1 POVZETEK Prispevek obravnava izkušnjo nosečnosti, poroda in obdobja zgodnjega starševstva v času epidemije covida-19 v Slove- niji. Epidemija se je izkazala kot velik dejavnik tveganja za nastanek težav v duševnem zdravju in ranljive skupine (kot so pari v pričakovanju otroka) so bile v času trajanja le-te še bolj izpostavljene. Ker je zdravstvo pri obravnavi nosečnic v naši državi glavno strokovno področje, sva s pomočjo kvan- titativne raziskave preverili, v kolikšni meri so bile potrebe bodočih mater (N = 294) izpolnjene in v kolikšni meri jim je spremenjena zdravstvena obravnava povzročala stres. Pri- čakovanje otroka pa ima poleg telesne, biološke dimenzije tudi socialno in čustveno, ki sta bili zaradi epidemije omejeni, čemur raziskava prav tako nameni pozornost. Kvalitativni del raziskave pa se ukvarja z doživljanjem bodočih očetov, ki Izkušnje parov v obporodnem obdobju v času epidemije covida-19 v sloveniji CoUPle S' exPer IeNCe of P reg NaNCy, birth and early parenthood during the Covid-19 epidemi C in Slovenia Anamarija Ferfolja , mag. prof. soc. ped. anamarija.ferfolja@os-idrija.si Deja Čuk Hadalin , mag. prof. soc. ped. deja.cuk-hadalin@guest.arnes.si jim je bilo v času partnerkine nosečnosti pogosto namenjene (pre)malo pozornosti. Ugotovili sva, da je epidemija covida-19 v življenja parov v obporodnem obdobju prinesla mnogo stresa in negotovo- sti, ki sta povečala tveganje za nastanek težav v duševnem zdravju. Pričakovali sva, da bo odziv zdravstva na tem podro- čju prav zato okrepljen, a sva na žalost ugotovili, da so bile teme, ki obravnavajo psihološke in socialne vidike nosečno- sti, iz obravnav med epidemijo v popolnosti izključene, saj so v očeh medikaliziranega spremljanja obporodnega obdobja nepotrebne, odvečne. Ugotovili sva tudi, da so bile očetom kršene pravice udejanjanja svoje vloge, saj so bili v večini pri- merov – dobesedno in tudi v prenesenem pomenu – od doga- janja popolnoma izolirani. Vrednost najinih ugotovitev pa je predvsem v možnosti za izboljšanje položaja bodočih staršev, ki si od okolja zaslužijo vso podporo, informacije in pomoč, ki jim jih le-to lahko da. KljučnE b E sE dE: nosečnost, epidemija covid-19, porod, zgodnje starševstvo, medikalizacija, stres, duševne stiske. AbsT r Ac T The paper focuses on the experience of pregnancy, childbirth and the six-month postpartum period during the Covid-19 epi- demic in Slovenia. It also looks in depth at the experiences of (expectant) fathers during their partner's pregnancy, during labour and after the birth. The epidemic proved to be a major risk factor for mental health problems, and vulnerable groups (such as couples expecting a baby) were even more exposed during the epidemic. Given the heavy burden on the health- care system, which is the main professional area in the treat- ment of pregnant women in Slovenia, we used a quantitative survey in the empirical part of the study to examine to what extent the needs of expectant mothers were nevertheless met and to what extent any lack of treatment caused them stress. The act of expecting a child has, however, not only a physical, biological dimension, but also a social and emotional SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 2 dimension, which have been limited due to the epidemic, and which the study also addresses. In the qualitative part of the study, we also focus on the experiences of expectant fathers, who often received (too) little attention during their partner's pregnancy. In it, we identify what this meant for fathers in terms of connecting with their newborn and taking on the new social role of father. The value of the findings lies above all in the potential to improve the situation of parents-to-be, who deserve all the support, information and help they can get from their environment. KE yw Ords: pregnancy, Covid-19 epidemic, childbirth, early parenthood, medicalization, stress, mental distress. Uvod Obdobje nosečnosti – od spočetja do poroda – traja okvirno 40 tednov. To je čas, ki v življenju para pomeni eno izmed največjih prelomnic, ki s seboj prinaša celo paleto pričakovanj, čustev, nego- tovosti in tudi skrbi. Avtorica Mivšek (2018) zagovarja stališče, da ima tako kot fiziološko tudi duševno zdravje matere med noseč- nostjo ključno vlogo pri zdravem razvoju dojenčka, kjer imata pomembno vlogo tudi kakovost partnerskega odnosa (Soet idr., 2003) in neomejeno udejanjanje očetove vloge že v času noseč- nosti. Sodobne spremembe na področju definiranja očetovstva so prinesle razumevanje, da se identiteta očeta prične oblikovati, preden pride otrok na svet, torej v času nosečnosti partnerke. Spre- mljanje nosečnic na prenatalnih pregledih in ultrazvokih je tako za bodoče očete nekaj povsem običajnega in pričakovanega. Ena izmed prevladujočih stvari v novem očetovstvu je tudi prisotnost pri porodu, ki po mnenju Zavrlove (1999) omogoča očetom dober začetek izpolnjevanja dolžnosti, ki jih prinaša starševstvo. Pomem- ben del socialne mreže para v pričakovanju, ki predstavlja varovalni dejavnik, sestavljajo tudi prijatelji in razširjena družina. Čeprav v nosečnost seveda niso tako vpleteni kot bodoči starši, jim lahko t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 3 nudijo veliko mero čustvene podpore in na ta način pripomorejo k lažjemu soočanju s stresom. Kakor pišeta tudi Pajntar in Novak Antolič (2004), so prijatelji in sorodniki velik vir podpore, saj lahko preko pogovora, druženja in tako, da pomagajo pri vsakodnev- nih opravilih ali pri nakupovanju in drugih opravkih, pomagajo lajšati nekatere skrbi, ki tarejo par, in tako delujejo preventivno, saj ima druženje in preživljanje časa z osebami, ki so posameznikoma blizu, pozitiven učinek na telesno in duševno zdravje. Gre torej za težko, s številnimi spremembami zaznamovano obdobje, ki za par v pričakovanju otroka predstavlja stres in pomeni, da ravno zato še posebej potrebuje stabilno okolje. To okolje v Sloveniji v veliki meri sestavljajo zdravstveni strokovnjaki. Tudi Mihevc Ponikvar in Tomšič (2009) menita, da se pari med nosečnostjo, ob porodu in po porodu poleg ostalih dejavnikov tveganja za nastanek težav v duševnem zdravju srečujejo še s številnimi novimi, ki jih prinaša obdobje samo. Avtorice Tomšič idr. (2018) pravijo, da so vsi, ki v Sloveniji delajo v zdravstvu in drugod, kjer poteka obravnava noseč- nic in njihovih partnerjev, odgovorni za preventivno delovanje na področju duševnih stisk in tudi za prepoznavanje in zgodnje odkri- vanje že nastalih težav – za oboje pa sta zopet ključna ozaveščenost o problematiki in znanje za ravnanje. Leta 2020 pa je v potek vsakdana močno posegla epidemija virusa covid-19. Ljudje so se morali poleg zdravstvene grožnje pri- lagoditi še številnim omejitvam in ukrepom, ki jih je država spre- jemala v imenu preprečevanja okužb. Mnogi izmed teh ukrepov so globoko zarezali v socialno življenje posameznikov in izguba čustvene podpore, ki je sledila prepovedim, je pustila pečat na duševnem zdravju in dobrobiti prav vseh ljudi. Posebej na udaru so bile v tem obdobju ranljive skupine, med katerimi so tudi nosečnice in matere po porodu z novorojenčki ter njihovi partnerji, bodoči in novi očetje (Lep in Hacin Beyazoglu, 2020). Poleg omejitev in sprememb na področju prenatalnih pregledov so se v času epide- mije pojavljali tudi številni drugi ukrepi, ki so v različnih obsegih omejevali običajno dejavnost parov v pričakovanju in so s tem pred- stavljali dejavnike tveganja za nastop duševnih stisk. Med epide- mijo je še posebej do izraza prišla medikalizirana obravnava parov v pričakovanju otroka. Zaščita telesnega zdravja je imela veliko SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 4 prednost pred zaščito duševnega zdravja in psihosocialnega bla- gostanja. Posledice zapostavljanja teh področij pa ostajajo neizre- čene in neraziskane, zato je nemogoče trditi, da so bile tovrstne odločitve utemeljene oziroma v boju z virusom sploh uspešne. Enako menita tudi avtorja Napier in Fischer (2020), ki pravita, da problem epidemije ni in ne more biti samo biomedicinski in da bo obvladovanje virusa uspešno šele, ko bodo vsi vidiki enakovredni in bodo pri oblikovanju strategij za soočanje z epidemijo sodelovale vse znanstvene discipline, ki se ukvarjajo z ljudmi, življenjem in družbo. V okviru zajezitve širjenja virusa so že izborjene pravice mater in novorojenčkov čez noč izginile. Zaznan je bil tudi povečan nivo stresa, ki so mu bile nosečnice izpostavljene zaradi strahu in skrbi pred okužbo ter zaradi vseh negativnih učinkov, ki jih s seboj prinaša socialna izolacija (Wheeler idr., 2021). Glavne in pričako- vane skrbi, s katerimi se ukvarjajo nosečnice in njihovi partnerji, so bile pred epidemijo povezane predvsem z razvojem nerojenega otroka, z učenjem vsega potrebnega za zagotavljanje ustrezne skrbi in nege za novorojenčka ter s pripravo potrebščin, ki bodo novo- rojenčka sprejele ob prihodu domov in v novo življenje. Med epi- demijo pa je glavnino skrbi prevzel strah za lastno zdravje, zdravje bližnjih in strah pred izgubo socialne ter čustvene podpore, ki so v tako ranljivih obdobjih, kot je nosečnost, porod in zgodnje starše- vstvo, ključni (Smorti idr., 2021). S svojim delom je avtorica Zore (2021) pokazala, da so bili v času epidemije tudi v Sloveniji sprejeti ukrepi, ki so pohodili avtonomijo noseče ženske in celo posegali v osnovne človekove pravice. Tovrstne prakse in izločanje bodočih očetov iz obporodne obravnave, v katero se že tako šibko vključeni, predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek obporodnih duševnih stisk, ki bi se mu bilo mogoče povsem izogniti. Umeščenost nosečnosti, poroda, starševstva v socialno okolje Zagotavljanje rojstva zdravega otroka, pri katerem življenje in zdravje matere ni ogroženo, ter zagotavljanje skladnega osebnega biopsihosocialnega razvoja tega otroka je posredno popolnoma t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 5 odvisno od socialnih okoliščin, v katerih potekajo nosečnost, porod, vzgoja in odraščanje. Beck (2001) zapiše, da so življenjske okoliščine, v katerih ženska zanosi, in njen socialno-ekonomski status pomembni napovedniki poteka nosečnosti in nastopa težav v duševnem zdravju. Neposredno fizično okolje in politična ter zdra- vstvena situacija imajo tako poleg ravni socialne podpore ključne vloge. Pri zagotavljanju visoke ravni socialne podpore vidiva velik pomen partnerskega odnosa. Pomembno vlogo pa imajo seveda tudi vsi zdravstveni delavci, ki med nosečnostjo in porodom vsto- pajo v odnos s parom, ne gre pa pozabiti niti na pomen razširjene družine in prijateljev. Nosečnost in pričakovane spremembe na telesnem, čustve- nem in socialnem področju, ki jih s seboj prinese, so za par same po sebi vir stresa, zato lahko zaključimo, da je določena raven stresa v nosečnosti pričakovana. Temu je prilagojena tudi fiziologija ploda v maternici, saj placenta določene vrednosti stresnih hormonov v krvi matere ne prepusti do otroka, kar pomeni, da je plod pred običajnim stresom zaščiten (Tedeschi, 2013). Kadar pa je nosečnica kontinuirano izpostavljena veliki količini stresa, lahko le-ta postane škodljiv za zdravje tako matere kot tudi ploda in kasneje odraščajo- čega otroka. Prav tako nivo zaznanega stresa v obdobju zgodnjega starševstva pomembno vpliva na vzpostavljanje dojenja in na gra- jenje navezanosti med staršem in otrokom (Jelenko Roth, 2018). Glede na to bi lahko rekli, da je podpora pri vzpostavljanju učinkovitih strategij za obvladovanje stresa med bolj pomembnimi. Ženske in pari v pričakovanju otroka torej predstavljajo ranljivo skupino, zato je individualna, celostna in skrbna obravnava, ki naj bi jo nudil/a izbrani/a ginekolog/inja v okviru rednih pregledov, še toliko bolj pomembna (Bhattacharya idr., 2017). To, da ženska z izbranim ginekologom/injo vzpostavi zaupen in pomenljiv odnos, je posebej pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja, saj avtorji Steblovnik idr. (2009) prav njim namreč pripišejo odgovor- nost za prepoznavanje morebitnih težav na področju čustvovanja. Tudi partner in ostale pomembne osebe v življenju nosečnice imajo v podpori pri obvladovanju stresa med nosečnostjo precej očitno vlogo. Konkretno lahko to pomeni pomoč pri skrbi zase, pomoč pri zagotavljanju običajnega poteka družinskega življenja SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 6 in skrbi za urejen dom ter skrb za polnovredno socialno življe- nje. Partner lahko k ustvarjanju stabilnega pozitivnega okolja pomembno prispeva tudi s spremljanjem partnerke na redne pre- ventivne preglede v nosečnosti in seveda – kakor pravijo avtorji Asenhed idr. (2013) – s sodelovanjem pri pripravi sobice, nakupo- vanju potrebščin za novorojenčka, izbiri imena zanj in na splošno pri načrtovanju nove družinske dinamike. Avtorica Grahek (2014) je v svoji raziskavi ugotovila, da je večina partnerjev pri opremljanju sobice in nakupovanju opreme dejansko tudi sodelovala, sprejema- nje odločitev skupaj s partnerico na tem področju se jim je zdelo edino logično in samoumevno. Pri zagotavljanju možnosti pozitivne integracije izkušnje poroda v življenje para igra največjo vlogo prav dogajanje med njima. Če porod poteka brez resnejših zapletov in če ima ženska ob porodu ustrezno podporo s strani zdravstvenega osebja, predvsem pa s strani partnerja, bo lažje premagala negativna čustva strahu in zaskrbljenosti, ki so povezana z doživljanjem hudega stresa (Ste- blovnik, 2009). Poseben pomen pri funkcionalnem obvladovanju stresa pa ima tudi dobra informiranost para o poteku nosečnosti in o poteku poroda. Pri tem lahko veliko pripomore zdravstveno- -vzgojna dejavnost – šola za starše. Vsi zdravstveni delavci, ki par med nosečnostjo in ob porodu spremljajo, se morajo potruditi, da z njima vzpostavijo zaupen odnos, skozi katerega jima nudijo podporo in informacije. Pomembno je, da se lahko bodoča starša na zdravstvene delavce obrneta, ko razmišljata o prihodnosti in znanjih ter veščinah, za katere sama menita, da jih še potrebujeta (Drglin, 2011). Podobno velja tudi za svojce in prijatelje, ki naj bodo strpni, razumevajoči in sprejemajoči do novih situacij, občutkov in potreb bodočih staršev (Pajntar in Novak Antolič, 2004). Bajt in Drglin (2019) pravita, da je za vzpostavljanje ljubečega in varnega okolja, ki je torej za rast in razvoj najpomembnejše, pomembno, da starša poskrbita tudi zase in za svoj odnos. Drglin idr. (2019) predlagajo, da se starši v ta namen obrnejo tudi na prijatelje in sorodnike, ki naj za nekaj časa prevzamejo skrb za dojenčka, starša pa naj se ta čas osredotočita nase. t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 7 Družina predstavlja otrokovo primarno okolje – tako bivanj- sko kot socialno (Krečič Štrancar, 2015) – in psihofizično zdravje (bodočih) staršev ter njuno fizično in socialno okolje so ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega primarnega okolja. Prav tu pa lahko zdravstveni sistem preko vzpostavljanja kakovostnega odnosa in skozi sočutno ter kakovostno obravnavo in edukacijo staršem ponudi informacije in veščine, ki jih za ustvarjanje primer- nega okolja še potrebujejo, ali pa jih podpre tam, kjer posameznika sama zaznata primanjkljaj. Obporodna skrb v Sloveniji Obporodna skrb v Sloveniji je od druge polovice 20. stoletja naprej močno zaznamovana z medikalizacijo in tehnokratskim modelom. To pomeni, da so v središču obporodne skrbi in podpore zdravniki, ki so pravzaprav tisti, ki dogajanje narekujejo in tudi nadzoru- jejo, vloga babic, ki sicer večinoma zagovarjajo paradigmo huma- niziranega poroda, pa je postala popolnoma podrejena zdravni- ški (Wagner, 2007). Za ohranjanje fizičnega zdravja nosečnice in preprečevanje morebitnih zapletov so tako na voljo preventivni zdravstveni pregledi, ki jih opravlja ginekolog/inja. Ti pregledi so za nosečnico brezplačni oziroma so kriti iz naslova osnovne zdra- vstvene oskrbe. Poleg laboratorijskih preiskav, merjenja krvnega tlaku in telesne teže, ginekoloških pregledov in snemanja otroko- vega srčnega utripa (CTG) naj bi pregledi zajemali tudi pogovor o počutju in poteku nosečnosti ter o morebitnih težavah, s kate- rimi se posameznice srečujejo. Prav temu pa je namenjen tudi obisk patronažne sestre na domu, ki se izvaja v drugi polovici nosečnosti (Mihevc Ponikvar in Drglin, 2018). Spremljanje ženske se nadaljuje tudi po porodu. Porodnica je upravičena do dveh obiskov patronažne službe, šest obiskov pa je namenjenih novorojenčku oziroma dojenčku do prvega leta starosti. Obiski naj bi zajemali pogovor o splošnem zdravstvenem stanju družine in pogovor o očitnejših dejavnikih tveganja glede na dosedanje zdravstveno stanje staršev; pogovor o doživljanju poroda in o skrbi za morebitne rane ter ostale posledice; preverjanje SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 8 materinega krvnega tlaka in sladkorja, nadzor nad čiščo in krče- njem maternice; pogovor o vzdrževanju primernega okolja za rast in razvoj otroka; nasvete o negi novorojenčka in o dojenju; usme- ritve glede zdravega načina življenja in skrbi za zdravje ter ustre- zen psihofizični razvoj dojenčka. Šest tednov po porodu je ženska upravičena še do pregleda pri ginekologu/inji. Ta pregled je v prvi vrsti namenjen kontroli telesnega zdravja ženske, ki je pred kratkim doživela intenzivne spremembe. Poleg tega pa je pregled name- njen tudi ugotavljanju čustvenega stanja matere in mora obsegati pogovor o izkušnji poroda ter pogovor, usmerjen v prihodnost na področju reproduktivnega zdravja in načrtovanja družine ter rabe kontracepcije (Mihevc Ponikvar in Drglin, 2018). Priprava na porod in starševstvo Nolan (1998) zagovarja stališče, da preden se par sam znajde v tej situaciji, po večini nima dosti predstav in znanja o nosečno- sti, dojenčkih in porodu, zato je takrat posebej odprt in motivi- ran za pridobivanje novih informacij in spretnosti. Vse to pa dobi pravi pomen tudi, ko govorimo o izvajanju tako imenovanih »šol za starše«. Avtorica Drglin (2011) pravi, da koncept za izobraže- vanje in vzgojo za nosečnost, porod in starševstvo zajema proces učenja v najširšem pomenu besede; vključeval naj bi torej predaja- nje informacij, znanj, sposobnosti, spretnosti, navad in izkušenj, ponujati pa bi moral tudi možnost za udejanjanje teh novopri- dobljenih znanj, torej podporo pri spreminjanju vedenja. V raz- iskavi, ki jo je avtorica Drglin opravljala v letu 2011, je bilo ugo- tovljeno, da je v tistem obdobju šolo za starše v Sloveniji izvajalo okrog šestdeset izvajalcev, od tega največ zdravstvenih domov in porodnišnic, nekaj pa tudi zasebnikov. Za izvajanje šole za starše veljajo standardi glede vsebine in metodologije izvajanja tečaja, ki jih mora izvajalec izpolnjevati ne glede na svojo izobrazbo ali delovno mesto. Najpogosteje uporabljene metode so bile: delo v skupini, pogovor, predavanje, uporaba IKT, igre vlog, telesne in športne dejavnosti, praktično učenje tehnik sproščanja, porodnih položajev in tehnik masaže med porodom, nekatere institucije pa t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 9 so nudile tudi individualne strokovne posvete. Avtorica za ocenjeva- nje uspešnosti šole za starše izpostavlja teme, kot so: obsežnost in uporabnost pridobljenega znanja, pridobljene spretnosti za obvla- dovanje tesnobe in skrbi, obvladovanje bolečine med porodom in s tem povezane rabe analgetikov, podpora pri vzpostavljanju in nadaljevanju uspešnega dojenja, pridobivanje praktičnih znanj in spretnosti za nego novorojenčka in skrb za otroka, zmanjševanje tveganih vedenj, kot so kajenje in raba alkohola ter prepoveda- nih drog, zmožnost emocionalnega in socialnega prilagajanja na nosečnost (na primer nudenje čustvene podpore noseči ženski in pomoč v gospodinjstvu) in na starševstvo. To so torej tista znanja, spretnosti in kompetence, ki so po strokovni oceni najnujnejša za čim uspešnejše prilagajanje na kopico sprememb, s katerimi se par sooča med nosečnostjo in v prvem obdobju po porodu. Obporodne stiske Avtorici Mihevc Ponikvar in Tomšič (2009) pravita, da se pari med nosečnostjo, ob porodu in po porodu poleg ostalih dejavnikov tve- ganja za nastanek težav v duševnem zdravju srečujejo še s šte- vilnimi novimi, ki jih prinaša obdobje samo. Tako kot nosečnost namreč tudi čas po porodu predstavlja ogromno spremembo, saj se posamezniki znajdejo pred številnimi izzivi, ki jih morajo pre- magati na način, ki ga še ne poznajo, ker je celotna situacija nova in še neznana. Poleg okrevanja po porodu in skrbi za novorojenčka ženskam pogosto primanjkuje tudi spanca in moči za učenje ter prilagajanje na nov način delovanja. Podobno velja tudi za moške, ki sicer po porodu fizično ne okrevajo, so pa obremenjeni z zdrav- jem svoje partnerice in tudi sami se delovanja v novi socialni vlogi šele učijo. Motnje razpoloženja in čustvena obremenjenost so tako pričakovani spremljevalci tega napornega in bogatega obdobja, obstajajo pa tudi nove teorije, ki prav te lastnosti v času po porodu vidijo kot dejavnike tveganja pri nastopu težav v duševnem zdravju. Prav poznavanje teh dejavnikov pa je ključno pri preventivnem delovanju in preprečevanju nastopa obporodnih stisk, saj se lahko nanje, ko so prepoznane, ustrezno odzovemo in preprečimo njihovo SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 10 negativno delovanje na posameznika. Avtorice Tomšič idr. (2018) pravijo, da so vsi, ki v Sloveniji delajo v zdravstvu in drugod, kjer poteka obravnava nosečnic in njihovih partnerjev, odgovorni za preventivno delovanje na področju duševnih stisk in tudi za pre- poznavanje ter zgodnje odkrivanje že nastalih težav – za oboje pa sta ključna ozaveščenost o problematiki in znanje za ravnanje. Pri preventivnem delovanju, za katerega lahko poskrbita bodoča starša sama, pa avtorica Drglin (2017) posebej opozarja na redno telesno aktivnost, kakovostno in uravnoteženo prehrano, pozitivne medosebne odnose, pomoč in podporo širšega socialnega okolja, kakovosten spanec in uporabo tehnik sproščanja. Poleg pomoči bližnjih prijateljev in sorodnikov avtorica predlaga tudi iskanje pomoči in podpore pri patronažni službi, izbranem gine- kologu, osebnem zdravniku ali na pristojnem centru za socialno delo. V Sloveniji to področje pokrivajo tudi nekateri zasebni ponu- dniki pomoči in podpore: nevladna organizacija Naravni začetki, zavod Objem, forum Obporodne stiske in dve obliki samopomočnih skupin (Začetnica in Mamam), ki sta pod strokovnim vodstvom Zalke Drglin (Pikl, 2017). Ne glede na vrsto stiske, s katero se srečuje nosečnica ali mamica po porodu, pa je socialna mreža definitivno tista, kjer ležijo viri pomoči in dolžnost vseh, ki so v bližini posameznice, predvsem pa zdravstvenega osebja, ki prihaja v stik z nosečnico, z mamico po porodu, z dojenčki, z očeti ali z družinami v nastajanju. Njihova naloga je, da so na pojav morebitnih stisk pozorni ter da se nanje odzovejo tako, da ponudijo čustveno podporo, razumevanje ter dejansko strokovno pomoč in posameznico usmerijo k črpanju vseh virov pomoči, ki so ji na voljo in so v Sloveniji v času nosečnosti in po porodu v okviru zdravstva pravzaprav kar številni. Prav zgodnje prepoznavanje in odzivanje na težave, ki jih oseba sama ali njeni bližnji morda še ne prepoznajo, lahko pomembno vpliva na zdravje in dobrobit človeka, družine in tudi družbe v prihodnje. Če težave naslovimo že takoj na začetku in osebi že ob prvih znakih stiske ponudimo pomoč in podporo, se izzivi namreč zdijo obvladljivejši, kar pa pri premagovanju duševnih stisk v vsakem primeru veliko šteje (Tomšič idr., 2018). t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 11 Epidemija covida-19 in nosečnost V Sloveniji je bila epidemija razglašena 12. 3. 2020 in od takrat je bila v različnih intervalih še večkrat preklicana ter ponovno raz- glašena (gov.si, 2020). V času epidemije je Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo (RSK GP , 2020) v skladu z navodili za sprejem in zdravstveno obravnavo pacientov z nega- tivno epidemiološko anamnezo in brez znakov bolezni covida-19 izdal priporočila glede ginekoloških pregledov v času nosečnosti. Ukrepi, ki so jih navedli pod nujne, so bili: • zmanjšano število vstopnih ambulant, • omejeno število pregledov v nosečnosti, • zagotovljena ustrezna zaščitna oprema za zdravstveno osebje, • vzpostavitev telefonskih številk za posvetovanje nosečnic in ginekoloških pacientk, • zagotovitev prevoza nosečnic s strani civilne zaščite za vse nosečnice, ki nimajo prevoza do ambulant, in • umik tistega zdravstvenega osebja, za katerega obstaja tvega- nje za hujši potek bolezni na drugo delovno mesto. Poleg splošnih priporočil za preprečevanje okužb pa so se v času epidemije pojavljali tudi številni ukrepi, ki so v različnih obsegih omejevali običajno dejavnost populacije. Zaradi hitrih sprememb na področju omejevanja širjenja novega koronavirusa točnih datumov veljav določenih omejitev in prepovedi ne navajava, so pa vsi ti podatki dostopni v uradnem listu Republike Slovenije. V letih 2020 in 2021 so se pojavljale naslednje omejitve in prepovedi, ki so v veliki meri vplivale na bodoče starše: • odpovedane ali omejene obravnave vseh nenujnih zdravstve- nih stanj (npr. pregled po porodu) (Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvla- dovanja epidemije covida-19, 2020), • preklic izvajanja zdravstvenovzgojne dejavnosti šole za starše (Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19, 2020), SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 12 • prepoved in omejitev prisotnosti partnerja pri porodu in pre- ventivnih pregledih (Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epi- demije covida-19, 2020), • prepoved obiskov v porodnišnici (Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvla- dovanja epidemije covida-19, 2020), • prepovedi in omejitve izvajanja vseh dejavnosti, specializira- nih za nosečnice in mamice po porodu (športne dejavnosti, storitvene dejavnosti) (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Slo- veniji, 2020), • prepovedi prodaje vseh izdelkov, ki ne spadajo v skupino osnovnih potrebščin (oblačila, obutev, oprema …) (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, 2020), • prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov (Odlok o začasni prepovedi in omejitveh javnega prevoza potnikov v Republiki Sloveniji, 2020), • prepovedi in omejitve zbiranja in druženja (Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji, 2020) in • prepovedi prehajanja občinskih meja (Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in povr- šinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, 2020). Že hiter prelet navedenih prepovedi in omejitev razkriva, da so le-te parom v pričakovanju otroka popolnoma ali v veliki meri onemogo- čile integracijo varovalnih dejavnikov, ki jih podrobneje opisujeva zgoraj. Poleg povečane prisotnosti dejavnikov tveganja za nastanek fizioloških zapletov, obporodnih duševnih stisk in težav pri vzpo- stavljanju primernega primarnega okolja, ki jih epidemija katerekoli bolezni prinaša že sama po sebi, so ukrepi za preprečevanje okužbe preprečili tudi udejanjanje velike večine varovalnih dejavnikov v povezavi s črpanjem virov iz stabilnega partnerskega odnosa in iz socialne mreže para v pričakovanju. Še več – onemogočali so celo izkoriščanje virov iz naslova čustvene in psihološke podpore. t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 13 Eden izmed ukrepov z najbolj neposrednim vplivom je bil v času epidemije zmanjšanje števila pregledov v nosečnosti. Preven- tivna pregleda v 16. in 24. tednu nosečnosti sta potekala na daljavo preko telefonskega klica (Razširjeni strokovni kolegij za ginekolo- gijo in porodništvo [RSK GP], 2020). Čeprav so zdravstveni stro- kovnjaki pričakovali, da bo tak način dela ženskam povzročil manj stresa, saj jim za pregled na dejansko ne bo treba zapuščati doma, se je v praksi izkazalo drugače. Avtorji Nakagawa idr. (2021) bele- žijo rezultate raziskave, ki kažejo, da ženske v veliki večini niso bile zadovoljne s posveti na daljavo, poročale so namreč, da jih pogovor z zdravnikom brez dejanskega pregleda ni pomiril in jim ni dal občutka, da nosečnost poteka, kot bi morala. Predvsem prvorodke so izrazile, da jim tovrstna oblika preventivne oskrbe nikakor ni pomagala obvladovati občutkov zaskrbljenosti, skrbi in tesnobe v zvezi s tem, kako poteka razvoj njihovega nerojenega otroka. Pregled raziskav V nadaljevanju v PrE gl Ednici 1 predstavljava najpomembnejše izsledke doslej opravljenih raziskav, ki kažejo, kakšne so bile v svetu posledice, ki jih je boj z epidemijo covida-19 prinesel na področje zagotavljanja obporodne skrbi in podpore. Ob kratkih povzetkih so navedeni le avtorji raziskav ter naslovi znanstvenih člankov, celotna navedba vira pa je dostopna v seznamu uporabljene literature. V kratkih povzetkih raziskav, ki sva jih našli na temo vpliva epidemije koronavirusa na nosečnost in zgodnje starševstvo, lahko vidimo, da avtorji v veliki večini poročajo o povečanem tveganju za nastanek težav v duševnem zdravju. V mnogo državah je bil zaznan povečan nivo stresa, ki so mu nosečnice izpostavljene zaradi strahu in skrbi pred okužbo ter zaradi vseh negativnih učinkov, ki jih s seboj prinaša socialna izolacija. (Pre)pogosto pa je skupni imenovalec vseh zaznanih izzivov neustrezen in nezadosten odziv zdravstvenega sistema na nastalo situacijo. V skrbi za varovanje fizičnega zdravja se je močno zanemarila skrb za duševno zdravje posameznic in družin, kar ima gotovo dolgoročne negativne posle- dice za celotno stanje družbe (Tomšič idr., 2018). SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 14 PrEglE dnicA 1 Pregled raziskav raziskava Sadler in Gonzalo (2020). Covid-19 as a risk factor for obstetric violence. Sexual and Reproductive Health Matters Altman, Gavin, Eagen-Torkko, Kantrowitz- Gordon, Khosa in Mohammed (2021). Where the system failed: the COVID-19 pandemic’s impact on pregnancy and birth care Zore (2021). Doživljanje poroda v času pandemije covida-19 Morris in Saxbe (2021). Mental health and prenatal bonding in pregnant women during the COVID-19 pandemic: evidence for eightened risk compared with a prepandemic sample Mollard in Wittmaack (2021). Experiences of women who gave birth in US hospitals during the COVID-19 pandemic Wheeler, Misra in Giurgescu (2021). Stress and coping among pregnant black women during the COVID-19 pandemic država Kitajska ZDA Slovenija ZDA ZDA ZDA metodologijakvantitativna kvalitativna kvalitativna kvantitativna kvantitativna kvalitativna vzorec porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici rezultati92 % porodov s carskim rezom; v prvih dneh in urah ločitev matere in novorojenčkov med nosečnicami pogosti občutki izgube, žalovanja in osamljenosti; povečana zaskrbljenost in neugodje; občutek odveč- nosti s strani zdravstvenega osebja hudi občutki tesnobe in strahu ob misli na izgubo podpore porodnega spre- mljevalca; strah pred okužbo; povečano število porodov na domu brez prisotnosti za to kvalificiranih strokovnjakov (med epidemijo prepovedano opravljanje dejavnosti) povečana prisotnost simp- tomov depresije, tesnobe in stresa povečano število primerov nosečniške hipertenzije (predvidena povezava s povečanimi simp- tomi depresije, tesnobe in stresa); med roje- vanjem se ženske niso počutile varno, občutile so pomanjkanje podpore in obravnavo, ki so jo prejele, so ocenile kot neustrezno povečana prisotnost simp- tomov stresa in zaskrbljenosti; od medicinskih sester niso prejele ustrezne obravnave ali informacij o stra- tegijah soočanja s stresom t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 15 raziskava Smorti, Ponti, Ionio, Gallese, Andreol in Bonassi (2021). Becoming a mother during the COVID-19 national lockdown in Italy: issues linked to the wellbeing of pregnant women Folch Ayora, Salas- Medina, Collado-Boira, Ropero-Padilla, Rodriguez- Arrastia in Desamparados Bernat-Adell, (2021). Pregnancy during the COVID-19 pandemic Zhang in Feei Ma (2020). Psychological responses and lifestyle changes among pregnant women with respect to the early stages of COVID-19 pandemic Çolak, Gürlek, Önal, Yılmaz in Hocaoglu (2021). The level of depression, anxiety, and sleep quality in pregnancy during coronavirus disease 2019 pandemic država Italija Španija Kitajska Japonska metodologijakvantitativna kvalitativna kvantitativna kvantitativna vzorec nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in poro- dnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice rezultatipovišan nivo stresa in povečana prisotnost simptomov depresije in tesnobe; huda zaskrbljenost nosečnic v zvezi z varnostjo bivanja v porodnišnici; strah pred pomanjkanjem socialne in čustvene podpore med in po porodu; odvzeta možnost farmakološkega lajšanja bolečine ob porodu (anestezi- ologi so bili pogosto preobremenjeni z delom na covid- oddelkih); pozivajo, da odgovornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družin, prevzame zdravstveni sistem večina nosečnic se je strogo držala pre- ventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe, kar je prineslo občutke osamljenosti in strahu; visoka zaskrbljenost v zvezi z razmerami, v katerih bo potekal porod (odsotnost partnerja, ločitev od novorojenčka) povečana prisotnost simptomov depresije, tesnobe in stresa; pozivajo, da odgovornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družinprevzame zdravstveni sistem povečana prisotnost simptomov depresije, tesnobe, stresa in težav s spanjem – tveganje se povečuje skupaj z gestacijsko dobo; pozivajo, da odgovornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družin prevzame zdravstveni sistem SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 16 t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 17 raziskava Liu, Hung, Alberg, Hair, Whitaker, Simon in Taylor (2021). Mental health among pregnant women with COVID-19-related stressors and worries in the United States Vardi, Zalsman, Madjar, Weizman in Shoval (2021). COVID-19 pandemic: Impacts on mothers' and infants' mental health during pregnancy and shortly thereafter Demissie in Bitew (2021). Mental health effect of COVID-19 pandemic among women who are pregnant and/or lactating Wagner, Falcone, Neururer, Leitner, Delamrko, Kiss, Berger in Farr (2021). Perinatal and postpartum care during the COVID-19 pandemic: A nationwide cohort study Salehi, Rahimzadeh, Molaei, Zaheri in Esmaelzadeh- Saeieh (2020). The relationship among fear and anxiety of COVID-19, pregnancy experience, and mental health disorder in pregnant women država ZDA Izrael Etiopija Avstrija Iran metodologijakvantitativna kvantitativna kvantitativna kvantitativna kvantitativna vzorec nosečnice in poro- dnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in poro- dnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice in doječe matere porodnice v času bivanja v porodnišnici nosečnice rezultatiza 36 % se je povečalo tveganje za nastanek poporodne depresije; pri 25 % nosečnic so bili izkazani simptomi anksioznosti in samopoškodovalne misli – vzrok so ženske pripisale odsotnosti stikov z družino in prijatelji, odsotnosti čustvene podpore in pomoči ter ukinitvi osebnih zdravstvenih obravnav simptomi depresije pri nosečnicah in porodnicah so po pogostosti in intenziteti naraščali premosorazmerno s številom nacionalno ugotovljenih okužb, hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa visoka prisotnost stresa, ki je dejavnik tveganja za nastanek drugih stanj, ki zahtevajo zdravstveno obrav- navo; pomanjkanje podpore za varovanje duševnega zdravja nosečnic in doječih mater podvojeno tveganje za nastanek težav v duševnem zdravju; povečanje število komplikacij ob porodu in povečano število negativnih izidov nosečnosti ugotovili povezavo med zmanjšanim številom rednih preventivnih pregledov v noseč- nosti in upadom občutka sreče med nosečnostjo ter povečanimi občutki strahu in anksio- znosti; pozivajo, da odgovornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družin prevzame zdravstveni sistem Empirični del Namen najinega dela je bil raziskati izkušnjo nosečnosti in poroda ter obdobja prvih šestih mesecev po porodu v času epidemije covida- 19 v Sloveniji. Pri tem naju je še posebej zanimala vloga zdravstva pri odzivanju na vse potrebe bodočih staršev, ki so bile drugačne prav zaradi novonastale situacije. Glede na pregledane podatke predvi- devava, da je bila izkušnja nosečnosti in poroda v času epidemije osiromašena in da so bile tem staršem odvzete številne možnosti, ki so jih starši pred epidemijo imeli na voljo za oblikovanje njim lastne polnovredne izkušnje. Zaprtje različnih dejavnosti in omejeni SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 18 raziskava Broberg, Rom, De Wolff, Høgh, Nathan, Paarlberg, Christensen,Damm in Hegaard (2021). Psychological well- being and worries among pregnant women in the first trimester during the early phase of the COVID-19 pandemic in Denmark compared with a historical group Aydin in Aktaş (2021). An investigation of women’s pregnancy experiences during the COVID-19 pandemic Filippetti, Clarke in Rigato (2021). The mental health crisis of expectant women in the UK: effects of the COVID-19 pandemic on prenatal mental health, antenatal attachment and social support država Danska Turčija Anglija metodologijakvantitativna kvalitativna kvantitativna vzorec nosečnice nosečnice nosečnice in porodnice v času bivanja v porodnišnici rezultatiepidemija ni imela pomembnega negativnega vpliva na počutje in zdravje nosečnic, čeprav je bil zaznan povečan obseg skrbi v zvezi z nosečnostjo (pomemben podatek: skandinavske države so se z epidemijo spopadale na bistveno drugačne načine kot ostale tu omenjene države) izražen močen negativen vpliv na skrb za redno telesno dejavnost zaradi omejitev gibanja; povečana prisotnost občutkov žalosti, strahu in tesnobe ter osamljenosti in izo- liranosti; nezadostna in neustrezna obravnava v prenatalnem obdobju; pomanjkanje socialnih odnosov; nosečnice v dobrih partnerskih odnosih so poročale o pozitivnih posledicah omejitev – več časa so imele zase in za svoje partnerje; za nosečnice v slabših partnerskih odnosih pa je bil učinek omejitev obraten; pozivajo, da odgovornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družin prevzame zdravstveni sistem izražen močen negativen vpliv na skrb za redno telesno dejavnost zaradi omejitev gibanja; pove- čana prisotnost občutkov žalosti, strahu povišana prisotnost simptomov stresa, depresije in anksioznosti; pozivajo, da odgo- vornost pri varovanju duševnega zdravja bodočih družin prevzame zdravstveni sistem socialni stiki ter strah pred okužbo so gotovo pomembno vplivali na biopsihosocialno zdravje para, ki pa je za želen pozitiven izid nosečnosti nujno. Pridobiti sva želeli podatke o tem, kako so se s situacijo soočale noseče ženske v primerjavi s tistimi ženskami, ki so nosečnost izkušale v času pred epidemijo. Podrobno pa sva želeli analizirati tudi doživljanje bodočih očetov, ki so jim bile (tako kot njihovim partnericam) v času epidemije covida-19 kršene nekatere temeljne pravice. Raziskovalna metoda in rezultati raziskave pa so sicer še podrobneje predstavljeni v najinem magistrskem delu z naslovom Izkušnje parov v obporodnem obdobju v času epidemije covida-19 v Sloveniji (Čuk Hadalin in Ferfolja, 2022). rAZisKOVAlnA VPrAšAnj A in hiPOTEZE Hipoteze kvantitativnega dela raziskave: 1. Med materami, ki so to postale prvič v času epidemije covida- 19, in tistimi, ki so to postale prej, obstajajo statistično pomembne razlike glede zadovoljstva z zdravstveno obrav- navo in glede kakovosti zdravstvene obravnave, ki so jo prejele v času nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. 2. Med materami, ki so to postale prvič v času epidemije covida- 19, in tistimi, ki so to postale prej, obstajajo statistično pomembne razlike glede kakovosti izvedenih priprav na porod in starševstvo (šola za starše) v času nosečnosti. 3. Med materami, ki so to postale prvič v času epidemije covida- 19, in tistimi, ki so to postale prej, obstajajo statistično pomembne razlike glede zaznanega nivoja stresa in zaskr- bljenosti med nosečnostjo, med porodom in v obdobju zgo- dnjega starševstva. 4. Med materami, ki so to postale prvič v času epidemije covida- 19, in tistimi, ki so to postale prej, obstajajo statistično pomembne razlike glede izpostavljenosti dejavnikom tvega- nja za pojav duševnih stisk. 5. Med materami, ki so to postale prvič v času epidemije covida- 19, in tistimi, ki so to postale prej, so statistično pomembne t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 19 razlike glede poteka postopkov medikalizirane obravnave v obporodnem obdobju. Raziskovalna vprašanja kvalitativnega dela raziskave: 1. Kakšna pričakovanja so imeli očetje, ki so to postali prvič v času epidemije covida- 19, glede svoje vloge v času partner- kine nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja in na kakšen način so se le-ta realizirala? 2. Kako so očetje, ki so to postali prvič v času epidemije covida- 19, doživljali ukrepe za preprečevanje okužbe, sprejete med epidemijo? 3. Kako se očetje, ki so to postali prvič v času epidemije covida- 19, opredeljujejo do strokovne obravnave, ki so je bili deležni starši v času nosečnosti, med porodom in po porodu? 4. Kako so očetje, ki so to postali prvič v času epidemije covida-19, doživljali postopke medikalizirane obravnave med nosečno- stjo, porodom in v obdobju prvih šestih mesecev po porodu? METO dA in r AZisKOVAlni PrisTOP Raziskavo sva izvedli z uporabo deskriptivne neeksperimentalne metode. Za zbiranje in obdelavo podatkov sva izbrali kombinirani raziskovalni pristop – podatke glede okoliščin, v katerih sta pote- kala nosečnost in porod pred epidemijo in med epidemijo covida- 19, sva od (bodočih) mater zbrali in analizirali na podlagi kvantita- tivne metode. Preko uporabe kvalitativne raziskovalne metode pa SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 20 sva zbrali in analizirali podatke glede doživljanja bodočih očetov ob spremljanju nosečnosti in poroda svojih partnerk1. Zbir AnjE PO dATKOV V kvantitativni del raziskave sva vključili 78 mater, ki so bile prvič noseče in so prvič rodile v zadnjem letu pred nastopom epidemije covida-19, torej v letu 2019. V drugo skupino sva vključili 216 mater, ki predstavljajo tiste ženske, ki so bile prvič noseče in so prvič rodile v letu 2020. Podatke za izvedbo kvalitativnega dela raziskave pa sva pridobili od štirih očetov, partnerjev žensk, ki so bile noseče prvič in so prvič rodile v letu 2020. Sodelujoče sva k sodelovanju povabili s pomočjo socialnih omrežij in preko metode snežne kepe. insT ruME nT Podatke za kvantitativni del raziskave sva pridobili s pomočjo anke- tnega vprašalnika, ki sva ga sestavili na podlagi pregledane litera- ture, s katero sva oblikovali teoretični del raziskave. Vprašalnik zajema 6 sklopov, ki poleg demografskih podatkov vključujejo: • merjenje zadovoljstva z zdravstveno obravnavo, ki so jo ženske prejele v času nosečnosti, med porodom in po porodu; • merjenje kakovosti izvedenih priprav na porod in starševstvo; • merjenje stopnje stresa, ki so mu bile ženske izpostavljene med nosečnostjo, med porodom in po porodu; 1 Na tem mestu bi radi poudarili, da meniva, da lahko vlogo partnerja in spremlje- valca med nosečnostjo in pri porodu ter socialno vlogo očeta ali matere pri vzgoji otroka prevzame katerakoli oseba ne glede na to, v kakšnem razmerju je z nosečo žensko in v kakšnem biološkem razmerju je z otrokom, ter ne glede na to, katerega spola je ali kakšna je njena spolna usmerjenost, dokler ustreza Bowlbyjevi (1973) definiciji skrbnika ki je čustveno stabilna odrasla oseba, odgovorna za zadovoljevanje vseh otrokovih fizioloških in psihosocialnih potreb. V raziskavo pa sva vseeno vklju- čili samo družine, ki jih sestavljajo mama, oče in otrok in kjer je bil spremljevalec pri porodu oče. Zavedava se, da s tem pripomoreva k fenomenu, ki ga Drglin (2003) opiše kot »idealizacijo nuklearne družine«, in da so rezultati s tega vidika omejeno interpretabilni in potencialno diskriminatorni, kar ni namen najinega dela. Za tak raziskovalni vzorec sva se odločili izključno zato, ker nama je poenostavil raziskova- nje, saj takšna oblika družine statistično še vedno prevladuje (SURS, 2015). Vsekakor pa bi bilo za namen pridobivanja poglobljenega pogleda v populacijo potrebno vzor- čiti bolj kompleksno. t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 21 • merjenje izpostavljenosti dejavnikom tveganja za pojav dušev- nih stisk v obdobju nosečnosti, med porodom in po porodu; • vprašanja v povezavi s procesom medikalizacije nosečnosti in poroda ter splošna vprašanja glede celostne obravnave, ki so je bile ženske deležne v času nosečnosti, med porodom in po porodu (lestvico sva povzeli in priredili po Wagner (2007). Podatke za kvalitativni del raziskave sva zbrali tako, da sva s štirimi očeti, ki so to postali prvič med epidemijo leta 2020, izvedli pol-strukturirane intervjuje. Intervjujska vprašanja sva sestavili sami na podlagi pregledane literature, ki sva jo uporabili v teore- tičnem delu raziskave. Med izvajanjem intervjujev sva bili pozorni na lastni vložek, ki ni vključeval najinih osebnih mnenj, stališč ali sodb glede povedanega. Z vprašanji sva spodbujali deljenje izku- šenj, za katere se zavedava, da so vsakemu posamezniku lastne in se med seboj razlikujejo. ObdE l AVA PO dATKOV V kvantitativnem delu raziskave sva podatke obdelali v računal- niških programih SPSS in Excel, uporabili sva preizkus Hi-kva- drat, Kullbackov preizkus 2Ȋ , Kolmogorov-Smirnovov koeficient in Mann-Whitneyev preizkus. Pri kvalitativni analizi podatkov sva posnete pogovore najprej dobesedno prepisali in osebam tekste vročili v branje, da bi se pre- pričali, ali sva odgovore ustrezno zapisali, ter jih prosili, da bese- dila po potrebi dopolnijo. Nadaljevali sva s selekcijo kodirnih enot, torej sva izbrali dele teksta, ki so v skladu s cilji raziskave, in nato oblikovali kode ter kategorije. Na podlagi definiranih kategorij sva nato oblikovali poskusno teorijo. rEZul TAT i in ug OTOV iTVE Nastop epidemije covida-19 je za družbo kot celoto predstavljal velik vir stresa. V začetku je bil najbolj stresen strah pred okužbo, nato pa se je fokus obrnil k zaskrbljenosti glede dolgoročnih posle- dic epidemije ter glede novih družbenih razmer in pravil (Modic SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 22 in Kobal Grum, 2020). Pari, ki so v tem času pričakovali otroka, so se torej znašli pod dvojnim pritiskom, kar sva potrdili tudi z razi- skavo, s katero sva (vsaj deloma) potrdili vse postavljene hipoteze. Izkazalo se je, da so matere, ki so to postale prvič med epide- mijo leta 2020, v nosečnosti občutile več stresa v primerjavi z materami, ki so to postale prvič pred epidemijo covida-19 (χ 2 = 5,703, g = 1, p = 0,017). Velika večina mater, ki so to postale prvič leta 2020, meni, da je bila to neposredna posledica epidemije. Več stresa so obču- tile namreč v zvezi s spreminjajočimi se okoliščinami, v katerih so potekali preventivni pregledi (U = 6226,000, p = 0,000), glede tega, da zaradi epidemioloških razmer ne bodo mogle nakupiti opreme, oblačil in ostalih potrebščin za novorojenčka (U = 8715,000, p = 0,000), glede skrbi za svoje zdravje (U = 12873,000, p = 0,006) in zdravje njihovih bližnjih (U = 10685,000, p = 0,000), glede tega, da s strani zdravstvenih delavcev/k ne bodo dobile dovolj pozornosti (U = 12140,000, p = 0,001), in glede skrbi o vplivu različnih bolezni na razvijajoči se plod (U = 12953,500, p = 0,008). Dodaten stres jim je povzročala tudi zaskrbljenost v zvezi z nošenjem zaščitne opreme (obrazne maske) na preventivnih pregledih v nosečnosti (U = 8483,000, p = 0,000) ter skrb, da zaradi epidemioloških razmer ne bodo mogle dostopati do zdravstvenih storitev (U = 7465,500, p = 0,000). Partnerji žensk, ki so bile noseče med epidemijo covida- 19, se v veliki meri tudi niso smeli udeleževati preventivnih pregle- dov v nosečnosti, kar je tako (bodočim) materam kakor (bodočim) PrEglE dnicA 2 Primerjava med materami v doživljanju stresa pred ali med epidemijo vprašanje pred epidemijo med epidemijo χ 2 p DA (%) NE %) DA (%) NE %) Ste v času nosečnosti občutili stres? 56,0 44,0 68,8 31,2 5,703 0,017 t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 23 očetom predstavljalo veliko čustveno obremenitev in stres. Glede poroda so matere, ki so to postale prvič med epidemijo covida- 19, največ stresa občutile zato, ker jih je obremenjevala misel na to, da jim pri porodu ne bo dovoljeno imeti spremljevalca in/ali partnerja (U = 10665,000 p = 0,000). Izkazalo se je, da prisotnost spremljevalca nato dejansko ni bila omogočena na takšen način, kot so želele oziroma potrebovale, kar znova predstavlja dejavnik, ki je v njihovo doživljanje vnašal stres in zaskrbljenost. Poleg tega je matere, ki so to postale prvič leta 2020, vezano izključno na takratne epidemiološke razmere, v zvezi s porodom skrbelo tudi to, da bodo od novorojenčka po rojstvu ločene (U = 11504,500, p = 0,001) in da bodo morale med porodom nositi masko, ki jih bo ovirala (U = 6831,500, p = 0,000). Glede poporodnega obdobja so več stresa in skrbi kakor matere, ki so to postale prvič pred epidemijo, doživljale glede skrbi zaradi pomanjkljive obravnave v obporodni negi njih samih (U = 9407,500, p = 0,001) in glede nege novorojenčka po rojstvu (U = 9511,500, p = 0,002). Bolj kot matere, ki so to postale prvič pred epidemijo covida-19, je matere, ki so to postale med epidemijo, skrbelo, da obiski v porodnišnici ne bodo dovoljeni (U = 5087,500, p = 0,000), kako se bodo v poro- dnišnici pripravile na odhod domov (U = 8619,500, p = 0,000), kako jim bo partner v porodnišnico prinesel stvari v primeru, da bi jih pozabile doma (U = 7655,500, p = 0,000), da bodo med biva- njem v porodnišnici morale nositi obrazno masko (U = 5859,000, p = 0,000) in da se bodo one ali novorojenčki v porodnišnici okužili s kakšno nalezljivo boleznijo (U = 7509,000, p = 0,000). Bolj kakor njihove predhodnice je matere, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, skrbelo tudi splošno zdravje novorojenčka (U = 10180,000, p = 0,019) in okrevanje po porodu (U = 9895,000, p = 0,010). Očetje so poročali, da je bil nivo stresa v poporodnem obdobju prav zaradi epidemije covida-19 izjemno visok. Oba starša je skrbelo, kako bodo potekali obiski svojcev in prijateljev, ko bodo z novorojenčkom doma, in glede možnosti obiskovanja dejav- nosti, namenjenih staršem z dojenčki. Glede na rezultate izvedene raziskave lahko rečeva, da so ukrepi za preprečevanje epidemije covida-19 očete in matere, ki so to postale prvič leta 2020, pomembno prikrajšali pri SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 24 njihovi izkušnji. Očetje so upravičeni do popolne izkušnje oče- tovstva (Brajša, 1987), kar pomeni, da jim prisotnost na preven - tivnih pregledih njihove noseče partnerke ne bi smela biti prepo- vedana. Očetje se prav na teh pregledih začnejo svoje vloge šele zares zavedati in za njihovo prilagajanje na novo družinsko dina- miko je ključno, da imajo možnost (ravno tako kot matere) že v nosečnosti predelati paleto čustev in občutkov, ki jih to spoznanje prinaša s seboj (Asenhed idr., 2013). Ker jim je bila ta možnost na način, ki so ga poznali njihovi predhodniki, odvzeta, je to zanje pomenilo dodatno obremenitev, saj so morali iskati nove načine, da s partnerko vseeno delijo izkušnjo. Vse omenjeno pa je seveda za (bodoče) starše pomenilo tudi dejavnik tveganja za nastanek težav v duševnem zdravju. Poleg višjega nivoja stresa je bilo med materami, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, v pri- merjavi z materami, ki so to prvič postale prej, močneje izraženih tudi nekaj ostalih dejavnikov tveganja za nastop težav v dušev- nem zdravju. Nekateri izmed dejavnikov (npr. osebna ali družin- ska zgodovina duševnih stisk), katerih prisotnost sva v skupinah preverjali, so neodvisni od epidemije covida-19 in od ukrepov za njeno preprečevanje, zato je primerjanje skupin na podlagi teh postavk nesmiselno. Glede na priporočila o vzdrževanju socialne distance in glede na omejitve pri prehajanju občin ter prepovedi o zbiranju in druženju pa sva pri materah, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, pričakovali več dejavnikov tveganja za nastanek duševnih stisk v obporodnem obdobju zaradi morebi- tnega pomanjkanja socialne in čustvene podpore pri skrbi zase ter za svoje novorojenčke. Z raziskavo tega nisva mogli potrditi. Pri- čakovano pa so se razlike med skupinama pojavile pri postavkah, kjer sva spraševali po možnostih druženja s prijatelji (U = 8220,000, p = 0,000) in o skrbi glede takratne zdravstvene situacije v svetu (U = 5893,500, p = 0,000). Ugotovili sva tudi, da so se materam, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, v večji meri kot materam, ki so to postale prej, pojavljale vsiljive misli, ki so jih težko obvladovale (U = 9402,500, p = 0,001), da so se po porodu v večji meri srečevale z nihanji razpoloženja in čustveno obremenjenostjo (U = 10206,000, p = 0,030), da so težje obvladovale in izražale svoja čustva (U = 9763,000, p = 0,006) ter da menijo, da imajo v primerjavi t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 25 s svojimi predhodnicami razvitih manj učinkovitih strategij za obvladovanje stresa (U = 10118,500, p = 0,016). Ti dejavniki tve - ganja so bili morda bolj izraženi ravno zaradi epidemije covida-19, vendar tega nisva preverjali, zato tega nikakor ne moreva trditi, lahko pa na podlagi navedene literature in tujih raziskav to predvi- devava. Ugotovili sva tudi, da je sicer večina iz obeh skupin mater imela ginekološki pregled po porodu. Pravijo, da je le-ta zajemal fizičen pregled ter pogovor glede reproduktivnega zdravja, nadalj- njega načrtovanja družine ter rabe kontracepcije, a matere, ki so to postale leta 2020, v večini (52 %) niso imele pogovora o izkušnji in o doživljanju poroda, kar je še en dejavnik tveganja več, ki so mu bile matere iz te skupine izpostavljene v primerjavi z materami, ki so to postale prvič pred epidemijo covida-19. Trdiva lahko torej, da so bili pari v pričakovanju otroka med epidemijo covida-19 bolj ogroženi za nastanek težav v duševnem zdravju, zaradi česar je še posebej zastrašujoča in žalostna ugotovitev, da velika večina mater, ki so to prvič postale med epidemijo covida-19 (65,7 %), od ginekologa/inje ni dobila informacij o nobeni izmed duševnih stisk, ki se najpogosteje pojavljajo med nosečnostjo in po porodu; večina mater, ki so to prvič postale pred epidemijo, pa je dobila vsaj osnovne informacije o poporodni depresiji. Avtorice Tomšič idr. (2018) pravijo, da so vsi, ki v Sloveniji delajo v zdravstvu in drugod, kjer poteka obravnava nosečnic in njihovih partnerjev, odgovorni za preventivno delovanje na področju duševnih stisk pa tudi za prepoznavanje in zgodnje odkrivanje že nastalih težav, vendar se zdi, da se nekateri te odgovornosti sploh ne zavedajo. Tako kažejo tudi razlike, ki so se pojavile v tem, da matere, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, v večji meri niso bile zadovoljne s strokovno zdravstveno obravnavo v obporo- dnem obdobju. Pravijo, da so imele v nosečnosti premalo pregledov (χ 2 = 7,418, g = 1, p = 0,006) – nekateri so bili zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije ukinjeni ali izvedeni na daljavo. S temi (na daljavo) kar četrtina mater iz najinega vzorca ni bila zado- voljna in nekatere so dobile celo občutek, da se jih je zdravstveno osebje zaradi strahu pred okužbo izogibalo. Izkazalo se je tudi, da se v primeru stisk, vprašanj in skrbi niso mogle obrniti na svoje ginekologe (χ 2 = 13,753, g = 1, p = 0,000). Menijo, da njihove želje in SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 26 potrebe med porodom niso bile dovolj upoštevane. Enako menijo tudi očetje, ki so se med strokovno obravnavo v nosečnosti počutili kot neenakovredni starši. Izpostavili so hladnost ali celo odsotnost odnosa med njimi in zdravstvenimi strokovnjaki ter odsotnost sočutja med obravnavo. To, da se par v tako ranljivem obdobju, kot je obporodno, znajde v strokovni obravnavi, v kateri se počuti manjvrednega in znotraj katere manjkata sočutje in zau- panje, je po najinem mnenju v vsakem primeru nesprejemljivo. Če pa temu dodamo še težo takratne zdravstveno-politične situacije in omejen dostop do virov podpore iz socialne mreže, pa vse skupaj postane že nevarno. Prav zdravstvo je tisto, od katerega bi pričako- vali ustrezen odziv, da se ogrožujoče dejavnike v kar največji meri kompenzira in da obdobje vseeno lahko ohrani svojo pozitivnost, enkratnost in čarobnost. V zvezi z (ne)zadovoljstvom s strokovno zdravstveno obravnavo sva ugotovili tudi, da so imele matere, ki so to postale prvič leta 2020, v povprečju kar dva obiska patronažne službe manj od mater, ki so to postale prvič pred epidemijo covida- 19 (χ 2 = 20,060, g = 1, p = 0,010). V zvezi z obiski patronažne službe pa večina mater v obeh skupinah pravi, da so pogrešale vključitev naslednjih tem: pogovor o očitnejših dejavnikih tveganja glede na dosedanje zdravstveno stanje staršev; preverjanje materinega krvnega tlaka in sladkorja ter nudenje čustvene podpore pri ponov- nem vzpostavljanju ravnovesja na področju življenja družine in vseh njenih članov. Sicer pa so bili starši z obiski patronažne službe večinoma zadovoljni, to področje obporodne oskrbe, ki jo nudijo zdravstveni strokovnjaki, se je izkazalo kot tisto, od katerega so starši pridobili še največ informacij in znanj, za katera menijo, da so jih kot bodoči starši potrebovali, čeprav so bila tudi ta nezado- stna. Prav področje pridobivanja informacij in znanj ter veščin je bilo namreč eno izmed tistih, kjer so se starši, ki so to postali prvič med epidemijo covida-19, počutili najbolj prikrajšane. Pogosto so poročali o tem, da dostopa do brezplačnih izobraževanj za pripravo na porod in starševstvo sploh niso imeli. Zaradi pre- povedi in omejitev v zvezi s preprečevanjem epidemije pa so bile okrnjene celo njihove možnosti udeležbe na plačljivih programih, ki jih izvajajo zasebniki – ugotovili sva celo, da se je le-teh v pri- merjavi z materami, ki so to postale prvič pred epidemijo covida-19, t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 27 udeležilo več mater, ki so to postale med epidemijo (χ 2 = 16,962, g = 1, p = 0,000), so pa bile z njihovo kakovostjo manj zadovoljne kakor njihove predhodnice (χ 2 = 4,460, g = 1, p = 0,035). Kakor razlaga avtor Nolan (1998), ima par v pričakovanju otroka veliko potrebo po pridobivanju informacij in željo po udeležbi v šoli za starše, kar so izpostavili tudi očetje, ki so zato, ker je bilo izvajanje izobraževanj prekinjeno, informacije iskali pri znancih in na inter- netu, čeprav se zavedajo, da so tovrstne informacije manj zanesljive od tistih, ki naj bi jih pridobili od strokovnjakov. Prav o želji po znanju in motivaciji za učenje piše tudi avtorica Drglin (2011), ki pravi, da bi morala biti šola za starše tisti prostor, kjer bi se (bodoči) starši lahko pogovorili o svojih pričakovanjih in v varnem prostoru oblikovali ustrezne strategije za soočanje s težo obdobja, ki je pred njimi. Posebej izpostavi pomen, ki ga imajo takšne priprave na porod in starševstvo za očete, kar je očitno tudi iz najine raziskave. Presenetila naju je tudi ugotovitev, da z zadovoljstvom izvedenih šol za starše nisva našli statistično pomembnih razlik med mate- rami, ki so to postale prvič med epidemijo covida-19, in tistimi, ki so to postale prej. Predvidevali sva namreč, da bodo starši, ki so se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19 šol udeležili le kot pasivni poslušalci na daljavo, z njimi manj zadovoljni. Izkazalo pa se je, da izvajalci pri obeh skupinah niso uporabljali individualnih pogovorov, iger vlog, telesnih in športnih dejavnosti, praktičnega učenja porodnih položajev, praktičnega učenja tehnik masaže med porodom in praktičnega prikaza dojenja. Matere v obeh skupinah poročajo, da je bila šola za starše večinoma izvedena le v obliki predavanja, brez uporabe drugih metod. Matere obeh skupin in tudi očetje v intervjujih torej poročajo o tem, da v sklopu šole za starše niso dobili zadostnih informacij in znanja. Pri enem izmed vprašanj sva anketiranke spraševali, katere teme so bile vključene v program šole za starše. V odgovorih se tu stati- stično pomembne razlike niso pojavljale, je pa vredno izpostaviti, da matere obeh skupin večinoma poročajo, da so bile obravnavane teme nosečnost, porod, nega novorojenčka in dojenčka, dojenje in prehrana novorojenčka ter lajšanje porodne bolečine, medtem ko teme zobozdravstvena vzgoja, varnost v cestnem prometu, infor- macije o socialnem varstvu nosečnosti in starševstva, priprava na SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 28 družinsko življenje ter psihološka priprava na porod in staršev- stvo niso bile vključene v ta program. Prav te teme – z nudenjem čustvene podpore na čelu – pa so tiste, glede na katere avtorici Drglin in Pucelj (2021) predlagata presojo kakovosti programa za pripravo na porod in starševstvo. Tako lahko rečeva, da je izvedba teh priprav nezadovoljive kakovosti in na tak način niti približno ne dosega svojega namena niti v smislu širjenja informacij, znanj in veščin niti v smislu preventivne dejavnosti za varovanje telesnega in duševnega zdravja uporabnikov. V tem oziru bodo dobrodošli projekti, kot so se izvajali v času pred epidemijo covida-19 in so bili namenjeni poenotenju ter večanju dostopnosti šol za starše za vse, ki jim to koristi (prav tam). Epidemija covida-19 pa se ni kazala samo v smislu odpoveda- nih dejavnosti, ampak predvsem v omejevanju socialnih stikov, kar so posebej občutili starši v poporodnem obdobju. Tudi zato, ker so bili prikrajšani za praznovanja ob rojstvu svojih otrok, ter zato, ker v svoja življenja niso mogli vključiti pomembnega dela svojih socialnih mrež (prijateljev in sorodnikov). V tem težkem obdobju tudi niso mogli uživati njihove pomoči in podpore ali pa vsaj ne v taki meri kot njihovi predhodniki in ne tako, kakor to predlagajo avtorji (Bajt in Drglin, 2019 ter Pajntar in Novak Antolič, 2004), ki svetujejo, da novi starši svoje številne nove obveznosti v skrbi za fizično in čustveno ravnovesje pogosto delijo med ljudi, ki jim zaupajo in so del njihovega socialnega kroga. Ugotovili sva tudi, da so prepovedi in omejitve močno spremenile potek poporodnega obdobja v primerjavi s tem, kar se lahko na podlagi drugih razi- skav pričakuje »od prej«. Kakor predlaga avtorica Švab (2001), sva sicer tudi midve ugotovili, da so očetje v prvih tednih po porodu prevzeli skrb za gospodinjska opravila in pripravo obrokov, pri- krajšani pa so bili za dejavnosti, kot so nakupovanje opreme za dojenčka in opremljanje sobe ter izbiranje oblačil, kar je sicer med novimi starši pogosta skupna dejavnost (Grahek, 2014). Epidemija covida-19 je imela vpliv tudi na kakovost par- tnerskega odnosa, in sicer sva zaznali tako pozitivni kot nega- tivni vidik – v enem primeru so omejitve in prepovedi delovale kot varovalni dejavnik, saj sta lahko bodoča starša več časa preži- vela skupaj in se posvetila drug drugemu ter se na ta način bolje t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 29 pripravila na svoji novi vlogi, kar predlaga tudi Youngs (2000), ki kakovost partnerskega odnosa neposredno poveže z ugodnejšim izidom nosečnosti in poroda. Naleteli pa sva tudi na primer, kjer so omejitve in prepovedi gibanja, druženja ter prehajanja občin- skih meja partnerja silile v bližino, ki je bila zanju preveč in je pov- zročala pogoste konflikte. To pa ima seveda neposreden vpliv na kakovost vzpostavljenega primarnega okolja za otrokovo rast in razvoj. V kombinaciji s pomanjkljivimi informacijami glede otro- kovega čustvenega in socialnega razvoja ter v kombinaciji z nedo- stopnimi in nesočutnimi zdravstvenimi strokovnjaki to predstavlja velik dejavnik tveganja za nastanek neustreznega okolja, ki se ne zna v zadostni meri odzivati na otrokove potrebe, kar ga lahko v negativnem smislu spremlja še celo življenje (Bajt in Drglin, 2019). Najbolj negativen ukrep pa je bila za pare v pričakovanju otroka med epidemijo covida- 19 gotovo omejitev prisotnosti partnerjev na preventivnih pregledih v nosečnosti in pri porodu, ki je (bodočim) očetom dejansko preprečila, da bi svoje socialne vloge udejanjili. V odzivanju na ogrožujoče razmere, ki jih prinaša okužba z virusom covida-19, je bilo fizično zdravje postavljeno na prvo mesto, a s tem, ko je bila prisotnost brez tehtnega premisleka odvzeta, meniva, da je bilo (za duševno zdravje, ki seveda vpliva tudi na telesno) storjene več škode kot koristi. V tem naju podpi- rajo tudi pričevanja o kršenju pravil – z namenom ohranjanja in negovanja socialnih stikov so se kršila pravila o prehajanju občin- skih meja ter o zbiranju in druženju; pravila pa so kršili tudi gine- kologi, ki so pri pregledih v nekaterih primerih dovolili prisotnost tudi partnerjem nosečih žensk. Še več, meniva, da so se tega na neki točki zavedli tudi tisti, ki so prepovedi na prvem mestu sploh oblikovali, saj je popolna prepoved prisotnosti partnerja kmalu postala le omejena prisotnost partnerja pri porodu, s čimer pa se tveganje za prenos okužbe v primeru, da se porod odvije pred zamenjavo izmen, pravzaprav sploh ne zmanjša. Sploh v obdobju, ko so bili na voljo hitri testi za preverjanje okužbe s covidom-19, pa meniva, da bi bila tovrstna pravila vredna ponovnega razmisleka. Varovanju telesnega zdravja pred duševnim pa je gotovo botro- val visok nivo medikalizirane obravnave, ki je pri nas prisoten v nudenju obporodne nege in je bil med epidemijo še višji. To SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 30 dokaževa tudi z ugotovitvijo, da so se med obema skupinama mater pojavljale statistične razlike glede tega, katero obravnavo vidikov nosečnosti in starševstva so ženske v nosečnosti, med porodom in po porodu pogrešale v porodnišnici. Matere, ki so to postale prvič v času epidemije covida-19, so v obporodnem obdobju najbolj pogrešale čustveni vidik (χ 2 = 10,336, g = 3, p = 0,016), matere, ki so to postale prej, pa pravijo, da je bila vsem vidikom namenjena zadostna pozornost. V zadnjem delu najine raziskave sva ugoto- vili, da so bile tako matere, ki so to postale prvič pred epidemijo covida-19, kot tudi matere, ki so to postale prej, izpostavljene šte- vilnim postopkom medikalizirane obravnave nosečnic. Utemelje- vanje superiornosti medicinske institucije se je pričelo že takoj ob sprejemu na porod, kjer so bili najpomembnejši rutinski postopki, ki jih opisuje tudi Goffman (1961) – popisovanje dokumentacije, jemanje anamneze ter slačenje in oblačenje v institucionalna obla- čila in ločitev od partnerja. Večina mater iz obeh skupin poroča, da je spremljevalec moral navzočnost pri porodu plačati, da so bile priklopljene na rutinski neprekinjen CTG med porodom, da so v obeh porodnih dobah ležale na hrbtu, da hrana med porodom ni bila dovoljena in da so imele vstavljen intravenozni kateter, čeprav avtor Wagner (2007) za prav noben primer običajnega poteka poroda ne predvideva uporabe niti enega izmed teh postopkov. Kar pa naju v zvezi z medikalizirano obporodno skrbjo pri nas vseeno posebej veseli in navdaja z upanjem za prihodnost, kjer bodo načela, ki jih je sprejel Regionalni urad svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in njene članice o demedikalizaciji nosečnosti in poroda (Chalmers idr., 2001), morda bolje uveljavljena tudi v praksi, so ugotovitve, s katerimi so matere iz obeh skupin poročale, da je imela večina mater ves čas poroda ob sebi isto babico, da so imele možnost lajšanja porodnih bolečin z zdravili ter da jim je bilo omo- gočeno 24-urno sobivanje z novorojenčkom. Večina mater iz obeh skupin sicer poroča tudi o tem, da ocenjujejo, da so bile glede rutin- skih postopkov s strani zdravstvenih delavcev dovolj informirane in vključene v odločitve ter da so v večini svoje želje glede poteka poroda lahko izrazile vnaprej in da so bile te želje tudi upoštevane. Očetje pa so k temu oddali, da sami v odločanje niso bili vklju- čeni in se s tem popolnoma strinjajo; še več, pravijo celo, da niti t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 31 matere ne smejo biti tiste, ki sprejemajo odločitve v zvezi s potekom poroda, pač pa naj to počnejo samo in izključno zdravniki. Prav to pa je pri nama vzbudilo razmislek, če gre tudi tu – pri opredelitvi mater in očetov do medikalizirane obravnave – za fenomen, kjer je medikalizirana obravnava že tako normalizirana in splošno spre- jeta, da posamezniki do nje preprosto niso kritični. Avtorica Drglin (2011) je namreč ugotovila, kar se je potrdilo tudi v najinih podat- kih, da je nadmoč medicine v našo kulturo tako zelo ukoreninjena, da nas to, da v odločitve o sebi in o svojih telesih pravzaprav skoraj nismo vključeni, niti ne moti (več). Na tem mestu poudarjava, da se seveda zavedava številnih prednosti, ki jih prinaša medikalizirana obravnava nosečnosti in poroda – medicinska stroka je naravnana k čim bolj varnemu in nebolečemu porodu in kljub cilju, ki ga ne gre zanemariti – zdravje porodnice in otroka – se nama pa ob tem vseeno poraja vprašanje, kje je meja uporabe sredstev za dosego tega cilja in kje so pravice o nadzoru porodnice nad svojim telesom (Smeenk in Ten Have, 2003). Sklepi Epidemija covida-19 in ukrepi za njeno preprečevanje so imeli torej za starše v obporodnem obdobju velik negativen pomen. Strah pred okužbo in drugimi socialno-ekonomskimi spremembami je dodal stres v že tako stresno obdobje. Neustrezen in nezadosten odziv zdravstva na nastalo situacijo pa je takratne razmere le še zaostril. Namesto da bi zdravstveni strokovnjaki v tako ogrožujočih razme- rah povečali nivo podpore in še bolj zavzeto poskušali vzpostaviti zaupen in sočuten odnos, s katerim bi zakrpali vsaj delček praznine, ki je zazevala v socialnih življenjih med pari v pričakovanju otroka, so nadaljevali z rutiniziranimi obravnavami. Ne le da se je strokovna zdravstvena praksa skrivala za neosebnimi procesi medikalizirane obravnave parov v obporodnem obdobju, ampak so bile iz procesa popolnoma izključene teme o duševnem zdravju, psihološki pri- pravi na porod in starševstvo ter odpiranje prostora za pogovor o izkušnji poroda in obravnava čustvenega ter socialnega vidika nosečnosti in starševstva. To pa so po najinem mnenju teme, ki imajo v vsakršnih okoliščinah ravno tako velik pomen, kot ga ima skrb za ohranjanje telesnega zdravja, in so vsekakor že brez izrednih SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 32 razmer zapostavljene. Vendar je ugotovitev, da so bile izpuščene prav v obdobju, ko bi jih ljudje najbolj potrebovali, v resnici ne le žalostna, ampak tudi sramotna. Na podlagi tega zaključujeva, da je to najina glavna ugotovitev raziskave, ki je skladna tudi z navede- nimi raziskavami po svetu, v katerih avtorji pozivajo zdravstvene sisteme, da skrb za duševno zdravje uporabnikov postavijo na prvo mesto, saj epidemija covida-19 med pari v pričakovanju povečuje občutke stresa, zaskrbljenosti in pozitivne izkušnje spreminja v dejavnike tveganja, kar negativno vpliva na blagostanje celotne družbe (Tomšič idr., 2018). Izsledke svoje raziskave pa bi radi uporabili tudi za poziv k večji vključenosti (bodočih) očetov v strokovno zdravstveno obrav- navo nosečnic in mater po porodu. Ker oče pač ni tisti, katerega telo bi v času nosečnosti neposredno vplivalo na razvoj otroka, to ne pomeni, da je njegova vloga v nosečnosti manj pomembna od materine ali da si zato zasluži manj pozornosti ali manj priložno- sti za pripravo na prevzem (nove) socialne vloge očeta, ki je v vseh pogledih enakovredna materini. Če pa že obravnavamo izključno fiziološki vidik nosečnosti, pa Pafs (2016) potrjuje, da vpletenost partnerja v nosečnost popolnoma direktno vpliva na zdravje noseč- nice. Tako tudi medicinska stroka, ki v ospredje postavlja telesno zdravje nosečnice in otroka, nima nobenih utemeljenih razlogov, da ne bi stremela k odpiranju prostora za enakovredno, spoštljivo, sočutno in vključeno obravnavo obeh (bodočih) staršev. Ko sva pričeli s pripravo magistrskega dela, sva pričakovali, da bodo do takrat, ko bova pisali njegov zaključek, epidemiološke razmere že tako umirjene, da bodo najine ugotovitve relevantne le v smislu tega, kar je epidemija razkrila o dogajanju med obravna- vami parov v obporodnem obdobju, in da bova na njegovi podlagi oblikovali še en empirično utemeljen poziv k upoštevanju načel demedikalizacije obporodnega obdobja (Chalmers idr., 2001). Danes pa, ko piševa ta prispevek (še nekaj mesecev po tem, ko sva že zapisali zaključek), je komajda tako – prepovedi in omejitve so bile izbrisane šele v začetku aprila 2023 – in svoj glas namenjava najprej pozivu k premisleku in večji pozornosti ranljivim skupinam pri oblikovanju odzivov na pereče in ogrožajoče situacije. Kljub številnim dokazom o globokih negativnih posledicah uzakonjenih prepovedi se je bitko s koronavirusom še vedno bojevalo le na bio- medicinski fronti. Dokler bo tako, bo negativne posledice nosila t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 33 celotna družba (Napier in Fischer, 2020). Zato še enkrat poudar- java in želiva, da bodo dela, kakršno je najino, v prihodnje vseeno upoštevana in bomo kot družba sposobni oblikovanja interdiscipli- narnega načrta odzivanja na grozeče zdravstvene pa tudi politične in ekonomsko-socialne izzive, ki so še pred nami. li TE r AT ur A Altman, R. M., Gavin, R. A., Eagen-Torkko, K. M., Kantrowitz-Gordon, Khosa, M.R. in Mohammed, A.S. (2021). Where the system failed: the COVID-19 pandemic’s impact on pregnancy and birth care. Global Qualitative Nursing Research, 8, 1–11. Asenhed, L., Kilstam, J., Alehagen, S. in Baggens, C. (2013). Becoming a father is an emotional roller coaster – an analysis of first-time fathers' blogs. Journal of Clinical Nursing, 23(9-10), 1309–1317. Aydin, R. in Aktaş, S. (2021). An investigation of women’s pregnancy experiences during the COVID-19 pandemic: A qualitative study. The International Journal of Clinical Practice, 75(9), 1–11. Bajt, M. in Drglin, Z. (2019). Odnos med partnerjema v nosečnosti in po rojstvu otroka. V I. Krotec, Z. Drglin, B. Mihevc Ponvikar, M. Broder, S. Kotar in T. Pibernik (ur.), Pričakujemo dojenčka: Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu (str. 112–115). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Beck, C. T. (2001). Predictors of postpartum depression. An update. Nursing research, 50(5), 275–285. Bhattacharya, S., Cross, C., Duffy, E., Ling, K. in Marriott, S. (2017). Nosečnost: priročnik za začetnike. Mladinska knjiga. Bowlby, J. (1973). Attachment and loss, sadness and depression. Basic Books. Brajša, P . (1987). Očetje, kje ste? Delavska enotnost. Broberg, L., Rom, L. A., De Wolff, G. M., Høgh, S., Nathan, O. N., Paarlberg, D. L., Christensen, B. K., Damm, P . in Hegaard, H.K. (2021). Psychological well-being and worries among pregnant women in the first trimester during the early phase of the COVID-19 pandemic in Denmark compared with a historical group: A hospital- based cross-sectional study. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 101(2), 232–240. Chalmers, B., Mangiaterra, V . in Porter, R. (2001). WHO principles of perinatal care: the essential antenatal, perinatal and postpartum care course. Birth 28(3), 202–207. SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 34 Čuk Hadalin, D. in Ferfolja, A. (2022). Izkušnje parov v obporodnem obdobju v času epidemije covid-19 v Sloveniji [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Çolak, S., Gürlek, B., Önal, Ö., Yılmaz, B. in Hocaoglu, C. (2021). The level of depression, anxiety, and sleep quality in pregnancy during coronavirus disease 2019 pandemic. The Journal of Obstetrics and Gynaecology Research, 47(8), 2666–2676. Demissie, D. B. in Bitew, Z. W. (2021). Mental health effect of COVID-19 pandemic among women who are pregnant and/ or lactating: A systematic review and meta- analysis. Sage Open Medicine, 9, 1–11. Drglin, Z. (2003). Rojstna hiša: kulturna anatomija poroda. Delta. Drglin, Z. (2011). Za zdrav začetek. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Drglin, Z. (2017). Zima v srcu: ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Drglin, Z., Rok-Simon, M. in Krotec, I. (2019). Ko dojenček joka. V I. Krotec, Z. Drglin, B. Mihevc Ponvikar, M. Broder, S. Kotar in T. Pibernik (ur.), Pričakujemo dojenčka: Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu (str. 93–94). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Drglin, Z. in Pucelj, V . (ur.). (2021). Razvoj sodobne vzgoje na zdravje za bodoče starše in starše dojenčkov. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Filippetti, M. L., Clarke, A. D. F . in Rigato, S. (2021). The mental health crisis of expectant women in the UK: effects of the COVID-19 pandemic on prenatal mental health, antenatal attachment and social support. BMC Pregnancy and Childbirth, 22(68), 1–10. Folch Ayora, A., Salas-Medina, P ., Collado-Boira, E., Ropero-Padilla, C., Rodriguez Arrastia, M. in Desamparados Bernat-Adell, M. (2021). Pregnancy during the COVID-19 pandemic: A cross-sectional observational descriptive study. NursingOpen, 8(6), 3016–3023. Goffman, E. (1961). Asylums: Essays on the social situation of mental patients and other inmates. Penguin Books. GOV .SI. (12. 3. 2020). Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija-razglasila-epide- mijo-novega- koronavirusa/ t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 35 Grahek, P . (2014). Očetovstvo v pozni modernosti: Prakse očetovanja v zgodnjem otroštvu [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.PeFprints. http://dk.fdv.uni-lj.si/ magistrska_dela_2/pdfs/mb22_grahek-petra.pdf Jelenko Roth, P . (2018). Anksiozne motnje, posttravmatska stresna motnja in obsesivno kompulzivna motnja v obporodnem obdobju. V P . Jelenko Roth (ur.), Duševno zdravje v obporodnem obdobju (str. 88–103). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Krečič Štrancar, K. (2015). Vpliv primarne socializacije na oblikovanje vrednost, povezanih z zdravjem pri predšolskih otrocih [Diplomsko delo]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Repozitorij UPR. https://repozitorij.upr.si/Dokument. php?id=16651&lang=slv Lep, Ž. In Hacin Beyazoglu, K. (2020). Psihologija pandemije: posame- zniki in družba v času koronske krize. Znanstvena založba filozofske fakultete. Liu, J., Hung, P ., Alberg, A. J., Hair N. L., Whitaker, K. M., Simon, J. in Taylor, S. K. (2021). Mental health among pregnant women with COVID-19-related stressors and worries in the United States. Birth issues in perinatal care, 48(4), 470–479. Mihevc Ponikvar, B. in Drglin Z. (2018). Zdravstveno varstvo v nosečnosti in zdravstveno varstvo otroka in ženske po porodu. V Z. Drglin, V . Pucelj, B. Mihevc Ponikvar, S. Tomšič, I. Renar in drugi (ur.), Priprava na porod in starševstvo: gradiva za strokovnjake (str. 46–53). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mihevc Ponikvar, B. in Tomšič, S. (2009). Breme duševnih bolezni pri ženskah v rodni dobi. V U. Križaj Hacin (ur.), Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo (str. 7–17). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Mivšek, A. P . (2018). Fiziološka nosečnost. V Z. Drglin, V . Pucelj, B. Mihevc Ponikvar, S. Tomšič, I. Renar in drugi (ur.), Priprava na porod in starševstvo: gradiva za strokovnjake (str. 6–17). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Modic, S. in Kobal Grum, D. (2020). Dejavniki čustvovanja in spopri- jemanje s stresom med pandemijo Covid-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (str. 129–142). Znanstvena založba Filozofske fakultete. SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 36 Mollard, E. in Wittmaack, A. (2021). Experiences of women who gave birth in US hospitals during the COVID-19 pandemic. Journal of Patient Experience, 8, 1–6. Morris, R. A. in Saxbe, E. D. (2021). Mental health and prenatal bonding in pregnant women during the COVID-19 pandemic: evidence for eightened risk compared with a prepandemic sample. Clinical Psychological Science, 10(5), 846–855. Nakagawa, K., Umazume, T., Mayama, M., Chiba, K., Saito, Y., Noshiro, K., Morikawa, M., Yoshino, M. in Watari, H. (2021). Survey of attitudes of individuals who underwent remote prenatal check-ups and consultations in response to the COVID- 19 pandemic. The Journal of Obstetrics and Gynaecology Research, 47(7), 2380–2386. Napier, A. D. in Fischer, E. F . (2020). Misunderstanding a viral pandemic: the social and cultural contexts of Covid-19. Social Research: An International Quarterly, 87(2), 271–277. Nolan, M. (1998). Antenatal Education. Baillière Tindall. Odlok o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 24/20. https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2020-01-0566/odlok- -o-zacasni-prepovedi-in-omejitvah-javnega-prevoza- potnikov-v- -republiki-sloveniji?h Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 25/20. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01- 0570/odlok-o- zacasni-prepovedi-ponujanja-in-prodajanja-blaga- -in-storitev-potrosnikom-v- republiki-sloveniji?h Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 30/20. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2020-01-0602/odlok-o- zacasni-splosni-prepovedi- -gibanja-i-zbiranja-ljudi-na-javnih-mestih-in-povrsinah-v- republiki-sloveniji?h=odlok%20o%20za%C4%8Dasni%20 splo%C5%A1ni%20prepovedi%20 gibanja Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (2020). Uradni list RS, št. 38/20. https://www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0688/odlok-o- zacasni- -splosni-prepovedi-gibanja-in-zbiranja-ljudi-na-javnih-mestih- t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 37 -in-povrsinah-v- republiki-sloveniji-ter-prepovedi-gibanja-izven- obcin?h=odlok%20o%20za%C4%8Dasni%20splo%C5%A1ni%20 prepovedi%20gib anja Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. (2020). Uradni list RS, št. 32/20. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2020-01-0645/odlok-o-zacasnih-ukrepih-na-podrocju- -zdravstvene-dejavnosti-zaradi-zajezitve-in- obvladovanja- -epidemije-covid- 19?h=odlok%20o%20za%C4%8Dasnih%20 ukrepih%20na%20podro%C4%8Dju% 20zdravstvene%20 dejavnosti%20zaradi%20zajezitve%20in%20obvladovanja%20e pidemije Pafs, J. (2016). 'You try to play a role in her pregnancy' – a qualitative study on recent fathers' perspectives about childbearing and encounter with the maternal health system in Kigali, Rwanda. Global Health Action, 9(1), 10–32. Pajntar, M. in Novak Antolič, Ž. (2004). Nosečnost in vodenje poroda. Cankarjeva založba. Pikl, T. (2017). Poporodne duševne stiske in oblike pomoči v Sloveniji [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. PeFprints. http://pefprints.pef.uni- lj.si/4494/1/Tja%C5%A1a_ Pikl_-_magistrska_naloga.pdf Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo (RSK GP). (22.3.2020). 8. dopisna seja: izvajanje ginekološke dejavnosti na primarnem nivoju v času širjenja okužbe s Covid-19 – 1.dopolnitev. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ Koronavirus/8.-2-dopisna- seja-Sklep-RSK-GP-o-delu-v-kriznih- -razmerah.pdf Sadler, M. in Gonzalo, L. (2020). Covid-19 as a risk factor for obstetric violence. Sexual and Reproductive Health Matters, 28(1), 46–48. Salehi, L., Rahimzadeh, M., Molaei, E., Zaheri, H. in Esmaelzadeh- -Saeieh, S. (2020). The relationship among fear and anxiety of COVID-19, pregnancy experience, and mental health disorder in pregnant women: A structural equation model. Brain and Behavior, 10(11), 18–35. SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 38 Smeenk, A. in Ten Have, H. (2003). Medicalization and obstetric care: an analysis of develpoments in dutch midwifery. Medicine, Health Care and Philosophy 6(2), 153–165. Smorti, M., Ponti, L., Ionio, C., Gallese, M., Andreol, A. in Bonassi, L. (2021). Becoming a mother during the COVID-19 national lockdown in Italy: issues linked to the wellbeing of pregnant women. International Journal of Psychology, 57(1), 146–152. Soet, J. E., Brack, G. A. in Dilorio, C. (2003). Prevalence and Predictors of Women’s Experience of Psychological Trauma during Child- birth. Birth, 30, 36–46. Statistični urad RS (SURS). (1.1.2015). Gospodinjstva in družine. https://www.stat.si/statweb/news/index/5465 Steblovnik, L. (2009). Psihosomatika v nosečnosti in med porodom. V U. Križaj Hacin (ur.), Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo (str. 49–56). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Steblovnik, L., Novak Antolič, Ž. in Blinc Pesek, M. (2009). Prepozna- vanje duševnih stisk in motenj v obporodnem obdobju, vodenje, ukrepanje, usmerjanje. V U. Križaj Hacin (ur.), Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo (str. 21–27). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti. Znanstveno in publicistično središče. Tedeschi, I. (2013). Gli effetti dello stress sulla gravidanza. http://www. ondaosservatorio.it/gli-effetti-dello-stress-sulla- gravidanza/ Tomšič, S., Drglin, Z., Mihevc Ponikvar, B. in Kotar, S. (2018). Sodobni znanstveni izsledki za prepoznavanje, podporo, pomoč in zdravljenje duševnih stisk v obporodnem obdobju. V P . Jelenko Roth (ur.), Duševno zdravje v obporodnem obdobju (str. 8–17). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vardi, N., Zalsman, G., Madjar, N., Weizman, A. in Shoval, G. (2021). COVID-19 pandemic: Impacts on mothers' and infants' mental health during pregnancy and shortly thereafter. Clinical Child Psychology and Psychiatry, 27(1), 82–88. Wagner, M. (2007). Evolucija k žensko osrediščeni obporodni skrbi. V Z. Drglin (ur.), Rojstna mašinerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem (str. 17–30). Annales. t. veC, M. aNdrINek: vPlIv SkUPINSke dINaMIke Na NaSIlje v razredU 39 Wagner, M., Falcone, V ., Neururer S.B., Leitner, H., Delamrko, I., Kiss, H., Berger, A. in Farr, A. (2021). Perinatal and postpartum care during the COVID-19 pandemic: A nationwide cohort study. Birth Issues in Perinatal Care, 49(2), 243–252. Wheeler, J. M. M., Misra, D. P . in Giurgescu, C. (2021). Stress and coping among pregnant black women during the COVID-19 pandemic. Public Health Nursing, 38(4), 596–602. Youngs, B. B. (2000). Šest temeljnih prvin samopodobe: Kako jih razvijamo pri otrocih in učencih. Educy. Zavrl, N. (1999). Očetovanje in otroštvo. Znanstveno in publicistično središče. Zhang, Y. in Feei Ma, Z. (2020). Psychological responses and lifestyle changes among pregnant women with respect to the early stages of COVID-19 pandemic. International Journal of Social Psychiatry, 67(4), 344–350. Zore, N. (2021). Doživljanje poroda v času pandemije covid-19 [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Repozitorij UL. https://repozitorij.uni- lj.si/Dokument.php?id=148468&lang=slv IzvIrnI znanstvenI članek, prejet junIja 2023 SoCIalNa PedagogIka, 2023 letNIk 27, števIlka 1–2 40