Gospodarske stvari. Trsoznanstvo (Dalje.) Št. 22. Klešec modri, tudi kavka, blauer Ortlieber, Mehlberl, Mauserl, lat. Varronia conifolia. Trs trpeč, rožje tanko, žoltorjavo, brazdnato, list okrogel, črez 5 palcev velik, nialo narezan, večidel cel in drobno, topo zobčast; peteljna veruga kupastorazširjena; gornja plat rjavo, spodnja bledo zelena; s mladletja je listje capastovolnato, kakor moknato, kar se do jeseni izgubi. Grozd sreden, vejast, rahel, kratek, tenek, rdečkast, jagoda črnomodra, pikčasta, receljček zelen, bunkica rjavo rdeča. Vrednost. Se pogosto najde v vinogradih pri Mariboru, še več v neraških štajarskih, in da le v dobrih letinah prav dobro vino, ker pozno zori in bolj v tople kraje sliši. Trs povsod dobro zhaja in se nizko reže. Vino da prav močno, cvetno, sladko in nekaj trpko, je uekaj dišeče, vendar ne tako kakor od kavke, zato in ker je v cvetu trpeč in rodovit se v tople lege priporoča. Št. 23. Osavičica črna, tudi čoka, čavčica, Kleinschwarze, lat. Sehamsiana opaca. Trs mocen, trpeč, svetlordeč ; list debel, neraven, 7 palcev velik, nekteri kakor s 5 capaini, topozobčast, rijolisast, žile zelo ščetinaste; veruge zgornje nekaj razširjene, spoduje plitve, pri petlji jajčasto suličasto odprte. Grozd srednji, gost, kratko vejast, recelj kratek, debel. Vrednost. Ogrska trta, da izvrstno, dobro dišeče od konca rdečkasto vino, ktero je črno, če s mešički zavre. Št. 24. Nekarina bela, Futterer, Missethater, lat. vitis Nicarina. Trs močen, rozge brazdnate, listjetanko, ohlapno, ravno, nektero gubasto, veliko, topozobčasto, capkastovolnato; veruge stranske malokedaj odprte, pri petlji ozke, potem obločno odprte. Grozd srednji, rahel, vejast; recelj kratek. Vr. Doma na Nekarju v Švabskem, tamo precej rodovitna in dobra za vino. Št. 25. Bizeljšak beli ali tržaški pikolit, Wisellertraube, Blaustiel, lat. Italica tergestana. Trs precej močen; rožje debelo, rjavordeče, črno pikasto, medkolenca 2k večemu 3 palce dolga; listje okroglo, 5 palcev veliko, končni cap globoko zarezan, ozko grlast, stranski capi večidel celi; peteljna veruga odprta; gornjastran ravna, temnozelena , spodnja čopkastovoluata, žile svetlordeče, ščetinaste; petlja moarordeča, zato ,,Blaustingl". Grozd srednji, rahel, vejast; recelj kratek, tanek, rdeč; jagode žoltobele, opečene, sočne, zelo prijetno sladke, negnijo, in se rano v cvebe posuše. Vr. V dobri zemlji iu dolgo rezan je prav rodovit, in da prav.okusno sladko, vino, vendar ni močno. Št. 26. Kaljoš modri, franc. Caillioche, nernšk. blauer Blaustiel. Trs slab ; rožje tanko, žoltkasto, žoltorisasto; medkolenca tesna, oči velike. Listje enako prejšnemu, samo žile so menj rdeče. Grozd zelo rahel, vejast; recelj rjav, krhek. Vr. Ker rano zori, in rdeče vino da, se zato priporoča, je sicer tudi prijetno sladko za zobanje, ali jagode so predrobne. O prodaji vina. Že je precej splošno vino brez posode prodajati, to je: kupec si mora sam posodo pripeljati, da se kupljeno vino v njegovo pretoči in si ga odpelja. Al tu je veliko napak, sitnosti celo krivic! Imaš pretočeno vino in v pravomerni posodi, bo ga premalo za kupčevo posodo. Iiuaš nepretočeno vino in v veči posodi, ko ga hočeš prodati, bo ga spet premalo za kupčevo posodo, magari ima cimentirano! Na vsak način imaš le ti vselej preinajb.no posodo ne pa prave niere kupec. — Kako to? Celo naravno. Glej, ti si poštena duša, in imaš raje veče polnjake kakih 5 do 10 pintov; vino si prodal in se zanašal, da še ti bo kaj vina za domlatke ostalo, ker so polnjaki tvoji veči od 200 pintov; kupec pride celo s cimentirano robo, in ne vstraši se, premalo ga bo! Zakaj ? kupčeva posoda je sicer cimentirana, pa Bog ga ve kako? in če je tudi prave mere en ali več polnjakov, so pa drugi polnjaki ali štrtinjaki z večo mero cimentirani, kojih ti še neveden in neizurjen brž ne zračuniš, in tako si spet v kaši. — Kteri kupec pa brez cimentirane posode po tvoje vino pride, se ve, da si vselej večo, ja največo posodo pripelje. Zato kaže naj bolje o prodaji vina brez posode tako se pogoditi, da kupec prevzame vino kakoršno je ali pretočeno ali ne, kar mu pa povedati moraš: ,,Iz teh sodov, toliko polnjakov ali štrtinjakov ga je, ti prodam vse vino, kar ga je, nič več, nič ruanj, za to in to ceno." Ako še potlej kupec bujzlja, in mu hočeš še doljiti njegovo posodo, dobro, če ne, pa ti tudi nič ne more. Na tak način še se naj lože vbrani in obvarje sitnosti, krivic in kvara. Kadar si pa v sili svoje vino prodati, tolaži se, da nisi vinograda prodal posebno, ko si še na precej poštenega kupca naletel. Sodarji nikoli ne niorejo prave mere popolnoraa narejati posode, kar ti potrduje sodarskega mojstra sin. Jančar.