VEČ LUČI!
Čeprav Je preteklo že deset let, odkar je pod streli v tilnik pa dlo 12.000 slovenskih protikomunistov, v glavnem domobrancev,nam ven= đar še ni poznano vse ozadje, ki je privedlo do te strahotne morije. Seveda ne more odkrivanje nepoznanih sil, ki so pripomogle k temu,obu diti mrtvih niti ne olajšati bolečine njihovih svojcev. Kljub temu je lahko koristno. Za nas, še bolj pa za zanamce. Iz vsake tragedije se üe mogoče nekaj naučiti, je mogoče potegniti zaključke, fci~morejo v Lodoče preprečiti enako ali podobno nesrečo. Samo tako bi postal na = ^od bogatejši za novo izkušnjo, čeprav ga je stala dvanajst tisoč življenj. Ali bolje: prav zato,vker je bila ta šola. tako draga, si je ne more narod nikdar več privoščiti.- Zato pa jo mora spoznati do vseh Podrobnosti.
Toda po desetih letih postaja počasi jasno, da bomo sami begunci ležko poiskali vzroke, ki so pripeljali do nesrečnih Votrinj. Deloma zaradi tega, ker smo bili sami posredno preveč prizadeti in smo tako note ali nehote prejudicirani, deloma pa, ker nam niso dostopni pisa= ni ali ustmeni viri, ki so prepotrebni za ugotovitev vseh okoliščin,
^i .so.pripeljale do vrnitve in pokolje. Kljub dolgim letom begusntva ae emigracija še ni otresla enostranosti. Prepričani smo, da bomo tu= ^i letos,enako kot vsa leta nazaj, potrjeni v tem. In vendar'je še to Üko nerazjasnjenih stvari, brez katerih sta končna sod^ra in pouk nemo Soča.v
Še vedno ostajata kot glavna vira informacij izpoved g.dr.Valen Üna M0tšo1& in pa zelo redka dokumentacija "Vetrinjski črni dnevi" hekega drugega Slovenca. Dnevnik, ki ga je pisal slovenski tolmač pri angleškem poveljniku domobranskega taborišča, še zdaj ni zagledal be=' koga dneva. Niti v izvlečkih ne Zakaj s e je njegov lastnik vse doslej oranii, da bi ga objavil? Vge njegovo otepanje 1.1945, kmalu po trage ^}ji, je dajalo vtis, da se je moralo tudi na slovenski strani zgodx= ki nekaj hudo nerodnega. Radi bi videli,da je ta vtis napačen.
'Poveljnik slovenskih domobrancev, ki je kot nekapitanski kapitan botapljajoče se ladje prvi zapustil svoje vojake, še do danes ni zavr ^il trditve pokojnega generala Rupnika, da so bili slovenski domobran predstavljeni angleškim vojaškim pblas.tem'-'kot nemška pomožna sila..
Se bolj pomembni bi bili zavezniški, angelški viri. D^.Moršol po tolnoma pravilno sklepa iz navodila fieldmaršala Alexandra dne 4.juni Oa 1945, (da ne bo noben Jugoslovan proti svoji volji"vrnjen v Jugo = alavijo,)da je moralo prej obstojati navodilo istega'poveljnika,ki je °orejalo prisilno vrnitev. Torej ni:govora, da so repatriacijo skleni ki angleški "nižji častniki" iz Vlil.armade,ki da je bila "tltofilska" kakor s tako vnemo poudarjajo nekateri begunski prvaki. Tek manj, ker tudi vračanje ustavil sam vrhovni poveljnik sredozemskega področja kft je tako moral dobro vedeti, da so ljudje dejansko bili vraČani;tež k° pa je verjeti, da si je mogel predstavljati,da jih bodo komunisti Postrelili. Vrnitev samo so izvedli seveda podrejeni častniki. Da so ki pri tem poslu naše ljudi nalagali, češ da jih pošiljajo v Italijo kh ne v Jugoslavijo, je neizpodbitno in težko dejstvo. Zelo težko si dalje mogoče predstavljati, da ne bi imel fieldmaršal Alexander za avpje naročilo kakšno navodilo angleške vlade. Nekateri znaki kažejo, je moral obstojati dogovor med Angleži in njihovimi zavezniki Jugo z^iP/J^mi, ki so jih na vso nesrečo prav tedaj predstavljali - titovci.
H
(Ali ni Lila nar tudi usoda Vlasovcev zapečatena za zeleno nizo,le da je izvršitev sklepa pripadla anerikanski vojski?) In če Li se dogodki tako razvijali, kot se niso, ali ne Li nar tudi protLkčnunistični Ju= goslovani zahtevali v sporazunu z Angleži,da jin vrn^°poLegle partiza ne? Kakšna Li Lila poten njihova usöqla, je seveda drugo" vprašanje .To = da vsaj naiven je oni,ki'niisli,' da so titovci v naprej povedali Angle žen,da Lodo vrnjene "kolaboracioniste" postrelili.
Nepojasnjeno je dalje, zakaj so Lili vrnjeni samo protikonunisti iz Avstrije, ne pa oni iz Italije,čeprav so Lili oLoji pod oblastjo istega zavezniškega vrhovnega poveljnika. Kaj je bil razlog, da so te Legunce-vojake v Italiji že dva tedna pred Vetrinjani pošiljali proti jugu, v notranjost Italije, torej čin dlje od jugoslovanske neje,ned= ten ko so v Avstriji pripravljali prisilno repatriacijo drugih begun= cev-vojakov?' Zakaj torej različen postopek z enini in drugini, čeprav je Lilo ned njini tako presneto nalo razlike?
Ali Lodo kdaj objavljeni zavezniški'zapiski o teh stvareh? Bati se je, da je Lila ta repatriacija kot kaplja v norju, in da se Lo zgu Lila v poplavi papirja iz tistih dni in nihče še dolgo ne Lo o njej nič črhnil. Ali ne Li bilo nogoče dobiti kakšnega vplivnejšega angleš kega prijatelja, ki Li hotel preiskati to britansko ozadje vse trage= dije? Da sno dolžni sani .raziskati lastno vlogo, nenda ni treba pouder jati.
Vse to pa seveda ne spreneni dejstva, da so konunisti izvršili strahoten zločin. Kakor sno zapisali pred dvena letona: v kočevskih j anah so si postavili spomenik, ki jin ga ne izkleše noben kipar.
SLOVENSKI OTROK V SVETU
Ljudje se na različne načine obnašajo v tujini. Nekateri sev rjej utope, drugi plavajo, nekatere pa valovi neusmiljeno nečejo ob breg. Tako so tudi ned Slovenci taki, ki jih je tuja dežela,kamor so padli, popolnoma prevzela. Komaj so se za silo naučili tujega jezika,So po = skusili postati bolj domači kot domačini sani. Noben rojen Amerikanec jih ne bo posekal v ljubezni do vsakovrstnih strojev in strojčkov in pisanih kravat in baseballa.Noben rojen Anglež ne bo bolj angleško, iz gledal in sfe bolj zanimal za cricket in konje in nogomet ali pa bolj navdušeno stavil denar na razne " races". Taki ubožci se kitijo S pavjim perjem in mislijo, da si bodo na ta način našli nov dom. Ko se nauče nov jezik, pozabijo starega* Ker skušajo prikriti svoje pravo bistvo/ niso ne tič ne niš. V tekmi s tujci* domačini» vedno kratko potegnejo. A Vendar pravijo, da so se znašli.
Nasprotje tem so oni, ki gledajo le nazaj v domovino predvojnih dni, se s silo oklepajo starih navad in otepajo vsega,kar bi oskruni= lo svete spomine na dom. So pa brez korenin, obsojeni na hiranje, ker jih je čas pozabil,' A vendar mislijo, da služijo domovini, ko se zapi rajo vase in jih tujina premetava po mili volji.
Krepki Slovenci pa so so raztresli po svetu, si dobili različne posle in razne zakonske druge. Vedo pa, da ne morejo zanikati,da so bili rojeni Slovenci. Ne samo, da jim ne pomaga nobena žavba^ ampak se tudi zavedajo, da imajo kot Slovenci mnoge lastnosti, ki posebno velikim narodom pridejo prav. Zakaj bi naj poskušali posnemati tuji narod v nevednosti, domišljavosti ali nadutosti, ko s pa odgovarjajo če' slovenske vrline mnogo lepše? Slovenščina jim morda služi le kot lep spomin ali kot tajna govorica, a kljub temu je ne zanetajo ter vsaj berejo in torej tudi mislijo - slovenski.
Tudi ti imajo svoje težave. Težava svoje vrste so otroci sloven=
----------------------------------- skih staršev, ki rastejo v tuji =
KLIC TRIG-LAVA	ni. Dopis na naslednjih straneh
57,Totland Road	jih prikazuje na tak"način, da
LEICESTER.	nam vsem daje misliti. Izmenjava
misli bo zelo koristna .KLIC TRI = Izhaja l.in 5,ponedeljek v mesecu. GLAVA bo rad pri tem,pomagal.
NA BRANIKU SLOVENSTVA
(Dopis iz Sev. Amerike)
"Nihče ni kot otok." (John Bonne)
V svojem članku o propadanju slovenskega izseljenskega časopisja v Ameriki, se je g.Y.Y/.dotaknil vprašanja, ki je vredno ponovnega in Podrobnega obravnavanja: vprašanja propadanja slovenstva v tujini kot takega, odnosno vprašanja obrambe slovenstva v tujini. Namen nasled = njih izvajanj je podati nekaj osebnih misli in opazovanj ter tako do = Prinesti k rešitvi vprašanja ohranitve slovenstva v emigraciji, v ko = iikor je rešitev sploh možna.
+
v To božji volji in zakonu smo najprej ljudje, člani človeškega ob= ^estva in šele nato pripadniki posameznih narodov. Nacionalizem,ki je ]Tt Preteklem stoletju priklical v življenje usodepolno in velepomembno Pomlad narodov", je v današnji dobi atomske in 'hidrogenske bombe umi ^joča ideja in njena čimprejšnja smrt bo človeštvu samo v korist. Sta rodavne meje in predsodki padajo na vseh področjih. Univerzalna nevar= ^oat termonuklearnega orožja nankuje univerzalno obrambo in predvsem u Piverzalno vzajemnost. Pokojni prof.Einstein je to nevarnost izrazil ® sledečimi besedami: "Sprostitev atoma ( v destruktivne namene) je ^bremenila vse, razen načina našega mišljenja in zdaj nas odnaša.broz= Primerni katastrofi nasproti." S temi dejstvi, da je dosedanja zamisel Racionalnega življenja in razvoja zastarela, smo tudi Slovenci krepko rcili v dobi revolucije in mnogi se še danes niso otresli vrtoglavic^ 1 je sledila temu tragičnemu karambolu.
, Nad slovenskim- narodom ne je skozi vso njegovo zgodovino vršila tisoč let stara burka" zatiranja in potujčevanja in vendar je narod °stal in bo, kot pravi pesnik, "vselej stal, gledal nad Triglavom ne= c obok", S to mislijo in s potrjeno ugotovitvijo, da se emigracije ne Rača j o, bi rad prešel na vprašanje slovenstva v tujini, tdv je onega lovenstva, ki nima žive zveze z narodom doma in ga od matice ne loči= J0 le politične meje, temveč tudi dolge razdalje.
Vprašanje obrambe slovenstva v tujini je vprašanje ohranitve slo= enake govorice pri otrocih,ki Slovenije niso nikdar videli, ali so jo DpSUatili še v	mladosti * Zdi se mi, do se to vprašanje načenja
nami z vse'preveliko čustvenostjo, brez upoštevanja gotovih neizpod itnih in neizpremenljivih dejstev. Vsak Slovenec, katerega ocrok obi *uüe tujejezično šolo, bo moral priznati, da vodi borbo za slovensko govorico svojega otroka le z majhnim upanjem na uspeh. Nekdo je dejal, n ao slovenske matere v emigraciji kot koklje, ki so jim račke ušle vodo. Dodati bi bilo treba še, da je kakor koklja na bregu tudi slo= mati brez moči v tem položaju. Konkreten primer položaja slo =
2 skih staršev v Združenih državah nam lahko služi kot splošno merilo aituacijonkjerkoli v svetu: od 24 ur dneva prebije otrok 7 ur v šo= 0i> Pod nadzorstvom angleško govorečih učiteljev; 10 do 11 ur prespi ,
6 ui- prebije vsaj polovico v igri z (največkrat angleško go st	VTa'bnik:i> Pri čemer torej ostanejo 3 ure, ko je otrok izpo =
javljen vplivu staršev in slovenske govorice. Slovenska sobotna Šola g-i1 Sv.Vidu v Clevelandu se idealno in požrtvovalno trudi za ohranitev ovenske govorice med otroci, toda po besedah samih učiteljev, govore roci slovensko le ned poukom - vsi odmori so angleški.-V primeru šol sie ^ Predšolske mladine ostaja edini primeren čas za uporabljanje * °v®ftŠčine čas pred spanjem: pravljice v domačem jeziku so prav tako plačne kot zgodbe v otroških magazinih ali v "comic books", Tu je v:r3e, ki je najbolj rodovitno in izgledi na uspeh najboljši. Na to ^rušanje se bom še povrnil.
^ S tem ne nameravam zavreči kot nemogočo vsako misel, da bi se o = rinil slovenski jezik ned tu rojeno mladino. Toda treba se je vpraša=
ti zakaj, s kakšnimi nameni hoče io otroku ohraniti materin jezik. Goto vo najprej iz čustvenih razlogov, čeprav materina ljubezen tudi pred' jezikovno oviro ne bo omagala. Izključiti pa je treba vsako možnost,da bi tu rojena mladina mogla čutiti tako kot mi, ki se nam je mladost za čela z "an, ban, pet podgan" in katere poglavja so bila zapisana v be= gunskih taboriščih. Ni mogoče misliti na to, da bo kdorkoli mogel dopo vedati svojemu otroku, da je njegov-pravi dom nekje tisoče milj daleč in ne v hiši in okolici, kjer otrok raste in spoznava svet. V tem ozi= ru se mnogi med nami težko varajo, ker slepo pričakujejo, da se bo vsa ali večina emigracije vrnila domov, skupno s svojimi-družinami. Da bo večina otrok, zlasti tkzv. "teen-ager-jev" proti taki vrnitvi, o tem ne more biti nobenega dvoma.
Samo za domačo uporabo
Kaj torej? Jasno je, da je dolžnost vsakega Slovenca,da svojim o= trokom posreduje dediščino domače govorice do največje možne mere.Od = govornost in napori posameznikov pri tem bodo različni, kajti vpraša = nje lahko izrazimo s formulo: kolikor bolj obvladajo in uporabljajo starši tuji jezik, toliko manj obv: J-.jo in uporabljajo otroci sloven= šcino. Ker je slovenski jezik otroku kljub vsemu nekaj, kar ima svojo veljavo v glavnem samo med štirimi stenami domače hiše, je torej nujno, da mu to"nepotrebno medicino" nudimo na način,ki mu najbolj odgovarja in ki ga bo privlačeval v zadostni meri. Pravljice ob večerih so ideal ne, čeprav je potrebno precej objasnjevanja in razlaganja. Takozvani "comic strips'_' s slovenskim obeležjem bi mladino brez’ dvoma privlače = val v največji meri. V naši literaturi ne manjka junakov, ki bi se mo= gli meriti z raznimi "herojskimi cow--boy-i". Časopis odnosno založba, ki bi se lotila tega podjetja, bi slovenstvu v tujini napravil veliko uslugo. Lutkovno gledališče v krajih, kjer bi bili dani tehnični pogoji, bi moglo postati center obrambnega dela med slovensko mladino. Mladin= ski^casopis, namenjen slovenski mladini,kj erkoli se nahaja, bi mogel služiti kot uspešna vez med otroci ter jim obenem dokazati,da se slo = venski jezik govori tudi kje drugje, ne le doma.
To bi bilo nekaj misli k vprašanju in jasno je, đa bi zaslužilo nadaljnje, podrobnejše pozornosti in proučevanja. Jasno pa j e, da a'avi= si njihova uresničitev od materialnih sredstev in ta so možna le v or= ganizaciji. 0 tej se je med nami doslej le malo govorilo. Posamezne giu pe in stranke se udinjajo svojim interesom, tkzv.Narodni odbor za Slo= venijo pa je pokazal popolno sterilnost tudi v tem pogledu.
?Borci in kolajne pa vitezi*
at-r^n-? z®mis/el ‘takega podjetja je prišla s strani izdajatelja AKADEMIKA v St.Louisu (USA). V brošuri "Smrt ali življenje" je podan obširen načrt zamisli "Slovenske narodno-obrambne zveze", Medtem ko vsebuje brošura lepe.misli in predloge, boleha na drugi strani na neka terih fantastično naivnih točkah, ki jemljejo vrednost celotne zamisli in vzbujajo dvom v zrelost in realizpm avtorja samega. Zanimiva je h.pr. kategorizacija predvidenega članstva: član bi bil vsak Slovenec,ki bi plačal osnovno določeno vsoto ( za USA 3 dolarje letno);borec bi bil vsak, ki bi vsaj enkrat plačal desetkratno osnovno vsoto (ß' 30 letno)" naslov provoboritelja "pa bi dosmrtno dičil vsakogar",ki bi vsaj en =’ krat plačal desetkrat več kot borec (ß' 300).Jasno je, da brez denarja ne gre, ne verjamem pa, da bi tako zamišljena organizacija kdajkoli*do bila kakega"prvoboritelja". Predvideni g0 znaki, v skladu s kategorijo “bvG. boki*Gni* si*©torni in zlnti* Dolil© bi sg kolnjnG.po zsislu. = gah: Maistrova, Malgajeva, Slomškova, Erlichova itd. Najvišji naslov ■. naj bi bil ^'Vitez Slovenske narodno-obrambne zveze"...
Kot rečeno vsebuje zamisel "Slovenske narodno-obrambne zveze1' v brošuri "Smrt. ali življenje" dovolj resnih misli, da jo lahko jemljejo kot.resničen doprinos.in napor za rešitev perečih vprašanj slovenstva v tujini. Toda zdi se mi, da je zn-.'sel nove. organizacije v bistvu zgrešena. Vhaka organizacija.- tujini, ki je slovenska,pa naj si bo za varovalnica, pevsko društvo ali•soranka, že radi samega dejstva,da se-
irpenuje slovensk a,deluje v nar o dno-obrambnem duhu. Naju5inko= vitejši nastop v obrambo slovenstva bi vsled tega bil v koordinaciji delovanja vseh teh različnih grup, v njihovem združenju v neko nadstrai karsko, vsenarodno enoto, kateri bi vsaka taka grupa prispevala del svojega delovanja in materialnega bogastva. Kako doseči to enotnost, je seveda drugo vprašanje in izgledi za to niso ravno rožnati;prepričan Pa sem, da bi zapreke ne bile nič večje kot pri ustanavljanji! neke po= vsem nove organizacije, ki bi si obenem tudi nekako lastila prvenstvo aad vsemi ostalimi. Dokler pa se vremena ne žjasne in nas vseh ne pre= 3ine misel na medsebojno strpnost in slogo, pa bo bodočnost slovenske Gladine v tujini še vedno počivala v rokah slovenskih staršev in v na= Porih,ki jih bodo oni doprinesli za ohranitev slovenske govorice med naäö mladino.
Nihče ni kot otok, del smo celine, človeštva. Ro svojih močeh mo= ^amo ohranjevati dediščino slovenstva v nas samih in naših otrocih.Ne= kateri bodo pri tem usneli, drugi ne. Toda nobena slovenska duša ne bo .J;? gubi jena, ako bo v njej Zasidrano poštenje, ljubezen do svobode in ^’fčanska; etika, - pa četudi, bo onemela slovenska govorica v njej. Za= Phstili smo domovino in mnogi med nami je ne bodo nikdar več užili.0 = branili pa smo svoje ideale in svobodo. Kadar na je tujina trpka in ne Prijazna, naj nam stopijo pred oči besede največjega mojstra slovenske
"Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi."	p-k'
IZ ZANOSA V STRAH
Ne dolgo potem,ko so komunisti postrelili dvanajst tisoč slovenskih .domobrancev,je krožila med emigranti govorica,da je slovensko javnot
rane ■
J!'
Lje tedaj obsodilo ta zločin.Öeprav je bila vest verjetna,saj dvanajst .isoč mrtvih res niso mačkine solze,si vendar ni bilo lahko predstav = Jati,da se je rdeča Ljubljana, ki je še v maju kot ponorela pričakala ^oje "osvoboditelje",tako hitro prelevila v sodnika nad režimom,kaj še
0	Štajerska,pa tudi Gorenjska in Primorska,kj er protikomunisti niso -LKdar zajeli prebivalstva v taki meri kot Osvobodilna fronta.
Ko sem poskušal razjasniti to stvar,sem naletel na tele podatke:Jav ost spočetka ni vedela za masovne poboje,čeprav je bilo znano,da sob'
1	domobranci vrnjeni.Tudi je treba upoštevati,da so ljudje sprva bili večini na strani OP (nekateri navajajo kar 90$ prebivalstva).T neki
;'-•n so k temu pripomogli tudi poslednji domobranski poboji na Turja = 3 Neposredno pred umikom na Koroško (dr.Mesesnel in drugi),To so komu lati hudo izrabili v svojo propagando proti belim,pä se tako javnost pocetka ni dosti upirala ostrim režimskim meram do protikomuniste^ a= etacije,zaplembe,procesi,smrtne obsodbe itd).Razpoloženje se je pričo ° spreminjati šele jeseni 1945,ko so pričele prodirati novice o mncžiČ in umorih v kočevskih gozdovih (slabo pokonana trupla,zastrupljena vo trsx ,ele tedaj se je mnenje pričelo obračati proti režimu in ljudje so 1(;eli dolžiti Kidriča osebno za ta zločin.Prane Snoj,ki je bil tedaj ANister za lokalni promet,je protetsiral in v ljubljanski vladi zahte u Pojasnilo.Ker ga ni dobil, je odstopil.
^ Öeprav so se ljudje zgražali nad tem zločinom,pa je seveda bilo že j..©Pozno, da bi bilo mogoče misliti na kak javen odpor ali podobno.Komu ^ti.ao že krepko sedeli v sedlu in vsakomur, tudi krščanskim Sociali= t°m,je bila jasna potegavščina z Osvobodilno fronto.Ljudstvo pa se je glo v drugo skrajnost: iz "osvobodilnega" zanosa - v strah.In ta je ,tem v glavnem trajal do preloma s Kominformo.Šele ko so se pričeli kjijNNisti zmerjati med seboj,se je ljudstvo nekoliko oddahnilo in z ne a^ Notranjim zadoščenjem gledalo umazani dvoboj. Vse,kar pa je potem je novo poglavje,ki ga ni mogoče smatrati kot nadaljevanje
ega, pred sporom z Moskvo.
__________________________________________________________________ ^ d3^
^uS°alavija bo letos dobila za 2 milijona funtov gospodarske pomoči od . 5e*-Ameipiška pomoč pa je vključena v predloženih 21 milijonih do = ■tüJuev 5a Evropo, od katerih pa bo šla večina v Zapadni Berlin, nekaj pa 01 v Španijo in Jugoslavijo.
KALAR VLADA POZABI RA NAROD
Ironija je, da dva Srba - general in politik - polemizirata o nagibu državnega udara 27.marca 1941. v hrvatskem časopisu in ne v~ksk snem srbskem. Stvar je bila sicer sprožena v GLASU KANADSKIH SRBA po majorju Kneževidu;ko pa mu je v istem časopisu hotel odgovoriti gene= ral Mirkovič,list odgovora ni hotel objaviti.Bilo je umestno,da je ge neral potem poslal objasnilo HRVATSKEMU GLASU, kajti vsa polemika se je v glavni meri tikala prav Hrvatov,kakor je~njihov GLAS tudi reagi= ral:_ ali je namreč Cvetkovid-Ifačkov sporazum povzročil'27,marec, ali pa je bil povzroči&Sjpuča 25«marec,ko je Jugoslavija pristopila k Osi. Ker je general zavrnil majorja,Češ da šara spoarzura med g.Cvetkovičem in Hrvati nima nič skupnega s 27.marcem (noročilo o tem jo bilp'vKT št.163.), se je oglasil seveda še predsednik vlade nesrečnega spomina g.Dragiša Cvetkovič, - tudi v HRVATSKEM GLASU.
Ob kaj se je^ta spo Itaknil"Predvsem hudo zameri, "da se je goto= va vojaška klika,že dosti pred vojno, na čelu z generaloma Simovičem in Mirkovičem, nepoklicana in nepooblaščena, pričela mešati v državne posle, kovala zarote in se bavila s politiko." Tu se sklicuje g.Cvet= kovič na Mirkovičevo izjavo 27.marca 1951 ..v Londonu, Čeč da je že ne = kaj let pred vojno razmišljal o generalu, ki naj bi bil postavljen na čelo vlade, če bi uspel državni udar. G.Cvetkovič nato pripomni,da je bil padec S tojadinovičeve vlade pripravljen "že leta 1938."(pri tem na kar pozabi, da ima leto 365 dni).hoteč tako izpodbijati“pomen Mir= Kovičevega poskusa v juniju istega leta,da oi vojska prisilila kneza Pavla, da odstavi profašističnega St-ojadinoviča, pod pogojem, če bi na tako vojskino.akcijo pristal dr.Mac ek.Končno go Cvetkovič skupaj z ma= jorjem Kneževičen zatrdi, da j e imel državni udar 27«marca tudi notra njepolitočni pomen; in kaj postavi kot dokaz za tako trditev? Ne to', da je vlada vodila zunanjo politiko brez ozira na hotenje naroda, ampri-c da je v pučistični vladi sedel Slobodan Jovanovič,predsednik "Srbskega kluba" in da je "Radoje Kneževič...izdelal politični načrt puči = stom",kar je trdil njegov brat Zivan, a: je gen.Mirkovič ostro dennntirol.
Toda g.Cvetkovič se spusti še na bolj spolzka tla;očita pučistom da so širili "klevete" proti njegovi vladi in Namestništvu o'"takozva ni izdaji državnih interesov". Se je morda g.Cvetkoviču tu spet zare= kio kot že' tolikokrat prej,ko je trdil,da'ni nikdar hotel Soluna kot nagrado za pristop k osi Rim-Berlin? Kaj pa tajna nota o Solunu,v ka teri je Italija 25.marca 1941. izjavila,da "bo vodila računa o intere su Jugoslavije( ob priliki nove razmejitve na Balkanu) glede (njene) teritorialne zveze z Egejskim mornem z razširitvijo njene suverenosti nad mesto in pristanišče Solun"? (Besedilo je lani nä veliko presene= čenje objavil v Johannesburgu g.Stakič,ki je kot zaupnik kneza Pavla razgovarjal o tej stvari z Italijo že pred 25.marcem 1941.)
VG.Cvetkovič zaključuje svoj odgovor generalu Mirkoviču;"Vojska,o borož'ena državna sila,ki je bila dolžna,da podpira vlado v teh njenih prizadevanjih (da obdrži narodno disciplino in se izogne nepotrebni vojni), je na žalost odpovedala z izdajstvom dveh generalov in njunih ;• pomagačev.'"
Ali ni morda odpovedal g.Dragiša Cvetkovič,ne pa vojska, ker je za hrbtom jugoslovanskih narodov vodil tako politiko,ki bi Jugoslavije postavila v vrsto premaganih držav? Je morda celo računal,da bo zmaga xa Os?	-	“	V ;
P-akterji trdijo, da tedaj ni bilo druge poti kot pristop k paktu:' z isto pravico lahko pučisti odvrnejo,da ni bilo druge poti kot zavr^' nitev pakta.Dejstvo je,da je prav politika jugoslovanskih vlad - Sto-jodinovičevein Cvetkovičeve - privedla pomladi 1941.državo v tisti brezizhodni položaj. Zato Je takratno vlado zadelo prekletstvo samo = volje.Oe bi se vlada opirala na demokratično izbran parlament,bi se kaj težkoaodtujlla narodom in prevrat bi bil dokaj neverjeten. -Težko je zagovarjati poseg generalov v državno politiko,toda še težje je za. govarjati državno politiko,ki jo hoče vlada vsiliti narodom.Tis te mar ene dni so množice v Beogradu in Ljubljani dole odgovor i generalom x vladi. Ker narod ni mogel odstraniti vlade na reden način,je-prižlo do prevrata.In prevrat hi nič drugega kot izreden pojav na nezdravih državnih telesih.	(ps)
NOVA IN STARA POTA V ZUNANJI TRGOVINI
Te dni ao v Jugoslaviji izdali nove uredLe o zunanji trgovini.Pied tem so dolgo razpravijali,kaj j§ narobe z zunanjo trgovino in kaj naj ^krenejo, da bi jo izboljšali. Želeli so pač, da bi se izvoženo blago cim bolje pretapljalo v tuje valute, ne pa da bi se spreminjalo v gnoj kot se je često dogajalo v preteklosti. Celo titovci - različni stro = kovnjaki v tunanjetrgovinski zbornici, direktorji podjetij in strokov= njaki v dialektičnem materializmu - so ugotavljali, da so ljudje v zu= nanji trgovini važnejši kot papirne uredbe. Ali, kot se temu pravi po 3ocialistično: socialistične zavesti in odgovornosti do skupnosti ne Korejo nadomestiti administrativni ukrepi.
Brez ozira na dobre sklepe,ki so jih izražali po časopisih,skuša= 3o zunanjo trgovino spraviti v red prav s takimi administrativnimi u = krepi. Uredba zveznega izvršnega sveta,titovske vlade,predpisuje za iz yozna in uvozna podjetja posebno registracijo. Dokazati bodo morala,da ltnajo dovolj strokovnega osebja, dovolj denarja in garancijo založeno bri Narodni banki. Poleg tega bo odločilno,' če so gospodarsko upraviče na> Na, ‘ta način se jasno pripravlja udarec proti 500 podjetjem,ki so ae dosedaj redila z izvozno trgovino na škodo domačega trga.
Iz pomanjkljivosti,ki sem jih zadnjič nazorno pokazal,je bilo raz vJdho, da so socialistična podjetja hitela raznašati jugoslovansko bla f° PP svetu, ne da bi se zmenila za revščino doma ali sploh za kaj dru Soga kot svoje lastne dobičke. Dobički so jim bili zagotovljeni zaradi ugodne.zamenjave tujega denarja. Zato je lahko vsakdo pobiral jajca po Binetih - če je le imel socialistično zaslombo - in jih poceni prodajal tujini, a je kljub temu služil zase in za svojo gospodarsko organiza G1Do lepe denarce.ki so šli na škodo skupnosti.
j Večina teh Ijnfli je imela zelo malo pojma o zunanji trgovini in koda. zaradi njihovih pogrešk je šla v milijone,kot sem zadnjič prika= JU. Zda j žele titovci omejiti trgovino na strokovnjake.- Ti"pa so v avnem dveh vrst in niti ena ni zaželjena. Tretja vrsta,socialistični prokovnjaki, ki bodo ob suhem kruhu in z vzklikom "Živel Tito" na ust Jicah služili državi milijone, še niso popolnoma izoblikovani. Od osta Jh dveh vrst spadajo v eno tisti, ki si dobro skrbe tudi"za svoj la = ^en žep. v drugi pa so tisti, ki izrabljajo svoj uraden položaj za iz Gte v tujino. Iznajdljivost strokovnjakov je pestra.
V München poskušat pivo	‘ •
. Romantični Dunaj, veliko mesto razpadlega imperija, je za Jugoslo= Qhe izredno privlačen. Razlogi so najbrže v tem,da so avstrijski ši = ^hgi razmeroma poceni, Dunajčani pa uslužni ljudje,živeči več ali manj preteklosti,kjer se napredni titovci najbolj domače počutijo.Poseda= ^ Po dunajskih kavarnah se lahko igrajo gospode. Dva uslužbenca go = inskega podjetja "Vojvodina" sta službeno odpotovala na Dunaj,"da bi ^skusila pivo,vino in ostale alkoholne pijače ter spoznala način po = ^ovanja dunajskih'.hotelov." Poročilo ne pove,ali sta se vrnila z rde= ion nosovi.
direktor pivovarne iz Zrenjanina je potoval poskušat pivo po g GlOi in Avstriji, seveda po službeni dolžnosti. Službena potovanja ena od privlačnosti zunanje trgovine. Öe nimaš nekakšnega službene= ^ razioga, niti potnega lista ne dobiš brez- nepopisnih preglavic.Služ Wa	nn stroške skupnosti. Dnevnice so visoke. LJUDSKA PRA=
tupi Pravi, da so "zadostne za udobno življenje" celo za ljudi, "ki ni lJo mnogo izkušenj o načinu življenja v tujih deželah." sku VerÖetno je. torej, da se je uslužbenka podjetja "Gradjevina",ki je ter ^ s	direktorjem mesec dni potovala po Siriji in Libanonu
Je £mu alu^i-1-a za tolmača, prav dobro imela. Tajnica "Jugometala" se to™ mesecev mudila v Sev.Ameriki, da bi se naučila' jezika in kores= e t?Jnce:	odnose z zapadom so taki stiki vsekakor po svoje koristni,
itovci jih niso preveč veseli. Iz Zrenjanina - to vojvodinsko mesto
se mnogokrat pojavlja v zapiskih,morda popolnoma slučajno; najbrže je ' po vseh mestih podobno - je v 9 mesecih potovalo v inozemstvo 77 oseb po uradnih opravkih na račun svojih podjetij. Od teh jih je samo 23 o= pravilo svoj posel,medtem ko so bila ostala potovanja čista izguba.
Vsekakor ljudje tembolj uradno rinejo v tujino, čimbolj jim obla= sti preprečujejo privatne izlete. Podjetje "Jugodrvo" je na nek velese jem v tujino poslalo 15 uslužbencev, z izgovorom, da tudi konkurenčno podjetje pošilja toliko ljudi in da za njim ne more zaostajati. Podob= ne temu so znanstvene ekskurzije,kot se jim uradno pravi. Srednja eko= nemška šola iz Kragujevca je organizirala potovanje na Dunaj,da bi kul turno, prosvetlila svoje dijake. Svet za prosveto' Srbije je priskočil na pomoč z denarjem. V skupini,ki je odšla na pot, je bilo končno 10 dijakov, 15 učiteljev in profesorjev, 2 šoferja, 4 drugi uslužbenci in 4 žene. Potovali so z avtobusom in napravili tak vtis na carinike,da jim niso pregledali prtljage, temveč so jih spustili čez mejo s 70 li= tri žganja in drugim blagom, ki je na Dunaju neslo dlje kot piškavi dinarji.
Spet neko zrenjaninsko podjetje, tovarna radiatorjev,je sicer za= stopano v Turčiji in ni moglo us breči povpraševanju, ker je imelo pre= več dela, a; kljub temu je poslalo svojega direktorja in še nekoga baš v Turčijo sklepat pogodbe. Sklenila nista seveda nobene. V Turčiji sta ' se mudila 17 dni, potovala sta z letalom in stala podjetje 700.000 din. Zastopnik "'Vojvodina Coop" je za isti denar zdržal v Italiji 24 dni in dosegel isti uspeh - nobene pogodbe.
"Vojvodina Coop" se odlikuje tudi po svojem stalnem zastopniku v tujini, ki jo stane. 500.000 dinarjev mesečno. Prav toliko stanejo po djetje vsi ostali' uslužbenci skunaj. Zastopstvo je imelo v tromesečju čez 1 milijon din izdatkov in komaj pol milijona dinarjev dohodkov.Ti= tovci ugibljejo, kje se neha strokovhjaštvo in kje je meja med brezvest nostjo in kriminalom. Zastomlk "Jugoleka" je pogosto potoval v tujino sklepat pogodbe za nakup tujega blaga. Pri tem je sam žfoslužil toliko, da je .odprl bančni račun s 14.000 dolarji. Tuje tvrdke so~mu namreč plačevale provizijo. Zena direktorja "Centroproma" se je ponašala z na ' kitom, vrednim več. tisoč dolarjev, a mast, ki jo je kupil ljubeči so=fv prog, je bila pokvarjena. Nakit, ki ga je priložil tuji trgovec, je di =:r/ rektorju pač vzel vid. Primeri, kjer so si direktorji, potujoči po tu= jini, izposodili na račun podjetja kakih 1000 avstrijskih šilingov ali nemških mark, so pač postranska stvar.	:	:	> N
(gs)
STROJI NAMESTO KRUHA ..J'........._.._ . ......
Po jugoslovanskih časopisih sodeč,je prišlo med jugosl;vlado in Med narodno banko( za obnovo in razvoj) do spora.j.ugoslavija bi namreč mora. la dobiti po lanskoletnem sporazumu od banke 'tretji del posojila za fi nansiranje nekaterih kmetijskih načrtbv.Toda Banka Se je Skesala in iz javila,da bi morali najprej mednarodni Strokovnjaki proučiti jugoslovan sko kmetijstvo.Na jugoslovanski protest je bilo potem rečeno,da banka zato ne more izplačati posojila,ker da je izpostavljena "politični kri tiki"ameriških'finančnih krogov,ki stoje za Banko. To razlagajo v Beo= ■ gradu kot poskus,da bi v Banko vnesli "ideološko-*politične elemente".
Da komunisti tako pravijo,ni presenetijivo;vprašanje pa je^koliko odgo varja dejstvu.Je namreč čisto mogoče,da so tudi v Amepiki pričeli uvi=i devati,da denar v Jugoslaviji ni dobro naložen,ker njeni načrti kljub lepim besedöm le ne slonijo na gospodarski stvarnosti.S'aj je komaj do= ber meSec,ko so prav o tem govorili v Ženevi v Ekonomsko-šocialnem sve tu Zdff;.?-Snih narodov.Med tem ko sta Amerika in Anglija priporočali, da bi gospodarsko zaostale•dežele dajale prednost kmetijstvu pred industria= lizacijö,(Nizozemci,Danci in Francozi so bili za uravnovešenost razvo= ja obeh),sta Indija in Jugoslavija brariili industrializacijo pred kme= tijstvom.Vsled takega stališča potem pač ni čudno,če se je .jugbslovan= ska industrija od leta 1939.do 1952.razširila za 83^,kmetijstvo pa je v 1.1952’komaj doseglo stopnjo,ki ga je^melo pred 13 leti. To je rdz = , log,da je življenjska raven v Jugoslaviji med najnižjimi v Evropi, (gs)
NAROÖNINA ZA KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/-.