e m < k 11 vera, Deknka mešanica vseh veroizpovedi, pomešana z dogmami nemškega poganskega nacionalizma. Spočetka je skušul s silo pridobiti narod za svoje težnje. Toda nasilje je rodilo le še hujši odpor. Toda sedaj, ko si je politično oblast utrdil. hoče isti cilj doseči polagoma, nn dolgo roko, in sicer v prvi vrsti z mladino. Ta svoj smoter pu skuša uresničiti na zelo prebrisan, prav satansko zvit način. Prvo. knr je hitleri-zem storil, je bil razpust in uničenje vseh katoliških ni In din s ki h organizacij. Tako je katoliška mladina izgubila v izvenSolski dobi vsako možnost zbiranja, sestajanja. organiziranja in nndaljne izobrazbe. Država je na i z v e n š o 1 s k o izobrazbo p r a-gQ'a s i 1 a monopol in dovolila izkl jučno1 pravilo za vzgojo in organizacij" mladine tako-imenovani »H i 11 e r j u g e n d« i>od vodstvom Baldurja Schiracha .ki je znan brezvcrec. Kulturna smer »Hitlerjeve mladine« si> v jedru komaj kaj loči od boljševiških komsomolcev. Samo člnn »Hitlerjeve mladinec more imeti upanje, da bo dobil kako služijo ali javno nastavitev.
Drugo, kar je hitlerizem storil, je preprečitev vsakega cerkvenega in duhovniškega vpliva na doraščajočo mladino. Neštetokrat so že nemški škofje ugovarjali proti temu, da se nedeljo za nedeljo baš med katoliško službo božjo vrše prireditve »Hitlerjeve mladine« tako, da mladina ne more k -lužbi božji. Istočasno je vedno hujša propaganda :-a »nevtralno šolo«, kjer se otroci vzgajajo mešano po veroizpovedih, brez verskega pouka. Vedno več je staršev, zlasti uradnikov in drugih. ki so kakorkoli od države odvisni — in kdo ni danes odvisen od države — ki se temu pritisku ndajajo in pošiljajo iz strahu za svoj kruh otroke v »nevtralne« šole. v katerih °e otroci v najboljšem slučaju vzgajajo k verski brezbrižnosti. Ker ie ne le katoliški tisk, ampak tudi čisto verski, domala popolnoma zatrt, so katoličani v mnogih važnih vprašanjih brez orientacije, brez potrebnega medsebojnega stika in brez vodstva. Saj policija zabranjuje celo tiskanje škofovskih pastirskih listov, v katerih vidi izraz »političnega katolicizma«. Tako so bili onemogočeni tndi vsakoletni »katoliški shodi«. ki jih je Nemčija obhajala od 1848 dalje, razen med vojno, vsako leto.
Toda tndi to še ni bilo narodnemu socializmu dovolj. Izmislil si je tako imenovani »L a n d j a h r«. Mladina mora med 14. in 15. letom za deset mesecev na kmete, da spozna življenje kmečkega ljudstva. Misel sama bi ne bila slaba, ko je ne bi spremljali drugi nagibi. Narodni socializem je uvidel, da je katoliška družina, v kateri otrok dornšča. njegovi propagandi za »nemško vero« nevnrna. Starši pazijo na otroka, ga vzgajajo, poučujejo, ga vodijo v cerkev in navajajo k zakramentom. Zato je treba otroka odtrgati od doma. Temu namenu pa izvrstno služi »bivanje na deželi«. Otroke pošljejo navadno daleč od doma in sicer dosledno katoliške v protestantske pokrajine in obratno. Vsi dobe uniforme »Hitlerjeve mladine«, tudi če niso člani. Tam žive skupaj v nekaterih delovnih taboriščih, kjer sn izpostavljeni največji verski nevarnosti: ni molitve, ne verskih vaj. ne službe božje. Okolje katolicizmu ni prijazno. Saj je znano, s kolikimi predsodki protestanti gledajo na katolicizem, na papeštvo, na katoliško liturgijo. Pri 14 letih fant niti približno še ni dograjen; le naravno je, dn se mnogi vračajo domov notranje zelo spremenjeni.
Nemški škofje so izdali za katoliške starše navodila, kako naj svoje otroke duhovno pripravijo nn »leto na deželic naj jih opozore na važnost molitve zjutraj, zvečer in pri jedi: ude-%že nn j se službe bož je, kjer je le mogoče, ali gio i vsaj prosijo zanjo. Starši naj bodo stalno v pismenem stiku s svojimi otroci in naj ji,h ved-
Pri napetosti
"enivosti {rev, preobilni želodčni kislini in zastoiv žolča pomaga prirodna
Franz-Josefova
grenka voda. l/U uniji, šuv, jmm. la nus, auT, S m« 15S5, 25. V, S*.
no znova opozarjajo na dolžnosti moralnega in verskega življenja itd. Že samo iz teh navodil je razvidno, v kako težkih verigah je nemški Katolicizem, ako n. pr. otroku svetujejo, naj prekriža vsaj svoje roke na skrivnem, ako ne more prekrižati svojega čela vpričo drugih...
Smo 'pa tudi lahko ponosni na f>ogumno in vztrajno oorbo nemške cerkve za najdražje — za otroka, ko v najtežavnejših razmerah skušajo rešiti, kar se rešiti dq. Gotovo bo marsikak otrok, zlasti ako ni od doma versko trden, v takih razmerah omahnil. Toda za veliko večino obstaja trdno upanje, da bo iz te mladine, ki se mora že tako zgodaj boriti za svoj svetovni nazor in za svobodo vesti, vzrastel klen rod, ki bo pogumno čuval v življenju svoje verske svetinje.
Tanki po Jeruzalemu
Jeruzalem, 20. maja. b. Po včerajšnjem nevarnem in izredno napetem položaju je zavladal vsaj navidezen mir. Kljub temu pa oblasti niso v varnostnih ukrepih prav nič popustile in so celo na železnicah okrepljene vojaške straže, ki spremljajo hrano in ostale življenjske potrebščine iz Hal-ie v notranjost države. Pri zadnjih nemirih je bilo aretiranih 114 Arabcev in 53 Judov. Na irficah Jeruzalema in Tel Aviva križarijo močni oddelki vojske, na važnejših cestnih križiščih pa so postavljene težke strojnice. Arabski voditelji so po 16. seji vrhovnega arabskega sveta sklenili, da odklonijo predlog ministra za kolonije sira Tho-masa. da bi britanska vlada poslala v Jeruzalem preiskovalno komisijo. Vrhunec seje arabskega sveta je bil dosežen, ko je prišlo sporočSo, da so britanske mandatarne oblasti kljub arabskemu protestu zvišale kvoto za naseljevanje Judov. Na seji se je istočasno sklenilo, da 9e stavka energično nadaljuje vse dotlej, dokler britanske oblasti ne bodo prepovedale • naseljevanje Židov v Palestini. V Jeruzalemu so med arabsko in judovsko četrtjo postavljeni španski jezdeci, po irlicah pa križarijo lahki tanki in oklopni avtomobili
Novi gospodarji so zmenjali 30 milijonov srebrnikov v 180 mi-lijonov tir
Pariz, 20. majnika. TG. »Tempsov« posebni poročevalec, ki se tudi nahaja v Džibutiju, telefonira svojemu listu naslednje zanimive vesti o organizaciji, ki jo Italijani uvajajo v Abesinijo:
Od 5. majnika dalje so Italijani aretirali v abesinski prestolici okroglo 1500 domačinov Vsi so bili takoj ustreljeni v skupinah po 40 do 50 naenkrat in sicer v 4 skladiščih, ki se nahajajo okrog kolodvora. (Italijanska vlada te vesti ogorčeno zanika kot lažnjive, Op. ured.) Ustreljeni so bili, ker so se ali udeležili ropania pTestolice po cesarjevem begu, ali pa, ker niso pravočasno oddali orožja. Med temi zadnjimi jih je mnogo ki za uredbo niso vedeli. Tako se je zgodilo 20 slugam avstrijskega bankirja Adela, ki niso imeli pojma o naredbi, da je treba oddati orožje, pa so bili vsi prijeti in na licu mesta ustreljeni.
Tudi o izmenjavi abesinskih srebrnjakov v italijanske lire prihajajo sedaj podrobnostna poročila. V Abesiniji je menda bilo vsega okrog 30 milijonov srebrnih tolarjev (Menelikovih ali Marije Terezije tolarjev), ki so bili vredni po teži srebra po 30 italijanskih lir vsak. Na ta način lahko rečemo, da je bilo v Abesiniji okroglo eno milijardo lir srebrnega denarja. Maršal podkralj Badoglio je takoj po zasedbi Addis Abebe izdal uredbo, po kateri ima srebrni tolar protivrednost 6 italijanskih lir. Po tem tečaju so se sedaj tudi srebrni tolarji pobrali m zamenjali z italijanskimi lirami v papirju in v obliki državnih bonov aH asignatov. Potemtakem je Italija dala za 30 milijonov srebrnikov vsega skupaj 180 milijonov Kr papirnatih državnih bonov in je za to dejansko dobila srebrne vrednosti v iznosu ene milijarde lir. To je bil prvi gospodarski ukrep, ki se tiče Abesinije.
Dunajska vremenska napoved: r južnih Alpah široko, soparno in deževno.
Otvoritev telefonskih central na Bledu in Jesenicah
Ljubljana, 20. maja. AA. Dne 23. t. n^ bosta otvorjeni na Bledu in Jesenicah novi avtomatični telefonski centrali. Istega dne, to je v soboto med 6. in 8. uro zjutraj, naj vsak naročnik navedenih central prekine zvezo s starim telefonskim aparatom točno na način, kakor je povedano v navodilih, ki jih je vsak naročnik prejel pol točko II-3. Avtomatične centrale v Lescah, Radovljici in Bohinjski Bistrici bodo otvorjene nekaj dni pozneje in bo točen čas priključitve ravnateljstvo pravočasno objavilo. — Poštno ravnateljstvo.
Obisk poljskih akademikov
Belgrad, 20. maja. m. Te dni prispe semkaj večja skupina poljskih akademikov in akademi-čark, ki študirajo na najstarejši univerzi v Evropi. To je jagielonska univerza v Krakovu. Poljski akademiki bodo 26. maja ob 9 zvečer vpri-zorili na prostem na Kalemegdanu gledališko delo »Nikola Kopernik«. Predstava bo pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra Dobrivaja Stošo-viča in poljskega poslanika na našem dvoru Dem-bickega.
Vzajemna pomoč
Nadaljevanje procesa v ponedeljek
Ob 13.30 prekinjena razjjrava se je ob 16 nadaljevala. Zaslišanih je bilo nekaj prič in prečitani so bili nato razni zapisniki iz preiskave, v katerih so opisale priče razmere pri Vzajemni pomoči Predsednik je nato objavil, da se današnja razprava prekine in nadaljuje v ponedeljek ob 16 popoldne.
Zbor Pen-klubov v Zagrebu
Zagreb, 20. maja. b. V Zagrebu je bila danes konferenca Pen-klubov iz Ljubljane, belgra-da in Zagreba, na kaleri sc jc vršila diskusija o naši književnosti in našem javnem življenju. Jutri bodo prisostvovali člani Pen-klubov odkritju doprsnega spomenika hrvatskemu pesniku Do-mjaniču, ki je posfavljen v Tuškancu.
Kdor zaničuje se sam ...
Večkrat se pritožujemo, da nam ta ali oni državni urad pošlje službene tiskovine, v katerih ni sledu o slovenskem jeziku. Potegujemo se za enakopravnost slovenščine v šolah, v službenem poslovanju itd. Toda dokler sami na vsak korak ne pokažemo ljubezni in spoštovanja do svojega materinega jezika in dokler sami ne pokažemo, da je naš jezik prav tako uporaben za vse raznolikosti sodobnega življenja, kakor katerikoli drug jezik, toliko časa bomo težko zahtevali, da drugi sami to spoznajo in mu dovolijo pravično mesto med živimi jeziki.
Ako n. pr. »Ljubljanski velesejem«, ki je izrecno slovenska ustanova, razpošlje v slovenske kraje stenska naznanila in vabila, ki pišejo, da je »XVl. ljubljanski velesajam — največji izbor sva-kojake robe —■ gostionicarska izložba — moda — vožnja željeznicom u pola cijene —« potem je to zapostavljanje slovenščine na njenih lastnih tleh. Sicer radi verjamemo, da se je to najbrž zgodilo po neljubi pomoti pri razpošiljanju, ni pa prav, da je žrtev takih pomot zopet slovenščina. Kakor v južne jiokrajine tudi po jkimoti ne zaide noben slovenski letak, z isto jx>zornostjo bi bilo treba
Eaziti, da v naše kraje ne bodo zahajali letaki iz lovenije, ki niso pisani v našem jeziku.
Slovenci pa taki l
V	Dubravi pri Zavrču ob slovensko-hrvatski meji je bilo v nedeljo politično zborovanje tako
j imenovanih »mačkovcev«,, na katerem so govorili I od Hrvatov narodni j>oslanec dr. Odič iz Čakovca in profesor Tomažič iz Zagreba, od Slovencev jDa dr. Dobovišek. 0 tem shodu se je razpisalo že ljubljansko »Jutro«. Za zborovanje je vladalo precejšnje zanimanje, ker so obetali, da 6e ga bo udeležilo najmanj 15.000 ljudi, v resnici pa se jih je zbralo le 3000. Pretežna večina je bila iz Hrvaške, le nekaj jih je prišlo iz bližnjih Haloz. Zborova-| nje je trajalo precej dolgo. Govorniki so napadali ; vse, kar ne trohi v njihov rog. Najbolj se je odlikoval Slovenec dr. Dobovišek, ki je napadal dr. Korošca s tako neotesanimi izrazi, da so se Slovenci zgražali nad njegovimi proetaškimi besedami in so nekateri zapustili zborovanje. Dubrava je bila ta dan vsa v zastavah. Na neki hiši, kjer prebiva slovenska družina, je bila tudi slovenska zastava. Ko so zborovalci iz Hrvatske to zastavo za-pazili, so planili z grožnjami nad gospodarja hiše, da jo je moral takoj sneti, sicer bi mu bili vse razbili. Vsi trezni zborovalci so prišli do seznanja, da V6a ta demagogija, ki so jo govorniki razkazovali v svojih govorih, ni resno delo. — Takšen je ta »skupen nastop«, v katerem bi nekateri Slovenci radi videli rešilno bilko za slovenstvo.
Pos tava naših lahko-atletov za tekmo Gradec-Ljubljana
V	zastopstvo Ljubljane, ki nastopi v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. t. m. v Gradcu proti Grazu, so določeni naslednji lahkoatleti: Sodnik Boris, šušteršič Milan, Martini Fric, Marek Evgen, Pleteršek Ferdinand, Gabršek Hanzi, ing. Stepišnik Milan, prof. Dobovšek Marjan, Krevs Ivo, Bručan Jože, Požar Danilo, Goršek Emanuel, Czurda Hu-
Pon, Urbančič Adolf, Oroszy Reinfried, Pribovšek rane, Zorga Aleš, Starman Ivan, Korče Danijel, Svetek Rajko, Srakar Franc. Za kapetana moštva se določa mg. Stepišnik Milan, za vodjo zastopstva Sancin Savo. Opozarjajo se vsi določeni, da je odhod v petek, dne 22. t. m. točno ob 17 z avtobusom pred hišo Tavčarjeva ulica l/III. Vsi tekmovalci naj bodo že zbrani ob 16.30. Imenovani naj uredijo sami zaradi obleke, vzamejo naj s seboj tudi par nogometnih hlačk in eno majco. Zastopniki iz Celja Goršek, Pleteršek, Urbančič naj pričakujejo v Celju ob 18.30 pred kavarno Evropa, tekmovalci v Mariboru ob 21 pred Veliko kavarno. Opozarjajo se prof. Dobovšek, Bručan, Korče in Srakar F., ki vstopijo v Ljubljani, na točnost odhoda, ing. Stepišnik v Slovenski Bistrici, ki naj pričakuje skupno na trgu ob 20. Predsedstvo odbora za izvedbo lahko-atletskih dvomatehev, Ljubljana. — (Službeno.)
Zemnnska vremenska napoved sa 21. ma}: Oblačno v vsej kraljevini. Deževalo bo v vsej severni polovici. Veter Izpremenljive Jakosti, pretežno Jugozahodne smeri. Temperatura bo nekoliko padla v severozahodnih krajih in zrasla v ostalih predelih. Solnee vzhaja ob 4.04 in zahaja oh 19.06.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini ohlačno. deževno tn hladno.
Vlak povozit kolesarja
Potniki večernega vlaka iz Karlovca so bili nocoj iik pred postajo Stična priče strašnega dogodka, ko je lokomotiva do smrti povozila kolesarja. Nesreča se je zgodila na prelazu ceste tik pred postajo Stično v smeri Stična—Krka. Pogovarjala sta se, medtem sto pa preslišala pisk lokomotive. Poleg tega pa je tam zloženega nekaj kupov tramovja, ki zakriva razgled na progo. Tako kolesarja nista mogla prej opaziti, da se približuje vlak, dokler nista pripeljala tik pred lokomotivo. Dočim se je enemu kolesarju še posrečilo ustaviti kolo pravočasno, je drugemu menda odpovedala zavora. Nesrečni kolesar se je zaletel v lokomotivo, ki ga je vrgla pod vlak in vozila čezenj. S tako silo je priletel ob stopnišče, da je popolnoma skrivil želofeo, ki je debelo okrog 15 mm. Strojevodja je takoj ustavil vlak, toda bilo je že prepozno. Kolesarja so potegnili izpod vlaka vsega okrvavljenega in razmesarjenega. Kakor so ugotovili domačini, je ponesrečenec baje kleparski mojster Miklavčič iz Mleščevega, kjer si je pred nedavnim časom ustanovil družino ter zgradil hišo. Vse potnike je nesreča globoko pretresla. — Vlak je z 10-minutno zamudo odpeljal naprej proti Ljubljani.
Osebne vesti
Belgrad, 20. maja. m S kr. ukazom je postav. Ijen višji katastrski geometer VI. pol. skup. katastrske uprai^ v Ptuju Franc Osole za katastrskega inšpektorja iste skupine in na isti upravi. — Za agrarnega svetnika V. pol. skupine banske uprave vrbaske banovine je postavljen dr. Miroslav De-beljak, jx>litičnoupravni tajnik istotam. — Upokojeni so: Karolina Prijatelj, višja kontrolorka VL p>ol. skup. na pošti Ljubljana I, Miroslav Tomažič, inšpektor V. pol. skup. pošte Ljubljana I, Antonija Korče, kontrolorka VII. pol. skup v Murski Soboti in Ludovik Podgornik, višji kontrolor VI. poL skup. na pošti Maribor I. — Z odlokom predsednika min. sveta in notranjega ministra je fK> stavljen za preglednika računov na glavni kontroli Vin. pol. skup. na delu v mestni kontroli pri carinski blagajni v Ljubljani Aleksander Popovič, preglednik računov glavne kontrole IX. pol. skup. na delu v isti krajevni kontroli.
Belgrad, 20. maja. m. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so napredovali: za pomožnega knjigovodjo IX. pol. skup. na rudarskem glavarstvu v Ljubljani Julijana Grum, uradniška pripravnica, za arhivarskega pripravnika VIII. pol. skup. na rudarskem glavarstvu v Zagrebu Vilko Lovren-čič, dosedanji uradnik IX. pol. skup., za rudarskega pristava VTII. pol. skup. v Zenici mg. Zidenko Kukar, za knjigovodjo Vni. pol. skup. na ravnateljstvu državnega rudnika v Brezi Viktor Kopač, za pomožnega tehničnega manipulanta Vin. poL skup. na ravanteljstvu rudnika v Vrtniku Rudolf Lesjak in za pomožnega tehničnega manipulanta IX. pol. skup. ravnateljstva državnega rudnika v Velenju Ivan Valant
Belgrajske vesti
Belgrad, 20. maja. m. Na snočnji seji upravnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze,, Jp. bilo sjjoročeno, da je Romunska nogometna zvš^aj' brzojavno pozvala Jugoslovansko nogometno »vo-1 zo, naj pošlje na konferenco, ki bo dne 28. maja v Bukarešti, svojega delegata. Ta poziv je Jug. nogometna zveza odbila z motivacijo, da je definitivno odstopila od nadaljnega tekmovanja za balkanski pokal in da ne more več sodelovati.
Belguad, 20. maja. b. Jutri pride v Zagreb msgr. Pellegrinetti, ki bo sodeloval na veliki svečanosti zbora duhovne mladine iz Zagreba.
Za vsakogar!
Od 30. maja do 8. junija
potovanje v Ljubljano na
XVI. Ljubljanski velesejem
Polovična voznina na železnici, paro-brodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo. — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m1.
Mussolini ponuja
Angliji roko
Pariz, 20. maja. TG. h zanesljivih virov poročajo, da je dobil italijanski poslanik v Londona Grandi posebna navodila za ustmen prediog, ki ga naj stavi angleški vladi in ki bi naj olajšal sedanja napetost med obema državama. Med drugim bo Grandi sporočil angleški vladi, da je Mnssolini pripravljen dati zagotovilo, da se novi rimski imperij nikakor ne bo razširil v Afriki ali Aziji čez sedaj obstoječe meje. V znamenje sporazuma, ki ga Ita-lifa iskreno želi, bo Mussolini odpoklicu takoj vse bele vojaške čete iz Libije, nadalje bo ttraano izjavil, da nima nobenih teženj po Sndana, Egipta in Palestini, Ako Anglija prizna italijansko zmago v Abesiniji, bo Italija na to odgovorila z obnovitvijo prisrčnih odmošajev med obema državama.
Pavelic v Brazilijo
... Pari.z' 20- maia- b- »Pariš Soir« poroča, da je bil znani Ante Pavelič že spuščen na svobodo in da bo iz Turina takoj odpotoval v Brazilijo, kjer se namerava trajno naseliti v mestu Bahia, kjer da bo z nekaterimi ustaši ustanovil posebno naselbino. Njegova priležnica Tuga, ki je pri marsejskem zločinu igrala vlogo kot plavolasa neznanka, se baje že nahaja v Bahiji. Paveličeva hčerka pa ostane v Evropi.
Prisilno delo v Bolgariji
Sofija, 20. maja b." Te dni bo nad 20.000 mla-deničev pozvanih, da nastopijo delo na raznih cestah, železniških objektih itd. Okoli 15.000 mla-deničev bo koncentriranih v področju Lile-Burga-sa, ostali pa bodo odpremljeni na delo v nekatere severne bolgarske kraj«.

SARGOV
Kdor si hoče ohraniti lepe zdrave zobe — uporablja redno f^/^^f) D D NT
DOMAČI IZDELEK
Arma veritatis
Sprehod po razstavi katoliškega tiska
Vatikan, 16. maja.
Orožje resnicel Pod tem geslom je bila 12. mala r Vatikanu slovesno odprta svetovna razstava katoliškega časopisja. »Slovenec« je že na drugem mestu poročal, da je sam sv. oče pred zastopniki 53 narodov iz 45 držav s pomembnim nagovorom odprl veliko razstavo, ki naj pokaže moč tega novodobnega orožja v boju za zmago krščanskih idej.
Odkrito povem, da se mi je zdel« misel, prirediti svetovno razstavo katoliškega časopisja, nekoliko drzna. Katoliški tisk je med ogromno množino iniiferentnega in katoličanstvu sovražnega tiska res v manjšini. To velja zlasti za časopisje. Ali bomo katoličani na tej razstavi mogli pokazati kaj takega, kar je treba pokazati na svetovni razstavi? Dalje tudi ni prav lahko delo prirediti rzstavo časopisja tako, da doseže potrebni zunanji efekt Lahko rečem, da so se moji dvomi že po prvem površnem ogledu, ki je bil namenjen za časnikarje, pokazali za neumestne. Razstava napravi na vsakogar mogočen vtis. Če bi človek na razstavi ne videl nič drugega kakor tisoče naslovov raznih katoliških listov v vseh mogočih jezikih in pisavah zemlje, ki migotajo pred tvojimi očmi, ko hodiš po 70 dvoranah razstave, bi bil že ta vtis nepozaben. Posebno pestrost in zanimivost nudijo obiskovalci razstavne dvorane posameznih držav. Organizatorji razstave so sicer določili splošne smernice, po katerih naj bi bili urejeni paviljoni posameznih narolnosti in držav, vendar pa je bila vsakomur dovoljena zadostna mera prostosti, tako da je lahko vsakdo priredil svoj oddelek po svojem okusu. Tako je skoro vsak oddelek na razstavi celota in zanimivost zase, ki gledalcu ne nudi le vpogleda v stanje kat. časopisja v dotični državi, ampak ga seznani tudi z njenimi drugimi zanimivostmi in lepotami.
Družina narodov
Posebno pozornost vzbuja na razstavi paviljon republike Poljske, ki je gotovo eden najlepših na razstavi Poljaki so znali na razstavi lepo združiti svojo slavno zgodovino in pomen kat. časopisja. Poljaki so razstavili tako neznansko množino časopisov, da se mora obiskovalec nehote vprašati, ali izhaja v tej državi sploh kak neka-toliški tisk. Češki paviljon je eleganten. S tem, ki so polne statistik, ga delajo bolj podobnega predavalnici na univerzi kakor razstavnemu prostoru. Vsi časopisi so tu razstavljeni v elegantnih napah. Avstrija je svoj oddelek naravnost bohotno opremila. Na prvi pogled je videti, da prireditelji niso fclfeli'nikakih finančnih težav. Isto oi skoro lahko rdkjl""tudi o naši sosedi Madjarski, ki je na razstavo natrpala toliko tvarine, da človek »zaradi samih dreves skoro gozda ne vidi«. Da so se postavili Francozi, zlasti s svojim malim tiskom. Nizozemci, Američani, Italijani itd., ni treba posebej omenjati. Vendar je mene in še marsikoga drugega najbolj presenetila mala državica Luksenp-bnrg, ki v skromnem paviljončku razstavlja svoj katoliški dnevnik »Luksemburger Wort« in poleg njega napis, da list izhaja za ozemlje s 300.000 prebivalci v 50.000 izvodih. Kako daleč smo še mi do takih številk in do takega razmerja.
In mi med njimi
Jugoslavija razstavlja v posebnem paviljonu, ki je okrog i0 m dolg in 6 metrov širok. Na eni strani so naši sosedje Madjari, na drugi strani pa je paviljon balkanskih držav. Naš oddelek je eden njpreprostejših na vsej razstavi. Menda smo mi edini, ki smo se držali navodil, kako naj bo razstava prirejena. Zato naš oddelek kljub svoji pre-
prostosti napravi na obiskovalca zelo ugoden vtis. Splošno mnenje je, da je naš paviljon »boljši izmed skupine srednjedobrih«. Eno steno našega paviljona pokriva velika karta Jugoslav z začrtanimi mejami kat. škofij. Sedež vsake škofije je naznačen s silhueto stolne cerkve in z narodnimi nošami dotične pokrajine. Na karti so tudi zaznamovani glavni listi in narisane palače glavnih kat. književnih podjetij. Ena stran paviljona je posvečena kat. hrvaškemu tisku. Središče tega dela je prekrasna slika sv. Hijeronima, delo akad. slikarja V. Kirina, ki je tudi organiziral našo razstavo. Drugi del paviljona je namenjen slovenskemu katoliškemu časopisju, ki je razdeljeno po škofijah. — Na raznih straneh so nameščene tabele, ki preprosto a nazorno kažejo razvoj kat. časopisja pri nas in njega razmerje do drugega časopisja. Poseben oddelek je določen za časopisje naših narodnih manjšin.
Prijetno je človeku pri srcu, ko zapazi slov. kat. časopise tudi izven domačega paviljona. Tako n. pr. v ameriškem oddelku »Glasilo K. S. K. Jednote«, v mladinskem oddelku »Kres, Vigred, Vrtec« itd. — v dijaškem in visokošolskem oddelku »Stražo v viharju« m »Mentor«, v misijonskih in redovniških oddelkih naše nabožne in misijonske liste. Marsičesa pa tudi pogrešamo: Koroškega Slovenca in Nedeljo so Avstrijci pozabili, Duhovno življenje pa Argentinci. — Posebno pa me je presenetilo, da so v paviljonu, ki je namenjen kat. univerzam in teol. fakultetam, prezrli Ljub-
ljano, njeno teološko fakulteto m njena znanstvena dela. Te nedostatke bo treba vsekakor popraviti. Skromnost je sicer lepa čednost, vendar pri takih prilikah ni na mestu.
Sv. oče in mi
Razstavo ogledujejo dnevno tisoči ljudi. Slovesne otvoritve se je udeležilo tudi skromno zastopstvo Hrvatov in Slovencev z nadškofom dr. Šaričem in vladiko dr. Njaradijem na čelu. Slovence sta zastopala ravnatelj Moh. družbe dr. Fr. Kotnik in urednik Jože Košiček. Jugoslovansko skupino je sv. oče sprejel dne 16. maja ob pol 12. v posebni avdijenci. Sveti oče, ki so ga ob prihodu Slovenci in Hrvati živahno pozdravili, je podal vsakomur roko, nato pa je imel tale nagovor:
»Naše srce je polno veselja, ker ste tudi vi prišli kot člani velike družine v dom skupnega Očeta, kateremu so vsi otroci vedno dobrodošli, posebno so mu pa dragi sinovi iz Hrvatske in Slovenije. Povdarjamo, da so nam posebno dragi in mili! Hrvate in Slovence poznamo vsled njihove velike vdanosti do Nas, kar so dokazali tudi s tem, da so prišli z željo videti svojega Očeta tudi pri tej priliki, ko je odprta Naša in vaša svetovna razstava kat. časopisja. Zelo smo veseli, da na tej razstavi med narodi kat. Cerkve sodelujejo tudi Hrvati in Slovenci in Ja se njihov oddelek na razstavi, ki smo jo otvorili, odlikuje po prijetni zunanjosti in kaže na intenzivno delo in na velike uspehe na polju kat. tiska in da zavzema med ostalimi narodi sveta dostojno, častno in odlično mesto. V znak veselja rid vsem tem in zlasti nad tem, da vas vidimo tu, podeljujemo iz srca svoj blagoslov ne le vara, ampak vsej vaši domovini, vašim družinam, staršem in otrokom in vsem onim, ki so vam posebno dragi in za katere želite naš blagoslov.«
Minister Cvetkovič se pod starodavno lipo na dvorišču kaznilnice v Begunjah vpisuje v knjigo častnih
gostov. Poleg ministra ban dr. Natlačen
Krošnjarji se ne dajo ugnati
V obrambo belokranjskih hrošnjarjev
Ljubljana, 20. maja.
Pretekli teden so se pri belokranjskih kroš-njarjih, ki imajo v Ljubljani svoja skladišča v Kolodvorski ulici in pri »Mikliču«, oglasili zastopniki mestne občine, združenja trgovcev, davčne uprave in mestnega dohodarstvenega urada ter so revnim belokranjskim fantom zapečatili vse zaloge blaga, češ da nimajo oblastvenega dovoljenja za prodajanje. Kasneje se je na magistratu izkazalo, da je
Nova cesta ob medenskem klancu
Ljubljana, 20. maja. le poldrugi mesec je od tega, odkar je zapela lopata ob znanem medenskem klancu, večnem strahu kolesarjev, voznikov in avtomobilistov. Nova cesta, ki je bila letos izlicitirana in katero sedaj gradi gradbeno podjetje inž. J. Dedek, gre malo naprej od vasi Medno nekoliko na desno navzdol, dočim se stara dviga še naprej ob gozdiču ter nato strmo pade v obliki črke S proti ozkemu, vsem znanemu mostiču, ki je dobrih sto korakov pred prelazom čez železniško progo v bližini medvodske postaje. Nova cesta pa bo šla v
Pogled na gradbena dela pri umiku medenskega klanca. Na levi vidimo odkopano pobočje, na desni pa leseni most, s katerega nasipajo delavci visoki nasip za cesto. Most gre tudi čez progo in tam, kjer je videti največ delavcev, se je zgodila v torek nesreča
enakomernem padcu vedno bolj proti železniški progi in šla z mostom čez njo ter potem padala naprej in se priključila stari cesti že v ravnini tik pred Medvodami.
Sedaj iela na cesti okrog sto delavcev, ki so se lotili ceste v odseku, ki bo zahteval največ dela, namreč v bližini nadvoza čez železnico. Cesta ho tu dvignjena tako, da bo cestni nasip visok 7 metrov, kar je za naše razmere in pri naših cestah nekaj res redkega. V bregu, ki visi proti železniški progi, sedaj odkopavajo deiavci položni »vet in ga uravnavajo. Velikanske so množine prsti in kamenja, ki jih je treba z griča odkopati in
prepeljati naprej ter nasuti v nasip. Za nasipanje nasipa služi poseben tir, ki je postavljen na dolgem mostišču, ki vodi čez progo. S tega mostišča vsipajo delavci kamenje in prst. Hkrati s temi deli odkopavajo na obeh straneh železniške proge svet, tako da se smer nove ceste že 'dobro odraža od zelenja travnikov.
Ker bo treba temelje ceste tlakovati s solidnim kamenjem, gradi podjetje sedaj tudi nasproti bodočemu nadvozu zasilen most čez Savo. Delavci zabijajo v savsko strugo pilote in jih vežejo v mostne opornike. Čez ta most bodo iz kamnoloma na levem bregu Save dovažali potrebno kamenje za tlakovanje ceste.
Nad železniško progo je zgrajen provizoričen lesen most, ki bo z neznatnimi spremembami služil kasneje tudi kot oder za zgraditev železobe-tonskega nadvoza. V par dnevih iobi podejtje posebno žabo, to je avtomatičen tolkač na motorni pogon, ki bo težak 500 kg. Ta tolkač bo zbijal nasipe, kar bo gotovo opravil mnogo hitreje in bolje kakor pa navadni leseni tolkači, kakršnih smo navajeni pri nas. Po prelazu čez železniško progo bo šla cesta tudi še čez potočka Siničica in Mlinščica pri žagi Šušteršič. V nekaj dnevih bodo že začeli betonirati prvi mostiček, med tem pa še čistijo v okolici svet, pri čemer dajo opravka zlasti velikanski štori požaganih dreves. Med temi štori je eden vprav velikanski in tehta najmanj 2000 kg. Lotili so se ga že z razstrelivi, pa se je uprl in samo malo razklal. Sedaj ga bodo ponovno razstreljevali, če pa to ne bo šlo, ga bodo s posebnimi dvigali spravili s pota.
Graditev je sedaj v polnem teku in v kratkem bo Jelalo na cesti okrog 150 ljudi, tako da bo šlo delo res hitro izpod rok. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da ceste ne bo mogoče takoj betonirati ali asfaltirati. Cesta bo morala najmanj leto dni biti izročena prometu taka, kakor bo zgrajena, samo zato, da se bodo nasipi pošteno uležali in stlačili, potem šele bo mogoče misliti na boljšo obdelavo cestišča. Isto podjetje bo tudi betoniralo cesto od Guncelj do Jeperce, zakar so opravljene že vse formalnosti in čaka le še na naročilo za začetek del. Kljub temu, da smo že v mesecu maju, naročilo še ni prišlo in vprašanje je, če modernizacija ceste Ljubljana—Kranj zaradi finančnih težkoč aii pa zaradi ne vemo česa letos še ne bo začeta, dočim se moJernizirajo in grade ceste v drugih delih države z vso vnemo.
ta nenadni obisk predstavnikov oblasti povzročila prijava nekega znanega gospoda ki je stori! to zgolj iz konkurenčnih razlogov. Belokranjci so se izkazali z vsemi potrebnimi uradnimi dovoljenji za krošnjarenje, kakor tudi s potrdili davčne oblasti, da v redu plačujejo vse določene davčne doprinose. Oblastva so jih seveda takoj izpustila, saj ni bilo nobenega vzroka, da bi jim prodajo prepovedala.
V zvezi s tem za belokranjske krošnjarje zelo neljubim dogodkom je »Slov. Narod« dne 15. t. m. objavil članek, v katerem je vse krošnjarje brez razlike obtožil protizakonitega prekupčevanja in prodajanja, kakor tudi razpečevanja slabega blaga z raznimi falzificiraniini tovarniškimi znamkami. V omenjenem članku niso bili izvzeti niti belokranjski krošnjarji, ki je zanje znano, da imajo za krošnjarenje posebna oblastvena dovoljenja in da vse dolžne davčne doprinose plačujejo celo za vse leto naprej.
Da bi se krošnjarjem iz siromašne Bele Krajine ne godila krivica in da bi jim pri njihovih odjemalcih ne bil po krivici odvzet kredit, objavljamo na njihovo prošnjo to pojasnilo in dostavljamo, da še nikoli nobenemu belokranjskemu krošnjariu ni hila dokazana kaka pregreha, niti ni bila proti komurkoli iz metliškega ali črnomaljskega okraja uvedena preiskava. Ako prihajajo v naše kraje tudi drugi, večinoma nemški in hrvatski krošnjarji, ter večkrat prodajajo blago pod raznimi sleparskimi pretvezami, zaradi tega še nikakor ne smemo sleparij obdolžiti poštenih Belokranjcev, ki po ljubljanski okolici in Sloveniji že leta in leta prodajajo razno blago in imajo
Slomškovi prazniki v Mariboru
Ureditev kapele nn Slomškovem cjrobn.
Prof. France Kralj ir nrvpravil ze obnovo
Slomškove kapele dva lepa osnutka, od katerih pn smo morali vseti tisiega, ki ie v danih razmerah mogoč. Kamela |r v vsakem oziru popravljena in urejena. No oltarni ostane žalostna Mnti božja, katero ie Slomšek v življenju tako zelo častil. Treba je bilo pa starostni kip v celoti popraviti in pozlatili, kar ic žc dokončal g Sojč, Kip. ki je 17 Slomškovih časov, ie čestit spomin na njegovo pobožnost.
V novi preslikani kapeli bodo strne do li'> m zavarovane z leseno oblogo, okna sc obnove z dvobarvnim steklom, poseben okra* kapele r>a bosta dve veliki sliki, ki bosta v posebnem okviru obešeni na steno in sicer predstavlja eno moške, ki prosijo Kristusa Kralja, druga pa žen-stvo, ki prosi Marijo Pomagaj za beatifikocijo Slomška. Zvončka za stolp sta tudi že gotova in bosta nosila imeni Anton in Martin.
Vsem dosedanjim darovalcem za kapelo se odbor iskreno zahvaljuje za dobrotljivost, tudi njih imena bo vpisal v posebno knjigo. Prosi pa še vsi tiste, ki so prejeli njegove prošnje, pa iz kateregakoli razloga dosedaj še niso mogli poslati svojega prispevka, da to čimprej storijo, ker je treba vsa našteta dela poravnati. Vsem pa, ki se z žrtvijo spomnijo Slomška, naj na njegovo prošnjo Bog poplačal
Slomškova družina v Mariboru.
Negotova usoda
pohorske železnice
Maribor, dne 20. maja.
Sinoči je bil v dvorani hotela »Novi svet«
občni zbor zadruge »Pohorska železnica«, ki ga je vodil predsednik zadruge g. Valjok. V svojem poročihi je opozarjal, da samo zaradi tega nimamo vzpenjače na Pohorje, ker manjka micija-tive in pa zanimanja. Ce bi hoteli železnico imeti, pa bi bila že stekla v enem letu. Četudi bi zadružniki morda izgubili svoj denar, ker bi bila železnica pasivna, vendar bila bi tu, pomenila bi velikanski korak naprej v izgraditvi našega tujskega prometa, za bodočnost in razvoj Pohorja bi pa bilo ogromnega pomena. V petih letih bi imeli na Pohorju mnogo hotelov, penzijonov vil itd., in mesto ter okolica bi imela od tega koristi Tako propadajo pri nas vsi načrti, ki bi nam prinesli denar in dvignili naš tujski promet. Ugo-lavljal je nadalje, da je veliko škodovala akciji za zgradbo železnice na Pohorje nenaklonienost bivše občinske uprave, dočim kaže sedanja veliko več razumevanja za tujskoprometne probleme. Tajnik Soršak je podal nato tajniško in blagajniško poročilo in sicer za poslovni dobi 1054 in 1935, ker lani občnega zbora ni bilo. Koncem leta 1935 je štela zadruga 3/9 članov z 234.000 vplačanimi deleži. V mestni hranilnici ima sedaj zadruga 24«.000 premoženja. Predsednik nadzornega odbora dr. Leveč je predlagal rozrešnico za obe poslovni dobi, ki so jo zborovalci sprejeli. Sprejeta ie bila tudi izprememba pravil in sicer v tem smislu, da bo zadruga v bodoče smela poslovati le s člani, zaradi česar bo sedaj uživala davčne olajšave. Prečrtano je bilo tudi revizijsko poročilo Zadružne zveze, ki ugotavlja redno poslovanje. Predsednik upravnega in predsednik nadzornega odbora sta hotela odložiti svoji funkciji, pa sta na prigovarjanje zbo-rovalcev potem obdržala funkciji šc naprej in prav tako tudi ostalo vodstvo. — Iz deloma zelo živahne debate je bilo videti, da je nadaljna usoda »Pohorske železnice« zelo negotova. Deleži so v Mestni hranilnici zamrznjeni, zaenkrat po tudi ni izgledov na kako posoiilo. Morda pa se bodo kdaj še našli interesenti, ki bodo pokazali zanimanje za stvar in bodo dali na razpolago potrebna sredstva.
Pri gihtu, sladkorni bolezni in zaprtju
poizkusite znamenito Rogaško mineralno vodo »Donat« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika!
Reg. pod br. 8369/36
vedno dosti odjemalcev, kar je za njihovo robo najboljše priporočilo. Ako bi prodajali slabo blago za drag denar, bi se že v enem letu onemogočili, a ravno dejstvo, da imajo oblastvena dovoljenja za krošnjarenje z blagom že leta in leta, dokazuje, da so bili pri svojih kupčijah vedno pošteni in da nikdar nikogar niso odškodovali ali mu podtaknili manjvredno blago. Napačno je torej pomešati jih z nepoštenimi krošnjarji, proti katerim bi belokranjski tudi sami radi nastopili in tako zaščitili svoj dolgoletni ugled pri ljudeh.
Protituberkulozni teden
Kaj pravijo vodje dispanzerjev
Dr. Valentin Vari. Maribor:
Naš dispanzer se lahko ponaša s to častjo, da je najstarejši dispanzer v Sloveniji. Protituberkulozna liga je ustanovila svoj am-bulatorij, ki je bil potem prevzet od države in posluje od novembra 1980 kot protituberkulozni dispanzer zdravstvenega doma v Mariboru.
Ljudstvo »e kaj rado poslužuje te ustanove. saj smo lansko leto dosegli 3559 pregledov ter smo med drugim izvršili 311 umetnih pneumothoraksov.
Maribor postaja vsako leto bolj industrijsko mesto, še posebno se razvija tekstilna industrija, ki kaže velik odstotek obolelosti zn tuberkulozo. Iz teb vidikov pogledano je obstoj našega dispanzerja od leta do leta bolj upravičen.
Dr. Pncelj. rodia dispanzerja t Kamniku:
Šele v letošnjem letu je bilo omogočeno ustvariti vse predpogoje za otvoritev dispanzerja. Medtem ko v drugih krajih poslujejo dispanzerji v zdravstvenih domovih, v bolnišnicah ali podobnih zavodih, pa pri nas v Kamniku vsega tega ni. Kupiti smo morali rflntgen, brez katerega si poslovanja dispanzerja niti misliti ne moremo, urediti prostore in še druge malenkosti, ki pa končno le zahtevajo veliko vsoto. S podporo protituberkulozne zveze, OUZD. z moralno podporo banske uprave, posebno pa okrajnega načelstva so bile vse | težave srečno premagane. Ljudstvo se je nove in j stitucije oklenilo takoj in prihaja v velikem šte-' vilu na pregled.
P R I D E!
KINO UNION!
Mojstrovina dunajske filmske produkcije!
MARIJA BASKIRCEVA
PRIDE! KINO UNION!
]
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 21. maia: Kristusov vnebohod. Feliks Kantalski, spoznavalec.
Petek, 22. maja: Emil (Milan): Margarita Ka-
•ijska-
Novi grobovi
-J- Na Jezerskem je umrla včeraj gospodična Marija Selnik, poštna upraviteljica v pokoju. Pogreb bo jutri ob tO dopoldne na Jezerskem. — Naj počiva v mirni Žalujočim ostalim naše iskreno
sožalje!
Osebne vesti
= Iz banovinske službe. Inž. Sergej Mozajsky,
banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti, je imenovan za ba-novinisk ega tehničnega pristava v VIII. pol. skup. na dosedanjem mestu. — Bogomir Plut, banovinski pomožni knjigovodja pri banski upravi v Ljubljani, je imenovan za banovinskega knjigovodjo v VIII. pol. skupini. — Jožef Senčar, banovineki geometer-dnevničar, je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika v IX. pol. skuip. pri komisiji za agrarne operacije. — Marjan Regally, banovinski geometer dnevničar, je imenovan za uradniškega pripravnika IX. pol. skup. pri komisiji za agrarne operacije.
"SSs'
Tudi v najbolj skrite
kotičke zobovja prodre izredno učinkovita pena
CIMEAN zobne kreme
al bum
—	Dekliški vzgojni zavod Marijanisče v Kra-njn sprejema za nastopno šolsko leto 1930 37 gimnazijske učenke od prvega do osmega razreda. Od drž. realne gimnazije v Kranju je oddaljen le nekaj minut. Sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke ter jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in sončno stanovanje z velikim vrtom, dobro in tečno hrano in vso drugo oskrbo. Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora in vzgajajo zaupano jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načelih. — Pojasnila daje vodstvo Marijanišča, Kranj.
—	Plače orožnikov. Ministrski svet je izmenjal •t 78 zakona o orožništvu in znaša plača poskusnih •rožnikov in orožnikov kadrovcev števši od 1. apri-6a t. 1. v prvem draginjskem razredu Din 1030, v drugem 895 in v tretjem 810 dinarjev.
—	Mestna hranilnica v Škofji Loki. Ker so trije člani dosedanje hranilnične uprave podali ostavko nn svoja mesta, je ban dravske banovino imenoval zavodu gerenta gosp. Debeljaka Franca, dosedanjega podravnatelja, obenem pa mn dodelil v sosvet gg. dr. Ivana Hubada, zdravnika, dr. Pokorni) Josipa, odvetnika, Kmetiča Alojzija, ravnatelja, Ogrina Antona, stavbenika, Tavčarja Jerneja,
—	Odhod ministra Cvetkoviča iz Slovenije.
V torek je minister za socialno politiko in narodno zdravje ter za pravosodje g. Dragiša Cvetkovič obiskal še Rogaško Slatino ter si ogledal tam vse zdravniške naprave. V Rogaški Slatini je minister Cvetkovič tudi prenočil, včeraj zjutraij pa se je poslovil iz Slovenije.
—	»Slovenčeva« vest o uradnem jeziku na mariborskem obmejnem kolodvoru ni bila povsem točna. Predvsem nima notranje ministrstvo z omenjeno naredbo, ki se tiče službenega jezika na mariborskem obmejnem kolodvoru, nobene zveze, točen pa tudi ni konec poročila, ki govori o občevanju z mednarodnim občinstvom. Pravilno je tako. da v občevanju z mednarodnim občinstvom seveda ne more biti izključena uporaba drugih jezikov in tudi ne nemščina, kar je razumljivo samo po sebi.
Vsakemu ni mogoče iti u kopališče,
vendar
more osah žrtvovati Din 100— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
—	Popoldanska pobožnost na šmarni gori
bo danes ob ugodnem vremenu ob 16: kratek nagovor ter pete litanije M. božje z blagoslovom. Ljudsko petje. Udeleženci iz Ljubljane dospo deloma z opoldanskim vlakom (postaja Medno), deloma pa z električno do Si. Vida.
—	Prosvetni praznik priredi 21. junija agilno prosvetno društvo v Šmartnem pri Kranju. Ta dan bo slovesna blagoslovitev nove društvene zastave, katero bo blagoslovil predsednik ljubljanske Prosvetne zveze g. dr. F. K. Lukman. Vsa sosednja društva naj s svojimi zastavami ta dan pohite v Šmartno pri Kranju in pozdravijo novi društveni prapor. Slovesnost ee vrši po naslednjem sporedu: v nedeljo 21. junija ob 8 se zbero narodne noše pred šmartinskim prosvetnim domom, odkoder se ob pol 9 razvije sprevod po Stražišču. Ob 9 bo slovesna sv. maša, nato slavnostni govor in blagoslovitev zastave. Po sv. maši bo na prostranem vrtu šmartinskega doma nastopil slavnostni govornik dr. Šmajd, odvetnik iz Radovljice. Ob tej priliki se bodo tudi zabijali spominski žeblji v drog zastave. Popoldne ob 14.30 bodo pete litanije v župni cerkvi, nato pa na vrtu šmartinskega doma prosvetna prireditev s pevskimi točkami, z dramatičnimi prizori in s simboličnimi vajami. Pri slovesnosti sodeluje godba. Društva, k se nameravajo v večjem številu udeležiti slovesnosti in žele, da se jim preskrbi kosilo, se morajo javiti do 10. jun.
Lepe spomenike
po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo
Kunovar Franjo - Lpibljana
'	Zahtevajte
klobučarja, in šušteršiča Ivana, kamnoseka, vsi it Škofje Loke. Novo imenovani gerent je prevzel posle od stare hranilnične uprave v torek 19. t. m.
—	Druga žrtev obmejuega tihotapstva konj.
Kakor smo že poročali, je v ponedeljek zjutraj italijanska obmejna straža streljala na skupino tihotapcev konj, ki so se vračali domov v Ix>ž. Tik pred našo mejo je bil v glavo zadet od krogle Andrejačev Tone z Gorenjega jezera. Ta je bil mrtev. Drugi, 19 letni posestnikov sin France Pe-rušek iz Poidcerkve, zadet v trebuh, je bil prepeljan v bolnišnico. Tu je včeraj zjutraj podlegel poškodbi. V prosekturi bolnišnice se je na odredbo državnega tožilstva izvršila včeraj popoldne sodna obdukcija, Pogreb nesrečne žrtve tihotapstva bo danee popoldne. Sorodniki so bili obveščeni o smrti.
Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo j Franz-Josef-ove grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. j^l. ton. S. br. "U474/35
—	V industrializaciji naših vasi vidijo mnogi jugoslovanski ekonomi rešitev iz težke sodobne krize. S stroji zvišajmo domačo produkcijo, izvle cimo iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolnimo! čas, ki ga bomo pridobili pri delu s stroji, bomo izkoristili za racionalnejšo obdelavo naših polj in njiv. Svoje domače
! potrebe in še več, celo potrebe sosednih industrijskih držav, bomo mogli uspešneje kriti z lastnimi pridelki. Morda niti ne slutite, gospodarji lepih naših kmetij, koliko truda in dela, stroškov in čas si lahko prihranite s primernimi 6troji. ki so vam na ogled na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija. Ko boste spoznali njihovo korist in kako poceni so v primeri z uslugama, ki vam jih nudijo, se gotovo n« boste tudi vi po-mišljali z njimi olajšati svojega težkega stanja.
—	Vestnik Prosvetne zveze prinaša v 4. številki sliko in spominski nekrolog pokojnemu prosvetnemu delavcu Luka Smolnikarju. Drugi članek Cerkev in šport je posebno aktualen za sedanjo dobo in bo služil društvom kot tvarina za predavanja. Članek je pomemben govor, ki ga je imel zagrebški pomožni nadškof dr. Alojzij Stepinac 28. aprila t. 1. v Zagrebu, ko je blagoslovil novo tenis igrišče. Pripravimo se na Slomškove praznike, je naslov tretjemu članku, ki prinaša tudi podroben program in vabilo, namenjeno zlasti narodnim nošam. Mnoga društva ne poznajo zakona od zaščite avtorskega prava in katere igre in prireditve so podvržene avtorskim tantijemam, zato bo ta članek dobro služil društvenim delavcem.
i Naslednji članek je posvečen 401etniei katol. de-i lavske prosvete na Jesenicah. Ljudskim knjižni-j cam bo silno koristil zadnji članek, kjer dobijo vse I novitete za mladinske oddelke in slovenske oddelke. Tako Vestnik že 15. leto podaja smernice prosvetnim društvom in navodila. Celoletna naročnina znaša 15 Din.
—	Za junijsko pobožnost na čast Srcu Jezusovemu priporočamo vrtnice za leto 1936: Sveta maša, dar Srca Jezusovega. Spisal pater Bogomil M. Remec D. J. Liturgično-ascetična razlaga cele sv. maše v vseh njenih delih, obredih in molitvah. 30 poglavij za 30 dni v juniju. Knjiga obsega 160 strani, ima dvobarvno naslovno risbo, stane 16 Din in se dobi pri založniku: »Glasniku Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega 9 ter v knjigarnah.
—	V »Službenem listu« kraljevske ban. uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljena »Uredba o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrtov«, dalje »Pravilnik o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, »Odredba o postavitvi komisije za izpite elektrotehnikov« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za objjine Dragatuš, Lendava, Liutomer-okolica, Martjanci, Orešje, Pucon-ci, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Ilj v Slov. goricah in Šmartno ob Paki«.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za praznik presvelega Rešnjega Telesa in osmino naslednje skladbe: Ekel I. M. A.: Pridite molimo! 12 evharističnih pesmi za mešani zbor, part. Din 24.—, glas. a Din 5.—; K i m o vec dr. Fr.: Odgovori pri procesiji za praznik presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor, cena Din 1.—; Kimovec dr. Fr.: Oče naš, 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor, part. Din 20.—, glas. & Din 6.—; Kimovec dr. Fr.: Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor, part. Din 24—, glas. a Din 8.—; Kimovec dr. Fr.: V zakramentu vse sladkosti, part. Din 20.—, glas. JI Din 6.—; Mav Al.: Blažena jutra, 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor, Din 12.— ; Mav Al.: Ave Jezus! '11 evharističnih pesmi za mešani zbor, Din 6.—; Mihelčič Al.: Kristusu Kralju 1 6 obhajilnih pesmi za mešani zbor, Din 0.—.
—	Tujci, ki pridejo k nam, se čudijo tudi izredni lepoti zob naših ljudi. Saj ni čuda, ker velika večina Slovencev neguje zobe s CIMEAN zobno kremo.
—	Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrij«. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: Strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Napredni naši mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugodili še najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave, bodo prirejene letos tudi še sledeče specielne razstave: »Sodobna gospodinja«, v zvezi z modno revijo, »Gostinska«, ki naj služi napredku našega turizma, »Avtomobilska«, katera naj v cilju razvoja motorizacije v n^ši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev, prikazali, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Enkraten vstop na velesejmske prostore bo stal 8 Din, grupe bodo imele znižano vstopnino. Velesejmske legitimacije po ceni 25 Din bodo omogočale 20 posetov, in sicer 10 na razstavišče, 10 na veselični prostor, kjer bo bogato poskrbljeno za najraznovrstnejšo zabavo: veHkomestmi variete. kamor ie vstap brez-
plačen, ples, tobogan, vrtiljaki, dobro vino in jelo itd. Posetniki velesejma bodo uživali na železnici in na zračnih linijah 50 odstotni popust od normalne vozne cene, na parobrodih »razred za razred« in popust na tramvaju. Poset na vlesejem lahko izkoristite za ogled Ljubljane in njene lepe okolice.
—	Sveče za prvo sv. obhajilo in procesije,
nagrobne svečke vseh vrst, dušice za večno luč ima stalno na zalogi trgovina devocijonalij Sliligoj Anton na sv. Petra cesti št. 2 (v bližini frančiškanske cerkve).
—	Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30. maja do 1. junija. Informacije in prijave v iz-letni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«.
—	Uporabljajte za svoja usta ln zobe samo SISTOM pasto saveza stomatoloških društev.
—	Napoved za jutri. Lahko je prerokovati: Boleče noge so zaradi pomladanskega vremena še bolj občutljive, otekle in kurja očesa bole. Na mah pa bodo bolečine minile, ako kopljete noge v soli sv. Roka. Na milijone kisikovih mehurčkov odvzame bolečine, noge so kot prerojene.
—	Tatvina kolesa. V nedeljo 17. t. m. je bila gasilska veselica v Podgori v Poljanski dolini. Veselice se je udeležilo mnogo občinstva in tudi kolesarjev. Nekomu je bilo ukradeno moško kolo znamke »Puch« št. 602, Br. reg. 68166, črno lakirano, v več krajih z oluščeno glazuro, z malo zvitimi vilicami in balanco, brez gornjega dela zvonca ter z naloniljenim prednjim blatnikom. Kolo je bilo ukradeno okrog 7 zvečer ter je ob tem času neki bolj mlad človek dirjal ž njim 6kozi vas. Vozil je težko, kot so ga ljudje videli, ker je bila zvita balanca. Dotičnik ima več poznanih znakov ter ee naproša, da kolo nemudoma vrne v Gorenji vasi št. 30. To je zdaj v kratkem že drugi primer tatvine kolesa.
—	Izjava. Ker je po pojasnilu gospe Birsove dispanzer v Trbovljah ugotovil pri njenem možu g. J. Birsi pljučno jetiko, izjavlja podpisani, da ne dvomi o njegovi bolezni. Sava, 18. V. 1936. — Hr. Širaj, Sava 6.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef greučice«.
—	Romanje na Trsat in izlet na čarobni otok Rab o binkoštih. Cene: iz Ljubljane 160 Din; iz Zid. mosta (Štajerci) 135 Din, iz Brežic 120 Din, iz Zagreba in Kariovca 110 Din; za dijake, vajence in otroke do 14. leta 120 Din iz Ljubljane, 110 Din iz Zid. mosta, iz Brežic 100 Din, iz Zagreba in Kariovca 90 Din. Proste in režijske vozovnice: za izkaznico 50 Din. — Posebni vlak iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb—Karlovec (po isti progi nazaj); do posebnega vlaka polovična voznina. Ne odlašajte s plačili I Pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Binkoštni avtobusni izleti Plitvice-Senj 425 din, Koroška 405 din, Benetke-Padova 725 dinarjev. V cenah je všteta prehrana in prenočišče. Informacije in prijave pri Putniku v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in 6l. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno avežost.
Ljubliana
© Na pogrebu inž. Skubica je načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Podgornik zastopal g. bana, ker je bil ta službeno zadržan zaradi prihoda ministra Cvetkoviča v Slovenijo.
O Križanska moška in mladeniška kongre-gacija ima v nedeljo 24. maja na praznik Marije Pomočnice svoj prvi glavni družbeni praznik. — Proslavi ga s cerkvenim opravilom zjutraj in zvečer ob 6. — Popoldne pred cerkvenim shodom ob 5 sestanek družbenikov v pevski sobi, kjer bo razgovor o družbinskem celodnevnem božje-potnem izletu ter volitev predstojništva. — Cerkvene slovesnosti na Rakovniku se udeleži družba po deputaciji z zastavo.
0 Promenadni koncert. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani priredi danes od 16.20 do 18 promenadni koncert na letnem gledališču v Tivoliju. Spored bo izvajala vojaška godba 40. p. p. Triglavskega pod vodstvom kapelnika Z. Zivano-viča. Spored koncerta: Čerin: Slovenski smo fantje; Bosch: Bogovi v izgnanstvu, uvertura; Voj-novič: Naše sevdalinke; Brodil: Srbsko-ciganske pesmi, potpuri; Parma: Zlatorog; Cerar: Od Urala do Triglava; Zeller: Valček po motivih iz op. »Der Obersteigner«; Dolinar-Bemard: Mlada pota, venček; Binicki: Na Drinu, koračnica. V slučaju slabega vremena bo koncert v studiu Radio-oddajne postaje.
SveCe med, lecf, ntcdenfake
za birmo dobite v največji izbiri v medičarni in svečami
„Plehan" ust. leta 1864 ia$t. j. KrbavCll
St. Petra cesta 59
Prevzeti smo tudi zalogo od znane ave-carne DOLENC lz Wolfove ul. Spre|emaJo se naročila, - Prodaja na veliko ln malo.
0 Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev filovenije, podružnica v Ljubljani, bo imelo svoj redni občni zbor jutri, v petek, ob 8 uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Vse članstvo je toplo vabljeno.
© Zahvala. Povodom proslave 25 letnice mojega pevovodstva pri pevskem društvu Ljubljanski Zvon sem prejel veliko število pismenih čestitk, za katere se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Za izraze priznanja za moje skromno delo se vsem, ki so se me spomnili, najiskrenejše zahvaljujem. Predvsem Ljubljanskemu' Zvonu za častno članstvo in zlat znak, Hubadovi župi JPZ in njenemu častnemu predsedniku g. dr. A. Šviglju ter vsem včlanjenim" društvom za poklonjeno krasno diplomo, ljubljanskim pevskim zborom za poklo-njene vence in šopke, idrijskim rojakom za originalno diplomo, prijateljem in prijateljicam za rdeče rože in mnogoštevilnemu občinstvu, ki je posetilo moj koncert. Prav posebno zahvalo dol-gujem vsem, ki so na koncertu blagohotno in požrtvovalno sodelovali: novim in starini pevcem in pevkam Ljubljanskega Zvona, vzornemu malemu moškemu zboru, ki ga je vadil br. Dore Matul, vrlim članom ODGM, solistom gdč. Dolenčevi, Bi-tenčevi, Pelanovi, Vidičevi ter g. Premelču in odličnim spremljevalcem g. H. Svetelu (klavir) in g. Rupniku (harmonij). Vsem izrekam najpri-srčnejšo zahvalo.	Zorko Prelovec.
© Kino Kodeljevo. Danes ob 3, 5, in pol 9 po znižani vstopnini »S 27 kliče na pomoč« (Geor-ge 0'Brien), jutri »TI si moje sonce« (Rihard Tau-bor) in »Triumf ljubezni« (Janet Uaynor).
0 Za nov tržni red. Znano je, da v Ljubljani sploh še nimamo pravega tržnega reda. Novi tržni inšpektor vet. svet. Riegler se trudi, da bi napravil na trgu vsaj malo reda in discipline, ki je nujno potrebna. To se mu je v veliki meri in v kratkem času že dosedaj posrečilo, toda le zato ker so prodajalci, pa tudi kupovalci, pokazali veliko uvidevnost. Na trgu in v vseh ljubljanskih prodajalnah je disciplina vzdrževana tako rekoč prostovoljno, vprašanje pa je, kako dolgo bo to trajalo. Ze leta in leta stremi mestna občina za solidnim tržnim redom, ki bo trajno omogočil red. Zadeva je važna, ker gre za prehrano vsega prebivalstva mesta in za koristi prodajalcev. Nova občinska uprava si je nadela nalogo, da to vprašanje čimprej reši. Tržni odsek se je že na več sejah posvetoval o tem in pretresal različne predloge. Na eni prihodnjih občinskih sej bo občinski svet dokončno sklepal o novem tržnem redu, tako da bo vprašanje vendar enkrat rešeno.
O Nove uniforme pogrebnih uslužbencev. Znano je, da gospodarstvo mestnega pogrebnega zavoda pod prejšnjo občinsko upravo ni bilo ravno najbolj vzorno ter je sedaj v teku temeljita preiskava, h katere rezultatom se bomo ob priliki še vrnili. Pod sedanjo občinsko upravo se je sploh prvič zgodilo, da mestna občina stavlja kot pogoj, da imajo izključno prednost pri vseh delih, ki jih je mogoče opraviti doma, le domači obrtniki. Tako je na primer prej pogrebni zavod naročal paradne obleke pogrebnih uslužbencev v tujini, navadno na Dunaju, etikete pa na Češkem v Prostejevem. Naročila takih oblek so bila zvezana s potovanjem, z dijetami in podobnim. Sedaj pa je mestni pogrebni zavod naročil obleke doma in domači obrtniki so se izvrstno izkazali. Dve znani ugledni ljubljanski krojaški tvrdki sta izdelali 15 novih gala oblek, ki so se popolnoma posrečile. Prvič so te obleke mnogo bolj solidno izdelane, kakor dunajske, imajo na primer oblečene gumbe, medtem, ko so imele prejšnje navadne pločevinaste, kar je kazilo žalno občutje, drugič pa so te uniforme tudi mnogo cenejše. Omenimo samo, da je recimo porta veljala v Prostejevem 20 din, v Ljubljani pa velja 4 din. Res je, da je samo majhen primer, toda je značilen za to, kako so včasih gospodarili v mestni občini in kako gospodari sedanja uprava, ki je prevzela tako težko dediščino od prejšnje.
0 V Waldherrjevo palačo pridejo nradi. V
Waldherrjevi palači v Beethovnovi ulici je bila III. državna gimnazija, dokler ni bila ukinjena. Mestna občina je v tej palači nastanila nato meščansko šolo, katero obiskuje pretežno mladina iz severnega dela Ljubljane, to je iz Bežigrada. Sedaj, ko bo na jesen bežigrajska šola dovršena, se bo poleg bežigrajske osnovne šole naselila v njej tudi ta meščanska šola. Javna tajnost je, da je Ljubljana z osnovnimi šolami saturirana ter je v marsikaterem razredu samo po 10 do 15 učencev. Mestni župan dr. Adlešič je sedaj odredil, naj se izvrši pravilna porazdelitev učencev, da bo ljubljansko šolstvo lažje dihalo. Tudi učiteljev je v Ljubljani več kot dovolj, sicer je pa redno 20 do 30 učiteljev na »bolovanju«, kakor se to pravi v uradnem jeziku. Ideal vsakega učitelja je namrej mesto v Ljubljani, kar je razumljivo, vendar pa zaradi pritiska učiteljstva na Ljubljano ne gre, da bi imeli tako majhne razrede. V Waldherrjevi palači pa namerava mestna občina namestiti razne svoje urade, ki se sedaj stiskajo na magistratu in v drugih mestnih poslopjih.
© Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Vsled prireditve velesejma bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo veleseJMbkih paviljonov proti pivovarni Union od 25. maja do 13. junija zaprt
© Odlaganje odpadkov prepovedano. Prebivalci odlagajo ob nabrežjih in na brežinah reke Ljubljanice smeti, papir in druge odpadke. Mestno poglavarstvo opozarja vse prizadete, da je odlaganje katerihkoli odpadkov na javnem svetu prepovedano in da bodo prizadeti strogo kaznovani. Posestniki, skrbite za red in snago tudi ob rekah in potokih!
© Kollmannov gradič pod Rožnikom. L. 1932 je umrl trgovec Robert Kollman, ki je velik del svojega premoženja zapustil v dobrodelne namene. Gradič pod Rožnikom z vsem parkom ter gospodarskimi poslopji je volil kot ustanovo za tibožne slepce iz dravske banovine in za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev. Posestvo m gradič je treba prodati, izkupilo pa plodonosno naložiti. V smislu zakona o ustanovah in tzdv. pravilnika, je treba vse nepremičnine prodati na javni dražbi. Dokler pa prodaje ne odobri minister za prosveto, je oddati v gradu prostorne gospodarske prostore, obstoječe iz 2 garaž s prostorom za delavnico, hleva za govedo in 2 konja, sobe za hlapca, prostora za mrvo, cvetličnjaka z dvojno stekleno streho in kurilno napravo ter 2 skladiščnih prostorov po 120 kvadratnih metrov. Vse tozadevne informacije kot tudi podatke glede obsežnosti in cenilne vrednosti vsega posestva daje gospodarski urad mestnega poglavarstva v Ljubljani soba štev. 24.
© Naprava mitniških hišic. Interesenti se opozarjajo na ponovni razpis del za napravo mitniških hiš v »Službenem listu dravske banovine« z dne 20. maja t. L, str. 242,
© K nesreči pri gradnji ceste v Mednem. Po najnovejših informacijah so poškodbe delavcev Janeza Špenka in Jerneja Škrlja samo lahkega značaja in bosta v par dneh zapustila bolnišnico. Lovrenc Sleme pa ima notranje poškodbe, ki pa po izjavi zdravnikov niso težjega značaja, predvsem pa nima noben delavec zlomljene noge ali roke, kakor se je prvi hip mislilo.
© Založen trg. Zaradi praznika je bil včeraj trg bogato založen z vsemi dobrotami. Mnoge stvari so se pocenile. Zaradi večjega dovoza so bile črešnje po 10 din kg. Grah po 4 din in celo po
3	din. Nova pesa 8 din, prej 10 din. Novi krompir
4	do 5 din. Trogirski stročji fižol, ki je bil pred tednom zelo drag, je bil včeraj 10 din kg. Glavna solata 6 din kg.
© Obilo skuš na trgn. Včeraj je bilo naprodaj izredno mnogo skuš, ki so bile po 10 din kg, ko se drugače prodajajo po 28 din. Te dni je bil na Gor. Jadranu okoli Sušaka velik in obilen lov. Na noč so ribiči nalovili do 10.000 kg skuš. V Ljubljano je bilo pripeljanih do 2000 kg skuš.
0 Opozorilo! Obveščamo cenj. gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 20 v Radion poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, katere so cez dan zaposlene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo jutri zvečer ob 20 v Radion poslovalnico.
0 Električna kuhalna plošča (reSa) motit v vsako hiso. Kako se kuha na njej, vidijo gospodinje jutri v petek ob 16 popoldne na Bregu 8. Vstop prost.
Rakek
.. , .Danes ob 8. zvečer bodo v Ljudskem domu Iiubljanski visokošolci uprizorili družinsko dramo »Keka«. Ko prihajajo med nas, jc njihov namen ta, da nas seznanijo z načrtom graditve Jegliče-vega akademskega doma. Zato pridimo v velikem številu.
Kraj Vnebohoda na Otjski gori
Krni, od koder ie Krislus zapustil zemljo, se nahaja na srednjem vrhu gore Oljke, 812 m visoko nad Sredozemskim morjem, a samo 60 m nad jeruzalemskim templjem. Oljka se dviga vzhodno za Jeruzalemom m zakriva pokrajine ob Jordanu, ki ležijo na oni strani, ler Mrtvo morje. Na gori Oljki so se odigravali najpomembnejši dogodki iz. Kristusovega življenja: obudilev Lazarja od smrti v Betaniji, odhod iz Betfage na zmagoslavni pohod v Jeruzalem na Cvetno nedeljo, govor o zadnjih dnevih Jeruzalema in o poslednji sodbi, smrtni boj in aretacija Kristusa v Gctse-meni ter končno Kristusov vnebohod.
O vnebohodu govori bolj natančno evangelist Luka, ki tudi natančno pove, kako daleč iz Jeruzalema je kraj vnebohoda: Krislus ie odpeljal svoje učence, tako piše evangelist, proti Betaniji lako daleč, kakor jc-v sobotah dovoljeno hoditi (približno 2 Um), pripomba, ki se natančno sklada 7. razdaljo kraja Kristusovega vnebohoda, kakor ga označujejo dandanes, od jeruzalemskih vrat. Drugi evangelisti molčiio o kraju vnebohoda.
Tudi ustmeno izročilo je vedno zatrjevalo, da je bil Kristusov vnebohod na gori Oliki tam, kjer se danes dviga majhna mohamedanska mošeja, ki sc imenuje Vnebohodna mošeja. listno izročilo tudi pripoveduje, da je zelo pobožna in bogata gospa 7. imenom Pomenija takoj po vnebohodu iflradila na tem mestu malo svetišče, ki pa se ie pozneje porušilo. Drugi zopet pripovedujejo, da se je na tem kraju dvigala krščanska bazilika, ki da jo je postavila sv. Helena. Sv. Pavlin Nolanski pripoveduje, da so svoje dni hoteli pokriti ta sveti kraj 7. mramornatimi ploščami, toda niso mogli. Nadalje so se šc dolga stoletja, tako piše isti svetnik, v prahu poznali odtisi Jezusovih nog. Tudi Sulpicius Severus piše o isti stvari in pristavlja, da sledovi niso hoteli izginiti, čeravno so romarji odnašali PTah in zemljo.
Prvotno svetišče (bazilika") je bilo osmero-koino in jc bilo ravno tolikšno, kolikor obsega danes prostor okrog mošeje. Sredina poslopja ni
nosila strehe, s čemer bi bila simbolično o7na-čena pot, po kateri se ie Odrešcnik dvignil proti nebu. Prvotno svetišče so Pcrziici podrli. Obnovljeno je bilo v sedmem stoletju, nato zopet porušeno od kalifa Hakcma in ic ostalo tako, dokler ga niso zopet zgradili križarji, ki so ga obdali s irdnjavskim obzidjem. Svetišče takrat sploh ni imelo nobene strehe. V sredini svetišča ie bil manjši ograjen prostor, kjer jc bil kamen, s katerega sc jc Zveličar dvignil proti nebu. Turki so svetišče še enkrat razdrli leta 118'/ tako, da od njega ni ostalo nič drugega, kakor samo osrednja ograjica, ki pa so jo zazidali okrog in okrog z močnim zidom ter tako ustanovili majhno moha-medansko molilnico, ki ie bila večkrat popravljena in spremenjena. Sedaj ima romanski slog in io sestavljajo stebrički iz belega mramoria — 8 i po številu — ki nosiio 8 mramornatih bokov, na j katerih leži koničasta kupola. Notranjščina ic sko-i raj prazna. Na tleli leži še kamnita plošča, na kateri sc poznajo neki sledovi, ki naj bi bili odtisi Odrešenikovih nog .
Okrog in okrog tega malega svetišča, ki nc meri v premeru več ko 4 metre, sc razprostira dvorišče, obdano od visokega zidu. Ob zidu so kamniti podstavki, na katerih se danes bereio sv. mase v raznih krščanskih obredih. Tudi v mo-šeji sami se berejo od časa do časa sv. maše. Na dvorišču se naslanja tudi vitek minaret, s katerega imaš krasen razgled do Bctlchcma, do moabitskega gorovja z goro Nebo, kjer je Mojzes umrl in do gorovja Efraim. Tudi Ccdronska dolina se odpira v vsej svoji zapuščenosti. Mo-hamedanec ic čuvai mošeje in minareta. Brezbrižno pušča slehernega na minaret, toda ko se vračajo, mu nobeden nc uide in vsak mora položiti v njegovo mehko roko 1 pijifstcr.
Tudi razgled na sveto mesto jc prekrasen in nikomur nc bo žal, če bo sstopil na goro Oliko, položil Turku pijaster v roke in stopil na minaret, od koder bo smel občudovati vse kraje, kjer jc živci in deloval naš Odrcšeriik.
Prve slike so prišle v Evropo kazat, kakšna je sedaj Addis Abeba.
Trdo živl\en\e belih žensk v arktiku
Število belih žensk na skrajnem severu Kanade, kjer so prvotno živeli samo Eskimi in pozneje tudi Indijanci, raste od leta do leta. Policaji na konjih, lovci na kožuharje (traparjil in protestantski misijonarji jemljejo zdaj svoje žene na daljni sever. Blizu polarnega kroga se bore tudi katoliški misijonarji, bolničarke in cclo nuine. Te bele ženske doživljajo take dogodivščine, ki jih večina ljudi pozna samo iz knjig ali domišljije.
Ena teh pionirskih žensk jc
sestra Valerien
fz skoraj dvesto let starega reda Sivih nun. Svoie doživljaje jc pripovedovala v ottawski sirotišnici, ki jo vzdržujejo te sestre. — Tam uči bele otroke, dočim je prej učila male indijanske v severnem CVntariu.
Kdor je videl sestro Valerien, bi ji nc prisodil dogodivščin, ki jih je pripovedovala v slabi angleščini, a izibomi francoščini. Prav nič se ji ne vidi, da je zmožna prenašati trdo borbo krutega severa. Ona je poosebljena milina, ljubeznivost in vljudnost.
Pred kratkim sc je vrnila iz Albanva blizu Hudsonibavskega zaliva, kjer je samo postaja za kožuhovino Hudsoaibayske družbe. Tam živi nekaj Indijcev, nekaj priložnostnih trgovcev s kožuhovino, traparjev in misijonarjev. Pet sester-redovnic oskrbuje ^šolski pouk.
lani so sestre dokončale svoje misijonske hiše, da bi živele malo boli po človeško; na severu žive
samo v šotorih ali kolibah.
Misijonarji in Indijanci so jim pomagali pri stavbi. (Tam delajo po večini lesene hiše, ki jih omc-čejo z. malto, ker ta v severnem mrazu takoj razpoka in odpade). Moški so postavili samo stene in streho, sestre so pa napravile pohištvo in so skrbele za lo, da bi v hiši mogle prebivati. Ko so baš vse zgotovile in sc hotele vseliti v novi dom, sc jc zgodila nesreča. Neko noč jih jc zbudil pasji lajež, ki nikakor ni hotel umolkniti. Možje so begali sem in tja, budili speče in kričali. Tudi redovnicc, vedno pripravljene na kakšno neprijetno presenečenje, ki tam gori ni- nič redkega, so vstale. Na hribu, kjer so si postavile novo hišo,
so švigali plameni do neba.
Nfih novi dom, delo treh trdih let, jim jc pogorel do tal.
Sestra Valerien ie mnogo potovala po severnih vodah taikra, ko vode še niso bile urejene, in ko je prešibek čoln, v kalerem se jc vozila z drugo seslru in morda šc s kakšnim duhovnikom in več Indijanci, neslo po divjih, na-
raslih rekah, ki so sc igrale z njim kakor z orehovo lupino in ga ponovno skorai prevrnile.
Takrat v Albairyju še ni bilo krav.
Krava je na severu redkost.
V treh toplih mesecih namreč ne more zrasti dovolj trave, pasti sc tudi ne morejo veliko, ko ic devet mesecev vse pod snegom. Šele pred nekaj poletji so jih v čolnu nekaj pripeljali. Prci niso ne rcdovnicc, nc duhovniki, nc Indijanci niti pokusili svežega mleka. Uživali so kondenzirano mleko, a šc tega zelo malo. Tudi drugo hrano, ki jo v civiliziranih krajih jemo svežo, dobivajo v pločevinastih konzervnih posodah. Zdaj pa imajo mleko iri časih narede cclo sirovo maslo.
Časih imajo tudi zelenjavo, krompir, repo, korenje. A le malokdaj, zakaj skoraj vedno se zgodi, da to, kar ic v tistem ostrem podnebju boječe vzklilo in kčir ie obetal mali, zelenjudrii vrt, čez noč uniči slana ali mrzel dež. Pa tudi rodovitne zemlje ni veliko v tistih krajih. —
Je Perilu
všeč!
"i
Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo n da vedno lepo
belo.
bi ellete
in za namakanje Ženska Hvala
Vlak skozi zemljo
Negušev lambur ustreljen. Tale abesinski orjak, ki je vodil abesinsko vojaško godbo, je bil visok cela 2.30 metra. Ko so Italijani zasedli Addis Aiiebo. so prijeii tudi tega oriaka ter ga usireliii, češ. da ic vohunil in plenil.
Neki italijanski raziskovalec, Guido 1'crri, ki jc predaval po Italiji, poziva človeštvo, naj sc pripravi na to, da bo imelo
predor skozi sredino zemlje!
Stari raziskovalci so bili mnenja, da jc iedro naše zemlje tekoče in da je skorja okrog zcnilic le nckai tisoč metrov debela. To naziranie ic pa žc zdavnaj ovrženo, odkar se jc posrečilo znanstveno proučiti licc naše lune. Dandanašnji je vsakemu otroku znano, da plimo in oseko povzroča luna, ker privlači zemljo nase. Ce bi bila vsebina zcmlic zares tekoč ogenj, tedaj bi morala privlačnost lune vplivati tudi na to tekočino. Lunin vpliv bi bil /c zdavnaj razdrl pozemsko skorio, venomer bi morali biti potresi, če bi bilo pod nami zares morje ognja in lave. Misel, da ie sredi zemlje vse tekoče je modernemu znanstveniku smešna
iz česa sestoji jedro naše zemlje?
Na to vprašanje moremo odgovoriti samo / negativne strani. Iz raztopljivih snovi nc. Italijanski pisatelj Guido Perri ic vzkliknil: Učenjaki vsega sveta — združite se! Začnite preiskovati skrivnosti, ki so pod vami! Predvsem izračunajte, kakšen jc pritisk, ki ga iriorcio gmote v jedru zemlje prestajati. Ko bo to pojasnjeno, naj dobijo besedo tehniki bodočnosti. Zakaj,
listi čas, ko sc bomo z vlakom peljali skozi
zemljo, ni več daleč;«
Splošno velja, da je zemlia no vsakih 33 m v globino za eno stopinio bolj gorka. V nekaterih rudnikih delaio že rudarji v globini 800 metrov. Ze tu jc življenje kar neznosno, čeprav imajo stroje za dovajanje zraka. Kakšna temperatura pa ie v globini deset tisoč metrov in več? Tega si skoraj nc moremo misliti. Toda italijanski pisatelj upa, da sc bo znanost kmalu zavedala svoje naloge in bo odstranila vse težkoče in bo nato praktikom dala besedo.
Gtiido 1'crri ima takšen načrt žc kar storjen v žepu, načrt,
kako bi zgradili predor skozi zemljo. Brez dvoma bo lo orjaško delo. Vsi narodi vsega sveta bodo morali prispevati z vsemi delavskimi in strojnimi pripomočki. Ce bi bila končana začetna dela, torej, da bi bila izvrtana votlina do pet tisoč metrov, bi doživeli presenečenje. Razlika temperature med površino in notranjosti zemlje bi zadoščala, da bi odslei vse stroje sama poganjala. V ogromnih ceveh bi bila napeljana voda v notranjost, ki bi se zaradi vročine spremenila v paro in ta para bi imela toliko sile, da bi prekašala vse druge sile na svetu.
Italijanski raziskovalec pa seveda prizna, da bi bile velike težave glede na snov, l<i bi naj bil predor obdan z. nio. Tu naj se izkaže znanost. Iznajdc nai azbestu slično gradivo, ki mu tudi peklenske temperature ne bi škodile. Stene predora bi bile več sto metrov debele, da bi prenesle tisto vročino in varovale predor pred njo.
Oba hodnika predora bi morala bili široka
pet do šest kilometrov.
Kar nekje v Evropi m mogoče na Japonskem bi bila vhoda v predor. Blizu središča zemlje bi se zažila. A v sredi zcmlic bi morala biti šc zmeraj toliko prostora, da bi sc mogel kretati železniški vagon.
Silno važno jc vprašanje o prezračenju in ohlajanju. V azbestne prcdorovc stene bi vzidali orjaške hladilnike, da se stene zaradi velikanske vročine nc bi pokvarile. Neizmerno veliki prc-zračcvalci bi morali dovajati kar orkane mrzlega zraka v notranjost predora.
Vse bi bilo podobno orjaški cevi-ledcnici,
ki bi grozila, da sc vsak hip razpoči, če za nekaj minut ne bi prišlo dovoli mrzlega zraka v predor.
Pomisliti bo treba na vlak, ki bi moral biti na poseben način narejen
Na zunaj bi sličil vlak zračni raketi.
Oddelki v vagonih bodo neprodušno /oprti. Pri-aravc /.a umetno dihanje bodo poskrbele, rla sc
potniki med vožnjo nc bi zadušili. Tudi vlak b« bil i/ nezgorljive tvarinc. Hladilne naprave bodo skrbele za omilicnje vročine. Vlak bo vozil s seboj velil<c množine stisnjenega zraka. Ko lx>sta dve tretjini voznic prestam, bi hitel vlak dalie na pogon stisnjenega zraka. Sicer nc bi imel ta vlak nikakršnih motoriev ali lokomotiv. Ko bi dal po-stajninačelnik znamenje za odhod, bi vlakovcvdjn pritisnil na vzvod. Tedaj bi pa vlak zdrknil v globino ...
Vozil bi po jeklenih tračnicah, kjer ne bi mogel skočiti s tira. Vlak, ki bi qa gnalo težišče nizdol samo od sebe, bi kaj naglo šinil z besno naglico. Od melra do metra bi se tn brzina večala. Slednjič bi bila br/ina kar 9547 m na sekundo!
To se pravi: na uro 34.365 kilometrov!
Izvensvctovni vlaki bodočnosti, trdi italijanski r>i-satelj, bi vozili z brzino 35.000 kilometrov nn uro!
Ta brzina zadošča, da ie premagana mrtva točka v središču zemlje. Vlak, ki ga bo poganjala bliskovita brzina, bo na drugi strani šinil navzgor. Polagoma bo brzina pojenjala. Ko bo dosegel vlak neko določeno točko, bodo tračnice zavile v poseben, prav ozek jeklen predor, čigar vrata se bodo koj neprodušno zaprla, čim bo vlak notri. Vlakovodja bo z vzvodom odprl posode s stisnjenim zrakom. Zaradi pritiska tega zraka bo raketni vlak na drugi strani zemlje šinil navzgor. Pripomniti jc, da bo to gonilno snov potreboval vlak samo v zadnji tretjini voznic, za-kai za prvi dve tretjini bo imel vlak svojo lastne silo, ki ga teži k tlom in ki nc bo stala niti beliča.
Vsa vožnja od tega do drugega konca zcmlic bi trajala čudovito malo časa.
Cez dva in štirideset minut bi sc vlak že
prikazal na drugem koncu zemlje!
Seveda bi bilo treba šc posebej poskrbeli za to, da bi sc sedeži polnikov na mrtvi točki v središču zemlje obrnili za 180 stopinj, sicer bi potniki prispeli na drugi konce zemlje narobe, da bi imeli glave spodai, noge pa zgoraj. A tudi na to podrobnost ic mislil italijanski pisatelj, ki sploh meni, da je gradnja tekega predora in vož-nia takega vlaka prava otroška igrača.
Guido Fcrri ic zaključil svoje predavanje z zatrdilom, da bi sc s takim predorom začela z.Ia-ln doba na svetu. Imeli bi Pcrpctuum mobile, vse sile iz središča zcmlic — in česa bi si mogli še želeti? Vsa zemlia bi bila opremljena potom turbin iz predora z električnim lokom.
Ena sama orjaška elektrarna bi skrbela, dn
človeku ne bi bilo treba prav nič delati.
To bi bilo veselje, vstopili v vlak in biti čez 42 minut na drugem koncu zcmlic!
Ali pn je sploh mogoče zgraditi tak vlak?
Toliko bi smeli to žc verieti, kolikor verjamemo, da bo kdai mogoče priti s stratosferno raketo iz Evrope v Ameriko ali z zemlje na luno.
11 ®<D loti:
V torek 23 maja 1876.
Izvirni dopisi.
Iz Košane, 21. maia. V četrtek 19. t. m. ie nastal v Stari Sušici ogeni ob pol 12. tiri dopoludne in je v kratkem vpepelil trem posestnikom gospodarska poslopja. Čast vrlim gasilccm, Idcri so s silo ogeni ustavili, da ni pniel sosednih slamnatih streh. Se neobhodno potrebnih mačkov ni skoraj nikjer, in kadar gori, l<liče vse po tem orodju, pa — zasloni. Ali bodo mar ljudje goreče tramc z golo roko raz streli trgali? Politični vradi, ki vse preštefnajo in ločili reči iščejo, o Merili sc lim le saniari, naj bi raj tu svoj nos imeli in vsako lete vsaj enkrat pregledali, jeli so občinske stvari \ redu ali ne?
Pridobivajte novih naročnikov!
O maturah in njih predsednikih
Bliža se čas, ko bodo zopet stotine mladih ljudi stopale pred zeleno mizo, da opravijo »malo« ali veliko« maturo. Bližajo se dnevi skrbi zanje in njihove starše, dnevi napornega dela za ravnatelje in profesorje srednjih šol, pa tudi dnevi -izdatkov za državno blagajno. Na te zadnje so mislili slovenski profesorji, ko so na svojem sta-novskem zboru preteklo nedeljo sprejel, tudi sledečo resolucijo: »Za napredovanje profesorjev naj bi se uporabil denar za nagrade ministrskih odposlancev, ki naj bi letos ne prišli k maturam.«
Vsekakor ni razveseljivo, da morajo profesorji šele iskati in učni upravi nasvetovah pota, po katerih bi prišli do svojih zakonitih pravic. V srednješolski stroki ni višjih položajev ni dnevnic in komisij (še odgovornosti polno vodstvo ekskurzije je fa profesorja samo nov izdatek); še bo, kot v sodni službi je torej tu opravičeno avtomatsko napredovanje, toda kljub vsem izpolnjenim pogojem izgubljajo profesorji mesece in leta s^ čakanjem na višjo skupino. Da bl pa zasilni izhod, ki ža predlagajo, imel za naše srednje šolstvo slabe posledice, tega se profesorji očividno ne boje in poznavalci razmer jim bodo radi pritrdili.
Skoro obenem s to resolucijo je prišel aprilski zvezek Prof. Glasnika, kjer priobčuje A. Krasov-ski iz Vranja zelo zanimiv članek »Još o tečajnim ispitima«. Ker te strokovne revije baje niti profesorji veliko ne berejo, predmet pa mora zanimati vso kulturno javnost, se mi zdi umestno, opozoriti na avtorjeve aktualne misli o maturi, ne da bi se povsem strinjal z njim. Predvsem se ne strinjam s tem da vidi v morebitni slabi oceni pri maturi neko nelogičnost, češ, saj je kandidat prej iz istega predmeta izdelal, torej prej ni bil pravilno ocenjen? Avtor z mnogimi starši in učenci vreJ pozablja, da se zahteva pri maturi neka, več kot je pensum posameznih razredov in tudi osmega razreda. Zahteva se namreč hkratno obvladanje večje množine učnega gradiva, po večini gradiva iz cele gimnazije, in to harmonično spojeno znanje naj zna učenec razumno uporabliati ter v ustni in pismeni obliki zanesljivo podajati. Iako približno je označen v uradnih Pravilih smoter mature in s tem naj kandidat pokaže, da je zrel za visokšolske študije. Jasno je, da tem zahtevam ne bo kos vsak učenec, čeprav je morda prej obvladal vsako lekcijo sproti ali kvečjemu tvarino enega polletja; za marsikaterega učenca so te zahteve višjega tečajnega izpita pač pretežke m ravno te hoče izpit izločiti od znanstvenega študija in jih napotiti v praktične poklice. V to svrho naj bi matura seveda preizkušala v prvi vrsti umstve-ne zmožnosti in formalno izobrazbo, ne pa množino materialnega znanja, ki se ga more končno vsak »naguliti«. Ravno v tem oziru smo pri nas zelo reakcionarni; kajti tri petine naše mature zavzema zgodovina, bodisi narodna, občna ali pa literarna zgodovina. Najbolj važna nam je torej kopica dejstev, letnic, imen, naslovov itd. Razen pri matematiki (latinščine ni več) bi se mogla formalna izobrazba bolj uveljaviti še pri živem jeziku; tu so pa zopet zahteve zelo malenkostne, saj povprečen abiturient niti francoske niti nemške znanstvene knjige ne more uporabljati.
Matura, ki naj bi odbirala kandidate za visokošolski študij in bila pogoj za vstop na univerzo, je pa še iz drugih razlogov ostala gola teorija. V praksi je namreč tako, da zahtevajo danes maturo za vsako strokovno šolo in vsako službo, tako sta matura in gimnazija postali eno iti isto. Opravičeno pravi torej avtor, da maturo danes skoro vsak napravi,, če le ne izgubi potrpljenja. Če je ne napravi prvo, jo pa drugo ali tretje leto; dvomljivo je le, če je tačas postal — bolj zrel. »Z ozirom na to, da je glavni cilj mature izbiranje kandidatov za univerzitetne študije, nastaja vprašanje: ali je ta način izbiranja primeren in ali se državi splačajo ogromni stroški za ministrske odposlance, da bi kot končni uspeh na teh izpitih odpadla eden ali dva procenta kandidatov?« Ker se zaradi tega čisto gotovo ne izplačajo, se vprašuje avtor dalje, ali so ministrski odposlanci potrebni, da nadzirajo delo in uspehe profesorjev in ali ne bi tega bolje opravili direktorji ali ba-novinski inšpektorji. Vsak, ki pozna ustroj in delo srednjh šol in je imel neprijetno dolžnost, sedeti pri maturah, bo temu pritrdil. Kaj pa vidi ministrski odposlanec? Navadno pride prve dni junija, ko se šola ravno končuje. Samo še par dni potika je; tvarina mora biti takrat že obdelana, profesorji izprašujejo, izpopolnjujejo neštete rubrike statističnih preglednic, zraven se vrše pa privatni izpiti, ki spravijo celo šolo v nered. Pravega dela med šolskim letom tak nadzornik sploh ne vidi in tudi če bi ga videl, ni vsak opravičen o njem soditi Srednja $ola, kot šola sploh, je svojevrsten organizem; zato ima n, pr. visokošolski profesor, ki ni nikoli na srednji šoli učil in jo je sam pred 20 ali 30 leti zapustil (pa bistveno drugačno, kot je današnji!) težko stališče, zlasti še, če njegova stroka nima s srednješolskimi predmeti dosti zveze. Zdi se mi nekako tako, kot bi minister pravde poslal profesorje juridične fakultete nadzirat okrajna načelstva ali sodišča, in vendar so vsi iuristi vsa štiri leta na univerzi isto stroko študirali, dočim se na filozofski fakulteti začne specializacija že s prvim semestrom, S pedagogiko, ki naj bi bila skupna vez učiteljem različnih Bto-penj in strok, se pa na univerzi navadno bavi le tisti, ki jo predava. Stara resnica je tudi, »magis magnos clericos non esse magis magnos magistros« ali po domače: največji učenjak ni vselej največji učitelj.
Iz vseh teh razlogov, pa tudi zaradi nepozna-nja današnje, po nepotrebnem komplicirane srednješolske administracije, je ministrski odposlanec navadno navezan na direktorja, ki nosi slej ko prej glavno skrb in odgovornost. Ministrski odposlanec mu lahko delo samo še oteži, če je n. pr. preveč dostopen prošnjam in solzam ter začne spreminjati pravilno dane ocene, kot se jc baje že zgodilo. Zato bi imela srednja šola veliko več koristi od stalnih banovinskih nadzornikov, katerih število bi odgovarjalo glavnim skupinam srednješolskih predmetov. Ti nadzorniki bi morali biti le po strokovnih vidikih izbrani šolniki z daljšo prakso in priznano znanstveno in pedagoško kvalifikacijo; tudi naj bi ne bili v prvi vrsti birokrati, kot so tisti, ki prihajajo iz ministrstev, ampak pedagogi, v ved-nem stiku s šolo in zlasti mlajšimi učitelji, ki danes kljub vsem »vzornim predavanjem« pogrešajo pedagoških pobud.
Taki nadzorniki bi bili tudi najbolj upravičeni predsedovati maturitetnim komisijam, v kolikor ne bi tega posla prepustili direktorjem samim, ki bi si eventualno zavode zamenjali. Kajti, če je matura faktično danes svoj pravi smisel, t. j. odbiranje kandidatov za univerzo, izgubila in postala samo nekak zaključni srednješolski izpit, potem tudi iz tega ozira sodelovanje visokošolskih profesorjev pri njej ni potrebno. Vsa stvar bi se lahko izvršila »manj svečano, manj bučno, a ceneje in v manj nervozni komisiji dveh ali treh strokovnih učiteljev za vsak predmet«, pravi v
___— ■--------A I«'-oc/\,-.l-, An ta emfll.rtmA
uuiciljcueiii wnt*rhu ™ l.ituv • ■«».,
tak zaključni izpit za potreben. Današnje mature
pa po njegovem mnenju svojega cilja ne dosegajo. Zaradi »blažjih« ali »lažjih« gimnazij, zaradi razlik med »strogimi« in »dobrimi izasianiki« in še zaradi marsičesa so zrelostna izpričevala zelo različne vrednosti in ne nudijo univerzi nikake garancije za kvaliteto njenega naraščaja. Zato prihaja avtor do zaključka, naj bi si vsaka fakulteta svoj naraščaj sama po svojih potrebah odbirala. Na iakulteti naj bi se vršil v okviru srednješolskega učnega načrta sprejemni izpit, pri katerem bi se lahko uveljavili strokovni vidiki in morda še drugi v smislu modernih poklicnih posvetovalnic. Tehnična fakulteta bi n. pr. zahtevala več matematike in risanja, medicinska več fizike in prirodofrisja, kot. n. pr. juridična ali teološka; ti dve bi morda polagali več važnosti na latinščino. Bolj težavna bi bila seveda zadeva na filozofski fakulteti; morda bi se dal pa tu vsaj od učiteljskega poklica kdo koj na začetku odvrniti,
namesto da sebi in šoli v nesrečo spozna šele za katedrom, da ni za učitelja rojen. Analogno naj bi tudi strokovne šole izbirale svoje kandidate, ki pridejo iz nižje gimnazije, kjer bi ostal nižji tečajni izpit le še kot pogoj za prestop v V. razred, sicer pa naj bi tudi odpadel, — »Povsod naj bi se izvedel isti princip: kdor kandidate sprejme, naj jih tudi pregleda in prekontrolira ter vzame toliko, kolikor jih potrebuje. 7, odpravo višjega tečajnega izpita bi se odprla mladini pot na vse strani, če pa želi kdo pred kakim vhodom postaviti zatvor-nice proti navalu gimnazijskih absolventov, potem bi to najlažje in najmoderneje izvršili gospodarji tega vhoda sami. Odpravo višjega tečajnega izpita bi torej pozdravili učenci, učitelji, univerze in — državna blagajna.«
Tako končuje A. Krasovski svoja razmišljanja, ki jim ni odrekati zdravega jedra, čeprav bi se dalo o marsičem debatirati. Pred vsem je avtor prezrl, da je vprašanje mature in šolstva sploh danes, žal, v prvi vrsti vprašanje — kruha in zato bolj vprašanje gospodarske kot prosvetne politike!
Foto-umetnost vseh kontinentov
Bilanca II. mednarodne fotografske razstave v Ljubljani
Ljubljana, 20. maja.
Po dveh letih nam je delavni Foto-klub Ljubljana priredili II. mednarodno razstavo umetniške fotografije in s tem dokazal, da je eden najbolj uspešnih klubov, kar se tiče uveljavljanja slovenskega imena m naših sposobnosti v tujini. Saj ne smemo pozabiti, da je izdal medtem z velikimi žrtvami odličen Zbornik slovenske fotografije in se udeležil mnogih mednarodnih razstav v inozemstvu, kjer je slovenska fotografija našla vedno lepo priznanje.
V sicer skromno, a okusno urejenem Jakopičevem paviljonu je nad 300 izbranih del skušalo pokazati razvoj fotografske umetnosti v vseh delih sveta. Prvi vtis, ki ga napravlja razstava v primeri s prvo, je ta, da smo napredovali, kar se tiče izbire slik, Izbira je bila vsekakor strožja in stališče izbirne žirije je najbrž podprlo še pomanjkanje prostora; vendar upamo, da bo to merilo ostalo tudi v bodočnosti. Ne moremo pa prezreti, da je kljub na II. internacionalki do skrajnosti dovršenih inozemskih del manj, kakor jih je bilo na prvi, čeprav se je prijavilo več avtorjev. Deloma bo vzrok v tem, da razstavljamo v času, ko je tudi drugod po svetu nekai važnih fotografskih razstav, deloma pa v tem, da se udelcženci, ki se oglase pri prvi razstavi, če dobe nagrade, iz strahu, da jih ne bi dobili, ne udeleže, in drugi, ki so prvič odšli brez nagrad, iz užaljenosti ne ogla • več. Glavni razlog pa je brez dvoma v tem, .la smo se šele pred kratkim začeli uveljavljati v svetu, ki nas zato ne pozna in ne ceni dovolj. Naše razstave še nimajo tradicije in na zunaj tudi še ne tistega ugleda, kot ga zaslužijo, Čim bolj bo pa inozemstvo spoznavalo z razstavljanjem naših del v tujini tišino slovenske umetniške fotografije, tem bolj bo priznavalo forum ljubljanskih internacional in se jih udeleževalo v čim večjem številu in s tem boljšimi deli. Ta edina pot ostane Foto-klubu Ljubljana, če hoče uspešno tekmovati s tradicijami, bogatimi sredstvi in lepimi nagradami inozemskih mednarodnih razstav in ustvariti ljubljanskim internacionalkam v svetu tak ugled, kakor ga uživajo najodličnejše in največje mednarodne razstave v tujini.
Skoraj vsa razstavljena dela zaslužijo svoje mesto v razstavi, one redke fotografije pa, ki bi še lahko izostale, pa imajo tudi svoj pomen za tiste, ki jih ne precenjujejo. Pri tem ne mislimo le to, da bi se morali učiti iz njih, kako ne smemo delati, pač pa naj nam služijo v informacijo, kako različni narodi na razne načine rešujejo fotografske probleme in naloge, v čem so mojstri, v čem pa ne. Kvalitativno oceno del je v glavnem izvršila že žirija, kar ni bilo lahko. Saj je treba pri tem upoštevati zamisel in tehnično izvedbo fotografije. Vprav tehnične izvedbe pa ni mogoče ocenjevati po istem kopitu, ko med seboj tekmujejo navadne povečave z najrazličnejšimi prepiski. Te plemenite tehnike dovoljujejo marsikaj, česar amater s približno enakim trudom ob navadni povečavi ne more doseči. In končno nastane še vprašanje, kako daleč smemo iti v popravkih. Obveljalo bo pač načelo, da sme popravek ostati lz popravilo tehničnih napak, ne sme pa spremeniti bistva slike in iz nje napraviti laž. Vsekakor moremo le priporočati, da bodoče razstave ločijo povečave od plemenitejših tehnik, s čemer bo omogočena pravilnejša presoja in dosežen tudi večji poučni efekt za naše amaterje, katerim naj bi bila vsaka taka razstava najboljša šola.
Razgled po predstavnikih narodnosti ne da prave slike o stanju fotografske umetnosti pri tujih narodih in to tem manj, ker nekaj poedincev nikakor ne more reprezentirati sposobnost' celo-kupnosti.
Žirija je edino zlato kolajno podelila zastopniku Egipta Milcovichu Georgesu, ki nas je. v resnici presneti!. Ne glede nato, da po imenu sklepajoč imamo prav, če sodimo, da izhaja po rodu iz naših krajev, je zlato kolajno zasluž!l po vsej pravici. Sedem srebrnih kolajn je žirija podelila Belgijcu Missonneu. Avstralcu Athol Smithu, Američanu Shrerresu, Madjaru Vadasu, Zvezi češkoslovaških klubov, chicaškemu Camera Clubu in
Cizlju Vladu iz Zagreba. Razdeljenih je bilo nadalje še 13 bronastih kolajn, pri čemer se nc smemo ustrašiti, da je slovenska fotografika odšla brez nagrade. Za to je namreč lep razlog. Slovenski razstavljalci so glede na to, da je ta razstava mednarodna in namenjena najprej udeležencem iz tujine, odstopili od vsake nagrade, kljub
temu, da jim moramo priznati, da so vposlali dela, ki so po svoji vrednosti nadpovprečna. Mirno lahko trdimo, da bi marsikaj inozemskih slik ob naših po pravici še zletelo iz razstave, in je morda edina slaba stran naše fotografije ta, da je premalo svojska
Med našimi razstavljalci moramo vsekakor omeniti nekatere, ki so tudi v pogledu svojstveno-sti slovenske fotografije našli pravo pot. Tako moremo smatrati za vzor fotografije slovenske pokrajine Korničev »Sv. Jakob« (145) in kot svojstveno planinsko fotografijo Smolejevo »Igro valov« (197), Pav tako je izredno lepa Krašovčeva »Ljubljana« (150), dočim se je z nove in presenetljive strani pokazal Skerlep (162). Nekaj novega je tudi sicer tako obrabljeni motiv »Breze« (189), ki jo je Pivk posrečeno rešil. Vprav na kitajsko umetnost pa spominja Eggertovo »Jutro v jeseai« (164). Če bi hoteli biti pravični, bi morali naštevati vse ostale naše razstavljalce, saj to prav tako zaslužijo.
Upamo, da so se naši amaterji vsaj nekaj naučili ob tej razstavi, tako da bo ta razstava pokazala tudi skromnejšim amaterjem pot v lep>šo panogo fotografije in da bo počasi zrastel pri nas iz malega številca priznanih amaterjev velik kader fotografov, ki bodo lahko povsod po svetu želi priznanja za svoje delo. Tistim, ki so zamudili ogledati si to razstavo, povemo, da bo v četrtek ob 6. še radijska reportaža, ki jo bo prenašala ljubljanska radijska postaja iz paviljona, pri čemer bo poleg opisov in karakteristik rečeno tudi marsikatero principielno vprašanje. Zadnji dan razstave bo prihodnjo nedeljo in upamo, da bo ob zaključku vrgla razstava prirediteljem poleg moralnega tudi toliko gmotnega uspeha, da bodo brez skrbi mogli misliti na tretjo internacionalko čez dve leti.	H. J.
Pismo z južne zemlje
Buenos Aires, koncem aprtla.
Tak hrušč in trušč vsak dan od polnoči do pdlnoči! Ne zaspi zvečer, ne zbudi se zjutraj. Nobenega počitka ne pozna. Človek se seveda tudi temu kmalu prtuči, pa vendar si zaželiš tudi kako minuto, da pobegneš temu direndaju.
Zato mi je kaj prav prišlo povabilo rojaka g. Kraševca, ki ga Slovenci poznamo po spretnem peresu vsi, posebno po tem, kar nam je napisal o Slovencih v Argentini v zadnji mohorski koledar. Pa je bil že tudi davno prej jx> svojem peresu znan slovenski javnosti pod imenom Dalibor.
Eden izmed ne mnogih »slovenskih konkvi-stadorjev« v Južni Ameriki je on, ki je v nekaj desetletjih svojega bivanja tu že marsikaj doživel in tudi vso deželo premeril navzdol in počez in še vedno ve marsikaj zanimivega, čeprav je že mnogo napisal.
Sedaj si je skromno uredil svoje življenje v Llavallolu, kakih 20 km vstran od buenosajreških meja. Tjakaj tor^j sem se nameril oni dan.
Ej, glava, glava! tako sem se udaril, kot oni župan v igri »Moč uniforme«. Kaj mi pomaga, če imam napisan točen naslov doma na mizi! V glavi ga ni, v žejni tudi ne! Pa sem si rekel V>o jioljansko: »Bo Že kikok, še zmeraj je bel tok, de je bel kok!« Časa za povratek, potem ko sem ugotovil, da nimam s seboj naslova, je bilo premalo. Bo že torej, kakor bo. Če drugega ne, nazaj bom že znal.
Iz neštetih vozil in babilonske zmede številk na tramvajih, avtobusih in kolektivih (manjši avtobusi) sem kmalu našel tistega, ki je nosil primerno znamenje. Toda, kako naprej! Vse, kar sem vedel, je bilo ime mesteca!
Kmalu sem spletel razgovor v vozu. Kam da grem. Na obisk! Torej ne v samostan! Ne, na obisk k prijatelju. Medtem sem našel v žepu notes in iskal, če je morda tam kak koristen podatek. Nič. Pa me je vprašal sobesednik: koga da grem obiskat! Prej je |>a seveda radovedno gledal v nio.ie čiričare in je vprašal, če poznam gospoda ^Krasovik*. Kiiialu se mi je posvetilo, da to ni nič drugega ko Krašovec v argentinskih ustih. Kmalu sva ugotovila, da je razbral to ime iz mojega notesa. In še to, da ga dobro poznal Na, pa imam pred seboj kar nenadno njegovega prijatelja! Pa spet ni vedel njegovega naslova! Nič zato. V La-nu8u, ki je važno vmesno križišče, bova že zvedela kaj več.
Tako najde človek povsod prijazne obraze in znane ljudi. Ne zlej>a kje so tako uslužni, kakor so ljudje tukaj, Kar more, ti napravi na uslugo.
Avtobus je hitel naprej. Čez reko in dalje. Mislil sem si. Sedaj je mesto za nami. Še dolgo ne. Kes je konec Buenosajresa, pa si že v Avella-uedi, ki je dolga, dolga in široka -»vas«, kjer je ludi marsikatero slovensko bitje. Posebno Prek-murci so se naselili tam okrog. Tako velemesto vse dalje širi svoje roke, grabi ven v polje in močvirje in zida in zida, da bo še več in več nezadovoljnih in nesrečnih človeških bitij nagnetenih na en kup.
Kar naprej in še dalje sama hiša pri hiši, tovarne in ropotarnice in direndaj. V Lanusu se je moj znanec potrudil, da bi mi dobil točen naslov g. Kraševca. Ni mu uspelo vse. Nekaj koristnih podatkov mi je pa le nabral. Če ga drugače ne bom mogel najti, bom šel na pošto, tako sem se namenil in stopil, da si zn zajtrk kupim grozd. Po 30 centavov (4 Din) k"g prodajajo sijajnega muškatelca, ki iina jagode kot -sbiser iz čaber, okus jia tak, da bi se zanj obliznil vsak. Tako grozdje mora dati imenitno vino! In bi ga takega
Delavska povest iz dispanzerja
Delavstvo ima bolniško zavarovanje, ki je v pogledu zdravljenja »etike moderno usmerjeno in ne štedi 7. denarjem v te namene. Vkliub vsem tem prizadevanjem se nahajamo še daleč od onega stanja, v prvi vrsti radi naše splošne revščine — ki bi bilo zadovoljivo ter je tudi za delavce, zavarovane pri OUZD, obolenje na ieliki začetek najhujšega trpl:enia. - Poslušajte to-le žalostno povest:
Kmalu po otvoritvi dispanzerja februarja 1934 sc zglasi 30-letni gozdni delavec majhne, čokate postave, prav zdravega izgleda. Dobro jc vedel, kako je z njim, nič novega mu nisem povedal. Pirat mn ie ravno listo pomlad umiral za jetiko. Povprašam ga, kakn misli glrdr sanatorija. Izjavi, da na tn ni niti mislili, ker njegov zaslužek začnr spomladi, ko se začne sekanje na Pokljuki. Ima zrno in tri otroke, kdo jih bo živel, če leži nn v zdravilišču. Mogoče na zimo, ko prestane delo in zaslužek. - firat mu je umrl še pred nastopom poletja.
V jeseni, ko preneha gozdno delo, se zopet pokaže v dispanzerju, vidno zadovoljen s samim seboj. Ves čas je lahko delal, celo kašelj ga ni preveč mučil. Rekel jc, da sc požvižga na vse hrvaške snnntonie, dokler more na Pokljuko. Prišla je zima, zasneženi gozd in svetovna kriza ni dajala zaslužka. Začne pomanjkanr. — Ko sc zopet oglasi v dispanzerju, ie vidno upadel. Njegov zdravnik mu pojnaflA do kruhn nn tn način, da spregleda črko zakona in ga zapiše med bol-
nike in mu s tem omogoči dobivanje hranarine. Spomladi gre poln upanja na delo v Črni gozd.
Toda sedaj začne z njim iti pospešeno navzdol. Ze mu nagaja dihanje pri hoji navkreber, vendar šr lahko dela. Tovariši mu pni delu prizanašajo in rnu dajo v roke samo obsekavanje. • Žaga je že pretežka . . Ko zvečer leže, ga muči kašelj dolgo v noč. Ob eni zjutraj ga isti kašelj zopet prebudi in mu ne da spati skoro cele ure. Kakor hitro zaspi, se ves oznoji. Cim ne dela — ob nedeljah — takoj bolje spi, se ne znoji in manj kašlja. Gotovo ima vsak večer vročino, toda on ne ve zanjo. Vendar mu je pogum upadel, pogled se je potemnil.
V jeseni, ko se vrne s Pokljuke, me prosi i sam za sanatorii. Storil sem napačno, da sem na ' to pristal. Ko sc je vrnil, oziroma pobegnil iz sanatorija, je bil duševno strt. Sedaj je popolnoma točno vedri, kako je z njim, ne da bi mu kdo povedni, je sprevidel sam
Na zadnjem pregledu lani novembra meseca mi te povedal z vso jasnostjo in ravnodušnostjo, ki bi me skoraj zavedla do solz občudovanja, da je z njim pri kraju in da bo šel za bratom. Dokler se pa to ne zgodi, me prosi zo priporočilo, da hi ga postavil zopel med bolne člane OllZD radi priznanja hronorine. Vse so mu storili, toda kaj bo, ko bo konec s hranarino?
Svoje poti še ni prehodil, trpljenja šc ni konec. Njegovo junaško srce z zadnjim naporom opravlja zvesto službo. Iz postelje, ki je nc more več zapustiti, gleda skozi malo okence gorjnn-skr bnite na Črni qozd in na svoie tri nrhoalien-čke, ki se veselo igrajo okoli njega. Dr. T. F.
tudi imeli, če bi ne bilo fabrikatov in pa ogromnih razdalj, ki dajo obilo prilike za »popravljanje«. V Montani 500 km daleč je takega grozdja po pol dinarja, kolikor ga hočeš. Lepe hruške in jabolka so pa po 1 Din kos. Pa tudi dražje!
Potem sem navezal pot naprej z drugim vozom. Še kakih 10 km. Toda doklej? Mesto sem res vedel. A kje naj izstopim? Edino, kar mi je ostalo v glavi, je bila št. 300 na neki ulici. Pa sva študirala s sprevodnikom in se zedinila na neko ime. Kar bo, bo! Brzelo je naprej, še vedno med samimi hišami. Tako daleč kot od Ljubljane do Škofje Loke je še skoraj strnjeno mesto. Potem šele se je začelo odpirati in je počasi rastla dežela z živino na paši in s samotnimi hišami, ki bi bile očesu prijeten spomin domovine s svojo zeleno, z drevjem zasajeno okolico, če bi ne bilo vse tja do kraja in Bog ve še kam naprej ena sama neskončna ravnina, ki ne pozna ne dolinice ne brda.
In bili smo na mestu. Da me bo čakal, je sporočil g. Kraševec. če je mož točen, ga ne bo. Pet minut sem prišel prezgodaj. Izstopim. Nikogar nikjer!
Povprašam ljudi, na katere sem naletel, če poznajo gospoda s tem imenom. Nič niso vedeli. Naj vprašam v trgovini. Komaj sem napravil korak, že je bil za mano nekdo, ki je rekel: že vem! Mož, velik, precej obilen, s kovčkom hodi tod! Aleman (Nemec). Bi se vjemala, tako sem presodil. Toda zakaj Nemec! No, bomo videli! In sva ga šla iskat. Ravno na izhodu sva ga pa že srečala, ko mi je hotel iti nasproti točno po napovedani uri.
Po prijaznem pozdravu mi je predstavil svojo družino. Tedaj sem razumel, zakaj mu reko »Aleman«. Njegova žena je Nemka iz KSlna. V prijazni hišici izven mestnega vrveža žive mirno življenje. 25 pesov najemnine plača mesočno. Poleg hiše ima tudi majhen vrtiček. Vsekako se izhaja tako mnogo ceneje kot v mestu, kjer bi za 100 pesov ne dobil kaj podobnega, miru pa v mestu ni za nobene denarje. Pota v mesto so vsak dan. Pa če gre z vlakom z mesečno karto, ni to niti 7 pesov. Z avtom pot tja in nazaj je pol pesa (6 Din).
Kakšna naj bo naša beseda! Žena Nemka, mož Slovenec, otroci Argentinci. Bral je g. Kraševec v meni vprašanje in se je ojn-avičil, da je bilo nemogoče, da bi imel z otroci slovensko šolo. Leta in leta je prišel komaj pogledat k družini. Večen popotnik je bil. »Peti sem jih pa le naučil po domače! Pa si takole včasih zapojemo in smo kot nekoč doma k Pa smo se poslužili tudi ini kar argentinščine in smo se kar dobro pomenili.
Marsikatero smo uganili In takole ugotovili: trdo je življenje. Ce bi človek delal po judovsko, tako je menil g. Krflševec, bi najbrž danes bilo z menoj drugače. Lahko bi si kaj nagrabil. Pa sem raje pošteno delal in upam, da bom pošteno tudi dodelal. Res pa je, da na pretek ni veliko. Otroci tudi kaj zaslužijo in tako hitimo naprej po življenja poti.
Tudi trčili smo. Z dobro kapljico, ki diši po laškem rizlingu in lči Je tudi v ustih in želodcu poštena pijača, pa še vode sem si prilil, dobre poštene vode, ki sem si je že veliko tednov želel, ker že dolgo nisem dobre pil. Oj ta ljuba zemlja slovenska: če je revna na vsem, dobre in sladke vode je j)a tako bogata. V Buenosajresu pijemo mlako. V Llavallolu sem pa spet prišel do dobro vode. Talna voda je to. In tudi jedli smo po domače. Tukajšnja kuhinja je namreč čudna. Soli in olja in jesiha in vseh »gvireov« ti razstavi po mizi, potem si pa sam mešaj in packaj, kot se ti ljubi. Meni se to kaj malo ljubi. Če ne storiš, pa jed spet okusa nima. Zato sem pa bil take mize vesel, ker so mati že v kuhinji primešali vsega, kot je prav, in niso prepustili meni, ki si tega nikakor prav zadeti ne znam in sem prišel do tega, da je navsezadnje solata tudi brez jesiha in olja in soli užitna slvar...
Mestece Llavallol, ki ae po tukajšnji španščini izgovori žavažol, šteje sedaj kakih 6000 ljudi. Pa zidajo vse naprej. Velika pivovarna z nemškim kapitalom (najbrž Židje) zaposluje mnoge in je v stalnem napredku. Pivo pa seveda ni tako kot pri nas. Dežela namreč ni v stanu producirati hmelja, ki pač da listja, cveteti pa noče. Tudi druge tovarne zidajo tam in v tisto smer iz glavnega mesta ven, tako da si obetajo delavci še dobre zaslužke in obilo dela. Hitro je tekel čas in spet sem jo krenil nazaj v mestni šum in direndaj.
Naj pristavim še nekatere zanimive dogodke. Volitve so se vršile tu že pred enim mesecem. Končen rezultat še danes ni znan. štetje vrši namreč samo ena komisija v vsaki provinci, časopisje je na vse strani polno pritožb, da so se vršile zlorabe in nasilstva s strani vladajočih konservativcev. Madžarske volitve poznajo torej tudi tukaj.
Prejšnji teden je bila neka noč silno viharna. Bliskalo se je in treskalo celo noč in vlivalo se je, da je bilo strah. Vode je bilo toliko, da se je moral celo avtobusni promet ustaviti. Nekatere ulice so se spremenile v pravcate reke in je bila voda na najbolj prizadetih točkah do poldnig meter globoka. Veliko škode je seveda napravila tudi UlftAh. Najbolj prizadeti so seveda mali ljudje, ki v podzemlju' stanujejo. Hladnik Janez.
o cveto
enakost •
V svojem božičnem govoru se je lani sveti oče papež dotaknil perečega mednarodnega vprašanja in težkega položaja Cerkve v nekaterih državah. Ozrl se je mimo drugega tudi na prcga-ujanje katoličanov in dosledno uničevanje vere v Mehiki. Ondi doživlja katoliška Cerkev že spet težke dneve, ki sllčijo tistim pod okrutno roko tirana Callesa. — A posvetno nekatoliško, dasi »človekoljubno« časopisje, k vsemu temu nečloveškemu postopanju v Mehiki kar molči. Zato pa zmeraj zvesto prinaša službene objave mehiške vlade o popolnem »zadovoljstvu«, o notranjih mirnih dogodkih, a le včasih zapiše kaj o »neredih«, ki da so jih izzvali »fanatiki« itd.
Zadnja leta je bilo v Mehiki nekaj takih političnih sprememb, ki so v katoličanih vzbudile upanje, da se bo mogla Cerkev vendarle malo oddahniti. Žalj je bilo to upanje z,meraj kaj kratko. Lani je bil spet tak dogodek, ko sta se popolnoma razdvojila Calles in predsednik republike Cfirdenas.

svoboda, bratstvo in
u

EI Je le Maximo" in Cdrdena s
Po svoji neronski vladi (1924—1928) je Calles postavljal na sedež predsednika zmeraj svoje ljudi: najprej je bil to Emilio Portes Gil (1928), ki je bil začasni predsednik; nato Ortiz Rubio (1929—1931), ko je moral na Callesov migljaj odstopiti in še Abelardo Rodriguez (1931—1934). Calles je diktiral, a oni so se podpisovali. To je bilo splošno znano. Calles Bi je dal »kaditi« z naslovom »e 1 J e f e M a x i m o« de la Revolu-eion — vrhovni vodja revolucije«. Ko je L 1934 Abelardo Rodriguezu potekla doba službovanja, je namerjal Calles postaviti na to najvišje častno mesto države svojega sina Rudolfa. Toda radi odpora enega dela Komunistične stranke FNiR (Par-tfdo Nacional Revolucionario), ki je zamerila »vrhovnemu vodji«, da hoče obogateti na državni račun, je bil primoran popustiti in sprejeti kot edinega kandidata generala Laz ara C a r -d e n a s a, ki je bil, kajpa, soglasno »izvoljen«. Calles je seveda lastnoročno vodil volivno agitacijo.
C&rdenas je človek brez kakih posebnih sposobnosti in brez prave izobrazbe: niti osnovne šole ni dovršil. A to je bilo Callesu kaj všeč, saj je upal, da bo CSrdenas zato tem lažje orožje v njegovih rokah. Za program je predpisal »vrhovni vodja« novemu predsedniku sklep P'NR in sicer »šestletko« 1934—1940 po vzorcu sovjetov: uvedbo prisilne socijalistične šolske vzgoje, uničenje »kapitalistov« s štrajki, izzivanje nereda, da bi se tako utrdila proletarska diktatura. Zares je zvito napravil načrt, da bi v splošnem neredu sam vzel vajeti oblasti v roke in se pokazal ljudstvu, ki ga nič kaj ne mara, da je rešitelj domovine. A delal je račun brez krčmarja. Cardenas je resnično zasledoval začrtano pot: izzval je gospodarsko anarhijo, razvnel ljudstvo z novim šolskim zakonom, uničil je svobodne posestnike, a zaeno se je obdržal na višku.
Da bi se izkazal za zaščitnika ljudBkih in kapitalističnih interesov, je začel največji mehiški kapitalist Calles kritizirati vlado in nove zakone. V svojem govoru v Cuernavaca 1. 1935 se je raz-hudil na gospodarsko politiko generala C&rdenasa in mu srborito zamerjal, ker je v parlamentu uvedel dvojne poslance »calliste« in »cžrdeniste«, ki da so levičarji, kakor da on in njegovi ne bi bili zadostni komunisti. Pa še, da so ti večni štrajki, ki da bodo uničili kar vse gospodarstvo. Čeprav je prisegal, da je v tesnem prijateljstvu s CSrdenasom, se je proti predsedniku republike tako ostro izražal, da so to vsi razumeli tako, kakor da ga hoče strmoglaviti z oblasti. V svojem govoru je omenil tudi zgled predsednika Ortiza Rubia, ki da ga je 1. 1931 »izpodbik. Isti dan so »neznani zlikovci« v bližini mesta Chapultepeca napadli z revolverskimi streli Cfirdenasov avto, ko se je ponoči vračal domov.
Cardenas pa, namesto da bi ponižno sprejel ta ukor, je stopil na noge. Kot ugovor zoper Cal-lesova izvajanja je drugi dan razpustil vlado in izvršilni odbor PNR in dal novinarjem izjavo, kako da bo — ko doslej — trdno držal vajeti države v rokah in je odločno pripravljen do konca iz-veatl »šestletko«. Dal je kot predsednik republike očitno Callesu pod nos, češ, da ne bo več prenašal njegovih ukazov. Večina generalov in pokrajinskih upravnikov se je izjavilo za Cfirdenasa. 2® tretji dan, 15. junija 1935, se je začela živahno »gibati« vojska. Seveda je Cardenas spet in apet razglašal, da je to vse »brez kakega posebnega pomena«. Dne 19. junija je Bestavil novo, vendar »umirjeno« vlado, ker mu je bil Roosevelt po mehiškem poslaniku v Washingtonu, Nfijeru, sporočil, da bo moral poseči vmes, če bo nastavil politike štrajkov in nereda. V novi vladi ni niti enega »callista« več. »E1 jefe mžximo« se oglaša v svoji utrjeni postojanki »E1 Tambor«.
Največji mehiški komunist
S tem svojim odločnim nastopom si je Cardenas za zdaj pridobil simpatije širokih plasti naroda. Ne zato, ker bi bil mogoče on boljši ko Calles, marveč zato, ker je slednjič le zlomil moč »vrhovnega poveljnika«. Ko se je razvedelo, da Calles nima več moči, se je vse obrnilo od njega. Po časopisju in v govorih so razglasili vse njegove sleparije in nasilja. Tedaj se je izkazalo, kako je bil med ljudstvom »priljubljen«, s čimer se je hvalisal v inozemstvu. Ljudstvo ga ni maralo, ker je preganjal vero, a komunisti so ga mrzili radi njegovega »komunizma«, ki je bil zanj in za njegove pristaše le firma, da si je nagrabil bogastvo. (Ta prijatelj proletarijata in stoodstotni »komunist« je najbogatejši človek v Mehiki. V Banco de Londes (Mehika) ima naloženih krog 4,250.000 dinarjev; ima troje velepo-sestev: E1 Mante, ki je vredno 170 milijonov Din, Santa Barbara, 28 milijonov Din, Soledad de la Mota, 25 milijonov dinarjev. Mimo tega ima največ delnic petrolejske Kederaoion Industrial de Urbn-nizacion S. A., Petroleo S. A. in sladkornih tvor-nic Azucar S. A. Ta tvornica ima krog 129 milij. dinarjev čistega mesečnega prometa. Kot svetnik bank prejema mesečno 275.000 Din. Callesovi dohodki, ki jih prejema kot plačo, dodatke, iz monopola itd. so 5 milj. Din. Dalje je monopoliziral zase produkcijo fosforja, sladkorja, kave, večino mleka itd. Razen tega se je brezplačno okoriščal s pošto, z brzojavom in železnico.
Tudi Callesovi prislaši so sledili zgledu svojega voditelja. Nekdanji poljedelski minister v Callesovi vladi Morones ima samo v mestu Mehiki 18 hiš v vrednosti 25 milj. Din. — Ko jc padel guverner pokrajine Tamaulipas Rafael Villarreal, je njegov naslednik našel.v deželni blagajni — 114 Din! — a primanjkljaja je bilo 0 milj. 200 tisoč Din. —■
Slike iz botiševizirane Mehike
Najzvestejši učenec »vrhovnega poveljnika« terorist lomas Oarrido Canabal je pri svojem odhodu iz
poljedelskega ministrstva (17. VI. 1935) zapustil »malenkostni« primanjkljaj 1 milj. 700 tisoč Din. Svojo teroristično organizacijo »črnih srajc« (Ca-misas rojas) je plačeval z državnim denarjem, a v svoji desetletni dobi »paševanja« v pokrajini Ta-basco je opilil državno blagajno za 85 milj. Din. Nakupil si je bogata velepoaestva. Ko je v avgustu 1935 pobegnil iz Mehike, je popolnoma uplenil državno blagajno.
Padec ,,vrhovnega voditelja
Stvar je bila resna in Calles se jc začel poga-jali z raznimi generali in guvernerji, s svojimi prijatelji. Ljudstvo se je že upiralo. Delavci so zagrozili z generalnim štrajkom, če Callesa ne spodijo iz države. »Ko je »vrhovni ex-vodja« uvidel, da za zdaj ne more ničesar ukreniti, se je 19. julija 1935 z letalom odpravil v San Diego (USA) »radi zdravja« ali mogoče »na svatbeno potovanje«, zakaj 2. avgusta 1935 se je v tretje oženil! Nato pa se je odpravil na daljše potovanje v Honolulu (Havajsko otočje). — Cardenas pa je začel temeljito čistiti PNR. Do oktobra je odstavil 6 guvernerjev, med njimi samega sina »ex-voditelja« Rudolfa Callesa in Garrida Canabala, ki so ga radi njegovih zverinskih početij imenovali kar »Kanibala«. Sredi oktobra se je sestal parlament. Prišlo je do ogorčenega prerekanja in pretepanja med »callisti« in »carde-nisti«: nekega poslanca so ubili, več jili je bilo pa ranjenih. Radi tega je Cardenas »očistil.« tudi par lament. —
»Callisti« so bili v vedno večjih škripcih. Vse
varuje svoje trne, zato nosi pri delu in na izprehodih čevlje z
PALMA
domovino. Ko policija zve za taka tajna semenišča, jih zapre in postopa proti njim z najstrožjimi odredbami — Lani je guverner |>okrajine Sonora Ru-dollo Calles izdal povelje, da izženejo škofa Na-varreta. Junaški škof je pobegnil v hribe »Los Ci-riales« z bogoslovci iu duhovniki vred. Z lastnimi rokami so postavili lesene kolibe, svoje »palače« — in škof je začel obdelovati zemljo, da so se mogli preživljati. Sam si jc ludi pral perilo, ponoči jc obiskoval bolnike in jim delil sveto popotnico. Vojaštvo ga je odkrilo in ga iznenada napadlo. Škot
PALMA-OKMA
GUMI PODPLATI
obe ie pri viakam <*vljarsk»m mojstru I
a na Japonsko je poslal svojega prijatelja Rodri
gueza. l-arley se je pred Callesom povrnil v USA in je deloval na to, da so začeli ameriški listi manj pisati o Mehiki, da ne bi nastale neprilike za Roo-sevelta (volitve so bile blizu-) Zdi se. da Calles želi, da bi Amerika in Japonska mislili o njem, da je on edini branik leh držav spričo mehiškega komunizma.)
Katoliška katedrala v mestu Mehiki
jim je spodletelo. Da bi rešil, kar se še rešiti da, se je Calles z letalom povrnil iz USA in se ilne 13. decembra nenadoma pojavil v Mehiki. Lji.dstvo je prirejalo upore. Dne 20. decembra so imeli komunisti bučno zborovanje v mestu Mehiki in so zahtevali, da Callesa izženejo. Ravnatelj vojaške akademije Joaquin Amaro in general Madinaveitia sta bila odpuščena iz službe, ker sta Callesa pričakovala na letališču. Prav tako je bilo odstavljenih nekaj senatorjev in guvernerji pokrajin Durango, Ouanajuato, Sinaloa in Sonora. Slišali so se glasovi, da se določi, odkod je Calles prav za prav doma. Zakaj, po ustavi sme biti le čistokrvni Mehikanec predsednik republike. Res pa je, da je Calle3 sin nekega žida (ali muslimana) iz Sirije-Libije in neke Mehikanke. Tako je bila za Mehiko prava sramota, da jo je tak človek tako tiransko vladal. Dejali to dalje, naj se mu zapleni vse premoženje in se s iem poplačajo državni, inozemski dolgovi. Call.?s je ob času svoje vlade napravil v tujini 17 milijard državnih dolgov.
Komunistična stranka PNR, ki jo je bil Calles leta 1928 ustanovil, je dne 18. decembra 1935 izključila svojega bivšega ustanovitelja in vse njegove tovariše. Pisali so tudi javno o Pripravah z« revolucijo, ki da jo je organiziral Calles proti generalu Cardenasu. Nekaj znakov jasno kaže, da je na tej stvari nekaj resnice. Duhovnik Jimenez in redovnica Concepcion, ki sta bila leta 1929 obsojena na dosmrtno ječo, češ, da sta zapletena v atent.it na generala Obregona (16. avgusta 1928). so izpustili, a Callesa so obsodili, da je on zakrivil oni atentst in da je bil tedanji poljedelski minister Morones obljubil atentatorju Joseju de Leon Toralu okrog 340.000 Din (20.000 pezet).
Po vsem tem se dozdeva, ko da je »el Jese Ma-boril v svoji vili Aizures (pri mestu Mehiki) in neprestano trdi, da je prišel v Mehiko le kot navaden državljan, ki ljubi domovino, a ne namerava delati kakih neredov ali prevratov. Pred božičem je izjavil časnikarjem, »da ga je vlada v lastni hiši tako rekoč internirala in da se boji. da ga «cardenisti» ne bodo ubili« (kar pa ne bi bilo čudno, saj ni v zadnjih dvajsetih letih niti en mehiški predsednik umrl naravne smrti.)
(Po vsem tem se dozdeva, ko da je »el Jese Ma-ximo de la Revolucion« padel. Ali za zmeraj? Na to je težko odgovoriti. Caraenas je zares nastopil proti njemu kaj odločno, ampak radikalno še ne. Ko si je na primer Callesov ljubljenec Oarrido Canabal po mnogih in drznih umorih v pokrajini Tabasco naprtil zoper sebe ves narod in je vse ljudstvo zahtevalo, naj bo kaznovan, je Cardenas vedno to stvar zavlačeval in tako dal krivcu priliko, da je s svojimi somišljeniki z dvema državnima letaloma p°" bcgnil v Gualemalo in nato v Costa Rico. V obeli krajih sta ga uradno pričakovala poslanika mehiške države. Mimo tega je Cardenas uradno naprosil vlado v Costa Ricu, da naj sc sme Oarrido ondi naselili. češ da »proučava ekonomske razmere Srednje Amerike« — kar pomeni: da organizira boljševizem. — Sc nekaj je značilnega pomena: Krog 20. decembra 1935 je v Mehiki okrog 80.000 ljudi javno zahtevalo pri demonstracijah, »naj sc vrhovni cx-šef spodi iz države.« A Cardenas je na to odgovoril prav hladno, da nima vzroka za to. Dalje ima Calles precej trden položaj v Mehiki in je tudi Roosevelt zanj. Ko je bil v avgustu 1935 pobegnil v USA, je ondi vzel vozovnico za na Japonsko. A v San Franciscu ga je čakal velik Rooseveltov pristaš Mr. James A. Farley. Tako je Calles izmenjal svojo karto in se s Farleyem odpeljal v Honolulu,
pa se je prav čudežno rešil v visoke gore. Vojaštvo mu je zapalilo vse semeniško naselje...
Navzlic tem ti preganjanju se duhovništvo sijajno vede. Calles jc izmed 4493 mehiških duhovnikov dobil leta 1926 samo 10 apostolov za svojo
a še ti so mu kaj kmalu po-. -- ■ ijkjj,
Sprememba brez spremembe
Vsa stvar je še jako skrivnostna. Ali je Cardenas zares zoper Callesa? Ali se le hlini in laska ljudstvu? Kaj je Calles počel na Honoluluju? Vse je skrivnostno in nejasno.
Bodi tako ali tako: ta sprememba ni sprememba, zakaj: še zmeraj preganjajo vero in še zmeraj dosledno izvajajo boljševiške postave! Spremenila se je le oseba, ki diktira. Ta borba ni drugega, ko boj osebe zoper osebo. Cardenas je bol|ševii< po svojem delovanju in programu in zdi se, da je prav zagrizen boljševik, kateremu komunizem ni le firma za osebne koristi. Zato ves ta razkroj prav nič ne pomaga za izboljšanje cerkvenega življenja v Mehiki. Res se je z nastopom nove vlade dozdevalo, da bo preganjanje malo popustilo. Cardenas je s posebnim dekretom (13. julija 1935) razglasil, da smejo odpreti nekoliko cerkva, a ko je začutil, da je na varnem, je prav odkrito pokazal, kdo da je.
Brezpravna kasta
Znano je, kako znajo mehiški mogotci uničevati vero v narodu s tem, da omejujejo število duhovnikov. Po nekaterih pokrajinah so dovolili po enegaduhovnikana 25.000, na 50.000, 75.000, 199.000 duš, a v (Jueretaru na 200.000 duš! Guvernerji pokrajin: Baja Calilornia, Sonora, Campeche. Chiapas, Tamanlipas, Vera Cruz, Yucatan, Guerre-ro, Zacatecas, Sinaloa, Tabasco, Chilhuahua in Oa-xaca pa ne dovolijo niti enemu duhovniku, da bi javno opravljal svojo službo. Ko so lani predlagali poslanci pokrajinskega parlamenta, da bi bilo dovoljeno imeti po 20 duhovnikov za vsako vero, je odgovoril guverner, da je še dovoljenje za enega duhovnika sama dobrohotnost zakona. V pokrajini Tabasco so guvernerji določali prav cinične zahteve: da mora biti vsak duhovnik civilno poročen, da ne sme imeti več ko 50 let, da je dovršil vse nauke v državni šoli itd. V Morelosu sme izvajati službo le oni duhovnik, ki plača visoko kavcijo. Ko je vladal Calles, je šef mehiške policije general R. Cruz vsako nedeljo poslal detektive v cerkve, da so videli, kdo je bil pri maši in je nato vernike kaznoval z globami in je vsako nedeljo zaslužil do 425.000 Din — pač lep in lahek zaslužek!
Medtem ko sme v Španiji imeti tw enega duhovnika 420 katoličanov in na llolandskem 500, na Angleškem 720. v USA 760. v Franciji 1026. v Belgiji 1210, v južni Nemčiji 1315 katoličanov — ima v Mehiki 52.860 katoličanov enega duhovnika! Kar 37% vernikov nima ne enega duhovnika, ki bi smel javno opravljati svojo službo.
Mehiške postave so take, da so napravile duhovnike za posebno kasto, poseben ra/red ljudi, ki so bre/ pravic in brez svobode. (Mehiški duhovnik šc berač ne sme bili! Lani jc bil obtožen neki Američan Ryan, da je sovražnik države, ker jc dal nekemu duhovniku miloščino!)
V mehiških katakombah
Jasno je, da jc v takih razmerah te/ko dobiti duhovniškega naraščaja. Po Callesovem zakonn so bogoslovci prav takšni zločinci, ko pravi zločinci. Ta sovražnik vere je šel celo tako daleč, da jc proglasil za kaznivo dejanje tudi to, če jc kdo kakemu mladeniču ali kaki mladenki svetoval, naj stopi v duhovniški ali redovniški poklic. Navzlic tem lež-kočant pa škofje snujejo semenišča in dobijo kar čete mladeničev, ki želijo s križem v roki reševati
»narodno cerkev«
begnili. Od leta 1026 do 1935 je okrog 100 mehišl duhovnikov z lastno krvjo polrdilo zvestobo do sve te Cerkve. Dopisniku Daily Telegrapha Masonu se je Calles pohvalil, da je'dal od leta 1926-1928 ustrelili okrog 50 duhovnikov. Zdaj je v Mehiki 197 duhovnikov, ki smejo javno opravljati svojo službo, a še to z velikimi zaprekami. Razen teh pa deluje v blagor duš še kakih 2700 duhovnikov skrivši, preoblečeni v kmete, delavce, pastirje. Med njimi je kakih 200 jezuitov, ki so po zakonu vsi pregnani.
„Narodna lasi"
V	državi, kjer tako ravnajo z duhovniki, ni pričakovati, da bi bolje postopali s cerkvenim imetjem. »Cerkev je prebogata« — tako venomer tožijo nasprotniki vere »treba ji je vse vzeti«. — Callesov zakon« določa, da je treba zapreti vse samostane in številne cerkve. Samo v enem letu je dal preurediti 150 cerkev v šole, dvorane, delavnice in celo v gledališča. Veliko cerkva so pa kar zažgali. Od leta 1932 -1934 so zaprli 140 cerkva. »El National«, glasilo PNR, odkrito priznava 27. oktobra 1934. da je vlada konfiscirala za 100 milj. Din cerkvenega premoženja. Cardenas je tudi glede na »o sledil Callesu. V prvih šestih mesecih svoje vlade je dal zapreti okrog 120 cerkva.
Uzakonjena polastitev vsega
Ob času politične napetosti jc Cardenas nekoliko popustil in je dal lani nekaj cerkva odpreti. Da pa to ni bilo odkrilo mišljeno, se je že čez nekaj dni pokazalo. 4. oktobra 1935 je objavil »Diario Oficial« novi zakon o »nacionalizaciji cerkvenega imetja«. Cerkvi niso mogli ničesar več vzeti, zato so si izmislili nov izvor kraje: nacionalizacijo »verskih« imovin. »Cardenasov zakon« pravi, da se mora za »ljudski blagor« vse zaseči: hiše, zgradbe, posestva, denar društev, trgovine, banke itd., če se dozdeva uradnikom, da je tako prav. Za to ni treba niti jasnih dokazov, marveč je že dovolj sumnja, da je kaka hiša, zemlja itd. od 1917 dalje skozi 6 mesecev služila v verske namene. Zadosti je tudi že, če ima lastnik hiše kapelico ali molilnico v hiši — pa mu vlada more že zaseči hišo — ali da je skozi 6 mesecev bival kak duhovnik v hiši; vse to se dogaja radi »narodne« blaginje. Ta zakon se izvaja brez sodnega postopanja, vse vršijo davčni uradi. V prvih štirih mesecih »Cardenasovcga zakona« so »ponarodil!« okrog 50 posestev. Žrtve so večinoma člani društva »Kolumbovi vitezi«.
„Naš narod je srečen"
Poleti 1935 je bi! Calles v sanatoriju Sr. Vlncent v Los Angelesu (USA) operiran. Stregle »o mu katoliške redovnice, usnuljenke. Ko se je vračal v Mehiko, so ga časnikarji vprašali, kako je v Mehiki. »El Jese Maximo« je dal važno izjavo: »■Naš narod je srečen pod revolucionarno vlado«.
Kje je ta sreča? — Ali v tem, da komunistiftii mogotci dovolijo 16 milijonskemu katoliškemu narodu, da ima samo 197 duhovnikov? Ali v tem, da ljudstvu jemljejo zasebno last? Ali v tem, da jemljejo staršem pravico vzgajati otroke po svoje in da so primorani dajati jih v brezverske šole? Ali v tem, da morajo verniki bežati iz domovine, če hočejo svobodno izpovedati svoje versko prepričanje?
V	USA živi v največji bedi na tisoče mehiških izgnancev; samo v mestu El Paso (Texas, USA) jih je 5000. A koliko jih jc, ki so pobegnili kar sami in jih uradno ni tnoči šteti! Dalje — ali je ta sreča v Iem, da morajo mehiški verniki živeti v večnem strahu za svoje življenje? V proslednjih 10 letih je dalo nekaj stotin mehiških katoličanov svoje življenje za vero, razen teh pa so komunisti tudi pobili številne vernike na svojo pest. Taki pogromi komunističnih organizacij so na dnevnem redu. Radi zapore ccrkva in izgnanstva duhovščine živi ljudstvo v veliki duhovni sironiaščini in zapnščenosti. Vsak dan prihajajo na vlado, guvernerje itd., neštete prošnje vernikov, naj dobijo vsaj enega duhovnika. Lani je tako prošnjo podpisalo 150.000 vernikov. Cardenas je poslal odgovor, kjer se zahteva škofijstva zafrkljivo zavrača, češ, kako je bila Cerkev bogala, kako je vladala inkvizicija, kako je duhovščina politizirala in podobno in končal z besedami: »Popolna verska svoboda, ki o njej trdijo verniki, da jo uživajo nekatere države, je v Mehiki nemogoča.«
Nihče se ne sme pritoževati
Mehiški katoliki nc smejo nc protestirali ne demonstrirati. Sredi junija 1935 so imeli ameriški kolarijanci kongre< v mestu Mehiki. Katoličani so ga hoteli izkoristiti s tem, da so hoteli pokazati 5000 Američanom, kako jc »narod srečen*. Dne 16. junija jc 40 50.000 ljudi priredilo demonstracijo za svobodo vere in vzgoje. Policija je navalila n;1 udeležence in jih razgnala, mnogo jr bilo aretirani!: okrog 100 oseb ranjenih, večina jih jc za ranau tudi umrlo. Kje jc sreča?
Razen s silo, pa hoče vlada zmanjšati vtis k loliških protestov tudi s • pr<)tidemonstracijan;; Takšno so na primer priredili 28. novembra 1934 mestu Mehiki. Bilo je 30.000 dobrovoljcev (tii>o.
Nadaijcv»nie im 8. strani spodHj
Sklepi štajerskih sadjarjev
Maribor, 19. maja.
Kakor smo že poročali v »Poned. Slovencu«, je bilo v nedeljo, 17. t. m. v Mariboru v Vinarski in sadjarski šoli skupno zborovanje delegatov sadjarskih podružnic iz Maribora in obeh mariborskih okrajev. Na skupščini so bili spreleti predlogi za glavno skupščino Sadjarskega dru-' štva, ki jih zaradi izredne važnosti za naše sadjarstvo navajamo:
1.	V Mariboru se naj nastavi potovalni učitelj za sadjarstvo ter določi kot njegov delokrog teritorij bivše mariborske oblasti.
2.	Pri kmetijski poskusni in kontrolni postan v Mariboru se naj izpopolni fitopatološki oddelek, da bo v stanu vršiti kontrolno službo pri izvozu sadja tekom izvozne sezone.
3 V cilju poenotenja produkcije ie treba po-spešavati znižanje števila sadnih sort. Pri napravi novih nasadov ter pri prccepljanju sadnega drevja je upoštevati le v sadnem izboru določene
sorte.	, , . . , .
4.	Na vseh kmetijskih šolah in ustanovah ie prirejati vsako spomlad enodnevne tečaje za pre-cepljanje sadnega drevja, da dobimo kader dobrih cepljarjev, ki bodo produceniom pri precep-lianju in oskrbi precepljenega drevja na razpolago. . ..
5.	Pripraviti vse potrebno za revizno sadnega izbora, ki se naj izvrši tekom dveh let.
6.	Podvzeti potrebne korake, da se bo izvajalo v glavnih sadnih okoliših redno poletno škropljenje sadnega drevja proti fusikladiju in jabolčnemu zavijaču.
7.	Izvesti čimprej komisijski pregled nasadov, ki so osumljeni, da so napadeni po San jose— kaparju ter odrediti najstrožje mere v svrho uničenja tega nevarnega zaiedavca, ako sc je morda kje pojavil.
8.	Podvzeti na merodaimh mestih korake za ustanovitev državnega zavoda za analizo in preizkušale insekti - in fungicidov ter preizkušanja različnih načinov obrambe proti zajedavccm in boleznim sadnega drevja.
9.	Doseči pri banski upravi, da izda naredbo o obveznem izredčenju pregostih nasadov, čiščenju mahu, lišajev, stare skorje, uničevanju gose-ničnih gnezd zlatcnicc, glogovega belina in jabolčnega molja ter odstranjevanju drevia m vei, ki ie močno napadeno po zalubnikih, zavrtacu in
rekavosti.	. v. .
10.	Vsaka podružnica nai pri občinski upravi
Konjske dirke
v Ljutomera
Dne 24. maja t. 1. bodo zopet tradicijonalne konjske dirke na dirkališču Cven pri Ljutomeru.
Konjske dirke smatrajo pri nas skoraj vsi o konjereji odločujoči kropi kot šport oz. zabavo ter se polaga nanje vse premalo pažnje, kot konjerejo pospeševalno sredstvo. Ako je kje, je gotovo v ljutomerski okolici, kjer je kmeteka konjereja v naši banovini in menda tudi v vsej državi, na višku, dirka bistveni del uspešne konjereje.
Rejo plemenskih konj v ljutomerskem okolišu je že uvedla v drugi polovici 18. stol. cesarica Marija Terezija in so dolgo dobo v Ljutomeru plemeniti le žrebci izbrane kakovosti, vzrejeni v avstrijskih državnih kobilarnah. Bili so znani kot hitri in vztrajni konji in tvorili vir blagostanja in trden temelj marsikateri muropoljski kmetiji ter so se vedno razmeroma drago prodali.
Bili so to spočetkoma večinoma jahalni konji. Z izboljšanjem prometnih sredstev — cest, z opustitvijo jahalnih edinic in s pomnoženjem topništva v vojski je potreba po jahalnem konju padla, a povečala se je potreba za vztrajnega in hitrega voznega konja (kasača, traberja). Okoli leta 1880 so kasaško pasmo zastopali v Evropi le angleški Norfolk konji in ruski Orlovci.
Tudi Muropoljci so poznali pomen dobrega voznega konja ter prosili za dodelitev plemenjaka potrebne odgovarjajoče pa6me.
Dodeljen je bil Radauz, sin inj>ortiranega nor-folskeea žrebca I)exterja.
rebec Radauz je vplival odločilno na daljni potek konjereje v ljutomerski okolici.
Plemenit je tukaj celih 5 let (1885-1900) m oplodil v teh letih 950 kobil. Več ko 100 njegovih hčera so njihovi rejci zaradi izbornih lastnosti obdržali za pleme, tako da danes skoraj pri vseh boljših konjskih rodovinah. ki so se izkazale na dirkah, najdemo v rodovniku kot pradeda^ imenovanega žrebca Radauz. V tem času se je začel prav bujno razvijali v Evropi tudi vozni (kasaški) šport. Ker so pa ruski Orlovci in Norfolk konji zaostajali tu in tam za pojavljajočimi se Amerikanci. so se tudi konjerejci Murskega polja pobrigali, da so dobili plemenjaka amerikanske pasme. Prišel je prvi amerikanec Brovvn. Hitrost ljutomerskega konja se je po njegovi hčeri Minki (rejec Petovar, Buiičniii) takoj dvignila od 2 min. 5 sok. za celih 2G sok. na kilometer. (Dragica — Bežan, Šalinci, 2 min. 5 sek. — Minka 1 min. 39 sok.) — Muropoljski konji so zasloveli tudi kot športni konji, cene eo se jim »boljSale. rebec. -Pagat Hitimo (rejec Razlag, Ki-tarovci) je bil prodan od rejca nekemu trgovcu za 11000 kron, ta ga je potem prodal za 3250 kron v kobilarno Korniond. To je jx)mcnilo takrat ze nezaslišano ceno za konja. Bil je sin drugega žrebca plemenjaka amerikanske pasme Limworda. Zatem je plemenito do prevrata še več raznih amerikan-
kmetov iz okolice, uradnikov in delavcev, ki so jim zagrozili, da jih izženejo iz države, če se demonstracije ne udeležijo). Takih »uradnih« izgredov se morajo ponekod udeležiti tudi srednješolski dijaki in kričati to, kar jim je uradno zaukazano: zoper duhovnike in vero. Dne 6. novembra 1935 so katoliki v Chihnahua priredili protestno zborovanje /oper protiverske zateone in so oddali pokrajinskemu parlamentu spomenico z 90.000 podpisi. Parlament jim je poslal odgovor s sramotenjem vere in z grožnjo da bodo priredili protidemonstracijo itd. Tu je bilo toliko podlih in ostudnih napadov na vero in liapeža. da je sam državni tajnik Barba Gonzalez. ki je bival slučajno v mestu, odklonit poziv na udeležbo.
Mehiški narod je, kakor vidimo, zares prečen« Bil je »srečen« pod Callesom, a je »srečen« tudi'zdaj, ko vodi državni voz general Cardenas. Vse ljudstvo ječi v okovih tirana; v okovih, ki jim ne dopuščajo niti najpreprostejših svobosčin. Plačanci mehiških despotov pa slepilo inozemstvo z lepimi puhlicami, češ, da v Mehiki ne preganjajo vere, da »je v Mehiki nemogoča vsaka vlada, ki
bi preganjala katoličane ... « ★
Mimo Rusije je Mehika najočitnejši zgled v kakšno (iranstvo in anarhijo zaide država, kjer vladajo komunisti in brezbožniki. Taka država ima edino to svobodo: da je vsak državljan suženj, se^ mora pokoriti vsakršni, tudi najknvičrie|s^po-^
zahteva, da se v občinski proračun vstavijo primerni zneski za nabavo škropilnic in zatiralnih
sredstev.
11.	Mačke, sove in podlasice se naj kot koristne živali — zlasti kot sovražnice voluharjev in miši — zaščitijo in se ne smejo streljati.
12.	Podvzeti korake na merodatroih mestih, da se bodo obcestni nasadi sadnega drevja, ki se nahajajo v skrajno slabem stanju, v bodoče racionalneje oskrbovali. Kontrolo nad cestarji j>ostro-žiti. —
13.	Prirejati tečaje za pravilno obiranje, sortiranje in pakovanje sadja.
14.	Organizirati sadne zbiralnice in skladišča v glavnih sadnih centrih — na zadružni in privatni osnovi.
15.	Delati reklamo za večjo potrošnjo sadja in sadnih izdelkov (članki, predavanja, letaki itd.)
16.	Pospeševati domačo uporabo zlasti: sušenje, izdelovanje sadne mezge, brezalkoholnih sadnih pijač in sadjevca. Prirejati v ta namen kratke, eno- in dvodnevne tečaje na kmetijskih šolah.
17.	Omogočiti s primernimi subvencijama prirejanje stalnih sadnih sejmov za fino namizno sadje v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu, Nišu, Novem Sadu in drugod.
18.	Podvzeti korake, da bo na razpolago pro-ducentom in izvozničarjem zadostna količina pravilno in solidno izdelane transportne posode in maierijala za pakovanje sadja po zmernih cenah.
19.	Država naj zniža železniške tarife na sveže sadje ter preskrbi zadostno število sposobnih vagonov za sadni transport.
20.	Oblasti naj posvečajo pažnjo, da se bo izvajala izvozna kontrola za sadje enotno in točno po predpisih pravilnika, ki bi ga kazalo revidirati in postrožiti.
21.	Iskati pota in sredstva, da dobi Maribor, kot glavni center spodnještajerskega sadjarstva v doglednem času veliko centralno in moderno urejeno sadno skladišče s hladilnimi napravimi za najmanj 100 vagonov sadja. Tako skladišče bi donašalo ogromno korist našim producentom in bi se v nekaj letih amortiziralo.
22.	Naša država naj sklene kompenzacijski dogovor z Nemčijo za izvoz najmanj 1700 vagonov sadja, kolikor znaša točasno kontingent po trgovinski pogodbi v približni vrednosti 70 milijonov dinarjev.
cev. Žal, da niso vsi odgovarjali rejskim ciljem, da hi njih zarod služil športu in bil sposoben za vsa kmetijska dela.
Vsestransko je dvignil kvaliteto muropoljskih plemenskih kobil zopet žrebec Fenix, ki je plemenil v letih 1914—1917. Z mešanico prvotno kot omenjene orientalske, lipicanske, zatem norfolške in nazadnje ameriške krvi je v Ljutomeru nastal tako rekoč poseben tip konja, ki bi ga kratkomalo lahko imenovali ljutomerski kasač.
Po prevratu se je jia začela za rejo kasaškega konja v okolici Ljutomera trnjeva pot. Dobrih ple-menjakov ni bilo. Razumevanja, da se goji na kmetiji konja, ki je po svojem opravljenem delu v gospodarstvu lahko tudi športni konj, še manj. Vozni konj je pa tudi zaradi motoriziranja zgubil tla. Splošni nazori so smatrali konjski šport, ki so ga prej gojili večinoma ljudje višjih krogov, kot v novi demokratski državi nedopusten. Bilo je to pri nas, pa tudi drugod. Nove razmere so pa prinesle tudi nove jiotrebe, tako da se je zadnji čas konjski šjrort v sosednjih državah, posebno kasaški, povzpel še višje, kot je bil pred svetovno vojno. Tako je postala tudi potreba jx> konju kasaču večja. Uvideli so to merodajni krogih sosednjih držav. Zato reje kasača niso več ovirali, ampak z vsemi mogočimi sredstvi še pospeševali, jjosebno s subvencijami za prirejanje dirk. V tem oziru prednjači posebno soseda Avstrija, ki je, dasi izrecno industrijska država, postala velika izvoznica kasaških konj, in to posebno v našo zavezniško državo Romunijo.
Brez inalih izjem so skoraj vsi konji, ki dirkajo v Bukarešti, avstrijskega izvora. Nekaj je tudi jugoslovanskih, ki so morali v Avstrijo na dirke, da so Romuni zaznali zanje. Istotako gredo kasaški konji iz Avstrije v Grčijo, posebno pa v Italijo in nordijske drž-ave. Tako, da nam Avstrija konkurira na gospodarskem polju, ko nam nebi mogla nikdar, ako bi mi imeli le malo smisla, dvigniti naše narodno gosj>odarstvo tam, kjer se da.
Čast pa sedanji banski upravi dravske banovine, ki je po prvotnih splošnih pojmih o kasaškem konju, o reji kasaškega konja temeljito spremenila svoje mnenje o njem. Z velikimi gmotnimi žrtvami je občutno pomanjkanje dobrih plemenjakov tako izpopolnila, da tega danes ni več čutiti, dasi bo tudi tukaj mislila na prihodnjost, ker so ravno danes v roji ljutomerskega kasača udejstvujoči se žrebci vsi bolj stari kot mladi in bo tudi tukaj mislila za nadomestilo.
Žalibog, da smatra kmetijsko ministrstvo vzgo-. jo kasača na Murskem polju kot stvar lokalnega značaja, neuvažujoč dejstva, da bi vsaka sosednja država bila ponosna, da so v njenih mejah vzga.ta konj visoke plemenitosti in to na kmetiji, ne v 'dragih kobilarnah. To priznavajo posebno Avstrijci, ki posečajo dirke v Ljutomeru z željo, da bi tudi njim bil dan tak rejski okoliš.
Rrja kasačev v okraju Ljutomer se je zadnji čas namreč dvignila na nivo, kakor nobena druga kmetijska konjereja v Evropi.
Konji ljutomerske reje dosegajo na dirkah zadnjih lel vedno boljše rezultate in so v glavni rejski preizkušnji štiriletnikov, t. j. dirka »Jugoslovanski kasaški derby«, vedno tudi zaznamovana imena konj iz muropoljske kmetske reje. To pa brez strokovnega treninga in nege, kot se to stori za konje poklicnih športnikov. Pri vsem tem pa seveda še opravljajo vsa dela na kmetiji kot navadni kmečki konji. Že iz tega razloga zasluži tukajšnja reja konj več pozornosti in gmotne pomoči s strani tnerodajnih oblastev. Posebno državna oblast bi bila poklicana, da tukaj s svoje strani stori kaj več ter ne smatra reje kasača v ljutomerskem okraju zgolj za zadevo lokalnega značaja, kot je to motivirano z nekim dopisom.
Zlasti bi bilo treba zainteresirati interesente-kupce iz zgoraj omenjenih držav, ki krijejo potrebo kasaških konj drugod, na to našo rejo konja, kar bi se lahko zgodilo preko naših trgovskih delegacij v inozemstvu.
Prepričani smo, da bi imenovani kupci z našimi konji bili še zadovoljnejši in bi radi ponovno hodili kupovat, ko bi le enkrat za nas zaznali.
V ta namen bi bilo treba prirediti tudi dirke v večjem stilu kje v večjih rentrumih države (Zagreb. Belgrad) ob primarnih transjx>rthih stroških konj in odgovarjajočimi subvencijami k nagradam pri dirkah.
Za enkrat pa vabimo vse naše merodajne osebnosti, da si te prireditve dirk v Ljutomeru dne 24. maja 1986 ogledajo in presodijo, ali trdimo prav ali ne, da imamc v reji ljutomerskega konja sc ja(jj iep narodni zaklad, ki nam ga je treba lo s primernimi sredstvi dvigniti, da nam ho nosil bogate obresti.
Spoti
Najboljši boksarji vseh časov
Ameriški boksarski strokovnjaki so v časopisju izvedli glasovanje za »najboljših deset boksarjev vseh časov«, ki je prineslo naslednji rezultat:
1. Bob Fitzsiromans, 2. James J. Jeffnies, 3. Joe L on is, 4. James J, Corbatt, 5. Gene Tunney, 6. Jack Dempsey, 7. John L. Sullivan, 8. Jack Johnson. 9. Peter Jackson, 10. Sam Langford.
Značilno pri tej listi je to, da je na tretjem mestu Joe Louis in šele na 5. in 6. mestu sta oba evlika svetovna prvaka v povojni dobi Tunney in Demipsey. Iz te ocene se lahko vidi, kako visoko cenijo v Ameriki Joe Louisa, kljub temu, da nima nobenega prvenstvenega naslova.
Dalje pa je važno dejstvo, kako visoko so cenili in še cenijo Bob Fitzsitnmonsa, katerega so uvrstili na prvo mesto v prvenstveni tabeli. Fitz-simmons, ki je leta 1918 v staroisti 56 let umrl, je bil v resnici iprvaik vseh prvakov. Bil je boksar srednje teže, pozneje poltežke kategorije, je iz-vojeval tri svetovna prvenstva v srednji, poltežki in težki kategoriji. Ko je bil star 35 let in ko ni v svoji kategoriji našel nobenega nasprotnika več, si je leta 1897 priboril svetovna prvenstvo v težki
Današnji nogomet v Ljubljani na igrišču Hermesa. Ob 14 Hermes rez. : Grafika Ob 16 prvenstvena HERMES : ŽELEZNIČAR (Maribor)
Obe tekmi ob vsakem vremenu. *
TURNIR SK MLADIKE Danes dopoldne: ob 9.30 Hermes : Reka ob 10.45 Mladika : Slovan Popoldne: ob 16.30 premaganca finale ob 17.45 zmagovalca finale
Naši atleti za Graz
Prihodnjo soboto in nedeljo sc vrši v Grazu labkoatletski medmestni dvomateh med graSko in ljubljansko reprezentanco. To srečanje je postalo že tradicionalno, za Ljubljano je pa letošnji dvomateh še prav posebne važnosti, ker je Ljubljana napravila vse, da, zmaga, Trener Klein, ki vodi lahkoatletske treninge v dravski banovini, se je še prav posebno zavzel za reprezentante, ki bodo zastopali ljubljanske barve v Grazu, izbirni mitingi pa so pokazali, da naši računi na zmago niso brez podlage.
V Graz gremo okrnjeni
Kakor vedno, tako tudi topot ni vse postlano z rožicami, kljub vsestranskemu prizadevanju vodstva Ljubljane. Nekaj najboljših atletov je blesira-nih (Kovačič, naš najodličnejši sprinter, šc sedaj ni okreval), drugi so bili zopet poklicno tako zadržani da niso mogli trenirati, skratka, letos gremo v Graz precej okrnjeni. Zadnji trenutek je še Bručan odpovedal svoje sodelovanje, ker je bolari, tako da bi bila Ljubljana v velikanski zadregi, če ne bi razpolagala z zadostnim številom atletov. Vodstvo zaradi tega ni izgubilo glave, ker se zaveda obveznosti napram Grazu, vendar z zmago s postavo, ki je bila prav zadnji trenutek sestavljena in ki v času, ko to pišemo, še ni popolnoma definitivna (računa se še vedno, da bo Bručan ozdravel), ne moremo računati. Napravilo se bo vse, da zmagamo, če ne pa vsaj častno izidemo iz boja, ki bi ga z lahkoto izvojevali v svojo korist, ako bi' imeli na Tazpolago vse svoje moči.
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani izkazuje za 1935 zmanjšanje vlog na knjižice od 87.35 na 84.2 milijona Din, v starostne hranilne vloge so se nadalje zmanjšale od 0.95 do 0.86, narasli pa so prav znatno tekoči računi od 57.07 do 73.2 milijona Din, skupno vse vloge pa od 145.5 na 158.4 milij. Din. Hranilnica je tudi odplačala ves svoj lombard pri Narodni banki, ki je znašal 1934 še 0.17 milij. Din. Vsa nova sredstva ie porabila hranilnica za povečanje likvidnosti, ki je prav znatno narasla. Tako je narasla gotovina in njej enake naložbe od 5.6 na 13.14 milij., naložbe v denarnih zavodih od 21.0 na 27.6 milij., zmanjšala pa so se občinska in korporacijska posojila od 24.6 na 22.2, nadalje dolžniki od 65.85 na 60.8 milij. omeniti pa je dvig hipotečnih posojil od 10.8 na 1126 milij., narasli so tudi vrednostni papirji zaradi višjih tečajev od 12.16 na 13.7 milij. Din. Nepremičnine znašajo zaradi transakcij s pokojnin, skladom 4.87 (2.9) milij. Cisti dobiček znaša 2.74 (1.14) milij. ter se porabi za dotiranje pok. sklada 0.74 milij., 2 milij. za ustvaritev posebnega rezervnega zaklada za tečajne razlike pri vrednostnih papirjih.. — V primeri z letom 1934 opažamo vnos rezervnih skladov v bilanco, kar je pravilno. Rezervni zakladi hranilnice znašajo 9.2 milij. Din. —
Kar so tujci izdelali, je boljšel Cesto slišimo take in podobne izjave med nami. Pa se pri tem nit: ne potrudimo prav, da bi pogledali, kaj se skriva za skromnimi etiketami na naših domačih izdelkih. Toda naši obrtniki vam bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija, dokazali, da so njihovi, iz domačih surovin narejeni izdelki prav tako dobri, ali bolje: našemu okusu primerno še boljši, kot vse inozemske stvari, ki preplavljajo naš trg. Gornja izjava je bila morda umestna tedaj, ko naša industrija še ni bila dovolj razvita in izpopolnjena. Danes temu ni več tako. Sami smo zmožni pridelati, iz domačih surovin, z domačimi delovnimi močni, in torej za naš trg ceneje, nego inozemstvo, vsakršne izdelke živilske stroke. Mlekarska industrija in industrija za izdelavo mesnih izdelkov bosta na razstavišču bogato zastopani. A še več bo vredno vaše spoznanje, ki vam ga bo nudil sprehod po razstavišču, da si morete od domačih ljudi nabaviti poceni in visoko kakovostne domače izdelke za vsako priliko in potrebo.
Mnogo novega vam imajo pokazati na »Ljubljanskem velesejmu« od 30. maja do 8. junija. — Strojna in kovinska industrija, fina .mehanika, radio- in elektrotehnika, avtomobilistika in velo-sipedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo predočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt jn trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovolje.
Borza
Denar
Dne 20. maja.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.15-9.25, na za-nrebški borzi ie ostal neiz.prcmcnien na v.16—9.26 na belgrajski oa ie notiral 9.1445-9.2445. Grški
kategoriji proti Jim Corbehtti, katerega je v M. kolu odločilno položil na tla.
Ta zimaga je bila največja na športnem polju, kar jih je Bob Fitzsitnmons dosegel in zato se je za dobo dveh let vlegel na medvedovo kožo, da bi potem leta 1899 kot 37 let 6tar bolosar v borbi proti Jim Jeffries izgubil naslov. 40 let star se je podal Bob Frtzisimmons 1. 1902 še v revanžno botfco, toda v osmem kolu je podlegel drugič k. o. svojemu nasprotniku Jim Jeffriesu, ki se je nahajal tedaj na višku svojih sposobnosti. Toda Bob Fity-simmons še ni hotel mirovati. Leta 1903 si je priboril svetovno prvenstvo v 20. rudnaJb trajajoči borbi v poltežki kategoriji. Leta 1902 se je pojavil na boksarskem odru v Avstraliji Leta 1914, ko je bil že 52 let star, si je v Ameriki še enkrat spoprijel v šestih kolih z nekim dobrim nasprotnikom in potem je moral zaradi visoke starosti opustiti ta šport. Rekel pa je: »Premagali me našo moji nasprotniki, an*pa*k moja starost.« Tako je namreč tudi bilo, saj ga Američani še danes tako v bok o cenijo, da so mu odmerili prvo mesto med najboljšo desetorico na sveta.
V Grazu nastopimo predvidoma v
postavi:
100 m: Sodnik, ŠuSte^i.
200 m: Sodnik, Pleteršek.
400 mt: Pleteršek, Gafeeršek.
800 m: Goršek, Czurda.
1500 in: Kreira, Žorga A.
5000 m: Krevs, Srak ar {morda BdrSu^, 10000 im: Starman Iv., Krpan (morda Bružasj.
41 100 m: Sodnik, Sušteršič, Pleteršek, Qr» bančič.
4 x 800 m: Gaiberšek, Gzmrda, Srakas, GttSefc
Skok v višino: Martini, Marek.
Skok v daljavo: Požar, inž. Step&nšk.
Troskoik: Svetek Rajko, Korče.
Skok ob palici: Oroszy, Pribovšek.
Disk: Inž. Stepišnik, Dobovžek.
Krogla: Inž. Stepišnik, Mareb.
Kopje: Martini.
Kladivo: Inž. Stepišnik, Korče.
Če bo mogel iti Bručan, potem odpadeta Sat-kar Iv. in Krpan, ker bi tekel potem Bmčan na* 5
in 10 km.
Pa tudi Gradčanoim se očividno ne godi dosG bolje, saij tudi oni še niso sestavili definttivne reprezentance. Našim fantom želimo srečno pot in kar največ uspehov, najraje bi seveda videli, da se vmejo kot zmagovalci domov, kar bi bilo za nas tem častneje, ker bomo nastopili oslabljeni.
Štafeta za Borcev pokal
Ena najzanimivejših prireditev v jeseniškem športnem življenju je gotovo vsakoletna propagandna štafeta okoli Jesenic za kip tekača, prehodno darilo bivšega SO Borca. Pokal brani SK Bratstvo. Tudi letos se obeta zanimiva borba med Bratstvom in Gorenjcem. Kdo 6i ga bo v nedeljo priboril, je težko reči, ker do sedaj se še nobenemu klubu ni jx>srečilo, da bi ga branil dvakrat zaf>ovrstjo Ker je vsako leto na cilju velik nava^
prosimo občinstvo, da se pokorava rediteljem. *
LZSP — službeno. Redna seja upravnega odbora bo jutri ob 30 v damsiki sohi kavarne Emona. ProRimo poilnoštevilne udeležbe.
.l/A' Ilirija opozarja članstvo na hiukožtiii ii-let -lugoslov. Turing ikluba na Koroško. Prijave do 26. t. m. na fclubsko tajništvo.
boni so notirali v Zagrebu 30.40—31.10, v Belgradu pa 31.15—31.85. Angleški funt je notiral samo na ljubljanski borzi in to neizprrmenjenn na 249.20 - 250.80.
Nemški čeki so popustili v Ljubljani 13.30— 13.50, v Zagrebu 13.10-13.30, za ultimo maja pa 13.02—13.22, za medio junija 12.90—13.10 in ultimo junija 12.9750-13.1750. V Belgradu so notirali 13.2333-13.4333.
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2976.00-2990.60
Berlin 100 mark...... 1756.08-1769.95
Bruselj 100 belg....... 744.18 - 749.24
Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London t funt....... 218.41- 220.46
Newyork 100 dolarjev .... 4368.92—4405.23
Pariz 100 frankov...... 289.99- 291.43
Praga 100 kron....... 182.34- 183.44
Curih. — Belgrad /.00, Pariz 20.37, London 15.3775, Newyork 309.375, Bruselj 52.30, Milan 24.30 Madrid 42.20, Amsterdam 209, Berlin 124.50, Dunaj 56, Stockholm 79.30, Oslo 77.30, Kopenhagen 68.65, Praga 12.81, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.78, Buenos-Aires 08525.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojflo 82—84, agrarji 48.50—50.50, vojna škoda prampina 359— 361, begluške obveznicc 67—69, 8% Blerovo posojilo 82—83, 7% Blerovo posojilo 72—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 83—85.
Zagreb, državni jjapirji: 7% investicijsko posojilo 81 denar, agrarji 48 denar, vojna škoda promptna 358 —359, begluške obveznice 67 denar, dalm. agrarji 62.50 denar, 8% Blerovo posojflo 82 denar, 7% Blerovo posojilo 72.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 83—84. — Delnice: Priv. agrarna banka 217.50-218.50 (2181, Trboveljska 120 denar, Osj. sladk. tov. 150 blago, Isis 25 bi.
Belgrad, državni papirji: 7% in vest. posojilo 82-82.75, vojna škoda promptna 358—359 (358). begluške obveznice 67.75-68 (68, 67.75); 65.75— 66 (66), 7% Blerovo posojilo 73-73.25 (73, 72.751, 7% posojilo Drž. hip. banke 84-84.50 (84.25), 7% štab. pos. 83 blago. — Delnice: Narodna banka 6350 blago, Priv. agrarna banka 218—219 (218.50).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor in ban. 126-128, bč. in srem. 127-129, bč. ladja Tisa 134 -136, bč. ladja Begej 133-135, slav. 130-132. Oves: bč., srem. in slav. 115—117.50. Rž ne notira. ječmen, moka, otrobi, fižol neizpremenjeno. Koruza: bč., STem. in ban. 100—102, bč. ladje Tisa in Donava 101 — 102. Tendenca neizpremen. Promet srednji.
Živina
Ljubljanski živinski sejem dne 20. maja 1936 Na današnji ljubljanski sejem so prignali (v oklepajih število prodanih glav): 33 (15) volov, 38 (14) krav, 19 (12) telet, 374 (241) prašičkov za rejo in 73 (9) konj. Cene so ostale neizpremcnjenc kot zadnjič: voli 1. 4-4.50, II. 3.50-4, III. 3-3.50, krave debele 3—4, klobasarice 2—3, teleta 5—7 Din za kg žive ieže, prašički za rejo 110—i20 Din za komad.
Senzacionalen potek procesa Vzajemne pomoči
Ljubljana, 20. maja.
Danes je že drugi dan velike razprave o Vzajemni pomoči. Razprava je dospela na vrhunec in e nastopil senzacijonalen preobrat. Na včera)šn|i popoldanski razpravi je bil zaslišan kot priča ban. svet. g. Anton Mencinger. Značilno )e, da je podal mnogo izjav, ki se prav dobesedno kri)ejo z obtožnico. Priznati je moral, da še danes obsto]aio v naši državi pomožne blagajne z dokladnim zavarovanjem. Med drugim je omenil, da je žena drugega obtoženca prei njim pokleknila m ga prosila, da naj ne zapre moža.
Grožnje g. Antona Mencingerja. Ga. Marija Ogrizek, žena drugega obtoženca, je bila danes kot prva zaslišana. Povedala je, da je šla po nasvetu dr. Žirovnika k ban. svet. g. Mencingerju na bansko upravo in ga prosila, da ne bi moža zaprl. Bil je zelo strog z n)0. Dal |i ]e zadnji rok do opoldne, ko mora prinesti m položiti v Vzajemni pomoči njemu v roke ves denar ali pa dovoliti, da se izvrši vknjižba na njeno hišo. Kričal je nad njo: »Moža dam zapreti! Banditl, lopovil Afera Slavehske banke je bila muhca proti vaši aferi. Take razprave še svet ni videl, ko bo ta.« G. Ogrizkova se ga je zelo ustrašila. Izročila mu je pozneje 211.000 Din. G. Mencinger je nato dobrohotno omenil, da bo moža pridržal v službi, ker je bil še najboljši od vseh pri Vzajemni po-
Ogrizkov branilec dr. Homan ie priči pred-očil, da je na včerajšnji razpravi g. Mencinger kot priča povedal, da je gospa pred njim pokleknila na tla. Priča je odločno zanikala, rekoč: »Ni res. Jokala sem, ker me je Mencinger tako zastrašil. G. Mencinger se je prijel za glavo in v kotu pisarne Vzajemne pomoči vpil nad njo: »Denar sem ali pa vam moža zaprem,«
Sledilo je nato nad dve uri trajajoče črtanje mnenja izvedencev — strokovnjakov v knjigovodstvu. Elaborat je čital senatni predsednik. Izvedenec g. Božič pa je podajal k temu potrebna pojasnila. Sprva je bilo knjigovodstvo v redu, pozneje zaradi navala članov prišlo v nered. Promet od ustanovitve Vzajemne pomoči do konca 1931 je znašal do 25 milijonov dinarjev. Premoženje 7,454.000, večina je zamrznjenih vlog pri nekaterih zavodih. Nekateri so zavarovali po 10 do 30 oseb, neka ženska celo 54 oseb. Zavarovane so bile tudi odlične in vodilne osebnosti brez njih vednosti.
Važno pričevanje g. kanonika Šiške.
Nato je sledilo nad dobro uro trajajoče, prav značilno zasliševanje kanonika g. Josipa Šiške. Predsednik: »Kako je prišlo do tega, da ste vstopili v načelstvo Vzajemne pomoči in kdaj?«
Priča: »Naprosil me je pokojni Pele, da vstopim v načelstvo. Povedal mi je, kako se Vzajemna pomoč razvija in kakšne cilje zasleduje.« »Kakšne?« Priča nadaljuje: »Glavni namen pomoči je služiti v socijalnem in gospodarskem pogledu občestvu, ustanavljanje zadrug, ki naj bi ime-. + ,,-Jf pomen za razvoj našega življenja, v občo do-
„ JSrobit.« Priči je pok. Pele tudi povedal, da je udeležba članov pri Vzajemni pomoči velika. Omenil pa je Pele, da je prišel na to, da se mora knjigovodstvo preurediti.
Priča je med drugim nadalje povdarjal: »Kmetijska zadruga proti škodam pri živinoreji je zahtevala veliko stroškov. Lepo se je razvijala, imela bi lepe uspehe, če bi šlo tako naprej. Večje dobrote ne bi mogli ljudstvu napraviti.« Priča je dalje omenil, da se je konzorcijalna pogodba spremenila v medzadružno pogodbo, ki je določala rezervni sklad. Cilj je bil postaviti vse na realno podlago, da bi bila res v splošno korist.
Na predsednikovo pripombo, da so zavarovali celo tuje, zelo stare ljudi, je priča odvrnil: »Nekatere prijave so bile podtaknjene. Nasprotniki so to nalašč napravili. Najeli so ljudi, ki so delali po njih nalogah. So slučaji, ki so jih podtaknili Vzajemni pomoči na veselje drugih.« Priča je prepričan, da bi bila Vzajemna pomoč v položaju močno omiliti sedanjo krizo. V njo so imeli ljudje zaupanje. Člani so redno plačevali.
Predsednik: »Kaj je bil vzrok, da je prišlo do poloma:«
Priča: »Zavarovalnice so se dogovorile proti Vzajemni pomoči, ker so se bale za svoje posle. Eden nasprotnikov je bil ravnatelj »Feniksa«. Kaj je bilo? Feniks je sedaj propadel!«
Drž. tožilec: »Verjetnostni račun kaže, da bi morala Vzajemna pomoč propasti.«
Priča: »Ne takol Sami smo poskrbeli za novo podlago blagajni. Z velikimi stroški smo dobili od strokovnjakov nova pravila. Na seji načelstva po razpustu smo banski upravi izjavili, da se ne bomo poslužili pravnih sredstev proti razpustu, če nam bodo šli na roke. Obljubljeno nam je bilo. Ministrstvo je nova pravila potrdilo. Banska uprava pa jih ni hotela registrirati. To je bila velika nesreča za Vzajemno pomoči V rednih razmerah
ne bi bilo kaj takega pričakovati. 2iva duša ne bi trpela škode.
Predsedniki »Zakaj je bil decembra 31. tako velik dotok članov? Mogoče, ker so denarni zavodi prišli pod zaščito?«
Priča: »Ljudje so videli, kako Vzajemna pomoč hitro izplačuje. To je mnogo na nje vplivalo. Pridobila je pri njih zaupanje.«
Branilec dr. Homan: »Ste bili 5. februarja pozvani k reviziji blagajne? Ali ste prišli? Priča: »Malo pozneje!« Dr. Homan: »Ali je že bila takrat policija notri?« Priča: »Je bilo že vse zastraženo. Takoj že od začetka, predno se je uvedla revizija.« Dr. Homan: »Ali je res, da je Mencinger proti volji načelstva nastavil gdč. Červovo?« Priča odločno: »Vsi gospodje smo bili proti temu. Toda, kdor je ugovarjal, mu je g. Mencinger zagrozil s policijo.« Dr. Homan: »Je res, da je Mencinger, če mu je kdo na seji načelstva ugovarjal, grozil: Takoj vas dam zapreti kot Šinkovca.« Priča: »Resi Resi Grozil je vedno s policijo.«
Drž. tožilec- »Menda na vsak ugovor ne?«
Priča iro- o: »Kakor hitro je kdo le malo mignil, pa je oila policija.«
Na vprašanje branilca dr. Homana je priča potrdil, da je svet. Mencinger nagovoril pok. senatorja dr. Rožiča, da naj načelstvo napravi na bana vlogo, t katero naj bi se imenoval za vladnega komisarja pri Vzajemni pomoči g. Mencinger proti nagradi 5 do 7000 Din. Dotično vlogo je ban zavrnil. Priča je na vprašanje dr. Pegana tudi de-mantiral izjavo g. Mencingerja, da bi bil pok. g. Piber izrekel, da je prišel med »bandite in lopove.« Izrazil je le željo, da bi se zadeva pošteno rešila.
Dr. Pegan: »Ste-li čuli, da so izvirali predlogi proti Vzajemni pomoči od strani nasprotnikov, od Feniksa in Jugoslavije?«
Priča: »Slutili smo takrat, da prihajajo napadi od strani zavarovalnic. Te so se dogovorile, da mora Vzajemna pomoč prenehati.«
Danes dopoldne so bili še zaslišani dr. Ivan Modic, odvetnik, trgovec s stroji Ludvik Žitnik, Avgust Škof, akviziter Vzajemne pomoči, in bančni uradnik Janko Kočevar. Ob 14. je bila razprava prekinjena in se je popoldne nadaljevala.
Mokronog
Na vnebohod popoldne ob 3 priredi pevsko društvo »Mirna« na Žalostni gori četrti koncert izbranih narodnih in umetnih jjesmi. Ta zbor je 17. maja koncertiral v Zagrebu, kjer je s svojim discipliniranim nastopom žel presenetljive uspehe in priznanje zagrebških Slovencev in vseh Zagrebčanov, ki so napolnili veliko Jeronimsko dvorano do zadnjega kotička. Zato ne zamudite priložnosti, da vidite navdušenje mladih pevcev in se naužijete lepe slovenske pesmi.
Grosuplje-Smarje
Na vnebohod 24. t. m. igrajo ob 3. pop. v tukajšnjem gasilskem domu katoliški akademiki iz Ljubljane veselo igro »Postržek«, ob 8. zvečer pa v Šmarju v Prosvetnem domu. Čisti dobiček je namenjen za gradnjo novega akademskega doma, ki bo nosil ime: »Jegličev dom«. Mnogo akademikov prebiya v slabih, nezdravih stanovanjih, kjer si kvarijo zdravje in uničujejo talente, katere jim je Bog dal. Zato podprimo to njihovo akcijo s tem, da se predstave v čim večjem številu udeležimo.
Trbovlje
Zahvala. Pacijenti protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah se javno zahvaljujejo bivšemu vodju dr. Prodanu, ki je sedaj definitivno premeščen v Ljubljano, za vso požrtvovalnost in ljubeznivo pozornost nad njih zdravstvenim stanjem. Spominjati se ga hočejo s hvaležnostjo, saj 'je marsikateremu izmed njih rešil življenje.
Za protituberkulozni teden predavajo za odrasle in šol. mladino tekom tedna obč. zdr. dr, Jensterle, gdč. Pliberškova in dr. Simoniti, sed. vodja protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah.
Slomškova proslava bo v soboto za šolsko mladino, v nedeljo popoldne pa za odrasle v Društvenem domu.
Maribor
□	Birma v stolnici. Sv. birma bo lotos v stolnici dva dni. Na binkoštno nedeljo ob osmih zjutraj za birmance iz treh mariborskih župnij, na binkoStni ponedeljek ob pol desetih dopoldne pa za birmance, ki pridejo v Maribor k sv. birmi od drugod. Rirmanci naj se v lastnem interesu drže tega reda.
□	Birmanci iz stolne župnije, ki ne obiskujejo več šole, naj se oglasijo v pisarni stolnega zupnišča, in sicer dečki v ponedeljek 25. maja, deklice v torek 26. maja, oboji ob 17. S seboj naj prinesejo krstni list.
□	Igralci Slomškove družine. Prva vaja na prostem za igro »Naša apostola< bo danes popoldne ob dveh za vse zbore, soliste in konjenike.
V	primeru slabega vremena bo vaja ob isti uri v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
□	Proračun občine Studenci. Na proračunski seji studenške občine je bil sprejet proračunski predlog, ki izkazuje <l!>5.455 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Osebni izdatki znašajo 80.000 Din, dolga pa ima občina 191.000 Din.
Q Avtobusni romarski izlet za može in fante na Brezje priredi ob binkoštnih praznikih Fantovski odsek stolnega prosvetnega društva. Pojdejo tudi na Bled. Nekaj mest po 90 Din je še prostih. Priglasiti se je čimprej v upravi »Slovenca«, Koroška cesta 1.
□	Umetniška razstava se otvori danes ob 11 dopoldne. Otvoritveni govor bo imel akad. slikar g. Fran Tratnik iz Ljubljane.
□	Tekstilna stavka v Rušah traja še naprej.
V	torek popoldne so ee vršila pogajanja med zastopnikom lastnika tovarne in med delavskimi zaupniki. Tem pogajanjem so prisostvovali okrajni načelnik dr. Šiška, tajnik mariborske ekspoziture Delavske zbornice Čeh in ruški župan. Tudi ta pogajanja niso rodila nobenega uspeha. Vodstvo tovarne vztraja pri tem, da ne more plačevati večjih akordnih mezd, kakor jih plačujejo mariborske tovarne, delavstvo pa zopet opozarja, da ne more pri starih strojih zaslužiti niti polovico tega, kar zaslužijo tekstilni delavci v Mariboru pri novih strojih. Poslovodja je ponudil, da sprejme delavce na delo, če delajo 1. teden za dosedanjo mezdo, 2. teden samo za polovično premijo, 3. teden pa naj bi odpadla vsaka premija. Delavci so to ponudbo odklonili. Končno je poslovodja obljubil, da bo takoj brzojavno pozval lastnika tovarne Fridlina Vlacha iz Čehoslovaške, ker sain nima pooblastila, da bi pristal na pogoje delavcev.
□	Za gostovanje ljubljanske opere, ki bo drevi in jutri, si oskrbite pravočasno vstopnice! Predstava se danes vrši za red A, jutri pa za red C. dočim bo za red B v prihodnjem tednu. — »Seviljskega brivca< dirigira kapelnik Neffat. nastopijo pa poleg Julija Betetta še Zupevčeva, Go-stič, Vekosiav Janko. Zupan in ves zbor ter godalni ansambl ljubljanske opere.
□	Statu Mestnih podjetij bo najvažnejša točka dnevnega reda prihodnje seje mestnega sveta. Mestna podjetja se bodo preuredila v smislu, kakor smo pred časom poročali.
□	Izobraževalno društvo v Krčevini, tambu-raški odsek, in Marijina družba za matere priredijo v nedeljo skupen izlet k Mariji Devici v Puščavi in k Sv. Lovrencu na Pohorju. V primeru slabega vremena bo povratek že ob pol 12 in odpade izlet k Sv. Lovrencu.
□	Umrl je v Vrazovi ulici 9 v starosti 63 let trgovec g. Krašovec Franc. Pokojnik je bil tast uglednega mariborskega znanstvenika, ravnatelja banovinskega arhiva prof. Baša Bil je blag in dobrosrčen mož, ki ga bodo ohranili vsi v najlepšem spominu. Pogreb se bo vršil jutri, v petek,
i popoldne ob 4 na mestnem pokopališču na Po-brežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
□	Razstavo slik in kipov slovenskih umetnikov je priredil trgovec s slikami g. Anton Kos v kazinski dvorani. Odprta bo od danes do 1. junija. Gosp. Kos razstavlja slike Bulovčeve, Groharja,
■HSBmaaHMKKHBMKl^
I °PerHa pravlilčn^ga razkošja in lepote I I	FIlm petja - Humorja ln razvedrila
H Louis Gravfure 8l0Tlt, tenorist m I Camilla Ho m, H. Rtihtnann, A. Sandrock
I Theo Lingen, siednll 'rile nkrbe za smeh in raspoloienje
Danes predstave ob 15., 17, 19 in 21. uri
VALČEK ZA TEBE
HUMOR! — ZABAVA1 — PETJE! KINO UNION TELEFON 7,2-21
Jakopifki, Gasparija, Jakca, Pavlovca, Sternena, Sedeja. Slapernika, Smerduja, Tratnika. Vavpotiča Franca in Bruna, Zupanec-Sodnlkove. Žagarja ter plastiko Ivana Zajca. Bulovčeve in Smerduja.
□	Nogavice /ji birmance kupite poceni pri Ribari Ču v Rotovžu.
□	Avtobusni in železniški vozni red s potniško tarifo je izdal >Putnik<. Interesenti ga dobijo brezplačno v pisarni Tujskoprometne zveze na Aleksandrovi cesti.
Celie
& Umrla je v starosti 55 let ga. Trebile Anastazija, žena železniškega uradnika v pokoju — Cesta na Dobravo 12. — Naj v miru počiva! —
& Gostovanje ljubljanske drame. Ljubljansko drama bo gostovala v celjskem mestnem gledališču v torek, dne- 26. maja ob 8 zvečer z ftesier-jevo dramo »Tiran«.
©• Ogled Starega gradu. V torek popoldne si je posebna komisija mestne občine r. zastopniki Muzejskega društva v Celiti ogledala razvaline na Starem gradu. Ogled je imel namen ugotovili, kako bi se ta celjska zgodovinska znamenitost dala restavrirati.
0 Pridobitev stavbnega zemljišča ob Suinici Z regulacijo Sušnice se je nn nekaterih mestih, posebno na l avi ob posestvih g. Kirbiša in g. Kukovca pridobilo nekaj stavbnega zemljišča. — Posebna komisija celjskega mestnega sveta, ki se je mudila na licu mesta v torek popoldne, ima nalogo urediti s prizadetimi posestniki zamenjavo oziroma odkup na novo piklobljencga zemljišča.
sl 1e manntakturna trgovina
mam
Za veliho Celfe
Franc DoboviCnift w Celfu
nabavila ia spomlad ln poletje lB3fi ogromno množino vseh najrazličnejših vrst 5UNNA, HArtOAUN/l ln sploh vsega blaga za obleke od nalcenoISe do na|flne|Se kvalitet«
3 m modno sukno za kompletno
športno obleko	od Din 75'- naprej
3 m mode polkamgarn za celo
moško obleko	od Din 120'- naprej
3 m Kamgarna za kompletno
moško obleko	. od Din 195'- naprej
Nič več ni potreba kupovati možkega blaga od nepoznanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na dom
ponudit, ker navadno kupec naoeito. Firma Dobovičnlk Ima nad 800 vzorcev tmkna na zalogi, ima lastno tovarno za prešite oilele in perilo. -Občinstvo se naproSa da sl ogleda zalogo.
& Popravi! V včerajšnjem poročilti o pokojnem p. Hilariju Perporju je treba popraviti letnico njegovega mašniškega posvecenja. Pokojni je bil posvečen v mašnika leta 1889 m ne 1899.
<2 Nabava oblek za policijske stražnike. — Mestno poglavarstvo bo nabavilo nove službene obleke za policijske stražnike. Interesentom so natančnejši podatki razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
sa Huda nesreča rudarja. Korošec Martin, rudar v rudniku Konjiška gora pri Konjicah se je v torek pri delu v rudniku hudo ponesrečil. Pri eksploziji mine mu je odtrgalo levo roko do zapestja.
Ptuj
Poroke. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se preteklo nedeljo poročili: Organist in pevo-vodja Franc Petek iz Ptuja in Anica Herženjak, za-sebnica v Novi vasi pri Ptuju; Franc Tušek, sin posestnika v Mestnem vrhu, in Jožefa Sabeder, po-sestnica-vdova, Krčevina pri Vurbergu. Liilo srečno!
40 letni jubilej katoliškega društva gospa v Ptuju. Letos praznuje katoliško društvo gospa v Ptuju 40 letnico svojega karitativnega dela. Odbor prosi, da se vse članice in dobrotiiice društva v častnem številu udeleže občnega zbora, ki bo v ponedeljek 25. t. m. ob 15 v prostiji. — Pokažimo, da [e volja pomagati bližnjemu v vseh nas še vedno živa! — Odbor.
Sv. Jakob ob Savi
Krajevni odbor JRZ sklicuje v nedeljo 24. maja ob 3 popoldne v tukajšnjem društvenem domu političen shod JRZ, na katerem bo govoril g. tajnik Tomazin iz Ljubljane. Vabljeni vsi stanovi!
Mati človeškega rodu
Za maj in slednfi čas.
IV. S KRISTUSOM POVIŠANA
21. V nedolžnem rodu
Svet ne veruje, da bi človek, prešinjen a toplo krvjo in strastjo, mogel nedolžno živeti.
Svet ne veruje v prepogostne izjeme rimskih vestalk in še za te rimske varuhinje svetega ognja ve povedati, da eo vzdržno in čisto živele le do določene dobe in še »o nekatere eredi službene dobe pozabile na svoje nedolžno poslanstvo.
Svet gleda vse s svčtskega in snovnega stališča in vidi tudi v človeškem rodu povsod le nagonsko, bolj ali manij telesno, bolij ali manj du-aovno, spolno usmerjeno življenje.
Svet dvomi celo o nedolžnem stanu ali nagnjenju nežnega otroka v materinem naročju.
Tako obtožuje in obtežuje svet slabost naše narave. Ako torej kdo pod tem bremenom pade, se ne bo nihče, ki j« pameten, začudil nad tem, pravi in ga opravičuje isti grešni svet. Ali bomo toTej grajali in obsojali svet, ki tako sodi? Nikakor ne! Pritrdili mu bomo in še več bomo rekli. Ni samo težko, ampak naravnost nemogoče je, da bi mogli »polniti božjo postavo čistega in nedolžnega življenja z lastnimi močmi. Vse težave, ki jih v spolnem pogledu vidi svet, vidimo tiudi mi, samo da jih mi zasledujemo do korenin ia jim pravimo: posledice izvirnega greha.
Dokler svet resnice Izvirnega greha ne prizna, ne more najti reUtve iz natega mučnega telaanega položaja.
Prva misel na našo rešitev, prva zarja, ki je posvetila v temno brezno našega življenja, je: Brezmadežna.
Prva, ki je bila s Kristusom in zaradi Kristusa iz temnih prepadov človeškega rodu povišana, je bila Marija v svoiem brezmadežnem spočetju. Prva, toda ne zadnja, čeprav edina na ta način!
Brezmadežno spočetje Marijino je poroštvo tudi za naše povišanje. Kaj bi bilo treba povišati Mater, če ne bi bilo v tem označeno, do bodo v Njej in z Njo in po Njej povišani tudi njeni otroci? To povišanje svojih otrok je Marija v duhu videla, ko je rekla: »Blagrovali me bodo odslej vsi rodovi« (Lk.: 1, 48). Kako bi jo mogli blagrovati, če se ne bi čutili po njej dvignjeni, očiščeni in osre-čeni?
Naše upanje je: Podoba in pomoč Brezmadežne.
Ne samo podoba!
»Video meliora proboque, sed deteriora se-quor«, je tožil modri in skušeni mislec. Oči morejo gledati in občudovati Brezmadežno, ali noga se vseeno spotakne in človek pade. Roke se morejo dvigati k Devici, a teža teleea jih potegne za seboj navzdol! Ne samo podobal Na to nas opozarja Gospodovo svarilo: »Kdor stoji, naj gleda, da ne pade.«
Pomoč Brezmadežne! Ne toliko podoba, kakor poimoč Brezmadežne, ustvarja prava čuda v duhovnem življenju. V podobi in moči Brezmadežne gredo mimo dolge, nepregledne ln neštevilne vrste nedolžnih mladeničev, duhovnikov, redovnikov; deviških deklet in redonvic; čistih mož in žena. blagrujejo Brezmadežno, ker jih je Ona prej bla-grovala z blagri čistosti in nedolžnosti.
»Zalo um ui am(tli poudarjala« — pravi ea«
izmed teh oblagodarjenih duš v imenu vseh (sv. Terezija D. J.) — »kar sem večkrat slišala, da Marijine prednosti stemnju|ejo slavo svetnikov, kakor bledijo zvezde ob sončnem vzhodu. Oh, pre-čudno, da bi pred Materjo bledela slava otrok? Mislim, da je prav nasprotno. Uverjena sem, da Marija še množi in jači sijaj izvoljenih« (23. avgusta 1897).
Zakon narave: iz malega raste veliko, se uveljavlja kakor v slabem tako tudi v dobrem pogledu in pomenu. Za slabo mislijo sledi slabo dejanje, za slabim dejanjem slaba navada, za slabo navado pa sledi slab značaj. Tako sta povezana misel in usoda človekova. Za lepo mislijo pride lepo dejanje, za lepim dejanjem lepa navada, za lepo navado pa pride lep značaj. Tako je Brezmadežna upanje, življenje in sladkost krepostne duše.
Svet tega ne razume in ne more razumeti, pa zato nedolžno srce na svoji duhovni vrednosti nič ne izgubi, marveč še pridobi na svojem zasluienju. Liliji se še pridruži palma: z devištvom se zveže ie mučemištvo.
Tudi Marijo so Judje obrekovali, da je njen edinorojenec sin greha in sramote. Tako so jo hoteli moralno uničiti in so to obrekovanje širili med prvimi krfetjani. To bi utegnil biti vzrok, zakaj sta evangeliste Matej in Luka sprejela v svoj evangelij poročilo o Gospodovem rojstvu. Toda Marijine časti, milosti Device in Matere, ni in ne bo uničilo nobeno sramotenje, kakor tudi Cerkve n« bo uničilo nobeno preganjanje.
Bog je pripustil, da je sramotenje Sina zadelo tudi Mater, da bodo vsi, ki bodo poslej obrekovani ia po nedolžnem sramotcai, obrekovani in
teni morda prav zaradi iste stvari in časti imeli v Jezusu in Mariji svoje pomirjenje in utešilo. Saj so to najhujše b61i.
Obrekovanje, s katerim so Jiidie obrekovali Marijo, je popolnoma podobno onemu, s katerim so obrekovali apostole, da so namreč iz groba ukradli telo svojega Gospoda. To je znamenje jeze. nevoščljivosti in hudobije, ker jih Gospod ni spoznal za vredne, da bi se njim — svojim sovražnikom, po svojem vstajenju prikazal. Oni, ki so osumili in obrekovali Gospodovo rojstvo, niso vred ni, da bi videli njegovo vstajenje. Saj sta si Gospodovo rojstvo in Gospodovo vstajenje v svojem čudovitem dogodku sorodna: Gospod je namreč izšel obakrat s svojo božjo močjo, ne da bi ovfkruni! Marijino telo ali odprl zapečaten grob
Gospodovo vstajenje, ki ga je bila brez dvoma prva deležna Marija, ako ni celo v duhu na čudovit način prisostvovala temu vstajenju, je pokazalo deviški Materi, kako je Sin nedolžno telo, ki ga je od nje prejel, povišal in poveličal. Na Gospodovem poveličancm telesu je mogla videli m občutiti pomen Gabrijelove napovedi pred Go spodobim rojstvom: »Ta bo velik in sin Najvišjega: Gospod Bog mu bo dal prestol n<e(Jovega očeta Davida in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekoma-' in njegovemi kraljestvu ne bo konca« (Lk.: 1, 32, 39).
Kristus je re« velTk, velik ob svoiem rojstvu velik ob svojem vstajenju, še višji je v Mariji, svoji Materi, najvišji pa je v slavi svojega Očeta. Velika je tudi Marija, velika v nedolžnem rodu, še višja v brezmadežnem spočetju, najvišja pa v svojem od mrtvih vstalem, poveličanem Sinu Zato poje Cerkev Mariji velikonočno himno: »Raduj se, Kraljica neiežka! Aleluja!«
Naznanila
> u
Ljubljana
1 Filozofsko društvo v LJubljani prtaedd v soboto
ffl maju ob I« v predavalnici mineraloškega aniAti.tu.ui u« univerzi »voj« 0*1.10 predavanje. Predaval bo vseu*. prof dr I,. iihriich o temi: PsiholoSko-evoluciJska lin hiatorii.ua metoda v etnologiji. Vabljeni vel, ku se mj ndimujo. Vstop prost.	._..
1 Društvo slušateljev juruiidne fakultete priredi v petek 22. t. m. ob 19.30 na univenzJ v mineraloškem inštitutu predavanje «0 refonnii	narodov« irfr
davni bo it. mii.v. doc. dr. Ivan TomMč, nni pravni »tro-ko v lijak v pouToniii mednarodnega .prava. Po preda-vanju doba tu. Odbor dniAtva vabi na predavanje vse akademike, ki »e -/.a problem zve™ narodov Mm.rn.yo.
! Kino Kodeljevo iera danes ob 8. 5 to pol 9 «HJ kik-e na pomoč (0«»r*. O Bricoi) Cene J™1^^™?} ob ih>1 !1 Ti Ki moje sonce« (Rlhand Tamber) to Urinimi ljubezni' (Jn.net Quynor).	,
1 Zvočni kino l ič predvaja dane« ob 6 in pol 'J zvečer film »Cigan baron«.	__
1 Drugu jubilejna produkcija driavnega konser-vatorija, ki bo v ponedeljek 35. maja v Filharmoniji dvorani, nam prinnža i7.ki]Juč>no 1« skladbe veselega snačaja. Izvajala sc bodo dela, pisana za klavir, komorno glasbo, violino, soJopetje, vmes sta t>udi dve deklam aciji. Sklepno točko pa tvorijo znamenita bolin-bertovi plesi. Na to produkcijo še prav posebno oi>o-zarjamo. Si>ored bo od sobote dalje na razpolag« v knjigarni Glasbene Matice. Stane 3 Din to velja obenem kakor vstopnica. Začetek produkcije tof.no ob 18.15.
1 Vič. Člane Katoliškega .slovenskega prosvetnega dnifttjva opozarjamo, da bo v petek 22. t. m. ob 8 zvečer zadnji prosvetni vefer v tej sezoni. Predaval bo g. dr. Kulovec o temi: Pri muslimanih. Slkioiptične stoike.
1 Noi-m službo imajo lekarne: danes: mr. Bakar-616 Sv. Jakoba trg 9: mr. Rainor. Miklošičeva cesta 2«, tn 'mr. Karlu«, Moste. — Jutri: mr. Sn&niik, Marijin trg 5; mr. Kurait, OoMix>Rvetwka cesta 10, to mr. Bohi-nec ded., Binmka cesta SI.
Maribor
m Medstrokovni odbor priredi »a ftlanHUopriiljn-čenih organizacij danes telet v Rufie z niče za (tožilk. Odhod 8 prvim vlakom % glavne«* kolodvora ob IS.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek ti maja: 9.00Koračnice slavmih sklad«-teMev trdofiče) 9 40 Verakd govor (g. dr. Ciril Pototoik) SoTpt^Ss cUvene glasbe b. ljuiUjanske slotonce UJ6 balalaj.k (na ploščah) 111.30 Ml»lln«ka ara (gd£ Mamica Komanova) 120» Napoved časa. 1 mia. obventnia 12.15 Kar želite, t» dobite (RadijHkii ar ^tar £ ž5jah naročiritorv) IS. 15 Kar toiaono, to vam ST po željah) - oddaj, prakta«jod M-16 16.00 K,inolijska uxa: »l«*«™*' poteki dOTa g. L Pufi) 16.20 Koncert vojafike godbe 17.00 Predavanje v ok^ ru proti tuibefikolo&nega tedna (e dr. Robert Neu-17.16 Koncert vojaAke god.be 18.00 P"n^ ra«le-H«,, nagrad ta rei>ortada z mednarodne foto-razstave Smo Plofire željah umtaSk«- 1S.OO Napoved časa. Sročila objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna KfsMlS predavanje (ta Balada) 19.50 Pren£ šmarni c iz ceflkve sv. Cirila to Metoda 20.30 Vesel večer: Orkestralna glasba (Radijski orkester), kwloU (g. Maikao ReS), Slagerji (Radijski Jam nn teroot Stritar) ter plofiče 22.00 N al »ved časa, vremenska nnipov «1,1«-ločila objava sporeda 32.16 Stranssova valčku (Radijski orteait ar 32.-10 Bsperantstao predavanje.	_ .
Petek >2 maja: 11.00 Šolska nra: Pnrodni glasovi v muBiiki (g prof. Emil AdamiC) 12.00 Na«a pesein, nafta glasba (plofiče) 12.46 Vremenska napoved poročila 13 00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.16 Koncert lahke glasbe (Radijski orkester) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Ženska ura: O stanovanjski kulturi (Albrechit Vera) 18.20 Operetne pesmi (iplo&čc) 18 4<i Pravno predavanje: O razlastitivi zaisilnin poti (g. Valentin liidovoc, sodmiik) 19.00 Napove.1 časa, vremenska naiioved. poroSUa, objava sporeda, obve-Btii4a 19.30 Nacionalna ura: irf«enda o Vladlmirjn in Košari (Ceita Mitrimovtč its Belgrada) 30.20 Prenos z Dunaja: Gustav Mahler: IX. simfonija — sodelujejo: Roseta Andav (solratika dunajske drf. opere), Dnnajskn simfonični orkester — dirigent Brano Walter 22.00 ras, vremenska naipoved, poročila, objava sporeda 22-30 A.n-girt^ke ptoAče.
Dragi programi'
ČETRTEK, 21. maja. Belgrad I: 20.00 Koncert na dveh klavirjih (Milica Moč. in Ciril Ličar) 20.45 Plošče 21.00 Koncert I. tielgrajskega pevskega dmStva 22.00 Narodne pesmi 28.00 Prenos ta kavarrne — Belgrad II: 14.05 Aleksičevo predavanje o ribolovu na Jadranu — Zagreb: 20.00 Slavonski narodni običaji 20.30 Prenofi iz Belgrada 22.16 Plesna glasba — Dunaj: 19.46 Tiksoč be-sal o Ljubezni 21.00 Bvripldov« tragedija «Medeja-c — Budimpešta: 18.50 Beethovnom godalni kvartet 1H.30 Ralimmndova bajka »Zapraivljivee« 33.00 Ciganska glasba — Trst-Milan: 30.50 Igra, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17.16 Komorni konoeirt 20.40 Rossinijeva opera «Mozes- — Praga: 20.00 Nodbalova oipereta »Poljska kri — Varšava: 21.00 Fredrova komedija »Koncert« 21.30 Poljske narodne 22.16 Komorna glasba — Berlin: 20 (10 V etiki in mali radijski orkester — Konigsberg-Lipsko-Frankfurt: 20.10 Ven v naravo — Hamburg-Stuttgart: 20.(10 Plesni večer — Vrattilava: 20.00 Steinbachova ve selotgra »Potnjemo n« deželo« — Koln: 20.00 Glasbene križanke — Monakovo: 20.00 Serenada.
PETEK, 22. maja. Belgrad I: 19 50 Narodne pesmi 2020 Prenos ta Dunaja 32.00 Radijski orkester — Belgrad II: 14.05 Predavanje o jugoslovanskih bakre-niih rndnilkth — Zagreb: 22.16 Plesna glasba — Dunaj: 18..* Kmečki godci 20.32 Mahler J nv koncert — Budimpešta: 10.30 Puocinijeva opera «La Boheme« 22.25 Ciganska glasba — Trst-Milan: 21.30 Violina in klavir, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17.1S Plesna glasba 20.36 Pihala 22-15 Orgie — Praga: lfl.SO Proslava 100 let-i>toe Mach« 21JK1 Orkestralni to vokalni koncert — Bra-Htlsrna 21.30 Piernejerva sonata 7« čelo ta klavir — Varšava: 20.00 Simfonični koncert iz varfiavske filharmonije — Berlin-VratUlava-Lipsko: 30 10 Wagnerjeve, Weberjerv« to Tx>rtatogorve opere — Kdnigsberg: 20.10 Sprehod po nemSklh nvt lj**k.ih postajah — Koln: 20.10 VoJaiSk.1 večer — Monakom: 20.10 Večer nemftke ninet-nostL
Ruše
Preteklo nedeljo je tn umrla Spicova mamica, gospa Ravnjak Joieia. Kljub temu da je dne 27. februarja končala že 88. leto svojega življenja, je še vsak dan z zanimanjem čitala »Slovenca« in se rada pomenkovala o dnevnih dogodkih. Ljubila je pa predvsem cvetlice, ki so jo ubogale kakor dobro mater. Imela jih je poln vrt, obiskovala jih je vsak dan, jih zalivala, se z njimi pogovarjala kakor z ljubkimi otroci. Z njimi je kinčala tudi kapelo na trgu in skrbela za lučko v kapeli. Vedno je bila vedrega lica, nikdar nisi slišal bridke tožbe iz njenih ust. Tolažila je trpeče ne samo z besedo, še bolj s svojim zgledom. Zdaj dobre mamice ni več. Dolga vrsta sosedov in znancev jo je spremilo na zadnji poti. Poslovil se je od rajnke v imenu vseh domači gosp. župnik; primerjal jo je vdovi Ani v templju, ki jo je pokojna tako lepo posnemala. Naj zdaj v miru pri Bogu počival
Posredovanja
V »Slovencu« z dne 14. t. m. smo pod naslovom »Posredovanja« objavili poročilo iz Belgrada, i da je poslanca Pevca sprejel tudi minister dr. M. Krek, katerega je Pevec zainteresiral o vprašanju, da niso bili položeni računi od strani Električne zadruge v Ormožu od 1. 1932 do 1936 in ga je v imenu zadrugarjev, članov te zadruge naprosil, naj se ta zapletena stvar docela razčisti, kar zahteva tudi novi občinski odbor v Središču. Na to trditev g. poslanca Pevca nam je Zadružna elektrarna v Ormožu ix>slala tole jjojasnilo: »Ni resnično, da računi Zadružne elektrarne r. z. z o. z. v Ormožu, ki je v navedenem članku imenovana kot Električna zadruga v Ormožu, niso bili položeni za čas od 1. 1932 do 1. 1936. Brezizjemno vsako leto se pregledajo vsi računi in se revidira vse poslovanje zadruge s strani pravilno izvoljenih zadružnih revizorjev in se o tem poroča občnemu zboru. Vsako leto se je napravila tudi bilanca, ki se je predložila občnemu zboru in dostavila tudi Zvezi slov. zadrug in finančnemu ravnateljstvu dravske banovine v Ljubljani. Vsako drugo leto je pregledal vse račune te zadruge in vse njeno poslovanje tudi revizor Zveze slov. zadrug v Ljubljani. Občinski odbor v Središču pa nima z Zadružno elektrarno v Ormožu prav nikake zveze in nikakega posla.«
Oiib^onsko olcdallšic
DRAMA: Začetek ob 20.
Četrtek, 2L maja: Prva legija. I®v«n. Znižane oene od
'14 Din navzdol. Petek, 32. maja: Tiran. Red Četrtek. Sobota, 28. maja: Mladi gospod šef. Premiera. Rer B. Nedelja, 24. maja: Pesem » ceste. Izven. Globoko »nl-žjune cene od 10 Din naradol.
OPERA: Začetek ob 20.
Četrtek, 31. maja: Zaprto. Petek, 22 maja: Zaprto. Sobota, 23. maja: Car men. Red A. Nedelja, 24. maja: Trubadur. Gostovanj« josipa Ri-javca. Izven.
Mariborsko gledališče
„nmm.,,N,,H,m,m„„i

Četrtek, 21. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje
ljubljanske opere. Red C Petek, 22. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske opere. Red A.
Si. Vid pri Stični
Prvo nedeljo po binkoštih bomo imeli v Sent Vidu veliko gasilsko slavnost. Gasilno društvo bo obhajalo 50 letnico obstoja. Dopoldne bo služba božja v cerkvi. Pridigal bo g. stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Popoldne bo pa velika tombola s številnimi dobitki. Vsa slavnost stoji pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena, ki bo takrat Šent Vid p>očasfil s svojo navzočnostjo. Pričakovali smo, da bomo 50 letnico gasilnega društva strnili s težko pričakovanim dnevom, ko bomo zasadili prvo lopato za tolikanj potrebni vodovod Toda še bomo morali žejo prenašati. Še bolj bo pa trpela uboga živina. — Petdesetletnico je obhajal pretekli mesec obče spoštovani šentviški župan g. Ignacij Pevec Veliko se trudi za blagor občine. Poiskati zna
vsaka vrata, kjer m da kaj doseči za popravo potov, za reveže ali pa za čast občanov. Občanom ustreže, kjerkoli more. Požrtvovalen je tolikanj, da občinsko blagajno, v kateri je večkrat suša, sam zaklada. Čast mu!
Dol pri Ljubljani
»Reka« je naslov drami, ki jo bo igralski odsek Akademske zveze uprizoril v našem Prosvetnem domu v nedeljo 24 t. m. ob 8 zvečer. Prireditev naj služi misli o zgraditvi Jegličevega akademskega doma v Ljubljani.
Poizvedovanja
Mala selena papiga, z obročkom na nogi, Je v nedeljo ufila. Najditelja prosim, naj Jo odda proti nagradi: MaAič, Tyrševa cesta 88.
Zahvala
nepozabne soproge
za premnoge izkaze iskrenega sožalja ob priliki smrti i
in mamice, hčere, sestre, svakinje in tete, gospe
Kati Tršar
soproge posestnika, lesnega trgovca in župana.
Iskrena zahvala za vse poklonjene vence in evetje, kakor tndi za vsa pismena
in ustmeno izkazana sožalja.
Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gg. zdravnikoma, Gasilski četi Dol. Logatec, Sokolskemu društvu, pevskemu društvu, Podmladku Jadranske straža, vsem zastopnikom oblasti in uradom.
Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem in cenjenemu občinstvu, ki so spremili blagopokojno k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v domači farni cerkvi v petek, dne 22. maja.
Dolenji Logatec, dne 20. maja 1936.
Žalujoči ostali
ČEVLJE
bele, laka«te, sandale, za
birmo in procesije
dobite z garantirano kvaliteto
zopet! Prodajalna čevljev
preje
»Pri Pollaku«
Dunajska cesta 23, sedaj
Kolodvorska ulica 11
»Trtumt«
ZAHVALA. Za vse izraze sočutja, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na poslednji poti našega nad vse ljubljenega očeta
Jožeta Povšiča
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, mestnim magistr. uslužbencem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo Šentjakobskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo 24. L m. ob 8.15 zj. v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana-Bravlje, dne 20. maja 1936.
2alnjoči ostalL
Zahvaljujemo se
vsem, ki so v tako izrednem številu spremili na kraj miru
našega
ing. Jožeta Skubica
Posebej se zahvalimo zastopniku bana dravske banovine g. ing. A. Podgorniku, zastopnikom Kmečke zveze z gg. Bro-darjem in dr. Kulovcem na čelu, zastopnikom Kat. akad. starešinstva in Kat. akad. društva »Danica« v Zagrebu, gg. dr. Gosarju in J. Suhadolcu, njegovim službenim tovarišem in vsem številnim prijateljem. Zahvaljpna častita trnovska duhovščina, ki je z župnikom F. S. Finžgarjem odmolila in odpela žalne molitve in priporočila rajnikovo dušo božji dobroti. Bog povrni vsem darovalcem krasnih vencev, posebno bann g. dr. Marku Natlačenu, vsem govornikom za lepe besede, ki so bile izrečene na njegovem grobu in pevcem za ' pesem, ki ga je poslednjič objela v prezgodnjem grobu.
Naša molitev in blag spomin nanj naj ostane med nami in njim tiha vez, dokler se spet ne snidemo. V Logatcu, dno 50. maja 1936.
Žalostni svojci.
Franc Krasovic
V grob ga spremimo v petek, dne 22. maja ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru.
Sv. maša zadušnica bo dne 23. maja ob 7 v mariborski stolnici.
Maribor, Št Jurij ob Taboru, Ljubljana, Ponikve, dne 20. maja 1936.
Rodbine:
Krašovic, P a u I i n , prof. Baš, dr. PertL
L Ganghofer:
92
M Hubcctus
Roman
Patscheider je nbral obraz, kakor bi ga vprašanje spravilo v zadrego, »Ziiaj moram pa že odkrito govoriti. Saj morda ni prav, da še govorim a Francetom, odkar »te ga spodili iz službe pri nas. Toda vidite, gospod grof, prijatelja sva si bila dolga leta, m smilil sc mi je tudi, ubogi človekl Včeraj sem obiskal Franceta. In naključje je naneslo, da je ravno takrat dobil pismo.« Patscheider je zamolčal, da je pisal grof Tasilo. Vse drugo je povedal od besede do besede, kakino razburjenje je povzročilo pisanje v Horneggerčini hiši. »Mati je jokala od veselja. In jaz sam sem mislil, da mu moram prigovarjati«
»Tako?«
»Kaj naj tudi stori? Kar tako brez vsega ne more biti. V sili mu bo kmalu vse dobro. Toda France? Pobledel je. In Ne! je dejal, saj bi bilo čisto tako, je dejal, kakor bi hotel našemu gospodu grofu v jezi eno zagosti.«
V obrazu grofa Eggeja je zdrznilo. »Zakaj mi vse to pripoveduješ?«
»Mislil sem, veseli boste, če vam povem, kako vam je France še vedno vdan.«
Grof Egge je položil roko lovcu na ramo. »Da, Patscheider, hvala ti!« Obrnil se je stran, začel urno hoJiti in si z drhtečo roko segati v brado.
Že se je prikazala streha lovske koče čez travnat greben. Zavila sta v široko peičeno strugo izsušenega hudournika. Grofu Eggeju je zašel oster kamenček v čevelj, kar ga je bolelo pri hoji. Ko sta prišla na drugi breg, je pomignil lovcu, naj gre iiapiej, tam je seuel na ita ni se sezul. Čevelj je bil brž ipet v redu, toda grof Egge je sedel is
vedno, povešal roke čez kolena in se oziral proti dolini.
Po sončni strmini je pihal navzgor močan veter in fjrinašal iz doline zabrisane glasove — cerkveni zvonovi so peli. Maša je že minila, do opoldne je še dolgo. Zakaj neki zvoni v tem času?
Grof Egge je vstal. »Naprej! In domovi Obljubil sem mu!« Ko je prispel do vile Tram, je zagledal v desno ob odprtih vratih na tleh srnjaka, v levo na klopi pa starega, vase zgrbljenega kmetiča v dolgi pražnji suknji in z žalostnim obrazom.
Ko je uzrl grofa Eggeja, se je starec očitno vznemiril. Plaho je pogledal na vse strani, vstal, snel spoštljivo klobuček z glave in si pogladil lase proti čelu. »Prav dobro jutro, milostni gospod grof!« Glas mu je zvenel, kakor bi moža stiskal kio za grlo.
Grof Egge je nezaupno meril kmeta. Namrščil je čelo. »Kdo si? Kaj iščeš? Ali prihajaš morda zaradi škode? Potem se kar obrni in izgini. Letos ne plačam nobenega ficka več. Za tritisoč mark so me letos že obrali. Sit sem tega že do grla. Leto za letom terja občina svojo ogromno zakupnino. In potem pride še vsak od vas in. hoče iztisniti zadnjo kapljo krvi iz mene. Divjad nam dela škodo, škodo, škodol Ni konca ne kraja. Kolikor bi moral plačati za storjeno škodo, je desetkrat več, kar bi je mogli napraviti moji jeleni, če bi imel vsak deset gobcevl Poznam to sleparijo! Vem, kako delate. Sleherni od vas špekulira na škodo od divjadi kakor žid na slabo letino. Najbolj zanikrn« njive, ki leže ob gozdu, imajo trikratno ceno, ker vržejo največ lovske škode. Polje se ne gnoji, seje se plesniv oves in gnilo deteljno seme, dve tri prgišča, da je sramota še večja. In če je potem njiva prazna, je izgovor brž pri roki: jeleni so udrli nanjo, zakupnik lova naj plača! Ponoči izkoplje falot krompir s svoje njive, tvpravi z ukradenim jeienpm parkljem sledi po zemlji in zažene potiti krik, naj pride ogledna komisija! če moži
kmet hčer, kdo plača doto? Gospodar lova! Celo v testament postavljate po divjadi storjeno škodo, kakor gotov denar v skrinji! Kar moji jeleni požro, ni nič vredno. Toda kar moram za to plačati, je vaš najboljši zaslužek. Kaj bi bila v tem od Boga zapuščenem kotu vaša vas brez mene in mojega lova? Beraško gnezdo polno lakotnikov. Moj lov je potrata, prav! Plačam jo drago dovolj. Šestde-settisoč mark vsako leto. In kam izginejo ti kupi denarja? V vaše žepel Vas je obogatela od mojega lova. A vse ima svoje meje. Odreti se ne dam. To je več ko silal«
Grof Egge se je hudo razgrel od jeze. In res ne po krivici, kajti govoril je iz resnične izkušnje. Prislonil je puško in palico na steno in si odpel jopič.
»Govori torej I Koliko zahtevaš? Pošten se mi zdiš in z obraza ti berem, da si v resnici oškodovan. V takšnem primeru se nisem nikoli branil, da ne bi odprl mošnjice. Torej, koliko?«
Kmet je žalostno odkimal z belo glavo. »Dovolite, milostni gospod grof, nisem prišel zaradi odškodnine!«
Grof Egge je začuden pogledal starca, hočeš?«
»Kaj
Kmet je požrl slino. ».Dovolite, gospod grof, iščem svojega fanta.«
. Molče se je umaknil grof Egge za nekaj korakov in med obrvmi se mu je zarezala globoka brazda. »Kdo si?«
»Če gospod grof dovolite, Mflhltaler sem iz Bernbichla.»
V kuhinji lovske koče je zaropotala ponev, ki je bda padla na tla. Čez obraz grofa Eggeja je hušknil Irget neugodja, samo bežno. Starčevim očem to ni ušlo in klobuček, ki ga je vrtel med prsti, se je začel tresti. »Muhltaler iz Bernbichla,« je ponovil s pojemajočim glasom. »Milostni gospod grof sie gotovo že čuli moje ime?«
»Nel«
»Tako, tako? Seveda, če tako trdite gospod grof, moram pač verjeti!« Počasi je prikimal kmet predse; potem je dvignil skaljene oči. »Toda fanta sem imel — dovolite, milostni gospod grof — tega ste gotovo že kdaj videli, mojega fanta?«
»Ne!«
»Tako, tako? Toda kateri vaSih lovcev? AH
ne? Zato bi pač vprašal — dovolite, milostni gospod grof — če bi mi rekli besedico! Eno samo besedico!« Starcu sta se potočili dve solzi po bledih licih. »Vse te dni ga že neprestano iščem. S težavo sem prišel sem gor. Toda oče! Česa vsega ne stori oče?«
Grof Egge je zmignil z rameni pod jopičem. »Nič ne vem, kaj hočeš s svojim govorjenjem, rant se ti je ponesrečil v gorah?«
»Ponesrečil?« Kmet je strmel v tla. »Če misli-tako, milostni gospod grof, reciva pač; ponesrečil. A strašno mi je hudo, da bi ne smel počivati v krščanskem grobu.«
»Smiliš se mi, starec. Toda ne razumem, zakaj prihajaš k meni?«
»Samo besedico! Dovolite, milostni gospod grof, eno edino! Izmed najpridnejših ni bU. Mogoče sem kriv tudi sam. Jaz, njegov oče! Ker mu nisem mogel braniti, kadar se je ponoči izmuzni' od doma s puškico poj obleko. Toda takšne kazni ni zaslužil, da ga ne bi dosegel noben krščanski pozdrav m noben očenašl« Starcu se je beseda du-sila. »Zato bi prav lepo prosil — samo eno besedico, dovolite, milostni gospod grof — da bi našel svoiega fanta.«
Grofa Eggeja se je polaščala nestrpnost, i imel se ,e vedno še krepko v oblasti. »Nočem biti tra • tebo,. Toda v obraz si mi vrgel sumnjo, k.' je ne morem trpeti. Bodi pameten, starec, tn hodi svojo pot! O tvojem fantu jaz nič ne vem.«
Kmet je prijel s svojo tresočo se roko grofa tgge,a za jopič. »BU je moj edini — dovolite, milostni gospod grofi«
AVali oo
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši tnesek ca maH oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.

tlužbodobe
Zastopnike
za prodalo posnemalnikov, brzoparilnikov itd., iščemo. »Persons«, Liubliana, poštni predal 307. (b)
Služkinjo
pridno, pošteno, zanesljivo, zdravo, sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 7316. (b)
Mesarskega pomočnika
mlajšega, zmožnega tudi kmečkega dela, sprejme mesar, St. Vid nad Ljubljano 7.	(b)
Sedlarskega pomočnika
vozno-llčarskega - ln vajenca takoj sprejmem. -Močnik I., sedlar, Mengeš.
Pletilje
Bprejmem takoj. Naslov v upravi Slovenca pod St. TISI.	(b)
Služkinjo
za vsa poljska dela sprejmem. Zg. Šiška 84. (b)
Trgovski pomočnik
mešane stroke, ki bi samostojno vodil podružnico na deželi — se takoj sprejme. Kavcija 8000 Din v gotovini potrebna. Biti mora vojaščine prost. Ponudbe poslati upravi Slovenca« pod »Agilen« 7340
Kovač
■ vsem orodjem dobi slu-ibo. Zupni urad Vinagora, Hrvaško Zagorje, postaja Rogatec.	(b)
;r„- Natakarico
M6e za takoj. Hotel Mar-koš. Bohinjska Bistrica.
Kuharica
■a domačo hrano ter da v prostem Času pomaga na vrtu, se takoj sprejme za trgovsko hišo na deželi. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7313. (b)
Več izurjenih pletilk
sprejme Jeglič, Lesce, b
Služkinjo
vajeno kuhe, zanesljivo, sprejme družina treh odraslih. Nastop po dogovoru. Plača 250 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7819.	(b)
Mesarskega pomočnika
ki Je vajen tudt kmetijstva — takoj sprejmem. Lavrič, Teharje pri Celju.
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejmem. Zarnik Alfonz, Gajeva ulica — Ljubljana.	(b)
\mmm\
Mesarski pomočnik
H obrtno pravico lfiče mesta. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mesar« št. 7879.	(a)
Starejša ženska
oseba, pridna ln poštena, vajena vseh hišnih del in tudi boljše kuhe z večletnimi spričevali - tiče službo. Gre za manjšo plačo kamorkoli. Ponudbe upravi Slovenca pod »Zanesljiva kuharica 7874«.
mm\
Čevljarskega vajenca
sprejmem. Po dogovoru tudi s hrano ln stanovanjem. Dolenc, Barvarska šteta «, LJubljana. (v)
Negovati se, to je umetnost! Mali strošek vsakomur dostopen I
krema, puder Mnbvninin in milo
Izdeluje: LEKARNA DERENCIN, Koprivnica
ALBATRIN
Denar
Vse denarne posle
s hranilnicami ln posojilnicami izvršuje točno In solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ul. it. 12. Telet. 38-10. Priložite znamke.
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor i Din v znamkah.
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska- banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Vse denarne posie
denarnih zavodov,
vrednostne papirje
vojno škodo
nakup in prodajo Izposlnje najugodneje Trg. ag. bančnih poslov JU. PUtNINSEK.
Ljubljana. Beethovnova ul. 141. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'-
Hranilne knjižice
Zadružne gosp. banke tn Zadružne zveze kupimo do 1,000.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Najboljši plačnik« št. 6927.	(d)
Za knjižico
Kmetske prevzamem njivo, travnik ali gozd, najraje v občini Zgor. Šiška ali Podutikom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Raz-dolžitev« št. 7366. (d)
Pristne tržiške kose
sem kupil tudi letos v žeieznlnl Koutny, Medvedova 28, ker sem bil z lanskim nakupom zelo zadovoljen. Anton Stopar, posestnik in prevoznik v Ljubljani VII., Jernejeva cesta 31.	(r)
II
Ob«-*
Entel, ažur, plise, gumbe,
gumbnlce, monograme — Izvrši ekspres Matek A Mtkeš, LJubljana. Dalmatinova lt.	*U
Vnafem
Oddam v najem
lokal za trgovino mešan, stroke, samostojni prodajalki v okolici LJubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 200-7354. (n
Papirnico s trafiko
elegantno urejeno, v bližini velikih šol, na zelo prometnem kraju, oddam takoj v najem. Ponudbe na upravo Slovenca pod : »10.000« St. 7361. (n)
Prometno gostilno
vzamem na račun ali dam na razpolago obrt. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj«, (n)
Posestva
H>MHMI»I»»M«>M*H
Urooen oglat r "Siovemu* posestvo ti hitro proda; če te m x gotovim denarjem pač kupca ti i kniiiieo tla.
Majhna hišica
visokopritllčna, skoro nova, oddaljena 10 min. od
dolenj. Toplic, pripravna za upokojenca alt letovišče, obstoječa lz 3 sob, kuhinje, 2 balkona, majhen vrt, se ugodno proda. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7868. (p)
Posestnih!
Manjše posestvo
s prevžltkarlco - ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca St. 7888. (p)
I
Automolor
i
C* avto svo/ ttan prodajui at motorja bi *nebil serad bri kupcev ti mnogo prižene Slovenčev na/man/i' inserat
hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite se sami s prodajo, zaupajte se meni hi prepričali se bodet« o to-lidnosti, kakor ie mnogo drugih do sedal.
Pristavec Fronto
Nakup in prodaja nepremičnin, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča.
Avtomobili
novi ln malo rabljeni — osebni Auburn, Bugattl, Elssex, Peugeot, Pontlae ln drugI, nadalje tovorni ln avtobusi Austro Fiat. Ford, Chevrolet, se prodajo po najnižjih cenah. 2užek, LJubljana - Tavčarjeva ul. 11.	(O
Eau de Cologne
delu|e na živce prijetno in osveJuJoče. poveča odporno Bilo ter ima fini in netnl von) parfuma „Soir de Parla". V vsem delovanju Je kot parfum, a ne atane vec kot dobra kolinsku voda.
BOURJOIS
P A R F U M E U R - P A R I S
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemški fabrl-kat, i. okroglim čolnlč-kom, ki tudi stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa S6.	(1)
Pozor, trgovci!
Dobro ohranjen port&l z Izložbami ln roleto ter lesena zasteklena stena takoj naprodaj. Ogleda se lahko pri: A.. Kališnlk, stavbenik, Celje.	(1)
Redka prilika!
Prostovoljna Javna dražba velikega števila rah ljenlh osebnih ln tovor nlh avtomobilov bo v kratkem. Smešno nizke cene. Cas In kraj se Izve pri »Desa«, Ljubljana. Gosposvetska l.	(f)
Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri
Albin Adamii & Co.
LJubljana, Igriika ulica 3
(za dramskim gledališčem)
Košnjo
9 johov v okolici Slov. Bistrice oddam v najem za 1936 ln 1937. Izredno ugodna prilika! Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Košnja 1936« štev. 7362.
Lokale za trgovino, obrt
oddamo. Emonska 2. (n)
Trgovino z meš. blagom
že vpeljano, v Žalcu, tik državne ceste, oddam v najem z začetkom hmelj-ske sezlje. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod šifro »Živahen promet«.	(n)
tngg
Gospodična
želi znanja v svrho že-nltve z boljšim značaj-nlm gospodom od 39—43 let. Le resne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Diskretnost 500«.	(ž)
Poroka!
Katera dobrosrčna gospodična ali gospa poroči 46 letnega trgovca, zdravega, lepega vedenja, s trgovino? Potrebno nekaj kapitala. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobrosrčnost« 7396. (ž)
IC
Eksistenco
oztr. redne dohodke nudim tihemu ali sodelujočemu družabniku (-lcl) b približno 20.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Specljalna trgovina« štev. 7378.	(r)
Kupimo
Kupim fotoaparat
boljše »rste, manjši format. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 7298.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviljih oenab CERNE, mvelit, Liubliana Wolfova ulioa St. 3.
Fotoaparat 6x9
dober, kupim. Koj i na, Zg. StSka 50.	(k)
Uprava odbora Delavskega doma v Ljubljani razpisuje mesto blagajnika z mesečno plačo 800 Din!
V	nekolkovanl ponudbi Je navesti šolsko Izobrazbo ln dosedanje službovanje.
V	slučaju sprejema Je treba položiti kavcijo oziroma Jamstvo do zneska 10.000 Din. Ponudbe je prlposlatl najkasneje do 31. maja 1936 na naslov : Upravnemu odboru Del. doma v LJubljani, Blel-
weisova cesta 42.
\tanoianja
Stanovanje
eno- ali dvosobno oddam za takoj. Pod Ježami lt
Konjsko seno
zdravo, kupim. — Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (k)
Solnčno vilo
(lep vrt) oddam. Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod št. 7341.	(č)
Lepo meblov. stanovanje
da v najem za mesece Junij, julij, avgust Vošnjak, Ptuj, Panonska S. (6)
V Tacnu
pod Šmarno goro sta naprodaj dve hlSl z lepim zelenjadnlm vrtom, električno razsvetljavo — po zelo ugodni ceni. Nadaljnje Informacije In slika hiš v trafiki Omejo v St. Vidu.	(p)
Proda se hiša
na glavni cesti največjega Industrijskega mesta, z dvema lokaloma, pripravna za vsako obrt ter šest stanovanj na zdravem kraju. — Oglasi na : A. Cerne, fotograf, Kra-gujevac.	(p)
Manjšo vilo
v vzhodnem delu LJubljane ugodno prodam. Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod št. 7842.	(p)
2 lepi solnčni parceli
varni pred povodnjo — naprodaj. — Vprašati pri Tereziji Permozer, Celje.
Večje hiše
trgovske in stanovanjske, z dobrim donosom, v Ljubljani in na periferiji.
Lepe vile
eno- ozir. dvodružinske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti.
Pripravne hišice
za upokojence, po nizkih cenah.
Posestva
po vsej dravski banovini, v različnih cenah in velikostih, ugodne lega.
Stavbne parcele
v centru Ljubljane in na periferiji proda
Pristavec Franjo
Ljubljana, Erjavčeva c. 4a.
Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča.
Mnogo pod lastno ceno
razprodajamo nove ln rabljene automobile, rezervne dele Renaulp. — Slkor, Cesta na Rožnik št. 1». (f)
Zamenjam
Stlrlsedežnl avto, odprt voz, skoraj nov, za zidno opeko aH les. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zamenjam« St. 7399. (f)
GSEBEB
Otroške svilene hlačke
po 6 Din kupite v Trpinovem bazarju, Maribor,
Vetrlnjska 16.
Skobelnike
nove, solidno delo, prodaja Mlhur Ivan, Stane-žtče, p. 8t. Vid.	(1)
Konja, kočijo,
lahek komat, proda Ljubi Matija, Hrenova 17-1 — LJubljana.	(1)
Večje kuhinje, pozor!
Nemški stroj »Ideal« Vam napravi rezance ter špagete, valja testo. Stane samo 450 Din pri: Ludvik Ileršlč, Rimska 18.	(1)
Dva lestenca (lustra),
male stenske svetilke,
kuhinjsko pohištvo,
posoda ln porcelan, kozarci za vkuhavanje,
plinski štedilnik
s pečjo ln 2 llkalnlkoma.
kompletna spalnica,
otoman, stenske ure,
veliko zrcalo (250x130)
se takoj poceni proda
zaradi preselitve. Frlškovec štev. 3.
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vsm po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica St. 2
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in viorčasta, različna kakovosti, xa obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Ta kisikova kopel odstranjuje
mmk
Kurja očesa, ki bolijo in pečejo, »e lahko s korenino odstranijo po tej zdravilni kisi-kovi kopeli. Brez bolečine Ln nevarnosti so ia vedno izginila. Dajt« v vodo toliko Saltrat Rodella da bo dobila videz mleka, potem pa pomočite noge v tako kopel. Poškodovana koža »e bo zacelila, otekline bodo izginile, žulji pa ne bodo več boleli. Saltrat Rodell »e prodaja v vseh lekarnah, drog*-rijah in parfumerijah. Cena je neznatna.
Izredna prilik nI
Zaradi popoln« izpraznitvi skladišča odprodajam poleg drugih lelesnlnsklh predmetov po znatno nlijlh cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-hobsl od 42-61 mm po Din 4 j-., Kosmač« — Bohropphobel od 80-88 mm po Sin 25—.
Llčnfke - Bchllchthobel od od 42-48 mm po Din JO-
Bpehalnlkl - Ranhbankho-bel 60 mm po Din 100 -.
Stanko riorJanCIC
ieleznlna, IJnbl)ana Resljeva 8 (poleg Zmajoker« mostu} vhod skozi dvorišča
Damske plašče
trenčkoate — kostume in komplete najceneje pri F. I. Gorlčar, Sv. Petra cesta 29.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Kolesa
ponlkljana ln pokromana, nemški fabrikat, že po 760 Din. Nova trgovina, Tyrševa 8«.	(1)
Fotoaparat
velikost	6x9 — ugodno prodam.	— Jare Jakob, Ižanska	cesta 14«, LJubljana.	(t)
Praktično,
lepo tn poceni obleCete
svoje blrmance pri Prn-skerju. Sv. Potra cesia 14.
Deerlng ■ kosilnice
najnovejšega modela, so dospele. Zglaslte se pravočasno, dokler traja zaloga. - Ponudite v nakup staro železo ln čebelnl vosek. Fr. Stuplca, že-leznlna, Ljubljana - Gosposvetska cesta 1. (1)
Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje i in najceneje tvrdka Kari I Prelog, Ljubljana, Židov-
1 ska ulica in Stari trg. (1)
''■' -
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jo«. BAHOVEC. LJubljana — Sv. Jakoba trg T.
Malinovec
najfinejši, naraven, kupite najugodneje pri tvrdlcl »Vitamin«, Ljubljana —
Masarykova 46.	(1)
Damski in otroški
predpasniki — Specljalna Izbira pri F. I. Gorlčar, Sv. Petra eosta 2». Za trgovce engroa cene. (1)
Za pomlad!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvnL »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima okafordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndll. v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P/I« 10 do 15 m tetega najfinejšega belega blaga • Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Dalje najcenejše blago za vso moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno.
»Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta St. i.
Redno škropljenje: vesela trgatev
Kupujte modro galico, katera se izdeluje pod stalno državno kontrolo:
MODRA GAIICA
„ZORKA"

l^iSA. i
5842-64853
45301-1104
45422-05
6662-44722
2961-14819
2962-14815
2491-24814-
6622-44309
Tinček in Tonček ko t deiektiva
Dospela nova pošiljka
Lev se vmB ▼ noro stanovanje.
Tudi v naši podružnici
Spotoma je Tončka znova obšla jeza, ko se je spomnil psov, ki jih je strogi konjederec polovil in zaprl v kletko.
>Fej, da bi ga kokljal« je ogorčeno vzkliknil Tonček. >6amo zaradi tega naj bi ubogi kužki za vedno izgubili zlato prostost, ker so sami, brez gospodarja, napravili majhen sprehod. Kar žal ml je, da nisem grdunu prisolil še ene okoli ufiesl«
»Eh,« m te naamehnfl Tinček, >pomiri b©, dragec, pomiri, sa] jih je dobil dovolj! Ta se bo naju zapomnili«
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-liuba« ui »Bogoljuba«, naročate inserate ta dobite razne informacije — Poslovne ure od doI 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030
Inserirajte v ..Slovencu"!
molitvenike, rožne vence, podobice, verižice, svetinjice, mirtine venčke za deklice, mirtine šopke, trakove, ročne torbice ter najraznovrstneiša darila nudi po najnižji ceni
ZAHVALA. Za številne dokaze Iskrenega sočutja ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, gospe
Frančiške Bartl
izrekamo najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Trgovina
n. NU.man - LfnMtana
Kopitarjevo ulico Z
Medtem, ko sta se dečka vračala proti domu, je lev pred avtomobilom napravil trden sklep, da si izbere kletko za svoje novo stanovanje. Naveličal se je kolovratiti po širokem gozdu In preganjati zajce in lisice. Zlezel je v kletko, se udobno zleknil po tleh in sladko zadremal.
TRGOVCI DOBE POPUST
V Ljubljani, dne 20. maja 1938.
Žalujoče rodbine Bartl.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Knrol Ceč.
izdajatelj: Ivan Ralioves.
Urednik: Viktor Uenčit.