UDK 811.16’366.58 Eva Pallasova Filozofska fakulteta v Brnu PRIHODNJIK - CAS ALINAKLON? 1 (Jezikovna projekcija prihodnosti s slovanskim zlozenim prihodnjikom) O razvoju analiticnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovomo pricajo starocerkveno- slovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaze, da stara cerkvena slovanscina pripada juznoslovanskemu arealu. Opisni prihodnjik se tvori s pomocjo deonticnih modalnih izrazov in izrazov, ki izrazajo intencionalno stanje volje. Gre za predstopnjo nadaljnjega razvojnega procesa, ki bi ga bilo mogoce oznaciti kot izpraznitev prvotnih modalnih izrazov v slovnicne clenke kasnejsega analiticnega prihodnjika v juznoslovanskih jezikih. Ta proces so nedvomno podpirale hkratne teznje v neslovanskih jezikih, predvsem v grscini, pri nekoliko poznejsem konstituiranju balkanske jezikovne zveze. The Old Church Slavonic texts give very significant evidence of the development of the analytic future tense in the Slavonic languages. The texts manifest quite clear that the Old Church Slavonic belongs to the south Slavonic linguistic territory. The periphrastic future forms are built up of the deontic modal expressions and of an expressions signifying the intentional state of will. Such forms represent the first stage of the later development process which can be characterised by voiding of the original modal expressions and transforming them into grammatical particles of the following analytical future tense in the South Slavonic languages. During the later establishing of the Balkan »linguistic union« (Sprachbund) the process had been undoubtedly supported by the analogical tendencies in the Non-Slavonic languages, in Greek in particular. 0.1 Razvoj prihodnjika v slovanskih jezikih je dolgotrajen in zapleten proces. O njegovih zacetkih izrecno pricajo najstarejsi slovanski pisani spomeniki - staro- cerkvenoslovanska kanonska besedila s konca 10. in zacetka 11. stoletja. Iz razclembe teh besedil jasno izhaja, da je za jezikovno projekcijo prihodnosti obsta- jala vrsta moznosti in da se je (jezikovno) izrazala z razlicnimi oblikovnimi sredstvi. Starocerkvenoslovanske slovnice in posamezne studije o prihodnjiku v staro- cerkvenoslovanskih besedilih soglasno ugotavljajo, da stara cerkvena slovanscina se ni poznala ustaljene slovnicne obbke za izrazanje prihodnosti. Za izrazanje prihodnjega dejanja so se v stari cerkveni slovanscini lahko uporabljala tako sinteticna (izrazna) sredstva, tj. dovrsni in pogosto tudi nedovrsni sedanjik, kot tudi analiticna, tj. razne opisne konstrukcije (zveze). Raba sedanjika v vlogi prihodnjika je eden izmed najstarejsih nacinov za opisovanje prihodnosti in po njem posegajo tudi drugi jeziki (od indoevropskih npr. germanski jeziki, stara indijscina, latinscina in grscina, zlasti koine). V stari cerkveni slovanscini in prav tako v vecini sodobnih slovanskih jezikov paje treba lociti se med sedanjikom nedovrsnih glagolov v vlogi prihodnjika in prihodnjiskim pomenom sedanjika pri dovrsnih glagolih. Ta dovrsni sedanjik s prihodnjiskim pomenom je slovanska posebnost, ki se je v zgodovinskem razvoju slovanskih je- 1 Habilitacijsko predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dne 18. 12. 1997. 196 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september zikov gramatikalizirala kot oblika za prihodnjik na najvecjem delu slovanskega ozemlja. 2 Analiticna sredstva za izrazanje prihodnosti so predstavljena z zvezami naklon- skih (modalnih) glagolov imeti in choteti/chhteti z nedolocnikom dovrsnih in ne- dovrsnih glagolov. Poleg tega se v stari cerkveni slovanscini uveljavljajo zveze faznih glagolov nacbng, vhCbng, zacbng z nedolocniki nedovrsnih glagolov in zveze pomoznika bgdg z deleznikoma na *-nt- in -l (zveza z deleznikom na -/ se seveda uporablja za izrazanje t. i. eksaktnega futura). Prav tako izpricane zveze bgdg + nedolocnik pa ni mogoce steti za opisni izraz prihodnjiskega pomena; ta zveza je pravzaprav neosebni stavek z naklonsko-prihodnjiskim pomenom tipa NEOSEBNIGLAGOL + OSEBKOV DAJALNIK + NEDOLOCNIK.3 V tem clanku se bomo vecinoma ukvarjali z zlozenimi (analiticnimi) oblikami za izrazanje prihodnosti, in sicer predvsem z opisnimi zvezami glagolov imeti in choteti/chhteti. 0.2 Skupna lastnost navedenih zvez je, da zdruzeno (kompleksno) izrazajo tako casovne (prihodnje) kot tudi prvotne naklonske pomene moznosti in nujnosti, zlasti se pomen t. i. deonticne nujnosti, morda pa tudi pomenska odtenka zelje in volje. Izraz deonticna nujnost tukaj uporabljam v skladu z logicnosemanticnim poj- movanjem naklonskega pomena moznosti in nujnosti. Pod deonticno naklonskostjo pa v smislu t. i. »deonticne logike« G. H. von Wrighta razumem normativne pojme obveznost, dovoljenost in prepovedanost. Te deonticne pojme je mogoce vzajemno defmirati z zanikanjem in so med seboj v simetricnem razmerju, torej zanikana moznost je nujnost in zanikana nujnost je moznost.4 Izraza »deonticna moznost« in »deonticna nujnost« je zato mogoce uporabiti samo za taksno moznost oziroma nujnost, ki izvira iz nekega naklonskega ali - natancneje - deonticnega vira, tj. za moznost in nujnost, ki izhajata iz nalozitve (c. ulozenf) in preklica (c. zrusenf) obveznosti. Vir deonticne naklonskosti je lahko oseba, ustanova ali skupek nravnih in pravnih nacel, morebiti pa tudi tezko ugo- tovljivih vzgibov volje.5 V tej razpravi bomo spremljali: 1. soodvisnost naklonskih in prihodnjiskih pomenov v zvezah z glagoloma imeti in choteti/chhteti', II. splosne pomensko-pragmaticne in genetske vidike projekcije prihodnosti v jezik; III. razvoj opisnih oblik prihodnjika z glagoloma imeti in choteti/chhteti v so- dobnih slovanskih jezikih. 2 Prim, podobno Knzkova (1960: 21-58). 3 Prim. npr. Supr 131,18 ty bo emuze chostesi bgdetz ti prijgti (Knzkova 1960: 76-80; Riedl 1986: 15). 4 Prim, von Wright (1951: 1-15). 5 Prim. Lyons (1977II: 823-831). Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 197 1.1 Temeljni pomen glagola imeti je ’haben’, ’besitzen’, ’halten’. 6 Vpovezavi z nedolocnikom pa se prvotni svojilni pomen pribliza dmgotnemu naklonskemu, tj. pomenom moznosti, nemoznosti ab nujnosti. V tem duhu razmislja tudi H. Bim- baum: »Die Bedeutung ’haben’ kann sich bisweilen auch der sekundaren Bedeu- tung ’konnen, fahig sein’ nahem«.7 Prav tako ni izkljuceno, kot meni Machek, da je glagol imeti pridobil svoj nak- lonski pomen z opustitvijo specifirajocega samostalnika v zvezah tipa MIT PO- TREBU/POVINNOST+ NEDOLOCNIK ->MIT+ NEDOLOCNIK.8 Tesna povezanost med sestavinama - svojilno in naklonsko - se zelo lepo vidi iz naslednjega primera: (1) Zogr Mt 8,20 a snb csky ne imatz> kde glavy podhkloniti (6 vidg TOV avPpomov OVK £%£i not) KT\v KEtpaXrjv KXivai); Sin clovekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. 1 .2.1 Naklonski pomen zvez z glagolom imeti postane se ocitnejsi, ce se v povedi pojavlja normativna deonticna sestavina. Prvotnemu naklonskemu pomenu zveze glagola imeti z nedolocnikom se tedaj gotovo pridmzi se nov (drugotni), pri- hodnjiski pomen, saj se bo dogodek, ki je zazanamovan kot nujen, sele uresnicil. V grscini je tako pri glagolu ejav: (2) Zogr L 12,50 krbstenbemb imamb krbstiti sq. i kako udrnzp sq. dondeze konbcaeth sq ([iaKTlO/JCt Se e^co fIcmTioSfjvcci)', Moram pa sprejeti krst, in kako tezko mi je, dokler se to ne zgodi. 1 .2.2 Tesna spetost deonticne naklonskosti in prihodnjega pomena v zvezah z glagolom imeti ter premik dejanskega (aktualnega) poudarka na pomensko sestavino prihodnost sta razvidna predvsem v predeterminacijskih povedih. Deonticni vir je Bog kot vsedeonticno nacelo, vsa dejanja se dogajajo po njegovi volji, so dana vnaprej in nepreklicno nujna. Cela poved pa ima naravo napovedi (c. predikce, lat. praedictio). Razlaga posameznih primerov je pogosto dvoumna, omahuje med naklonskim in casovnim pojmovanjem. Izpricani so primeri, v katerih stopa izraziteje v ospredje prvotni naklonski pomenski odtenek deonticne nujnosti, hkrati pa primeri, ki so prej razlozljivi kot casovni. Grska ustreznica v teh sobesedilih je glagol peXkeiv. O tezavnosti razlaganja naklonskih zvez pricajo tako med seboj razhkujoca se mnenja jezikoslovcev kot tudi razlicne prevodne ustreznice v prevodih Svetega pisma po sodobnih slovanskih jezikih: (3) Mar Mt 17,22 predane, imato byti snz> clvcsky v rqce clvkom& (jieXXsi 6 vidg tov avdncoKOV TtapaSiSoarlai); Sin clovekov bo kmalu izdan v roke ljudem... 6 Prim. Sadnik-Aitzetmiiller (1955: 36). 7 Bimbaum (1958: 214). 8 Prim. Machek (1957: 298). 198 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september H. Birnbaum ta primer razlaga kot preplet naklonsko-casovnih pomenov, pri cemer naklonskega cuti kot mocnejsega. H. Knzkova-Belicova pa ima obe sestavini za enakovredni . 9 Birnbaumovo pojmovanje podpirajo vzporedna sobesedila v evangelijih, v katerih se pri napovedovanju Kristusovega trpljenja uporablja tudi naklonski napovedovalec (predikator) nujnosti: podobajet5. 10 V nasprotju s tem pa stanje v slovanskih prevodih enoumno prica v prid poudarku na usmeijenosti v prihodnost: bo izdan (v slovenscini), ste badepredaden (v bolgarscini), predace se (v srbscini in hrvascini), predan budet (v ruscini), bgdz.ie wydany (v poljscini), zrazen/vydan bade (v cescini). V stari cescini (npr. v Olo- mouski bibliji) stoji v tem odlomku tudi naklonski napovedovalec: md zrazen byti. I.2.3 V naklonsko-prihodnjem pomenu se lahko razlagajo tudi stavki, v katerih starocerkvenoslovanski zvezi glagola imeti z nedolocnikom ustreza grski konjunk- tiv, in sicer v trdilni obliki - ali se pogosteje - z nikalnico: Ol) pri). Z vecinoma pri- hodnjim pomenom se razlagajo starocerkvenoslovanski analiticni prevodi sin- teticnih oblik grskega sigmatskega prihodnjika. 1.3 Glagol choteti/chhteti izraza tako pomen namena in namere ’wollen’ za grska tfeAsiv in fjovXecnlkxi, kot tudi pomen prihodnjika in deonticno nujnost, in sicer slednje v primerih, kjer ustreza grskemu glagolu peXXeiv.* 11 Tudi pri interpretaciji primerov z naklonskim napovedovalcem choteti/chbteti je treba paziti na omahovanje med naklonskim in casovnim pojmovanjem, ker gre pri tem najpogosteje spet za predeterminacijske (izjemoma tudi normativne) povedi: (4) Zogr L 19,11 / mbneachg. eko abbe chostetb crbsbe bzie aviti sg (on napaxTvfjpa peXXei 77 fiacriXeia tov deov avacpotiveoficn)-, ...in so mis- lili, da bo bozje kraljevstvo nastopilo takoj. - H. Birnbaum12 se tu nagiba k prihodnjiski interpretaciji; naklonska sestavina pa je lahko samo vsebovana, ni pa to nujno. Ceski prevodi od Kralicke biblije do novodobnih prevodov pa nasprotno temu zvenijo vecinoma naklonsko: oni se dommvali, ze by se hned melo zjevit kralovstvi Bozi (Krai);... a oni se dommvali, ze kralovstviBoil se md zjevit ihned (Ekum): ...a oni myslili, ze se kralovstvi Bozi musi zjeviti najednou (Zilka); ... a oni byli toho domneni, ze se kralovstviBozi zjevi hned (Col). 9 Prim. Birnbaum (1958: 66, 68); Knzkova (1960: 67). 10 Prim. Zogr L 24,7 eko podobaats snu cskumu predanu byti v rgce ckz gresbnikh (As, Mar); (on 5ei itapaSodfjvai d<;xeipou; av&pancov apaptioX&v) Sin clovekov morn biti izrocen v roke gresnikov (analogno Zogr Me 8,31 (As, Mar, Sav); Zogr L 9,22 (Mar); Zogr L 17,25 (Mar)). 11 Prim. Sadnik - Aitzetmiiller (1955: 33); Birnbaum (1958: 225); Knzkova (1960: 71). 12 Prim. Birnbaum (1958: 134-135). Za cisto casovne steje nedolocniske zveze z glagolom choteti/chbteti (zlasti se v imperfektu) in delezniske zveze z glagolom choteti/chbteti D. Ivanova Mirceva (1962: 124d., 130d.); v okviru svojega pojmovanja jih smatra za ze gramatikalizirano obliko prihodnjika - badeste v minaloto. Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 199 V slovanskih prevodih se poleg cisto casovnih izrazov pojavljajo tudi naklonski napovedovalci: bo nastopilo (v slovenscini), stese da se javi (v bolgarscini), ce se javiti (v srbscini in hrvascini), nasproti temu pa dolz.no otkrytbsja (v ruscini), ob- jawic siq miato (v poljscini). 1.4 Iz navedenih primerov jasno izhaja, da se naklonske in prihodnjiske sestavine v zvezah glagolov imeti in choteti/chhteti z nedolocnikom pri razlaganju teh starocerkvenoslovanskih zvez ne da med seboj lociti. Te zveze namrec pred- stavljajo naklonsko-casovni(=prihodnjiski) preplet in od vsakokratnega sobesedila je odvisno, ali bo bolj poudarjena casovna ali pa bolj naklonska sestavina njihovega pomena. Nikakor nepomembno vlogo pa ima gotovo tudi razlagalceva osebnost in ni zanemarljivo niti dejstvo, da so predmet razlage besedila t. i. »mrtvega jezika«. Manjka nam namrec neposredni pragmaticni stik s kontekstom dobe iz trenutka, ko je besedilo nastalo, in to ponekod nujno pelje k vec mogocim razlagam istega be¬ sedila. Razlikujoci se vlogi glagolov imeti in choteti/chhteti pa si nista v nasprotju, kajti med naklonskostjo, hotenjskostjo in prihodnostjo obstaja pomensko-prag- maticna in genetska povezava. 2.1 Deonticni normativni pojmi so zunaj obsega resnicnostnih vrednosti klasicne propozicijske logike. Deonticna poved namrec nima ilokucijske sile ugo- tavljanja/trditve (statement), temvec ilokucijsko silo norme, zapovedi, poziva, nas- veta, priporocila, zelje ipd. V njej se torej ne presoja vrednotenje v razseznostih resnicnost : neresnicnost, temvec bolj v razseznostih izpolnitev : neizpolnitev (uresnicitev : neuresnicitev). Deonticno modificirana propozicija tudi ne opisuje samega delovanja (c. cinnost), temvec opisuje stanje stvari, kakrsno bo nastalo, ce bo dano delovanje uresniceno. Iz tega sledi, da so deonticne povedi, s katerimi je izrazena obveznost za storitev ali nestoritev dolocenega dejanja, zmeraj usmerjene v prihodnost (v smeri casovnega toka), pa naj izhajajo iz katere koli casovne tocke (v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti), saj stanje, za katero velja obveznost, ne more biti pred stanjem, za katero je postavljeno. 13 2.2 To notranjo zvezo med naklonskostjo in prihodnostjo najbolj krepi neem- piricna narava prihodnjika, zakaj po Wittgensteinu »prihodnjih dogodkov ne moremo izpeljevati iz sedanjih«. Z drugimi besedami: »To, da bo zjutraj sonce vzslo, je domneva; in to pomeni: ne vemo, ali bo vzslo.«14 Prihodnjik torej ni casovna kategorija v tem smislu, v kakrsnem se stejeta za casovni t. i. kategoriji empiricnega casa, tj. sedanjik in preteklik. V sodobnem jezi- koslovju se cedalje bolj krepi nazor, da je razmerje reference do prihodnosti prej naklonska zadeva kot casovna. 15 To, da ima prihodnji cas v jeziku drugacno naravo zvez kot sedanji in pretekli cas, gotovo ni nakljucje. 13 Prim. Lyons (1977 II: 823, 824). 14 Prim. Wittgenstein (1960: 46, stavek 5.1361; ibid., 79, stavek 6.36311): »DaB die Sonne morgen aufstehen wird, ist eine Hypothese; und das heiGt: wir wissen nicht, ob sie aufgehen wird.« 15 S pojmovanjem prihodnjika kot modusa (naklona) se je mogoce srecati npr. pri L. R. Palmerju (1980: 310-312), J. Lyonsu (1977: 677, 809 d.) in U. Stephanyju (1985: 58-60, 63-66). 200 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Pojem casa, kot se je vjezikihizoblikoval skozi razlicne casovne sestave, odseva nacin, na katerega ga clovek dozivlja. Pri tem se cloveska izkusnja, ujeta v govoru, zmeraj navezuje na govorno dejanje; to z drugimi besedami pomeni, da govorec posamezne dogodke umesca glede na trenutek govora. S tega vidikaje v jeziku, kot opozarja E. Benveniste , 16 podlaga za casovna nasprotja sedanjik. Jezikovni sedanjik umesca dogodek kot socasen (hkraten) s trenutkom govoijenja, ki o dogodku pri- poveduje, in predstavlja locnico med dvema drugima trenutkoma, ki se iz njega ro- dita. Trenutek, ko dogodek ze ni vec hkraten z govoijenjem, je iz sedanjosti stopil za korak v smer preteklosti in ga je treba priklicati s spominom. Trenutek, ko do¬ godek se ni sedanji, temvec bo tak sele postal, prav tako presega sedanjik in se kaze v perspektivi prihodnosti. Sedanjik je izhodiscna tocka za ureditev sestava casov v jeziku in doloca obe nadaljnji casovni referenci, smer nazaj in smer naprej od sedanjega trenutka, ter ga zato poznajo casovni sestavi vseh jezikov. Prav tako v jezikih najrazlicnejsih tipov nikoli ne manjka oblika, ki kaze na to, kaj ni vec sedanjost, tj. preteklik; za izrazanje preteklosti sta vsekakor zelo pogosti dve ali tri oblike. Stari indoevropski jeziki so jo izrazali z imperfektom, aoristom in tudi se s perfektom. Nasprotno temu pa stevilni jeziki ne poznajo posebne oblike za izrazanje refe¬ rence k prihodnosti (med indoevropskimi jeziki je bila to npr. gotscina). 17 Kot je bilo ze receno, se v tej vlogi pogosto uporablja sedanjik, pri tem pa se prihodnji trenutek doloci s kakim prislovom ali clenkom. To dejstvo samo potrjuje, da obstaja temeljna razlika med retrospektivno casovnostjo, ki jo doloca nasa izkusnja iz preteklosti in ki jo lahko projiciramo v se bolj oddaljeno preteklost, ter prospektivno casovnostjo, ki je zunaj nase izkusnje in se kaze bolj ali manj kot predvidevanje tega, kar bo. Z diahronega vidika se prihodnjik ne pojavlja prav zgodaj in v tej vlogi se spe- cializirajo razlicna oblikovna sredstva, ki so bila prvotno namenjena izrazanju drugih pomenov. Najnavadnejsi vir, iz katerega so se konstituirale prihodnjiske oblike, so konjunktiv kot naklon nedejanskosti, poleg tega pa besedne oblike in zveze, s katerimi se izrazajo deonticna naklonskost in pomeni namena, zazelenosti, hotenja, verjetnosti in napovedi in ki jihje prav tako mogoce uvrstiti v splosno kate- gorijo nedejanskosti . 18 Po izviru so konjunktivne npr. oblike latinskega prihodnjika erd ah tudi faxo, ki so nastale iz konjunktiva aorista . 19 V tip prihodnjika, nastalega iz konjuktiva aorista, se uvrsca tudi grski sigmatski prihodnjik. 16 Prim. Benveniste (1965: 3-13). 17 Prim. Szemerenyi (1990: 244). 18 Prim. Lyons II (1977: 677, 809d). Izraz nedejanskost (nefaktualnost) uporabljam po terminologiji, ki sta jo vpeljala C. in P. Kiparsky (1970) za oznacevanje predikatorjev, katerih raba govorca ne zavezuje niti k resnicnosti niti k neresnicnosti glede na propozicijo (v nasprotju do predikatoija dejanskosti, ki govorecega zavezuje k resnicnosti glede na propozicijo, in predikatorjev protidejanskosti, ki zavezujejo k neresnicnosti glede na propozicijo). 19 Prim. Palmer (1980: 310-311); Szemerenyi (1990: 245). Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 201 2.3 Ce starocerkvenoslovansko gradivo razclenjujemo s tega vidika, ze ni vec tako samoumevno, da zveze z glagoli imeti in choteti/chzteti v starocerkveno- slovanskih besedilih lahko izrazajo tudi referenco k prihodnosti. Stara cerkvena slovanscina je v rabi naklonsko-prihodnjiskih zvez z glagoli im¬ eti in choteti/ch&teti zelo tesno vezana na grske predloge; torej je precej verjetno, da je tak nacin izrazanja prihodnosti deloma knjizni grecizem. Zato je treba zelo skrbno pretehtati, koliko stara cerkvena slovanscina pri tern sploh se predstavlja prvotno praslovansko stanje, koliko pa je razsiritev opisnih zvez z glagoli imeti in choteti/ch&teti, ki so v pomenu reference k prihodnosti popolnoma ocitno prevladale, ze njena posebnost. 3.1 Da bi to vprasanje ustrezno pretehtali, bo treba pozomost usmeriti na so- dobne slovanske jezike in spremljati, kako so se oblike opisnega prihodnjika razvi- jale v njih. Tvoijenje analiticnega prihodnjika spada, kot je opozoril Fr. Kopecny,20 med te- meljna merila za delitev slovanskih jezikov. Slovanski jug (razen slovenscine) s pri- hodnjikom, tvorjenim s pomoznim glagolom *choteti/*chhteti, tu stoji nasproti slovanskemu zahodu in vzhodu. 3.2.1 V zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikih se je ustalila tvorba opisnega pri¬ hodnjika z glagolom byti v zvezi z nedolocnikom ali deleznikom na -l, in sicer samo od nedovrsnih glagolov; pri dovrsnikih pa ima vlogo prihodnjika dovrsni sedanjik. Na vsem tem ozemlju prevladuje zveza pomoznega glagola byti in nedolocnika, tj. v cescini, slovascini, luziski srbscini, ruscini, ukrajinscini in beloruscini. Samo poljscina s kasubscino uporablja zvezo bgdg z deleznikom na Prihodnjik tipa *b