aktualno vprašanje V uredništvu smo imeli priložnost slišati že precej pritožb kranjskih gospodinj, ker prodajalci na stojnicah živilskega trge. nimajo razstavljenih cen. Kaj rado se namreč zgodi, da prodajalec med tem, ko streže stranki, presliši vprašanja drugih kupcev, ki bi radi zvedeli za ceno. Razumljivo je, da gospodinje niso zadovoljne, če morajo samo zaradi takih vprašanj izgubljati čas v vrsti. Koliko povpraševanja in odgovorov bi bilo prihranjenih kupcem in prodajalcem, ec bi vsak prodajalec poleg živil priložil listek s ceno. Komur bi bila cena in kvaliteta robe po volji, bi počakal in kupil, komur pa to ne bi ustrezalo, bi takoj lahko odšel k drugim stojnicam. Potrošniki želijo videti cene tudi zato, da imajo možnost kontrole nad prodajo. Na jeseniškem trgu je to vprašanje že urejeno, drugod na Gorenjskem pa še ne. Te dni smo vprašali na Občinskem ljudskem odboru v Kranju, če bi lahko posredovali, da se želje kupcev v tem pogledu uresničijo. Odgovorili so nam, da bi moral o zadevi razpravljati najprej Svet za trgovino, ker Občinski ljudski odbor še nima določenega tržnega reda. Nekateri čla- ni Sveta za trgovino pri ObLO menijo, da za zdaj predpis o obvezni razvrstitvi cen na stojnicah še ne bi bil umesten m da bi bilo treba najprej zgraditi sodobno tržnico. Pravijo, da se prodajalci preveč menjajo in da je dovolj, če imajo cene na stojnicah socialističnih trgovin. Morda bi bilo v tem primeru dobro, če se za želje potrošnikov zavzamejo potrošniški sveti in pošljejo predloge Ljudskim odborom. -ey GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ii da je na Jesenicah zani leto x., št. 92 — cena din 10.— Kranj, 25. novembra 1957 Jesenice, 23. novembra. Tu je bila danes dopoldne skupščina sindikalne podružnice jeseniške železarne, katere se je udeležilo okrog 150 delegatov in več gostov. Razpravljali so o problemih dela sindikalnih odborov, organov delavskega upravljanja, proizvodnih vprašanjih, mnogo pa tudi o splošnih jeseniških problemih. Kaže, da je na Jesenicah zapihal drug veter. Na številnih konferencah, sejah in zborovanjih, ki so bila po volitvah v občinski ljudski odbor, je bilo čutiti odločno težnjo po prekinitvi s staro prakso dola in zahteva po smotrnejšem reševanju tekočih nalog in problemov. Podobne težnje so se- pokazale tudi na današnji skupščini sindikalne organizacije jeseniške železarne, ko so razpravljali o delu sindikalne organizacije. Ugotovili so, da dosedanji način reševanja številnih gospodarskih, komunalnih in drugih problemov na Jesenicah, ni bil najboljši. Mnoga nerešena vprašanja, predvsem v Železarni, so zastrupljala ceilo okolico in so se odražala v birokratsko-poli-tičnem monopolizmu partijskega vodstva Železarne in v občini. Tak sila primitiven in napačen odnos se je odražal predvsem v administrativno birokratski podreditvi strokovnjakov, da so klicali na odgovornost take ljudi, ki s čem niso soglašali. Za to tudi ni ostalo v nobenem kraju v Sloveniji toliko nerešenih vprašanj, kot na Jesenicah. drug veter Na današnji konferenci so veliko govorili o stvareh, predvsem z željo, da prekinejo z dosedanjo prakso, sicer bi tudi delavsko upravljanje v Železarni zašlo v stagnacijo. Predlagali so, naj v bodoče sindikalna organizacija podpre upravni odbor in delavski svet pri reševanju problemov. Predvsem pa bosta morala upravni odbor in delavski sveit zaostriti osebno odgovornost v tovarni. Dogaja se, da dobi DS v potrditev sklepe, ki so bili že izvršeni, da UO ni sklepal aLi vsaj bil obveščen o potovanjih uslužbencev v inozemstvo in podobno. Na drugi strani pa slaba udeležba in nezainteresiranost vodilnih ljudi podjetja za seje DS, kaže na podcenjevanje vloge delavskega upravljanja. Posebno pereče pa je vprašanje grupnih DS, ki sicer nimajo zakonske podlage, rešujejo pa številna proizvodna in druga obratna vprašanja. V minulem letu so ta vprašanja precej zanemarili in niso vodili zadostnega računa o delu teh organov. Torej kaže, da je bila dezorganizacija v upravi podjetja, ki daje ta občutek slabega poslovanja. Uspehi v podjetju — proizvodni plan za 10 mesecev letošnjega leta so izpolnili s 107,4%, izplačali eno in pol plače več itd. — pa kažejo popolnoma obratno sliko. Torej so uspehi predvsem odraz prizadevanja delovnega kolektiva, obra-tovodstva in tudi grupnih DS. —k— daj \ova delitev dohodka e analitični oceni še oseben Z dosedanjim delom pri analitični oceni delovnih mest v podjetjih, razen seveda nekaterih izjem, ne moremo biti zadovoljna. Vodstva podjetij in kolektivi gledajo še vedno na to delo Hot na ukrep, ki ga je zaradi predpisa potrebno opraviti, ne upoštevajo pa glavnega namena, ki (ga želimo doseči z analitično ocenitvijo, namreč ureditev cele vrste notranjih problemov podjetij, predvsem pa organizacije dela in delovnih mest. Analitična oecna je dolgotrajno ter po svoji rahtevnosti znanstveno delo in zahteva sodelovanje vseh sil. Zato bi se morali tako organi upravljanja kot vodstva podjetij bolj seznanjati s problemi, ki se pri _ tem delu pojavljajo. K sodelovanju bi bilo potrebno pritegniti čim širši krog kolektiva. Zaradi tega je to naloga, za katero bi bilo treba bolj kot doslej aktivizirati kolektive tudi iz družbeno-političnega stališča. Ugotovljeno je, da le 57% članov komisij, ki »o v podjetjih zadolženi za izvedbo toga dela, aktivno sodeluje. Vzrokov za to je verjetno več. Eden od glavnih je prav gotovo ta, da so člani delavskih svetov in sindikalnih vodstev, ki so imenovani v te komisije, nedelavni ali pa so odmaknjeni od tega dela. Tako je delo analitične ocene delovnih mest izključno domena strokovnjakov. Ob imenovanju komisij v podjetjih niso dovolj cenili obsežnosti in zahtevnosti tega dela in teh zahtev niso upoštevali pri zibiri članov za komisije. Organi upravljanja in sindikalni odbori pa bi morali predla- hko orinomor-e tudi analitična ocena, če jo bomo znali uporabljati iz teh gledišč. CIRIL BREN V potrošniškem oddelku Komunalne banke Kranj je vsak dan velik promet. Zaradi večkratnega dolgega čakanja, ljudje često niso zadovoljni, češ da je škoda časa, ki ga pri tem zgubijo (zgoraj). Toda brez čakanja velikokrat ne more biti. Nekateri pa imajo ob sobotah tudi po tves dopoldan čas, da napasejo svoje rodovedne oči, kakšni bodo prišli novi zakonci iz občinske hiše. Tako pa je v Kranju vsako soboto (levo zgoraj). Gorenjska oblačilnica bo dobila v Kranju nove prodajne prostore. Wmmm »Tudi v gostinstvu noj bo nagrajevanje po delovnem Direktor gostinskega podjetja »Hotel Evropa« Kranj tovariš Jože Markelj nam je na našo željo pojasnil, kako pri njih nagrajujejo osebje za trud in prizadevnost pri delu. Takole je povedal: »V podjetju imamo razen običajnega tarifnega pravilnika tudi pravilnik o nagrajevanju po delovnem učinku. Vsak oddelek, bodisi točilnica, kavarna, restavracija ali kuhinja, .ima svoj mesečni plan. V njem je določeno tudi število ur, v katerih mora zaposleno osebje ta plan izpolniti. Uslužbenci dobijo nagrade samo v primeru, če v predvidenih urah dosežejo večji promet. Plan se namreč povečuje vzporedno s povečanjem števila ur.« »Kakšne rezultate ima ta način nagrajevanja v vašem podjetju?« »Zelo dobre. Ima due razveseljivi posledici: to, da se osebje v vsakem oddelku skupno trudi, da bi bilo čim manj nadur in da ne zahteva prepogosto honorarne pomoči. Ta način nagrajevanja vzpodbuja uslužbence, da si vsak po svoje prizadeva povečati obisk in promet, in je tudi najboljši porote za vljudnost in prijaznost do gostov. Osebno mislim, da bi bilo v gostinstvu še bolj stimulativno drugih nagraj in obenem preprostejše plačevanje doseženega prometa.« »Kako imajo nagrajevanje urejeno stinskih obratih na Gorenjskem?« »Kolikor poznam ostale obrate, lahko imajo v nj.ih le običajen tarifni pravilni met presežejo, delijo pa dobiček. Menim prej ali slej morali tudi drugod vpeljat vanje po delovnem učinku.« »Kakšen je bil letos obisk v vašem hotelu?« »Zelo se je povečal. Hotel je bil do polovice novembra polno zaseden. V turizmu velja ta čas za mrtvo sezono, zato si lahko mislite, kakšen naval smo imeli poleti?« »Kaj pravite glede hotelskih kapacitet v Kranju?« »Letos smo morali odpovedati 80 •/• skupinskih obiskov iz tujine in iz naše države samo zato, ker nismo imeli razpoložljivih postelj. Naš hotel sprejme komaj vse redne službene potnike, zato mislim, da je prva naloga kranjskega gostinstva ta, da vsaj v petih letih zgradi nov hotel z najmanj 50 sobami.« -ey t Poročilo o uradnih razgovorih med delegacijo SZDLJ in Socialistično stranko arabskega naroda med drugim pravi: Delegaciji sta izmenjali misli o mednarodnem položaju ter informacije o notranjih in zunanjih političnih problemih obeh dežel. Delegaciji menita, da .iimajo socialistčne in napredne sile na svetu veliko odgovornost za ohranitev in krepitev miru na svetu. Mir pa je moč krepiti samo z vztrajnim prizadevanjem, da bi v stikih med državami, ne glede na razliko v njegovi politični in družbeni ureditvi, uporabljali načela enakopravnosti, nevmešavanja v notiranje zadeve drugih dežel, mirnega poravnavanja sporov ter spoštovanja suverenosti in neodvisnosti narodov. Po dvotedenskem bivanju v Jugoslaviji je delegacija Socialistične stranke arabskega naroda odpotovala iz Beograda. A V Salzburgu je bil končan kongres Socialistične stranke Avstrije. Govorili so tudi o vprašanjih tujih narodnostnih skupin v Avstriji. Predsednik koroške deželne vlade Ferdinand Wedenig je poudaril, da mora Avstrija, ki terja enake pravice za Južne Tirolce, priznati tudi zahteve Slovencev na Koroškem, ki so upravičene. Tudi podpredsednik evezne vlade dr. Pittermann je podprl zahteve slovenske narodnostne skupine na Koroškem in dejal, da je ta vprašanja treba rešiti demokratično, ker bo to ustrezalo tudi temu, da so prebivalci nekdanjega plebiscitnega področja na Koroškem priznali Avstrijo. A Predsednik Tunizije Burgiba je pred dnevi izjavil, da se je predstavnikom Tunizije in Maroka v razgovorih o Alžiriji zdelo koristno zavzeti tako stališče, ki ne bo niti gledišče Francije niti gledišče alžirske Fronte narodne osvoboditve. O gledišču Francije, po katerem je Alžirija francoska dežela, je dejal, da je ne gibčno in trmoglavo ter daleč od stvarnosti. Za enako trmoglavo je označil gledišče Alžircev, ki trdijo, da med francoskim stališčem o asimilaciji Alžirije in njihovim o njeni neodvisnosti ni možno nič drugega in da je zato neizbežen nenehni odpor. /\ Radikaln ©socialistični kongres v Strasbourgu še vedno nadaljuje delo v napetem vzdušju razcepljenosti zaradi neurejenega alžirskega vprašanja. /\ Center za znanstvene raziskave v Bedfordu je v soboto objavil, da so prejšnji mesec izstrelili v vesolje umetne aluminijaste satelite. Izstrelili so jih v noči na 17. oktober v New Mexicu. Predsednik Sveta britanskega Medplanetarnega društva dr. Shepherd pa je izjavil, da so umetni meteorji »nepomembni« v primerjavi z umetnimi sateliti. Francoski znanstvenik Alexander Anonof sodi, da je ta poskus zgolj tehničnega značaja. Podoben poskus so napravili že leta 1947. LJUDJE IN DOGODKI Kako pomagali zaostalim deželam Zakaj so v Kranju gradili tekstilne tovarne, ko pa daleč naokrog ni niti sledu o surovini za to industrijo, o bombažu? Kajne, malce čudno vprašanje za članek, ki se navadno ukvarja z zunanjepolitičnimi zadevami! In vendar je prav primerno za današnjo temo — za problem nerazvitih dežel in pomoči zanj v okviru Združenih narodov. Jugoslavija je bila pred vojno zaostala dežela in kot taka plen tujega kapitala. V Kranju je ta kapital gradil tekstilno industrijo zato, ker je cenena delovna sila in poceni pogonska energija hkrati z uporabo zastarelih strojev dajala možnosti za velike dobičke. In tako je delal tuji kapital tudi drugje — veliki profiti so bili edino merilo, za koristi posameznih dežel in za potrebe delovnih ljudi pa mii na bilo mar. Vzemimo na primer Egipt. Kolonialni gospodarji so v tej deželi našli izredno primerne pogoje za bombaž, zato so navedli ljudi, da so posejali skoraj vsa žitna polja z njim. Njihova računica je bila enostavna: mi potrebujemo to surovino za svojo industrijo in če bo Egipt gojil samo bombaž, bo moral vse drugo, predvsem naše industrijske izdelke, uvažati, in če ga bomo držali v gospodarski odvisnosti, ne bomo imeli težav z njim v politiki. — Toda za egiptovsko gospodarstvo je bilo to slabo. Izkupiček za bombaž — bil je odvisen od letine in od cen na svetovnem tržišču — večkrat ni bil tako velik, da bi lahko prehranil prebivalstvo. Denarja za žito, ki jc bil prej stoletja najvažnejši egiptovski pridelek, in za druge potrebe ni bilo dovolj, tako da je bila lakota neredko gost egiptovskega ljudstva. A ta dežela ni osamljen primer, nasprotno. Kapitalistično svetovno gospodarstvo je spreminjalo velikanske predele zemlje v plantaže — Ceylon za čaj, kokos in gumijevo drevo, Kubo za sladkor in tobak, Grčijo /a grozdje in tobak. V drugih predelih je pospeševalo samo izkoriščanje surovin — v Cileju baker in nitrat, v Venezueli in deželah Bližnjega vzhoda samo petrolej, v Boliviji svinec in cin in tako dalje. Tak enostranski razvoj je imel v teh deželah silno slabe posledice v gospodarstvu in je zaustavil njihov napredek. Prepad med razvitimi in zaostalimi državami se je tako neprenehoma večal. Tudi zadnja vojni ni odstranila tega prepada, čeprav se jc dosti dežel — med njimi tudi naša država — rešilo kapitalističnih in kolonialističnih spon. Kako pomagati zaostalim državam in jih vključiti kot enakopravne članice v svetovno gospodarstvo — to vprašanje se je po vojni razvilo v enega izmed najvažnejših mednarodnih problemov. Pobudo za finančno ustanovo, ki bi v okviru ZN pomagala zaostalim državam, je dal pred 8 leti indijski delegat Rao. Takrat sicer o njej niso posebej razpravljali, toda jugoslovanska delegacija se je z nekaterimi drugimi državami že na četrtem in petem zasedanju Gener. skupščine ZN zavzemala za praktični razvoj te zamisli. Šesto zasedanje je nato zadolžilo ekonomski in socialni svet Združenih narodov, naj pripravi konkreten predlog za posebni fond ZN za pomoč nerazvitim deželam. Toda stvari se niso razvijale tako, kakor so predvidevale resolucije, ker jim velike sile, zlasti ZDA in Vel. Britanija), niso bile naklonjene. Razlog je bil kaj enostaven: pomoč zaostalim deželam je v blokovski politiki orodje hladne vojne, sredstvo, s katere'm velike sile skušajo vsiljevati svojo voljo majhnim in gospodarsko slabotnim državam. Tako ravnanje pa stalno ogroža mir, ker spravlja v nevarnost neodvisnost posameznih držav in jih veže na. gospodarstva in politiko velikih sil. O tem, da je treba pomagati zaostalim deželam, so si na jasnem tudi močne industrijske države. Ne morda iz sentimentalnih razlogov ali zato, ker so nekatcie neposredno odgovorne za rovščino v posameznih predelih, pač pa zato, ker jih k pomoči silijo lastne gospodarske težave. Pomanjkanje su-ovin za njihovo razvito industrijo, hkrati pa premajhen domači trg je večen problem razvitih kapitalističnih držav. Ali bo to nasprotje izbruhnilo v krizo, ali ga bomo uspeli zadržati, to je vprašanje, ki leto za letom muči tudi cvetočo kapitalistično državo - Ameriko. Zaloge kmetijskih in industrijskih proizvodov, neprodani avtomobili in tako dalje so tudi letos vznemirljiva znamenja za ameriško gospodarstvo. »Tako se dan za dnem kaže medsebojna odvisnost vsega svetovnega gospodarstva«, je te dni poudaril naš delegat ob razpravi za ustanovitev fonda za .pomoč zaostalim deželam v gospodarskem odboru ZN. Nevarnost za krize je tem večja, čim bolj se veča prepad med zaostalimi in razvitimi državami. Akumulacija nerazvitih dežel je majhna, zato so te dežele prisiljene omejevati svoj uvoz in izvoz, to pa ima seveda svoj odsev v ekonomiki gospodarsko krepkih držav. Po besedah tov. Kardelja pa je »v socialnih, ekonomskih in političnih pogojih današnjega sveta pospeševanje gospodarskega razvoja nerazvitih dežel prek mednarodnih fondov tudi za razvite dežele edini možni izhod iz njihovih notranjih protislovij in težav.« JELO TURK IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE >GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČ* RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV v nedeljo smo zabeležili za čas od 25. novembra do 1. decembra V splošnem bo suho in hladno vreme, s pogostimi meglami v nižinah in mrazom predvsem ponoči. Lahne, pretežno snežne padavine pričakujemo okoli 27. novembra. BOHINJSKA MLADINA BI RADA VEC SODELOVANJA IN RAZUMEVANJA V Bohinjski Bistrici je bila danes občinska mladinska konferenca. Udeležil se je je tudi predsednik OK LMS Marjan Rožič. Razpravljali so o delu mladine v organih upravljanja in analizirali izid volitev. Kritizirali so nezanimanje občinskega ljudskega odbora za mladino. Čeprav je v občini okoli 300 mladih volivcev, do mladine ne kažejo nobenega razumevanja. Tudi z ostalimi organizacijami ni bilo pravega sodelovanja. Društvena dejavnost do sedaj ni bila kdo ve kako pestra. Govo- rili so tudi o aktualnih kmetijskih vprašanjih bohinjske doline, sprejemu mladine v ZK in pripravah na občne zbore kme-bodo bodoče odbore kmetijskih zadrug pomladili z novimi mla-tijskih zadrug. V TRZlSKIH DRUŠTVIH JE SE PREMALO MLADINE Včeraj popoldne je bila v Tržiču občinska konferenca LMS. Med gosti je bil tudi predsednik ObLO Tržič Lovro Cerer in član predsedstva OK LMS Jaka Bogataj. Razpravljali so o društvenem življenju mladine, problemih delavske mladine in vajencev. Videti je, da izkoriščanje vajencev, predvsem pri r 43. P O N E D E L J E K ENAJSTINA v. Zabregarjeve so poznali daleč naokrog. Ne toliko zaradi tega, ker se je iz njihove hiše skobacalo kar 11 kričačev, marveč zato, ker so si nekateri utrli lepo pot navzgor. Po vojni so domala vsi šli v razne službe. Štefan se je lani že vselil v svojo, dasiravno malo, vendar lepo hišico na periferiji mesta. Ima pač lepe dohodke; stalno plačo, kadar se mu zahoče tudi dnevnice in.. . »Zakaj smo se cufali?« Cesto je prihajal domov z ženo dn prvim, malim prirastkom. Takrat so navadno prišli k Zabregar-jevim tudi sosedje, sorodniki in znanci. Štefan je vedno mnogo govoril. O naši novi družbi, o morali, o zavesti in liku današnjega človeka. . . Radi so ga poslušali, dasiravno je bil včasih dolgovezen. Bolj redko je prihajal domov France, Janko samo še v počitnicah, Bruno pa ni prišel nekaj let. Doma je ostal le Martin. »Ni za v svet,« so dejali domači in tudi res je kazalo tako. Zato se ni niti oženil. Doma je ostala tudi starejša sestra Zora, ki že gre v peti križ. Vedno je bila bolehna, toda pri kuhinjskih delih se je dobro znašla. Tako sta Martin in Zora ostala kot edine korenine male domačije. Staremu Zabregarju je bilo v začetku hudo in dolgčas. Vendar ni dejal nič. »Bolje se bodo imeli drugod,« je dejal včasih. V družini je vladala sloga. Nenadoma pa se je družinska složnost zrahljala. Očo je hudo zbolel in kaj kmalu ga ni bilo več. Ko so v žalnih oblekah posedli okrog mize, je že prišlo prvo vprašanje: koliko bo dote, kdo bo ostal na posestvu. »Nič nočem,« je dejal prvi Bruno. »Sem že uredil svoj kotiček. Vsaj dom naj ostane. Nočem otežko-čati življenje tistemu, ki bo doma.« Štefan je prižgal cigareto in skušal preslišati te besede. Vendar so se čez mesec dni že spet ponovile. Martin, edini, ki je ostal v hiši z bolehno sestro, je hotel vedeti o mnenju in morebitnih zahtevah bratov in sestra. »Vse hočem, do zadnjega dinarja, kar je mojega — enajstino do pike,« je dejal Štefan. Drugi so se izogibali odgovoru ali pa skomigali z rameni. Nesloga je rastla in prerastla v sovraštvo in mržnjo. Začele so se poti na sodišče in komisije so ocenjevale Zabregarjevo hišo, hlev, malo lepo in njivo 6 poljem onstran ceste. Nato so razdelili na enaj-stine. Tako je zahteval Štefan. Za njim so to zahtevali še drug'i- "Če hoče on, hočem tudi jaz,« so začeli drug za drugim, dasiravno malce sramežljivo in tiho. Martin se je branil. Tudi sosedje in sorodniki so skušali vplivati: »Štefan, ti imaš vendar že svojo hišo, lepe dohodke, nič ti ne manjka. Kaj hočeš zahtevati od te revščine? Pusti temu garaču, Martinu, da se bo laže oprijel! In sestra Zora, bolehna! Kam naj gre taka, sama, na stara leta?!« Nič ni zaleglo. Štefan je zahteval svoje in za njim še ostali. Martinu so obesili obveznosti in dolgov čez glavo. Prodal je eno od obeh krav, stari oreh za hišo, toda. — Vse je bilo kaplja v morje. Stiska vedno hujša. Prodano mleko, krompir, te-lice, nič ni zaleglo. Stiska je pritiskala z vseh strani. Nepognojeni travniki so postajali pusti, mali voziček je začel cviliti in Zora je kar naprej jamrala, da je kuhinjska omara prazna. Martin je začel razmišljati. Končno se je odločil: stran! V neki opekarni je dobil delo, v baraki stanovanje. A sestra Zora? Dolgo je sedela nepremično, ko ji je nekega večera povedal. Potem je vstala, postregla z večerjo, in rekla samo to: »Jaz ne bom nič nocoj, mi ne prija.« Naslednji dan se je še ona odločila: »K Brunotu v Trbovlje grem,« je dejala. »Vedno me vabi.« Tako je tudi bilo. Te dni je pri Zabregarjevih vse tiho. Pred nizkimi, starimi zakajenimi vrati že raste trava, v hiši ni nikogar, vse tiho je v hlevu in .nekdanjem kurniku. Le njihova mala njiva za cesto s kupom že pripravljenega gnoja čaka orača. Kdo in kdaj bo prišel? Enajstine so vse spremenile. K. M. privatnih obrtnikih, v Tržiču še ni prenehalo. Ker je društveno življenje v Tržiču v zadnjem času precej zamrlo, bi bilo prav, da bi ga poživila prav mladina s svojim sodelovanjem v raznih društvih in* organizacijah. Razpravljali so tudi o komunalni izgradnji občine, sprejemu mladino v ZK, izobraževanju kmečke mladine, ki naj bi obiskovala kmetijsko gospodarsko šole. Precej so razpravljali tudi o načinu dela mladinske organizacijo v bodoče ter izvolili 21. članski komite. JESENIŠKA MLADINA SI ŽELI POSPEŠENO KOMUNALNO DEJAVNOST Na jeseniški občinski mladinski konferenci, ki je bila včeraj popoldne na Jesenicah, so razpravljali o vprašanjih urejanja raznih komunalnih objektov in nrprav, ki bi v večji meri služili tudi mladini, o vprašanju društvenih in zabavnih prostorov, skrbi za mlade delavce v samskih in drugih domovih, o odnosih med raznimi organizacijami, skrbi za vzgojo mladine in drugem KONFERENCA SLEPIH Na okrajni konferenci Zveze slepih za Gorenjsko, ki je bila danes v Kranju, so se pogovorili o dosedanjih uspehih, o težavah ter o bodočih nalogah za pomoč slepim. V našem okraju je 186 slepih. S strokovnim usposabljanjem si je večina od njih pridobila enakopraven položaj med produktivnimi člani družbe. Samo 9 slepih prejema pomoč od občinskih odborov. Seveda imajo zasluge tudi razna podjetja, ki so skušala najti primerna mesta za zaposlitev slepih. K. M. SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM V PREDOSLJAH Danes dopoldne je bil v sindikalni dvorani »Oljarice« v Bri-tofu, redni letni občni zbor krajevne organizacije ZB Predoslje. Po izčrpnih poročilih upravnega vodstva so razpravljali o dosedanjem delu. Za bodoče delo njihove organizacije so po izvolitvi novela upravnega in nadzornega vodstva sprejeli tudi več pomembnih sklepov za nadaljnje delo, za pomoč otrokom padlih borcev, o predavanjih iz NOV po šolrh, zbiranju gradiva za zbornik ZB in zgraditvi spominske plošče vsem tistim, ki 60 dali življenje za svobodo. —an lini lir :.:.r.w:-.-:-:':»3 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ IZVOLIL 16 SVETOV V četrtek, 21. novembra je bila v prostorih ObLO Kranj druga se-ja Občinskega zbora in druga seja Občinskega zbora proizvajalcev, na katerih so odborniki razpravljali in sklepali o spremembah ter dopolnitvah statuta občine Kranj. Izvolili so odborniške komisije in izglasovali garancijo za kmetijsko posestvo Mavčiče in tovarno obutve »Planika« Kranj. Posestvo v Mavčičah bo najelo kredit za nakup kmetijskih strojev, tovarna »Planika« pa kredit za dva avtobusa, s katerima bodo prevažali delavce. Na skupni seji obeh zborov so izvolili še dve od-borniški komisiji in 16 svetov ObLO. Določili so tudi višino mesečne nagrade predsedniku in podpredsedniku ter imenovali stalnega odbornika za opravljanje porok. DRUŠTVO VZGOJITELJIC PRED NOVIMI NALOGAMI Kranj, 24. novmbra. Danes je bil v Kranju občni zbor Društva vzgojiteljic Okraja Kranj. Zbora so se mimo številnih vzgojiteljic udeležili tudi nekateri gostje. V razpravi, ki je sledila poročiti u o delu društva v preteklem letu so obdelali kompleks perečih vprašanj, ob katerih bi se človek, zlasti tisti, ki mu vzgoja predšolske mladine ni nepomembno vprašanje, močno zamislil. Razprava je bila omejena zlasti na proračune otroških vrtcev, daljo so razpravljali o vpraišanjiu dopustov vzgojiteljic, o prispevkih staršev za otroke v vrtcih, o pomoči strokovnih aktivov vzgojiteljem, smotrni ureditvi socialističnih principov glede vzgoje našuh najmlajših, o psiholoških opažanjih vzgojiteljic in še o vrsti drug:h nič manj pomembnih problemov. S. SODELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV V ŠKOFJI LOKI IN 2ELEZNIKIH Turistično društvo v Železnikih je pred nedavnim povabilo na svojo 2. sejo tudi zastopnike TD iz Škofje Loke. Pogovorili so se predvsem o registraciji in pripravi tujskih sob in o oblikah skupnega dela. Propagandnega gradiva je sedaj dovolj, vprašanje je le, če bodo lahko sprejeli vse tujce. Problem zase je tudi cesta. Z dograditvijo ceste čez Sorsko planino in razširitvijo obmejnega prometa iz Italije bo namreč cesta skozi Selško dolino postala zelo prometna. Nujno bi jo bilo treba obnoviti in prevleči z asfaltom, da vasi ob njej ne bodo poleti zavite v prah, pozimi pa vse blatne. Obe društvi sta se razen tega dominili, da bosta prevzeli pobudo za ustanovitev turističnega društva za Poljansko dolino. Vsa tri društva bi se potem skupaj trudila za razvoj turizma v Skofji Loki in obeh dolinah. K. J. ZADRUŽNI DOM BODO ZIDALI TUDI V KAMNIKU Na nedavnem občnem zboru Kmetijske zadruge Kamnik so člani ob navzočnosti podpredsednika in drugih zastopnikov Glavne zadružne zveze iz Ljubljane pretresali delo v prvem polletju. Živahni razpravi je sledil sklep o postavitvi zadružnega doma, v katerem bodo skladišča, garaže, pisarne in stanovanja ter manjša dvorana za seje in predavanja. Poslopje bo dvonadstropno. Občina je dala na razpolago gradbeni prostor med železniško postajo in novimi občinskimi bloki. Na občnem zboru so zadružniki sklenili opustiti tudi nekatere nekmetijske dejavnosti (trgovine in gostilne) ter sprejeli sklep o rajonizaciji sadjarskega okoliša Tunjice. Z. ZAČETEK GLEDALIŠKE SEZONE V KAMNIKU Za začetek gledališke sezone v Kamniku je gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane. Gostje so uprizorili Nuš'čevo komedijo »Dr« v režiji Ferda Delaka. Prav tako toplo sprejet je bil fimfo-ničnl koncert Slovenske filharmonije d z Ljubljane, ki je pod vodstvom Sama Hulbada in ob spremljavi solistov Vilme Bu-kovčeve in Marjana Lipuiščka izvajal izbran program. Z. Kranj, 25. novembra 1957 Glas Gorenjske 3 Popolnoma novo kosilnico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. Za takojšen nastop Iščemo: trgovskega pomočnika špecerijsk« stroke in blagovno knjigovodkinjo ali knjigovodjo. Plača po tarifnem pravilniku. Grosistično trgovsko podjetje »Živila«, Kranj. Gospodinjsko pomočnico, starej-80, samostojno, išče 3-članska družina. Vprašati vsak dan po 14. uri pri Gričarju, Kranj, Zlato polje 34. Prodam lep otroški globok voziček nemške znamke. Naslov v ogl. •ddelku. Prodam žensko kolo dobro ohranjeno. Stražišče 307, Kranj. Prodam pečico pripravno za kuhanje. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam pletilni stroj znamk« »Viktorija«. Ogled vsak dan od 3. ure popoldne dalje. Naslov v oglasnem oddelku. Podpisana Kalan Neža, stan. Jelendol 10, preklicujem vse, kar sem neresničnega govorila o zasebnem tožilcu Ahačič Jožetu, sta-nujoeem Jelendol 10. Splošno gradbeno podjetje »Projekt« Kranj, proda: 1 motorno kolo znamke DKW 193 ccm, 2 merilni instrument Teodolit. Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela m>j mož Tome Milan, žena Tome Marija. Kupim gugalnega konja za igrico. Naslov v oglasnem oddelku. Našemu vod. oglasnega oddelka Dolhai Jožetu in njegovi soprogi ■a novi življenjski poti, čestita »Gorenjski tisk« Kranj .OBJAVE PREDAVANJE »PRIRODA IN ČLOVEK« Kranjski rojak tov. dr. Polenec Anton, direktor prirodoslovnega muzeja v Ljubljani bo predaval v ponedeljek dne 25. t. m. ob 19. uri v sindikalni dvorani »Iskre« (nad restavracijo Kranj) o temi »Priro da in človek«. Vabljeni vsi, ki se za predavanje zanimajo. PRODAJA MLEKA Obveščamo cenjene odjemalce v Kranju, da bomo prodajali mleko v četrtek za petek 29. novembra ter v soboto popoldne za nedeljo 1. decembra. Prodajalne bodo zaprte v petek in nedeljo. — Zadružna mlekarna Kranj. Tovarna finesa pohištva Tržič razpisuje delovno mesto skladiščnika. Nastop službe lahko takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj naslove prošnje na upravo podjetja najkasneje do 3. decembra letos. »STOR2IC« KRANJ, 25. in 26. novembra angl. barv. film »LEPO JE BITI MLAD«, 27. in 28. novembra amer. barv. cinemasc >• pe film »VZHODNO OD RAJA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri »TRIGLAV* PRIMSKOVO, 26. novembra ob 19. uri premiera ameriškega barv. cinemaseope ti.-ma »VZHODNO OD RAJA«. 2fl novembra sovj. barv. film »ST,T RAZBOJNIK«, ob 19. uri. »SVOBODA« STRA2ISCE, 27. novembra ob 19. uri premiera so -jetskega barvnega filma »Si '1 RAZBOJNIK«, 28. novembra amer. barv. film »TROBENTE OPOLDNE«, ob 18. in 20. uri. OBVESTILO Obveščamo starše občine Kranj, da se vrši drugo cepljenje otrok, rojenih v času od 1. 1. 1951 do 31. 3. 1957 proti otroški paralizi po sledečem razporedu: Otroški dispanzer Kranj, Poljska pot it. 8 Tereni: Center, Rupa, Gorenje, Primskovo, Zlato polje, Stružd-vo, Klane, Huje, Planina, Cirče, Gorenja Sava 2. 12. 1957 od 8—12. ure od črke A—C, od 14. do 18. ure od črke C—F. 3. 12. 1957 od 8. do 12. ure od črke G—J 4. 12. 1957 od 8. do 12. ure črka K, od 14. do 18. ure črki L in M. 6. 12. 1957 od 8. do 12. ure črka P, od 14. do 18. ure črke N, O in R. 6. 12. 1957 od 8. do 12. ure črki S in š, od 14. do 18. ure od črke T do V. 7. 12. 1957 od 8. do 12. ure črki Z in 2. Zadružni dom Kokrica Tereni: Kokrica, Mlaka, Tatinec, Bobovk, Siakovlje, Hrib 2. 12. 1957 od 7. do 12. ure Osnovna šola Predoslje Tereni: Predoslje, Suha, Orehov-lje, Britof, Brdo 2. 12. 1957 od 13.30 do 17. ure. Ambulanta Preddvor Tereni: Preddvor, Tupaliče, Hra-še, Bela, Bašelj, Hrib, Nova vas, Mače, Potoče, Možjanca 3. 12. 1957 od 7. do 11.30 ure Osnovna šola Trstenik Tereni: Trstenik, Tenetiše, Pan-geršica, Povije, Babni vrh, Ca-dovlje, Zabije 3. 12. 1957 od 13. do 14. ure Osnovna šola Gorice Tereni: Gorice, Srednja vas, Zalog, Svarje, Letence, Kamnjek 3. 12. 1957 od 14.30 do 15.30 ure Otroški vrtec Golnik Tereni: Golnik, Novaki 3. 12. 1957 od 16. do 17.30 ure. Ambulanta Jezersko Tereni: Spodnje Jezersko, Zgornje Jezersko 4. 12. 1957 od 7.30 do 11. ure. Pomožna ambulanta Kamnolom Kokra Tereni: Zgornja Kokra, Spodnja Kokra 4. 12. 1957 od 13.30 do 14.30 ure. Osnovna šola Olševek Tereni: Olševek, Hotemaže 4. 12. 1957 od 15. do 16. ure. Zadružni dom Visoko Tereni: Visoko, Luže, Milje 4. 12 1957 od 16.30 do 18. ure. Osnovna šola Šenčur Tereni: Šenčur, Srednja vas 4. 12. 1957 od 7. do 12. ure. Osnovna šola Voklo Tereni: Voklo, Voglje, Preba- čevo, Hrastje 4. 12. 1957 od 13.30 do 17. ure. Osnovna iola Trboje Tereni: Trboje, 2erjavka 4. 12. 1957 od 18. do 19. ure. Osnovna šola Podbrezje Tereni: Podbrezje, Bistrica, Go-bovci, Britof 5. 12 1957 od 7. do 9. ure. Osnovna šola Duplje Tereni: Spodnje Duplje, Zgornje Duplje, Žeje, Zadraga 5. 12. 1957 od 9.30 do 12. ure. Zadružni dom Naklo Tereni: Naklo, Malo Naklo, Ce-gelnica, Okroglo, Strahinj, Polica, Pivka 5. 12. 1957 od 14. do 18. ure. Osnovna šola Mavčiče Tereni: Mavčiče, Podreča, Breg, Praše, Meja, Jama «. 12. 1957 od 7. do 9.30 ure. Osnovna šola Zabnica Tereni: Zabnica, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Sutna 6. 12. 1957 od 10.30 do 14. ure. Osnovna šola Pševo Tereni: Pševo, Javornik, Zabu-kovje, Cepulje, Planica 9. 12. 1957 od 9. do 10. ure. Osnovna šola Podblica Tereni: Podblica, Nemil je, Njivica, Jamnik 9. 12. 1957 od 13. do 14. ure. Osnovna šola Resnica Tereni: Besnica, Zgornja Besnl-ca, Rakovica 9. 12. 1957 od 15. do 16.30 ure. Otroška ambulanta Stražišče Tereni: Stražišče, Zgornje Bitnje, Kalvarija, Labore, šmarjet-na gora, Orehek, Drulovka 9. 12. 1957 od 8. do 12. ure od črke A—H, od 14. do 18. ure od črke I—M. 10. 12. 1957 od 8. do 12. ure od črke N—§, od 14. do 16. ure od črke T—2. Starše, katerih otroci niso bili pri prvem cepljenju zaradi bolezni ali iz drugih razlogov, obveščamo, da bodo lahko njihovi otroci v svrho prejema prve injekcije, cepljeni proti otroški paralizi pri sedanjem cepljenju. V svrho popolne zaščite morajo otroci v razmahih prejeti 3 injekcije. Zato pozivamo starše naj zanesljivo pripeljejo svoje otroke po določenem razporedu k sedanjem drugem cepljenju, da bodo otroci obvarovani pred ohromelostjo. V dneh cepljenja ne bo ordinacije v Otroškem dispanzerju v Kranju. V otroški ambulanti Stražišče bo ordinacija za bolne otroke v torek dne 3. 12. 1957. V ponedeljek dne 9. 12. 1957 ne bo posvetovalnice za otroke v Stražišču. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ NAKLO, 28. novembra angl. barv. film »LEPO JE BITI MLAD« ob 19. uri. »RADIO« JESENICE, 25. in 26. novembra amer. film »ANGEL ALI VRAG«. 27. novembra jug. film »NE OBRAČAJ SE SINKO«. 28. in 29. novembra amor. barv. cinemaseope film »SEDEM LET ZVESTOBE«. »PLAV2« JESENICE, 26. novembra amer. barv. film »BEAU BRUMMELL«. 28. nov. ameriški film »ANGEL ALI VRAG«. 2IROVNICA, 27. novembra amer. film »ANGEL ALI VRAG«. DOVJE MOJSTRANA, 27. novembra kriminalni vistavision film »URE RAZOČARANJA«. V torek ob 20. uri, v sredo 17.30 in 20. uri. BLED, 25. novembra amer. barv. film »SIN ALI BABE«. 26. in 27. novembra avstrijski film - Komedija »ZDAJ SMO PA TAM«. Predstave: v ponedeljek in tj-rek ob 20. uri, v sredo ob 17. in 20. uri. 28. in 29. novembra jugoslovanski film - ljub. soc. drama »V MREZl«. V četrtok ob 17. in 20. uri. PLENUM SANKASKEGA ODBORA PRI SZS Sankaška organizacija naj bi postala množična rti V TRŽIČU Rojena: Bogomira Radon, roj. 18. novembra v Tržiču. Poročili so se: Stanislav Doli-nar, tovarniški delavec in Alojzija Urbane, gospodinjska pomočnica, Franc Cotelj, mizar in Stanislava Avsenik, kmečka delavka, Janez Kodrič, vleigalec snovi in Cirila Košir, delavka. Umrla: Franc Klemene, upokojenec, Sebat Antonija, gospodinja. Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter Radijski dnevnik ob 19.30 uri, ob nedeljah pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 8.00 Radijski roman - Tarasov- Rodionov: Čokolada - XIII 11.05 Radiijska šola za srednjo stopnjo: Deček s številko na roki 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Raoul Jenčič: Kako spravimo stroje po končani sezoni 14.05 Radijska šola za vižjo stop-nj o: Odbornik 15.40 Listi iz domače književnosti — Vasja Ocvirk: Hajka (odlomek) 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti) 10.00 Mladinska oddaja 18.45 Radijska univerza — Milan Sifrer: Sledovi ledene dobe na Slovenskem 20.00 Koncert Radia Ljubljana TOREK, 26. NOVEMBRA 9.00 Zabavni mozaik. 9.30 Virtuozi na razne instrumente vam igrajo. 11.00 Nikolai Rimski - Korzakov: Zlati petelin, simfonična suita (Orkester romanske Švice p. v. Ernesta Ansermeti). 11.30 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne pesmi in domače viže. 12.30 Kmečka univerza — ing. Ana Torkar: Koristi zaprte grede za kmečki dom. 14.20 Za otroke (Partizanske zgodbe). 15.40 Potopisi in spomini — Vladimir Nazor: S partizani. 16.00 Popoldanski simfonični koncert. 18.00 Športni tednik. 18.50 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Luigi Silo-ri: Barako (prva izvedba). SREDA, 27. NOVEMBRA 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 9.15 »Na Gorenjskem je fletno« (30 minut za ljubitelje domače glasbe). 10.10 Romantična glasba. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Odbornik. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčej: Uspehi živinorejcev Loške doline. 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov (čestitke kolektivov za Dan republike). 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Deček s številko na roki. 17.30 »Se še spominjaš« (Robert Farnon s svojim orkestrom igra melodije Arthurja Schvvartza). 18.00 Kulturni pregled. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. , Kranj, 24. novembra. V Kra nju je bil danes dopoldne ple n.um sankaškega odbora pri SZS, ki se ga je udeležilo več delegatov ta vseh krajev Slovenije. Razpravljali so o dosedanjem delu te organizacije, tekmovalnem pravilniku, tečajih za san-kaške vaditelje, koledarju tekmovanj in drugem. Sankači so bili doslej organizirani v posebnem odboru pri Smučarski zvezi Slovenije in se takorekcč šele postavljajo ,na noge. Pred dobrimi 7 meseci so imeli ustanovni občni zbor, razmere pa so že toliko dozorele, da bodo ustanovili samostojno sankaš ko organizacijo. Trenutno deluje v Sloveniji okrog 15 klubov in sekcij, v katerih je včlanjenih okrog 500 ljudi. Ce upoštevamo, da se s sankanjem ukvarja pri nas več tisoč ljudi, predvsem mladina, bo ta športna organizacija lahko kmalu postala množična. K temu bodo prav gotovo pripomogle tudi le- Namizni tenis V DUPLJAH Duplje, 24. novembra. Na- miznoteniška skupina pri TVD »Partizan« Duplje je za danes pripravila meddruštveni na-miiznoteniški turnir za prehodni pokal v počastitev 29. novembra. Turnirja se je udeležilo 25 igralcev iz sedmih društev. Prehodni pokal je osvojil Franc Boštar ta TVD »Partizan« Križe. Naslednji mesti; Bfta oevojiila Ferdo Boncelj in Matevž Cuk, oba TVD »Partizan« Duplje. Zadnji športni rezultati ZVEZNA NOGOMETNA LIGA SPLIT : PARTIZAN 0:1 vardar : vojvodina 2:1 radnički : dinamo 4:0 železničar ■ budućnost 1:1 zagreb : bsk 2:2 spartak : hajduk 0:1 crvena zvezda : VELE2 2:1 (odigrana že med tednom) I. CONSKA LIGA lokomotiva : odred 2:0 ljubljana : elektro- stroj 2:0 orient : branik 1:3 segesta : reka 0:3 uljanik : metalac 4:2 tresnjevka : tekstilac 2:1 jadran : šibenik 0:0 tošnje prireditve, med katerimi bo najpomembnejša I. mednarodno prvenstvo za pokal Slovenije, ki bo prve dni februarja na Bledu. Tu so namreč pri-kladnejši pogoji, tako za pripravo tekmovalne steze, namestitev tekmovalcev, kot za množičen obisk tekmovanj. Blejsko prireditev bodo dvignili na nivo pla-niških prireditev. Na tekmovanju bo sodelovalo več ekip :z 12 evropskih držav in Amerike. Hokej na ledu JESENICE : KAC Celovec 4:3 (3:1, 1:2, 0:0) Pred približno 1000 gledalci je bila v soboto zvečer na umetnem drsališču na Jesenicah prva mednarodna hokej tekma, v kateri so domačini zasluženo zmagali z rezultatom 4:3 (3:1, 1:2, 0:0). GledaJci niso bili zadovoljni z igro državnih prvakov, kajti igrali so ležerno in raztrgano. Edino prvo tretjino so pokazali boljšo igro. JESENICE : LJUBLJANA 6 : 1 Telesna vzgoja POSVET PREDSTAVNIKOV »PARTIZANA« V STRAZlSCU Stražišče, 24. novembra. Danes dopoldne je bil v dvorani TVD »Partizan« Stražižče, posvet predstavnikov društev »Partizana« ki ga je organizirala Okrajna zveza Partizana za Gorenjsko z namenom, da se z vodilnimi predstavniki vseh društev pogovori o najbolj perečih problemih v društvih in novih smernicah, ki jih je nakazala Zveza. —an Moli rokomet_ TRI SREČANJA GORENJSKE REPREZENTANCE Stražišče, 24. novembra. Na igrišču »Mladosti« v Stražiišču je danes Rokometna podzveza Gorenjske organizirala kar tri dvoboje. Srečale so se moške, ženske in pionirske reprezentance Gorenjske z odgovarjajočimi ek:p a m i Lj uibl j an e. Najbolj zanimiva in kvalitetna je bila tekma med člani. Ljubljančani so že takoj v začetku Strelstvo vodili a petimi goli. Šele ♦•j seriji zadetkov so si Kranjčani opomogli in do konca predstavljali enakovrednega nasprotnika V drugi tekmi je ženska reprezentanca Ljubljane visoko porazila rokometašice Gorenjske. Reprezentanco so zastopale v celoti igralke Mladosti. Tudi pionirska reprezentanca je bila poražena, toda z zelo tesnim rezultatom. Rezultati: Gorenjska : Ljubljana: moški 17:26 (6:10): ženske: 3:16 (2:7); pionirji: 8:9 (3:7). ZAHVALA Ob smrti mojega moža, očeta, starega očeta in brata VALENTINA ZAVRLA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvevali, darovali cvetja in dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberni-ku za skrb v času bolezni. Žalujoči: žena Frančiška, družina Jenko, Plestenjak in ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 23. 11. 1957. ZAHVALA Ob britki izgubi našega predD-brega, skrbnega in nenadomestljivega moža in očeta IVANA STULARJA posestnika iz Kokre, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ob težki bolezni in ob prerani smrti z nami iskreno čustvovali. Naša najtoplejša zahvala njegovim prijateljem lovcem za njihove poslovilne besede, planincem tovarne »Iskra«, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujejmo kolektivu Kamnoloma Kokra in ostalim ta izkazano pomoč. V globoki žalosti: žena Marija, sin Anton, Jurij z družino, Peter, Janko, Florjan, hčerki Tončka z družino, Francka in ostalo sorodstvo. Kokra, 22. novembra 1957. STRELCI IZ PREDOSELJ SO BILI BOLJŠI Predoslje, 24. novembra. Danes dopoldan je bil v Predosljah prvenstveni strelski dvoboj med strelci iz Golnika in Predoselj. Tekmovali so v 10. članskih ekipah med člani, mladinci in pionirji, za Predoslje pa so igrale tudi članice. Tekmovali so samo v stoječem položaju, z zračnimi puškami od 200 možnih krogov. Domači so bili v precejšnji premoči, saj so samo člani dosegli 1555 krogov napram gostom, ki bo dosegli le 1252 krogov. Kot posameznik pa je bil najboljši Jože Kavčič s 182 krogi od 200 možnih. TEKMOVALI SO Z ZRAČNO PUŠKO V prvem kolu 3. conske strelske lige sta se pomerili preteklo nedeljo ekipi »Storžič« z Golnika in »Vrban« z Jezerskega. Pri članih so bili boljši strelci z Jezerskega in so dobili srečanje s 1174 : 1172 krogi. Najboljši je bil Jcško Jereb (Golnik) s 161 krogi od 200 možnih. Mladinska ekipa Golnika je tekmovala sama in dosegla le 711 krogov. Najboljši strelec je bil Peter Dolen, ki je dosegel 156 krogov. Tekmovali so tudi pionirji. — Golniški so dosgli 576 krogov, pionirji z Jezerskega pa le 407 krogov.' Organizacija prvega conskega tekmovanja je bila slaba. Tudi strelci niso bili zadostno pripravljeni. Z. Kegljanje LJUBLJANA NAJBOLJŠA Kranj, 24. novembra — V počastitev dneva Republike je bilo danes na kegljišču Triglava prijateljsko srečanje ženskih reprezentanc okrajnih kegljaških podzvez Ljubljane, Novega mesta in Kranja. Rezultati: 1. Ljubljana 2061 (Klemenčič 343, Bergant 287, Srarajc 364, Raparčič 338, Erjavec 371, Pire 358); 2. Kranj 1994 (Cadež 368, Martinčič 302, Pu-har 321, Ribnikar 310. Kavči« 347, Rozman 346); 3. Novo mesto 1837 (Vogrinc 328, Kos 292, Skedelj 308, Ljubi 285, Zevnik 296, Jerman 333). M. TEKMOVANJE OBVEZNIKOV PREDVOJASKE VZGOJE Kranj, 24. novembra. Svet za šolstvo in kulturo okraja Kranj je danes priredil tekmovanje obveznikov predvojaske vzgoje v orientacijskem patroJnem teku. Na startu, ki je bil pred dijaškim domom na Zlatem polju, se je prijavilo 24 ek.:p iz Kranja, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Cerkelj, Krope, Bleda in Šenčurja. Vsako moštvo je moralo preteči 6 km dolgo progo, med tem pa rešiti še 10 različnih nalog. Rezultati: 1. Iskra 83,95 točk, 2. Gimnazija Skofja Loka 79,05; 3. Gimnazija Kranj 78,35; 4. Gimnazija Jesenice 73,95; 5. Železarna Jesenice 71,75. M. NESREČE NI UPOŠTEVAL PROMETNIH PREDPISOV Na cesti Begunje—Tržič je bila v soboto lažja prometna nesreča, pri hiši št. 2 v Zadnji vasi (Sv. Lucija). Trčila sta osebna avtomobila S-3230 (voznik Lado Mencinger) in S-2805 (voznik Slavko Velikonja). Komisija TNZ je ugotovila, da je nezgodo povzročil Velikonja, ker ni upošteval zvočnega signala, T »Glas Gorenjske« razen tega pa je vozil po levi strani. Na avtomobilu S-3230 je bilo za 80.000, na avtomobilu S-2805 pa za 5000 dinarjev škode.. na Šoferja se ne kaže izgovarjati V soboto je oškodovanec Stane Korošec prijavil prometno nesrečo. Po prijavi naj bi neznani tovornjak zbil vprežni voz pod cesto pri Žirovnici. Komisija TNZ na kraju nesreče ni našla nobenega sledu, da bd avto zbil voz pod cesto. Komisija meni, da je Korošec dal lažno prijavo in da so voz pod cesto zapeljali sami konji. Na vozu so bile steklenice od soda-vice in se jih je 18 komadov razbilo. Voznik pa je bil poškodovan po nogah. / 7715 KONIC Sredi tedna po tistem razgovoru med Dominikom in Ano je bila obletnica po pokojnem Gašperinu. Ana je spet v zgornji hiši pogrnila za kosilo, toda prišlo je zelo malo ljudi. Ana je zaslutila, da tudi njej ob Dominiku ne bo bolje, kot je bilo teti ob starem Zgoncu, toda pridržala je misel zase in ga je vprašala ali bi ne bilo prav, ko bi se skupaj odpeljala v Kamno gorico, ko se že pripravljata na poroko. Po obletnici se ni zgodilo v hiši nič posebnega in dnevi so bežali, Ani se je »delo, da ji čas nikoli ni tako hitro mineval. Strahoma je opažala, da se širi čez pas, Dominik pa še zmeraj ni rekel odločilne besede. Po obletnici je odložila črno obleko in se spet oblačila v svoje čedne, svetle obleke, toda kmalu je mrala odložiti lopa zvončasta, v bokih tesno prilegajoča se krila. Tudi si ni več upala nositi ličnih malih predpasnčkov z nabranim oprsjem. Namesto njih je jemala široke delovne predpasnike, ki so nekoliko zakrivali obilnost života. Zmotila se je v upanju, da bo prej poročena, preden bodo ljudje opazili, kako je z njo. Nekega dne sta z Uršo kuhali maslo. Nalili sta ga v široke latvice, ki jih je bilo treba postaviti na police v shrambi. Ana je zlezla na stol, Urša je stala spodaj in ji podajala latvice. Nomadoma je dekla začudeno jeknila: „Jezes!" in latvica se ji jo zamajala v rokah. „Kaj pa je?" je vprašala Ana. „Nisem vedela, da je s teboj tako," je rekla starka in ji z izrazom studa na obrazu podala latvico. Ana ni tajila, bilo bi nesmiselno. Toda od tistega dne je neprestano čutila na sebi obsojajoči deklin pogled in zaradi tega so postajale njene kretnje še bolj zadržane in okorne. Sicer ipa so zdaj že vsi v hiši vedeli, kako je" z njo. Aleš jo je včasih zvedavo opazoval in hitro umaknil pogled, če je opazil, da ga je pogledala. Zardel je in si z nervoznimi kretnjami začel mršiti lase, bilo mu je nerodno. Stric Miklavž pa ji je nekoč naravnost rekel: „Ali misli Dominik tako dolgo čakati, da mu bo otrok odvrnil za fretarja?" Vsi so vedeli, samo Dominik se je delal, kakor da ne opaža ničesar. Ana skoro ni mogla več vzdržati. Njegova brezbrižnost jo je pekla, čutila se je razbolelo prav do dna duše. Svojo sramoto je morala nositi molče in čisto sama. Celo Aleš in Miklavž sta se delala, kakor da jima vse skupaj ni dosti mar. Ana se je zalotila v čudni želji, naj bi jo oba oštevala in ji metala najhujše očitke v obraz. Potem bi se jima mogla vsaj opravičevati, jokati, mogla bi se opravičevati pred samo seboj. Zagnala se je v to ljubezen kakor obupanec v deročo reko im zdaj, ko so se ji valovi zgrinjali nad glavo, ji je postalo žal, a je bilo prepolno, da bi se rešila. Vsa spodobno preživeta mladost je ležala v črepinjah pred njo, ponos se je razpršil kot jutranja rosa v sončni prigrevici, čutila se je revno in praznih rok. Dominik se je držal, kakor da mu ni več zanjo, odkar je potrgal to poznojesensko cvetje. In vendar je imela še nekaj, da, mnogo je imela. Imela je otroka, ki je ravno v teh dneh obupa in samote potrkal na njeno srce. Včasih je morala sredi dela obstati in potem je dolgo prisluškovala komaj zaznavnim gibom v svoji notranjosti. Oh, mogla bi biti vsem nakljub srečna, ko bi le Dominik tako nesmiselno ne zavlačeval poroke. Večer za večerom je čakala in prisluškovala, kdaj bo prišel v njeno spalnico in vsak večer je zaspala v solzah, ker ga ni bilo. Tako ni mogla več strpeti in nekega dne ga je sama poiskala, da bi se pomenila z njim. Stal je za vigencem, tik ob vodi, kljub mrazu je bil golorok in kadil je cigareto. Držal jo je s palcem in kazalcem, tam, kjer mu je manjkal sredinec, je imel štreelj in Ani se je njegova pohabljena roka zazdela grda. Morebiti je bilo to zato, ker je bila nejevoljna nanj, saj doslej njegove pohabe niti opažala ni. Stopila je naravnost k njemu in mu ostro rekla: TU-114 največje in najhitrejše letalo svela . . . Tekma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami na področju tehnike in znanosti drži svet cd dne do dne v napetih pričakovanjih. Dolgčas nam res ni, ko vsak dan prebiramo in poslušamo poročala zdaj z ene, zdaj z druge strani. Ameriška poročila so pogostejša in sen^acionalnejša po obliki, sovjet- ■ mu mwm Takšen je TU - 114 - zadn|i krik »mode« v letalskem prometa. ska bolj redka in toliko bolj presenetil iva po vsr-b'ni. Ta tekma za prestiž poganja tehnične in znanstvene uspehe obeh velesil zelo naglo naprej, morda hitreje, kot bi jih vodil spontani razvoj. Pred meseci, ko je iz Sovjetske zveza prišla vest, da so preizkusili in to uspešno, prve medcelinske izstrelke, v Ameriki, kjer se je pred tem nekaj raket razletelo v zraku, tem vestem niso verjeli, češ, Rusi hočejo s to vestjo vplivati na potek razgovorov v razorožitvenem odboru. Čeprav je bilo tako mišljenje kaj tvegano, saj bi država, ki se le zaradi propagande hvali, bila toliko na slabšem, če bi teh »senzacij« zares ne ustvarila. Sapo pa je Amerikancem zaprlo, ko jim je nad glavami »zabrnel« prvi ruski satelit. Dvomi o medcelinskih raketah so bili razbiti. Sovjetska zveza pa je v počastitev 40-letnice oktobrske revolucije svoje senzacije povečala. Nekaj dni pred proslavo so sporočili, da so iznašli uspešno zdravilo proti azijski gripi. Naslednja vest je osupnila ameriške letalsko strokovnjake, ko so povedali, da imajo v Rus'"' .rjhilrejše in največje letaio na svetu TU-114, potem pa še drugi satelit, ki je tehtal več kot pol tone, ki je imel vrsto aparatur in med drugim prvega živega potnika v vsemirju, psa Lajko. O »sputniku« je vsak, še tako laičen človek do podrobnosti informiran. Do sedaj bi preletel .po.lov.ico po