I.

„Vprašajte vender učene  gospode v
Frankfurtu, če najdejo na Nemškem jedno
štirijaško miljo, na kateri bi avstrijske
vojne ne prelivale svoje krvi za Nemčije
čast in rešitev!"

Feldmaršal grof Radecki.

Bi! ne 2. novembra 1766. leta zasvetila je nova
zvezda avstrijske slave, rodil se je v vasi Tfeb-
nici na Češkem junak junakov avstrijskih: grof
Ivan Josip Radecki. Oče mu je bil Peter Ev-
zebij Radecki, vlastelin v Trebnici, c. kr. ko¬
mornik in stotnik, mati pa Marija Veronika
Bechynč Lazanska. Že v zgodnji mladosti je
izgubil oba roditelja, šestletni dečko je prišel v
Prago k svojemu dedu in botru Vaclavu Ra-
deckemu. A tudi tega varuha mu je 1781. leta
vzela smrt, namestoval ga je njegov ujec, grof
Ignacij Radecki. Še istega leta ga je poslal v
brnsko akademijo. A že nastojmega leta so zje-
dinili to akademijo s terezijansko (sedaj Theresi-
anum) na Dunaju, kamor je torej moral tudi
mladi Radecki. Toda le dve leti je ostal v tem
zavodu, kajti 1784. leta so odpravili akademijo

l*

in Radecki je bil primoran, da se loti dela ter
se oprime kacega stanu. Doslej ga je zelo zani¬
mala zgodovina in najrajše je čital životopise
znamenitih vojvod in zmagovalcev. Ni čudo torej,
da se je osemnajstletni mladenič posvetil voja¬
škemu stanu.

Pa čujmo, kar o samem sebi piše Radecki.
„Dokončal sem ravno leto pravoznan-
skih naukov, kar odpravijo akade¬
mijo. Sirota sem bil brez domovine.
Odločil sem se za voj aški stan in nisem
se kesal nikoli. Bil mi je moja domo¬
vina, moje vse. Takrat namreč sem po¬
sebno ljubil ta stan. Vladal je cesar
Josip II. Stopil sem dne 8. avgusta
1784. leta kot kadet v drugi kirasirski
konjeniški polk grofa Karameli-ja in
prvič sem bil v posadki v Jasz-Berenj
na Ogerskem. 11

Že tu se odlikuje tako, da dne 3. febru-
varija 1786. leta postane poročnik, dne 11. no¬
vembra nastopnega leta (1787) pa nadporočnik.

Takrat se je vnela vojska s Turki, vdeležil
se je te vojne, katero je toli slavno končal ge¬
neral Lavdon, kot ordonančni častnik pod po¬
veljstvom maršala grofa Lacj-ja.

No ta vojna ni dosegla povoljnih uspehov.
Cesar Josip II. je sam bil prevzel višje povelj¬
stvo, a zbolel je toli nevarno, da se prihodnje
spomladi ni mogel vdeležiti vojne ter je zbok

tega vrhno poveljstvo oddal maršalu Lavdonu,
ki je z drugim kirasirskim polkom stal ob do-
lenji Donavi. Te težavne vojne se je Radecki
vdeležil z odliko. Za napada cesarske vojne na
Beligrad je stal polk, v katerem je služil Ra¬
decki, na levem bregu Donave, ravno tam, kjer
je nekoč princ Evgenij premostil reko. Ko po
štirinajstdnevnem obleganji dne 9. oktobra 1789.
leta pride trdnjava v avstrijsko oblast, podari
cesar Josip izbornemu svojemu maršalu Lavdonu
zvezdo Marije Terezijinega redu, junaškega Ra-
deckega pa odlikuje za njegovo hrabrost z zlato
svetinjo. Kmalu nato, dne 20. februvarija 1790. leta,
zaspi cesar Josip II. v Gospodu, vlado pa pre¬
vzame njegov brat Leopold. Ker je imel novi
cesar veliko opraviti z urejevanj etn notranjih
reči svoje države, sklenil je septembra meseca
1790. leta s Turki primirje, nastopnega leta pa
dne 4. avgusta mir v Sistovi.

Tukaj je bila prva šola za Radeckega; kako
se je navzel duha slavnega Lavdona in cesar se
je naučil tačas, o tem nam zadostno priča celo
njegovo junaško življenje.

II.

V tem se je vnela na Francoskem preku-
cija, katera se je razširila po vsej Evropi. Izgi¬
nilo je spoštovanje do svetili reči — in kmalu
so Francozi prisilili slabotnega kralja svojega
Ludovika XVI., da je dne 29. aprila 1792. leta
napovedal vojsko Avstriji, domovini soproge svoje
Marije Antonijete,* kakor tudi Sardincem. Daši
je tako ugodil ljudstvu, začelo je vender črniti
in sovražiti dvor, dogajale so se grozovitosti,
katere opisati se brani pero; prelivala se je kri
v potocih, razdražena druhal prime kraljevo rod¬
bino ter njega kakor tudi lahkoživo kraljico ob¬
sodi na smrt. Cela Evropa je bila razžaljena
vsled teh hudobij in skoraj vse velevlasti so se
A^zdignile zoper Francosko.

Tačas je Nizozemsko pripadalo Avstriji, in
ker meji s Francoskim, bila je le-ta dežela naj¬
bolj izpostavljena nevarnosti. Zato odpošlje te¬
danji cesar Leopold II. glavno vojno pod povelj¬
stvom princa Ivana Koburškega tj e.

* Marija Antonijeta je bila hči avstrijske cesarice
Marije Terezije.

7

Radecki je tedaj služil pri kirasirskem polku
Fran Josip d’Este, ki je bil prideljen glavni
vojni in zopet se mu je ponudila ugodna prilika,
daje  pokazal svojo hrabrost ter požrtovalno lju¬
bezen do svoje domovine. Feldmaršal poročnik
baron Beaulieu si ga izvoli za ordonančnega
častnika. Posebno se je odlikoval dne 16. in
17. aprila 1794. leta pri Arlovu na Luksem¬
burškem.

Ker pred tretjo bitko, s katero so namera¬
vali oteti trdnjavo Charlesoisko, v glavnem stanu
niso vedeli, stoje - li tam Avstrijci ali sovražniki,
preplava Radecki po noči 25. junija s tremi hu-
zarji in tremi kirasirji globoko in zelo široko
reko Sombro, ogleda si trdnjavo, vrne se istim
potem ter naznani vojskovodji, da so večer poprej
Francozi zasedli trdnjavo. Bilo je to silno drzno
in nevarno početje. Dne 26. junija 1794. leta je
dobil na glavi dve mali rani. Za njegov trud so
ga odlikovali s tem, da so ga povzdignili za
konjeniškega stotnika.

Tudi izredno so se 1795. leta odlikovali Av¬
strijci za francoske prekucije pod poveljstvom
(feldcajgmajstra) grofa Clerfaita z brezprimerno
hrabrostjo svojo pri naskokovanji Moguncije dne
26. oktobra. Tudi Radecki je bil v ognju in bil
na nogi ranjen.

Spomladi 1796. leta začno Francozi vojsko
tudi v Italiji. Tega leta nahajamo grofa Ra-
deckega kot pribočnika (adjutanta) 70-letnega

8

generala Beaulieu-a, kateri je dne 17. marcija
istega leta prevzel višjo poveljstvo avstrijske
vojne v Italiji. Beaulieu je bil sicer izvrsten
vojskovod, ali vender nikakor ni bil kos mla¬
demu in izvedenemu francoskem generalu Na¬
poleonu Bonaparte-ju. Kamor je Napoleon do¬
spel, zmagal je tudi. — No vender Avstrijci
premagajo (dne 10. aprila 1796) pri Voltri
nepremagljivega Francoza. Koliko je k tej zmagi
pripomogel ritmajster Radecki, razvidno je iz
vojnega poročila, katero je Beaulieu poslal na
Dunaj. To poročilo slove: „Nikakor ne morem
zadostno pohvaliti ritmajstra grofa Radeckega
od kirasirskega polka Fran d’Este, kateri je z
mano vred bil pri drugem oddelku; navduševal
je čete k napadu ter se je s polkovnikom Vuka-
sovicem po noči pomaknil do obzidja Voltri-ja
in so njegova povelja povsod spolnovali zelo
točno “.

Kmalu nato se je posrečilo Radeckemu, da
je sivega svojega poveljnika rešil ujetja. Beaulieu
je imel svoj glavni stan v Voleggio, kjer je ležal
bolan. Nepričakovano napade Voleggio francoski
oddelek in ker je ondaj bila le mala posadka,
bati se je bilo, da jo potolče sovražnik ter ujame
celo poveljnika. In ravno zdaj je pokazal Ra¬
decki junaško svojo zvestobo in izborno pre¬
vidnost. Samo z jedno huzarsko divizijo je za¬
skočil Francozom pot ter je zadržaval tako
dolgo, da so bolnega vojskovodjo spravili v

9

varnost. V tem pa so Francozi zasedli most
črez Mincio ter Radeckemu tako prestrigli pot.
Ali kaj stori Radecki? Ne pomišlja se dolgo,
pa se s konjem zakadi v reko, in srečno pri¬
plava na levi breg, dasi so ga sovražniki s svin¬
čenkami kar obsipavali.

In zopet je bil Radecki povišan. Se istega
leta dajo ga novo ustanovljenemu pijonirskemu
oddelku za majorja. Bilo mu je komaj 30 let
in že je dosegel tako visoko stopnjo in to zbok
marljivosti svoje.

V tem je odstopil bolehni Beaulieu in na
njegovo mesto je prišel maršal Wurmser. Bila
je pa tudi že skrajna sila, kajti Napoleon je že
skoro osvojil celo Lombardijo ter se bližal trd¬
njavi Mantovi. Obkolil jo je kmalu, a vender
je ni mogel vzeti, ker hrabro jo je branil stari
general Wurmser, katerega je Napoleon poprej
premagal v bitkah pri Sonadu in Oastiglioni.

V bitki pri Mantovi je Radecki s svojimi
pjjonirji zasedel predmestje Sv. Jurija ter se več
ur z neizrekljivo hrabrostjo branil napadajo¬
čemu sovražniku, naposled pa je vender moral
pomakniti se v trdnjavo nazaj. Celih pet me¬
secev je nato stal pri vratih Sv. Terezije ter
sam odbijal sovražnika s svojim pijonirskim
batalijonom.

Dne 4. februvarija 1797. leta padla je Man¬
tova Francozom v oblast in čudeč se toliki hra¬
brosti, dovolili so, da je smelo 500 Avstrijcev

10

z orožjem in vso prtljago odriniti iz trdnjave
kakor se spodobi vojakom. Med temi je bil tudi
Radecki s hrabrim svojim batalijonom, kateri se
mu je skrčil na 300 mož. Sel je na Dunaj k
friulskem oddelku.

Nadloge, katere so tu vojaki trpeli med
oblego, so res nepopisljive; od zunaj je pritiskal
sovražnik, od znotraj pa so lakota, soparica in
kuga morile reveže. Med temi nesrečneži je bil
tudi polk Slovencev iz Kranjskega, ki pa so do
malega vsi v oblegani trdnjavi pomrli.

Toda Avstrija navzlic tem porazom ni zgu¬
bila poguma. Poslala je junaškega nadvojvodo
Karola v Italijo, da bi zabranil drznemu in
srečnemu Napoleonu pot v Avstrijo. Ali kako
se je rodoljubom krčilo srce, ko so slišali in
videli, da se je avstrijska vojna morala pred
Francozi pomakniti v Gorico, v Beljak, od ondot
pa celo v Ljubno na Gorenjem Štajerskem. V
Ljubnem so dne 18. aprila 1797. leta sklenili
premirje, in kmalu potem sta cesar (Franc I.)
in Napoleon storila mir v Campoformiji (dne
17. oktobra 1797. leta) proti temu, da Avstrija
Francozom prepusti Milansko, v odškodovanje
pa dobi Benetke.

Kmalu po sklenenem miru se je grof Ra¬
decki dne 22. aprila 1798. leta v Gorici oženil
z grofico Franjo pl. Strasoldo -Grafenbergovo, s
katero je imel pet sinov in tri hčere. (Umrla mu
je tovarišica življenja 1854. leta.)

11

V onem času so poslali Radeckega v Gra¬
diško, da bi s svojimi pijonirji napravil utrdbe
ob Soči ter popravil zanemarjene ceste v kuga-
nejskem gorovji, ker je bila zveza iz Padove
črez Monfelice, Montagnane do Legnage, Este
in Villannove zelo potrebna. Radecki je dano
mu nalogo izvršil jako spretno. Tako vidimo
velikega Radeckega, kako je že v mladosti na¬
stopil pot kreposti in slave, in da je dosegel
svoj namen, do tega mu je pripomogla največ
njegova previdnost, izvrstna vporaba in nevstra-
šenost v vseh najnevarniših položajih, kakor tudi
neumorna njegova marljivost ter ukaželjnost.

III.

Francozi so postajali vedno bolj oholi in ni
je bilo več v Evropi države, katere bi ne na¬
padli napihnem hlačoni in nobene vlade, katere
bi ne bili razžalili. Stirali so iz Rima sv. Očeta
papeža Pija VI., odvedli ga na Francosko,
kjer so ga imeli skozi 13 mesecev v Valenci
zaprtega; tam ga je (dne 29. avgusta 1799. leta)
vseh nadlog rešila bela smrt. Nato so strmo¬
glavili vlado v Švici ter si prisvojili med tem,
ko so se v Rastatu vršila mirovna pogajanja,
Genf in Pijemont. Čudo torej ni, če so se evropske
vlasti iz nova zavezale proti tako besedo-lomni
državi. Prvi so bili Napolitanci, ki so 1799. leta
zgrabili Francoze. No, Francozi jih potisnejo
naglo nazaj; šele, ko primarširajo hrabre av¬
strijske čete, obrnila se je stvar na bolje. Kmalu
je napočila vesela vest, da je zmagonosni nad¬
vojvoda Karol dne 21. marcija dobro naklestil
Francoze pri Ostraehu, jih precej nastopnega
dne 25. marcija slavno premagal pri Stockachu
ter jih zapodil črez Reno nazaj.

A še sijajnejše vspehe so dosegli cesarski
v Italiji, kjer se je takrat tudi boril major Ra-
decki. Dogovorili so se Avstrijci z Rusi, da
skupno napadejo sovražnika. Ker še vrlini po¬
veljnik baron Melas ni dospel, vodil je med tem
konjiški general baron Kray vojno, napadel Fran¬
coze pod Moreau-em pri Magnanu,  popolnoma
razbil njih desno krilo ter jih zapodil v brez-
redni beg. Ta nepričakovana, sijajna zmaga
navdala je z najlepšimi nadejami vse pod fran¬
coskim jarmom zdihujoče vladarje in njih ljud¬
stva. Radecki je sicer nasvetoval, naj bi naglo
zasledovali sovražnika, no protivil se je temu
Krav, češ, da mora počakati višjega poveljnika
Melasa in pa Ruse pod poveljstvom Suvarova.

Ta ruski junak odlikoval se je že v turških
bojih ter je zdaj s hrabrimi svojimi severnimi
sinovi dospel v krasno Italijo. Brž je izdal vojno
povelje: „Sovražnik se ima takoj prijeti!
Cista puška, bodalce in sablja! Ni tre¬
nutek se ne sme izgubiti, vse se mora
djati  ob  tla, vjeti, zasledovati ter vgo-
nobiti do zadnjega moža!

Toda Melas je predobro poznal Francoze,
vedel je, da jih je premagati samo s premiš¬
ljenim vojnim načrtom. Pri izdelovanji istega
mu je posebno pomagal major Radecki, zbok
tega je zaprosil pri vojnem svetu na Dunaji, da
mu pridele Radeckega kot generalnega adju¬
tanta in polkovnika.

14

Dne 26. aprila 1799. leta pisal je tačasneinu
predsedniku vojnega sveta grofu Tige-ju tako-le:
„Da mi bo v prihodnje možno natanjko
izpolnjevati povelja Nj. Veličanstva
in predpise preslavnega vojnega zbora,
primoran sem prositi Vašo  ekscelenco,
naj premore Njega Veličanstvo, da se
mi gospod major in poveljnik pijo-
nirjev, grof Ra dečki, prida kot pol¬
kovnik in generalni  adjutant, ker
poznam ga zadostno glede  značaja nje¬
govega, kakor tudi zbok njegovih vo¬
jaških vednosti. 11

Zdaj se na podlagi izdelanega načrta začne
boj. Cesarski napadejo in vzamejo Breseijo ter
v dveh oddelkih z Rusi vro proti Bergamu,
vedno Francoze pred sabo pode, dokler zmaguje
dne 29. aprila 1799. leta dospejo v Milan.

Ljudstvo jih vsprejme z izvenrednim vese¬
ljem. Toliko prijaznosti se dozdaj še ni skazalo
nobeni vojni, toliko denarja in vina se dozdaj
ni razdelilo nobeni četi. Vsi so hvalili rešitelje
svoje izpod francoskega jarma, njih okrutnosti
in samovolje.

Tudi Suvarov je prišel v Milan. Jezdil je v
svojem navadnem, lanenem oblačilu, s kapo iz
usnja na glavi, svojega kozaškega konja in sicer
naravnost pred milansko glavno cerkev; tam
je skočil raz konja, podal se v cerkev, vrgel se
pred velikim oltarjem na obraz ter molil z raz-

15

prostrtimi rokami. Skočil je nato po konci, bla¬
goslovil prisotne ter se vrnil v svoj stan.

Tako je torej Lombardija popolnoma prešla
v cesarsko oblast in delali so že priprave, da
tudi Pijemont iztrgajo Francozom.

Ravno v'teh burnih časih seje  Radeckemu
izpolnila srčna njegova želja; kajti že dne 1. maja
1799. leta je bil imenovan za polkovnika in
generalnega adjutanta generala Melasa.

V tem cesarski zasedejo Turin ter v grozni
bitki na Trebiji (dne 17., 18. in 19. junija 1799.
leta) popolnoma premagajo Francoze. Kako se
je tukaj izkazal novi polkovnik, grof Radecki,
o tem pač najbolj svedoči Melasov dopis voj¬
nemu svetu: „Pri tej vojni uslužbeni ge¬
neralni adjutant grof Radecki, pol¬
kovnik pijonirskega kora (oddelka),
je posebno v tej vojski pokazal vo¬
jaško nadarjenost svojo in hrabrost,
vsled česar je bil večkrat na višjih
mestih imenovan ter zbok večkratnih
svojih zaslug posebno bil priporočen
milosti Njega Veličanstva.

Boj dne 17. do 18. in posebno 19. t. m.
pri Trebiji dal mu je največ prilož¬
nosti, da seje  posebne milosti Nj. V e-
ličanstva, kakor tudi vseobčega spo¬
štovanja cele vojne popolnoma vred¬
nega skazal. Priznati moram, da mi je
v naredbah na borišči, v katerih i ne-

16

pristransk mož mora pokazati popolno
prisotnost duha, stregel izvrstno ter
je s svojo izurjeno in jaderno previd¬
nostjo mojo pazljivost obrnil na več
reči, kjer je bilo samo mogoče z naglo
pomočjo odstraniti nevarnost, katera
je že nastopila, ali pa s porabo novih
moči doseči očividen dobiček. Ne morem
zadosti pohvaliti njegove gorečnosti,
s katero je zmiraj na čelu vodil čete
na najnevarniše kraje in pri kateri
priložnosti mu je topova kroglja ubila
konja pod njim; dati mu moram pra¬
vično spričevalo, daje s svojo znano,
njemu lastno delavnostjo posebno po-
mogel do priborjene zmage. 11

Tako torej je pisal o Radeckem njegov
predstojnik, ko je komaj imel 33 let. Postavil
gaje celi vojni za vzgled; prosil je končno, naj
bi toli zaslužnega moža odlikovali z Marije Te¬
rezije križcem.

Četudi se ta predlog takrat ni vresničil,
priča nam vender zadostno, kako so Radeckega
čislali in častili pri vojni.

Tudi v morilni bitki pri Novi, dne 15. av¬
gusta 1799. leta pripomogel je Radecki veliko
do zmage, tako, da ga je general Melas zopet
pohvalil „zbok njegove posebne hrabrosti, odloč¬
nosti in neumorne delavnosti. 11  In po bitki pri
Genoli (dne 4. in 5. novembra 1799. leta) je

17

Radecki imenovan za pijonirskega polkovnika,
dasi je bil naj mlajši, a vender najboljši častnik.

Tako so koncem 1799. leta Avstrijci iz-
vzemši Genovo, zopet osvojili vso gorenjo Ita¬
lijo ter pregnali Francoze, kateri so toli hudo
stiskali lepo deželo ter jim iztrgali 22 trdnjav.

Takisto so Avstrijci pod nadvojvodo Karolom
i pri Zurichu v Švici zmagali Francoze, dasi so
bili Francozi v bregeh bolje zavarovani ter so
cesarski le počasi mogli napredovati.

Kakor smo videli do zdaj, dospel je vrli
Radecki že zgodaj v 33. letu dobe svoje do pol¬
kovnika in je bil po prepričanji svojih, pred¬
stojnikov vreden še večjih časti in odlikovanj,
katere je dosegel tudi v kratkem času.

2

IV.

In zopet se je srečno začela vojska 1800. 1.
za Avstrijce, kajti Melas je pri Monte Croce
do dobra premagal francoskega generala Masena.
Francozi so ondu zasedli breg ter z morilnim
streljanjem odganjali Avstrijce, kateri so jih na¬
padali od zdolaj. In zopet se je Radecki s svo¬
jimi zagnal nad Francoze ter jih po vroči borbi
prepodil z- višave. I Nizo si šiloma prisvoje Av¬
strijci in že so naše čete vse vesele nameravale
prekoračiti francosko mejo.

Toda zdajci jim dospe grozna vest; kar
natihoma je prišel Napoleon z veliko vojno črez
goro Sv. Bernharda na Italijansko. Vodil je svojo
vojno po tako težavnih potih, po katerih je bilo
možno hoditi samo ljudem in posamezni tovorni
živali; z največjo nevarnostjo so prenašali ter
vlačili topove črez goro, ali vender je Napoleon
kar nepričakovano stal na italijanskih ravninah,
potolkel nekoliko oddelkov avstrijske vojne ter
že 2. junija slovesno korakal v Milan. Melas se
je moral obrniti ter iti Napoleonu naproti. Zgra-

19

bila sta se pri Marengi. — Kakor vselej, bili so
se Avstrijci tudi tukaj s posebno hrabrostjo.
Zagnali so se tako silno na Francoze, da se je
sam Napoleon moral umakniti in je velik del
njegove vojne pobegnil. Odlikoval se je tudi
tukaj previdni Radeeki.

Zapazil je namreč močvirni prekop, črez
kateri bi se dala obkoliti vas Marengo in brž je
velel, da skoči 17 vrlih njegovih pijonirjev v
rov; postavijo se drug za drugim, vsak položi
roke na rame svojega prednika ter povesi glavo.
Ta živi most so prekoračili vitki cesarski lovci
ter zadržavali sovražnika tako dolgo, da so piio-
nirji napravili mostove. Radeckemu je bil zopet
ustreljen konj pod njim in njegovo suknjo je
predrlo pet krogelj. Cesarski so se veselili že
dobljene zmage, kar privede francoski general
Defaix nove čete na borišče. Ko pade general
prestreljen, postavi se Napoleon na čelo boja-
željnih trum ter tako iztrga že utrujenim Av¬
strijcem zmago.

In tako so se morali cesarski po IB ur tra¬
jajoči, vroči bitki umakniti premoči v Mantovo
ter nasprotniku prepustiti Pijemont in Lombar¬
dijo. Nato je general Melas imenovan za povelj¬
nika na Češkem, njegovo dosedanje mesto pa
dobi general konjištva, grof Bellegarde.

Dne 5. septembra 1800. leta imenuje cesar
grofa Radeckega za poveljnika 3. kirasirskemu
polku ter ga ob jednem prestavi k vojni na

2 *

20

Nemško in sicer h konjiški diviziji kneza Lichten-
steina. Koncem meseca novembra je z nadvoj¬
vodo Ivanom prekoračil reko In na Bavarskem,
kajti Napoleon je zdaj zgrabil Avstrijo na dveh
plateh in sicer na Nemškem in v Italiji. No,
na Nemškem je bila nevarnost večja. Tu je fran¬
coski general Moreau pritiskal na Avstrijce.

Dne 3. decembra zadeneta nasprotnika pri
Hohenlinden-u drug ob druzega. Daši je snežilo
hudo, zgrabi knez Lichtenstein sovražnika ter
ga vrže nazaj. Naši topovi so sipali 12 funtne
kroglje nanj, in tako se posreči našim, da ga
potisnejo celo iz Hohenlindena. Dozdaj je bila
za naše še ugodna, čeravno so se borili z dosti
močnejšim nasprotnikom; ali proti 3. uri po¬
poldan dospe Francozom nova pomoč in z groznim
streljanjem iz topov in pušek se zaženejo na av¬
strijsko vojno. Toda knez Lichtenstein jim je
pokazal, kaj premore avstrijski vojak ter jih je
vrgel še nekolikokrat nazaj. Naposled pa se
vender ni mogel vzdržati več; kajti 9 ur biti v
ognju, v hudi zimi, na mrzlih ledenih tleh, to je
pač več, kakor se more od vojaka zahtevati.

Tako je bila ta bitka za nas zgubljena. Kdo
pa prešteje imena junakov, kateri so se ta dan
borili in žrtvovali za domovino ? Izmed onih pa,
katere je knez Lichtenstein posebno moral ime¬
novati, bil je zopet polkovnik Radecki.

S štirimi škadroni svojega polka se je boril
od 9. ure zjutraj pa do 3. ure popoldan ter

21

večkrat sijajno odbil sovražnika. Bil je ranjen
na levi nogi in znova so vstrelili konja pod
njim. Konj se je zvalil nanj tako, da mu je
pohajala sapa in že je francoski vojak vihtil
nad njegovo glavo sabljo, kar priskoči avstrijski
častnik in prijatelj Radeckega ter poči sovraž¬
nika, da se zvrne.

Knez Lichtenstein je o njem poročal zelo
pohvalno ter ga priporočil, naj bi ga odlikovali
z Marije Terezije križcem.

Ko se tedaj po miru v Luneville (dne 9.
februvarija 1801. leta) snide zbor tega naj višjega
vojaškega reda, prisodijo ga vsi jednoglasno
Radeckemu. Izročen mu je bil toli zasluženi red
zelo slovesno meseca aprila. V obmestji na pa¬
radnem prostoru, kjer je bil postavljen šotor za
cesarja in cesarico ter njijino spremstvo, stalo je
pod poveljstvom zapovedujočega generala, princa
Virtemberškega, šest batalijonov pešcev, batalijon
grenadirjev, dve diviziji kirasirjev, sedem kom-
panij topničarjev in vsi gojenci kadetskih šol.
Semkaj je dospel sam presvetli cesar z nadvojvodi
in vsemi generali ter stopil v šotor, kjer je bila že
cesarica s spremstvom. Nadvojvoda Karol je nago¬
voril zbrane čete, vladar pa po končanem nago¬
voru sam slavljencu izročil častno znamenje.
Potem so vsi polki med vojaško godbo defilovali
in cesar je s spremstvom odšel v dvor nazaj.

Tako proslavljen nastopil je Radecki svoje
nadaljno službovanje v Šopronju, kamor je bil

22

prestavljen njegov kirasirski polk. Preživel je
ondu štiri srečna leta v obiteljskem krogu in
kakor je po očetovsko skrbel za svojo obitelj,
ravno tako je ljubil tudi svoje vojake, kateri so
mu bili posebno udani. Vojaštvo svoje si je
vedel urediti tako, da je bil njegov polk
kmalu kot uzor vseh cesarskih čet na
glasu.  Se dandanes živi v tem polku dosti do-
godbic, kako priljubljen je bil Radecki. Nekoč
je javno pohvalil svojega vojaka, ki je z veliko j
srčnostjo ujel nevarnega ogerskega razbojnika,
ter je baje rekel: „Ko bi Njega Veličan¬
stvo, naš cesar, imel dosti takih vo- j
jakov, kakor si ti, nikoli bi mi več ne
zgubili nobene bitke.“  A ogovorjenec se je
odrezal tako: „Takih vojakov pač ne do-
s ta j e presvetlemu vladarju, pač pa
takih častnikov, kakor šen ste vi, go¬
spod polkovniki 11

v.

Potem ko je Napoleon ali s silo, ali pa z
zvijačo svoje nasprotnike spravil s poti, oklical
se je dne 2. decembra 1804. leta za dednega
cesarja francoskega. — Ker je cesar Franc videl
preteci propad nemškega cesarstva, ni odlašal
v bodoče ohraniti cesarsko dostojanstvo svoji
rodovini; tedaj je dne 11. avgusta 1804. leta
vstanovil cesarsko dostojanstvo avstrijsko ter se
postavil za dednega cesarja avstrijske monarhije
z imenom Franc I.

Kakor se je povsod videlo iz velikanskih
priprav, bližala se je zopet vojska. Napoleon
namreč je bil nenasitljiv, ošaben človek. One
dežele, katerim je bil poprej vsilil republikansko
ustavo, spremenil je zdaj v kronovine svoje
države. Tako je prestvaril poprej vstanovljene
laške republike v zjedinjeno kraljestvo laško,
ter se dal v Milanu z železno lombardsko krono
kronati. Pa tudi druge države je skušal na
razni način podvreči svoji oblasti. Da bi se to

24

odvrnilo, sklenile so Anglija, Rusija in Avstrija
odbojno in udarno zavezo zoper Napoleona. —
Vsled tega je nastala nova, še bolj pogubljiva
vojska s Francozi.

Se pred vojsko je Radecki imenovan za
generalmajorja ter je bil kot brigadir na čelu
5000 mož, 1 lahke brigade štirih batalijonov,
8 škadronov husarjev in 1 topničarske baterije
prestavljen v Italijo, kjer mu je bil prostor od-
kazan v levem krilu prednje vojske pod feld-
maršallajtenantom Davidovičem.

Bilo je dne 18. oktobra 1805. Radeckega
brigada je imela svoje predstraže med Becca
Civetta pa do Masi, možtvo je jako razburjeno
sedelo okolu stražnih ognjev, noč je bila precej
hladna, zvezde so vgaševale vse bolj in bolj
in že se je naznanjala jutranja zarja, kar zapa¬
zijo straže, da se je onkraj Adiže v sovražnem
taboru začelo živahno gibanje. Že so Francozi
pri Becca Civetti premostili reko in mnogo jih
je prišlo že na to stran. Še ni izišlo solnce, a
že je grom iz topov hlaznanjal dan. In s tem se
je začela praska. Kaj radi bi bili Francozi do¬
bili Veronetto, „to verujem zelo rad“, reče Ra¬
decki, „a mi jim je na noben način ne bomo
dali!“ Navduševaje svoje čete vdari tako silno
na sovražnike, da kmalu uvidijo brezvspešen
svoj napor ter se kar najhitreje umaknejo. Še
streljati niso upali več, dokler ni prišlo do vroče
bitke pri Caldieru, dne 29. oktobra. Hu, to je

25

bilo mesarsko klanje! Tri dni je trajala bitka,
pa zastonj se je trudil francoski general Mas-
sena, da bi ukrotil cesarske; s krvavimi gla-
gami bili so odbiti Francozi ter so jih naši dne
31. oktobra popolnoma užugali.

Pri tej priliki seje  zopet odlikoval Radecki.
Preplaval je z malo trumo huzarjev Adižo, na¬
padel sovražno predstražo ter vjel 50 mož.

Pa česar ni dosegel Massena, to je potem
provzročila vest, da je bila vojska na Nemškem
zgubljena, da so Francozi že prestopili gorenje-
avstrijsko mejo in da nevarnost preti Dunaju in
Štajerski.

Zbok tega je moral nadvojvoda Karol osta-
viti Italijo ter se je pomaknil na Kranjsko. Nato
precej odpošlje nadvojvoda brigado Radeckega
črez Gorico in Ljubljano v Celje, da bi zadrža-
vala sovražnika.

Radecki se takoj s svojim konjištvom od¬
pravi na pot, in- v petih dnevih prejezdi 36 nem¬
ških milj in sicer po gorovji, kar je vzbujalo
veliko čudenje povsod. V Arvežu je zadel na
oddelek francoske konjiče ter jo zapodil v beg.

Toda sezimo nekoliko nazaj, da vidimo,
kako je bilo z našo vojno na Nemškem. Napo¬
leon namreč sam pridere z veliko vojno na
Nemško ter primora Badensko, Bavarsko, Vir-
temberško, da -pristopijo k njemu. Potem zajame
cesarsko vojno pod vojskovodjo Maek-om v Ulmu
in jo prisili, da položi orožje. Bilo je vjetih

26

25.000 mož, med temi tudi nadvojvoda Ferdi¬
nand in knez Sehwarzenberg. Nato kiti Napo¬
leon proti Linču in Dunaju, vzame Line in na
Sv. Martina dan 1805. leta Dunaj, potem pa drvi
na Moravsko, ruski vojni naproti, ki je pod
samim cesarjem Aleksandrom prihajala na pomoč.

Med tem je nadvojvoda Karol, kakor že
povedano, potolkel francosko vojno pod Mas-
senom pri Caldieru na Laškem in ko je zvedel
o zmagovalnem napredovanji Francozov na Nem¬
škem, hitel Avstriji na pomoč. Pa bilo je že
prepozno; kajti zjedinjeno rusko in avstrijsko
vojno je Napoleon pri Slavkovem (Austerlitz)
blizu Brna dne 2. decembra 1805 potolkel tako,
da se je cesar Franc začel ž njim pogajati.

Kmalu nato se je sklenil za našo očetnjavo
toli nesrečni mir Požunski dne 26. decembra
1805. leta. Cesar Franc mora kraljestvu laškemu
odstopiti Beneško in Dalmacijo, Tirolsko s Pre-
darelskim Bavariji, vse prednje avstrijske dežele
pa nekaj Badenski, nekaj Virtemberški in Ba¬
varski. In za vse je Avstrija dobila samo voj¬
vodstvo Solnograško!

Kar se dostaje Radeckega, ni se vdeležil
nesrečne bitke pri Slavkovem, kajti dne 2. de¬
cembra 1805. leta bil je v Feldbachu na Šta¬
jerskem; odtod je 4. odrinil ter črez Fohring
marširal v Fiirstenfeld. Močno je bil užaljen
zaradi nesrečnega izida te bitke, posebno pa,
ker se ni mogel boriti za milo očetnjavo. Ko

27

se je dne 2. januvarija 1806. leta uradno obve¬
stilo generalstvo o požunskem miru ter je pre¬
jelo povelje, da naj razpusti vojno, vskliknil je
Radecki razjarjen: „Dan plačila ni več
daleč!“

Meseca februvarija istega leta je prišel Ra¬
decki kot brigadir na Dunaj, kjer je v miru
živel do 1809. leta, dokler ni napočila nova
vojska. — Tu je ustanovil vojaško vozarstvo,
učilnico za živinozdravnike, v Dunajskem Novem
mestu pa ekvitacijski zavod (jezdarnico).

Prvi nasledek požunskega miru je bil torej
popolen razpad nemške države. Saj pa je Na¬
poleon tudi knezom bavarskemu, virtemberškemu
in saksonskemu podelil kraljevsko dostojanstvo
ter s šestnajstimi knezi južne in zapadne Nem¬
čije sklenil takozvano rensko  zavezo dne 12. ju¬
lija 1806. leta. Tako je raztrgal poslednje vezi,
katere so do zdaj še skupaj držale posamezne
dele propadajoče nemške države.

Za to se je cesar Franc dne 6. avgusta
1806. leta odpovedal prazni časti naslova cesarja
nemškega.

S tem je tedaj nehalo nemško cesarstvo,
katero je leta 800 po Kr. ustanovil ;Karol Ve¬
liki, potem ko je bilo slavno trajalo skozi celih
1006 let.

Zdaj je cesar Napoleon imel le še dva so¬
vražnika, ki sta še bila neužugana: na suhem
Ruse, na morji pa Angleže. Ker pa je bilo ne-

28

varno, da bi oba prijel ob jednem, sklenil je
tako dolgo biti z jednim prijatelj, dokler bi ne
bil premagan drugi. Spoprijaznil se je naj prvič
z Rusi ter je pregovoril ruskega carja, da se je
odpovedal vsi kupčiji in zvezi z Angleži; kajti
ravno s tem je mislil najbolj živo škodovati temu
ljudstvu, katero večidel živi le ob trgovini in
sicer to zbok tega, ker ni imel mornarice do¬
volj, da bi te sovražnike spokoril na morji.

Vsled njegovega pritiska se je moral tudi
cesar Franc odpovedati vsakeršni trgovinski
zvezi s sosednimi velevlastimi in posebno naše
primorske dežele in mesta so začele hirati in
božati. Da se odstrani ta hiba ter državi povrne
prejšnje blagostanje, začel se je cesar Franc
resno pripravljati na vojsko zoper francoskega
nasilnika.

'ŠJtJ -»JiJ -jjv ->J

%

VI.

Cesar Franc je bil prepričan, da mora v
malo letih Avstrija priti v tujo oblast, ako se
o pravem času ne postavi v bran. Sklenil je
torej pomnožiti svojo vojsko. Dne 12. maja in
9. junija 1808. leta razglasi patente, s katerimi
je osnoval narodno brambo in namestivno vojsko.
Ako bi bili ti patenti spolnjeni, štela bi njegova
vojska črez 800.000 mož. Po pravici se je tedaj
Napoleon zbal tega ukrepa ter je precej cesarju
prepovedal nabiranje vojakov in drugih vojnih
naprav, ker sicer ima pričakovati nove vojske.
Cesar Franc se ni več hotel uklanjati napih-
nenim Francozom, napovedal jim je torej dne
12. aprila 1809. leta vojsko.

Avstrija je bila torej prva država, katera
je že četrtič in sicer sama proti Napoleonu zgra¬
bila za orožje, da bi otela podjarmljeno Evropo.

„B o r i m o se za vso, kar nam je
drago  “, rekel je nadvojvoda Karol v zname¬
nitem svojem prvem generalnem povelji, „za

30

vero, lastništvo, politiško in pravo
prostost, red in postave proti napa¬
dom ljudstva, katero z nogami tepta
vse vezi človeške družbe, ruši vse
pravice ter brez zvestobe, vere, po¬
klica in vesti lioče celo človeštvo po¬
tegniti v pogubo. Prostost Evrope se
je zatekla pod naše zastave. Naj nikoli
ne vihrajo kot sredstvo zatiranja v
brezkrajnih bojih p o d ir a j o č e č a s t i-
lakomnostiP

Vojni na čelo je bil postavljen nadvojvoda
Karol, mož, katerega ime je navdušilo vsa¬
kega pravega domoljuba; kajti nadvojvoda Karol
je bil res previden, izveden, ob jednem pa
odločen vojskovodja, izboren junak, kateri je v
resnici bil najvstrajnejši borilec za blagostanje
in čast Avstrije.

In dve vojni, katerih jedno je vodil naj-
višji vojskovodja sam, nadvojvoda Karol na Ba¬
varsko, drugo pa nadvojvoda Ivan v Italijo,
imeli sta začeti vojsko z Napoleonom. Radecki
je sicer menil, da zdaj še ni pravi čas za to,
pa razveselil se je vender, ko mu je prišla vest,
da je prideljen V. vojnemu oddelku, kateri se
je pod poveljstvom nadvojvode Ludovika zbiral
pri Budejevicah na češkem in stal je že dne
15. aprila pred Landshutom, kjer je tudi so¬
vražnik v bližini zasedel višine Altdorfske ter
že do polovice podrl most erez reko Izar. Ra-

31

dečki ni pomišljal dolgo. Dal je precej postaviti
topove ter streljati na sovražnika. V tem, ko so
naši topovi peli smrtno pesem, popravili so
hrabri pijonirji most; opoldan je bil Radecki že
na nasprotnem bregu, in ko je videl, da so Ba¬
varci brez izjeme pokazali pete, rekel je svojim:
,,Naprej, otroci, da do večerje dospemo
v Seligenthal!“ „Hura!“  zavpili so vojaki
ter navdušeno zapodili sovražnika daleč za Alten-
dorf nazaj.

Kjer je stal Radecki, smelo se je zmiraj z
gotovostjo trditi, da bodo Avstrijci zmagali; toda
žal! to pri drugih generalih ni bilo v navadi,
ki so bili toli izurjeni in so vrhu tega zdaj imeli
opraviti z mnogoštevilnišim sovražnikom. Zato
pa se je tudi Radecki zdaj moral umakniti.
Večkrat je trčil ob sovražnika, no odpodil ga je
hitreje, nego je bil prišel. A Napoleon je kmalu
zbral raztresene svoje moči, takrat so mu ravno
Spanci prizadeli veliko preglavico, ter s svojimi
zavezniki — med njimi ruski car Aleksander
— napadel Avstrijce. — To pot se vzdignejo
Tirolci nezadovoljni z bavarsko vlado ter pod
hrabrim Andrejem Hoferjem trikrat preženejo
bavarske in francoske vojne iz dežele. Tudi v
Italiji in v Galiciji, kjer je cesarjev bratranec
Ferdinand bil za poveljnika nasproti Rusom,
bili so cesarjevi srečni; na Nemškem pa, kjer
je veleval Napoleon sam, bili so Avstrijci pri
Abensbergu, Landshutu in Eckmiihlu premagani

32

ter njih glavna meč črez Donavo potisnena in
na Češko nazaj. Zaradi tega se je tudi Radecki
moral umikati ter je tako prišel do Weisa. Tukaj
ga zgrabi sovražnik ter ga pritiska proti mestu,
toda Radecki ga vrže trikrat nazaj in mu vzame
70 mož. Šele noč konča dvomljiv boj, kateri bi
vsekako dobil Radecki. Nastopnega dne pa je
marširal v Kleinmunchen, da bi ondu branil
prehod avstrijske vojne črez Trauno. Pri tej
priložnosti je posebno pokazal svojo hrabrost s
tem, da je celo divizijo rešil velike nevarnosti.
Divizija Schusteck se je namreč prenaglo spu¬
stila na sovražnika, kateri bi jo gotovo vgonobil,
ko bi se Radecki na lastno odgovornost ne bil
vrgel nanj ter ga navzlic trojni premoči zadr-
žaval tako dolgo, dokler se divizija Schusteck
ni rešila črez Travno. Nato se je vzorno
umikal na Welsko polje nazaj, ondu pri Mau-
ternu branil most črez Donavo ter se naposled
vtaboril pri Stockeravi.

Kmalu za tem in sicer dne 27. maja je bil
Radecki imenovan za f e 1 d m a r š a 11 a j t e-
nanta  in divizijonarja pri IV. vojnem oddelku.
Njegova divizija je štela 12 batalijonov, 9 ška-
dronov in 2 bateriji. Štirim njegovih batalijonov
je bilo oskrbovati zvezo med Moravo in Šo-
pronjem.

Dne 5. julija so zadeli ti štirje batalijoni ob
Napoleona; nastal je vroč boj, v katerem so
trpeli mnogo škode. Nadvojvoda Ludovik je Ra-

33

deckega zbok zaslug pri Welsu posebno pripo¬
ročil cesarju, naj bi se odlikoval s komander-
skim križem Marije Terezije.

Med tem je Napoleon dne 10. maja z na¬
skokom vzel Dunaj, potem pa je svojo vojno
prepeljal na levi breg Donave.

Nadvojvoda Karol pomakne tedaj dne 20.
maja svojo vojno z Moravskega polja, postavi
se v vrsto Strebersdorf, Stammersdorf in Gers-
dorfter razglasi v povelju: „Jutri bode boj;
določila se bode osoda celega cesar¬
stva in vsakega posameznika. Izbi¬
rati nam je med večno sramoto in
neumrjočo slavo. Zanašam se na hra¬
brost svoje vojne, na vzgled in odloč¬
nost njenih vodnikov 11 .

Ob štirih popoldne trčita vojni pri Aspernu
druga ob drugo, vname se hud boj in nadvoj¬
voda Karol vrže na vseh straneh sovražnika
nazaj. Komaj se začne daniti dne 22. maja, že
se začne boj na novo. Napoleon je zapovedal,
da se mora ta dan odločiti boj na sredini. Deset
polkov pešcev in 400 topov pošlje na ta kraj.
Začelo se je streljanje, kakor bi bil sodni dan.
Ko je bila stvar najhujša, zgrabi sam nadvoj¬
voda Karol zastavo polka Zach ter se vrže na
Francoze.

Kakor ljuta vihra se zakade naši na so¬
vražnika in ga popolnoma vržejo nazaj. Proti

3

34

večera utihne bojni hrup. Jeze bled moral se
je umakniti Napoleon.

Na bojišči je bilo strašno.

Vasi so bile požgane, travniki in polje po¬
teptano, po razgonih je tekla kri. Ležalo je
polno mrličev, ubitih konj, pušek, čevljev in
topov. Samo mrtvih Francozov so pokopali na
bojišči 7000, 5000 ranjencev je ležalo po obve-
zališčih, 29.773 ranjencev so pripeljali na Dunaj,
2300 so jih pa ujeli naši.

Ali tudi Avstrijcev je padlo veliko; 87 čast¬
nikov in 4286 vojakov je bilo mrtvih, ranjenih
pa kakih 19.000.

Po pravici je pohvalil nadvojvoda svoje vo¬
jake, da so na bojišči prvi izmed vseh
vojakov na svetu.  Sam Napoleon je priznal
to. Ko ga je pozneje vprašal Neapoljski kralj,
zakaj ni v letih 1805 in 1809 razkosal Avstrije,
odgovoril mu je; „Molčite, sodite ravno
tako, kakor slepec  o barvah. Avstrijcev
pri Aspernu niste videli, torej niste
videli ničesar. 11

Radecki se te bitve ni vdeležil; branil je
vas Markgraf-Neusiedel in hrabro odbil sovraž¬
nika, potem pa stražil klance pri Gross-Schwein-
barthu. Tu je zasedel hribovje in le njega je
bilo zahvaliti, da ni reservno topništvo in vojno
vozovje prišlo sovražniku v roke.

V bitki pri Ogrunu (Wagram) dne 5. in 6. ju¬
lija 1809.1. boril se je Radeeki na levem vojnem

krilu; tukaj je bil pod njim vstreljen konj. V
uradnem poročilu o tej bitki je brati, „da je
izborno dokazal svojo marljivost in
vojaško sposobnosti  Se na bojišči ga je
nadvojvoda Karol imenoval za drugega  last¬
nika 4. kirasirskega polka  in precej nato
cesar Franc za prvega lastnika  5. huzar¬
skega polka,  sedaj imenovanega „Radee-
kega huzarji“,  katero ime mu vsled odločbe
cesarja Fran Josipa ostane na vse čase.

Koncem meseca julija je nadvojvoda Karol
odložil nadpoveljstvo, prevzel ga je knez Ivan
Lichtenstein, kateri Radeckega izvoli za načel¬
nika generalnega kvartirnega štaba.

Dne 14. oktobra 1809. leta sklene cesar
Franc I. z Napoleonom v Schonbrunnu pri Du¬
naju mir. In zopet je stiskana Avstrija zgubila
skoro tretjino svojih dežel in je razven tega
morala še plačati 75 milijonov goldinarjev voj¬
nega davka.

VII.

Kakor smo videli, bil je junaški Radeeki
po zadnjem boju postavljen za načelnika gene¬
ralnega kvartirnega štaba ter nastopnega leta
1810, dne 8. aprila bil odlikovan s k o m a n-
derskim križem Marije Terezije.

Zdaj, ko je zopet utihnil vojskin hrup, pečal
se je Radeeki posebno marljivo z vojaškim
zemljepisjem ter je v tem oziru zelo točno opisal
našo očetnjavo. Razven tega pa je tudi kot na¬
čelnik dvornega bojnega sveta dal natanko se¬
staviti vse vojne dogodke zadnjih let, s čim si
je pridobil veliko zaslugo za zgodovinospisje av¬
strijske vojne. Brez njegove delavnosti bi se
1812. leta gotovo ne ustanovil pomožni oddelek
(Auxiliar-Corps),

Bil je v vsakem oziru vzor vzglednega
vojaka. Zato pa je nekoč rekel o njem cesar:
,,Ne sme mi več v bojni metež, tako
dragocenih žrtev ven d er ne morem
ponujati sovražniku 11 .

37

Tako je v miru preživel tri leta, dokler se
zopet 1813. leta ni začela vojska.

Po zadnji vojski je bila Avstrija jako oslab¬
ljena, pavenderje bila Napoleonovim nameram
še vedno močen jez. To izpoznavši, hotel se je
sprijazniti z avstrijsko hišo ter je 1810. leta
vzel cesarjevo hčer, nadvojvodinjo Marijo Ludo-
viko za ženo. Zdaj celo Avstrija in Prusija
skleneta ž njim zavezo. Pa mir vender ni trajal
dolgo.

Daši je Napoleon tudi z Rusijo storil mi¬
rovno zavezo, vender je napo ve val vojsko ru¬
skemu carju Aleksandru, kateri je bil njegov
zaveznik v vojski z Avstrijo. Peljal je 1812. leta
ogromno, iz vseh dežel svojega cesarstva ter iz
dežel laških in nemških zaveznikov nabrano
vojno, 200.000 mož, na Rusko. Ah tu mu je
bila sreča nemila.

Potem, ko je nekolikokrat premagal Ruse,
dospel je v Moskvo in že je mislil, da je vojska
dobljena. Toda Rusi so ostavili glavno .svoje
mesto, vzeli seboj vse premične reči, mesto pa
so zažgali na štirih kraj eh. Napoleon torej v
Moskvi še zimo vati ni mogel in moral se je
vrniti. Zgodilo se je to dne 18. oktobra.

Dozdaj se je njegova vojna skrčila samo
na 104.000 mož, no čakalo ga je še najhujše.
Nastopila je grozna zima in lakota, iz vojne je
zginil vsak red in korak na korak so gladu in
zime zmučeni vojaki cepali na cesti ter so bili

38

po prihajajočih trumah oblačil oropani in po¬
hojeni. Vrhu tega pa so Francoze zmirom nad¬
legovali Kozaki, kateri so vgonobili vsakega,
kdor jim je prišel v pest.

Tako je od velike vojne samo še 30.000
boja zmožnih vojakov doseglo Berezino reko.
Toda tu so si morali prehod priboriti  in do
Kraljevca (na Pruskem) prišlo je od velikanske
vojne le samo 500  mož! Napoleon, oj gorje!

Ves obupan je hitel Napoleon v Pariz in
česar se je bal, zgodilo se je.

Da bi se maščevala nad Napoleonom, za¬
vezala se je Prusija z Rusijo. A komaj se je
začela vojska, že je Napoleon premagal Pruse
pri Liitzenu in Bautzenu ter jih podil na Šlezko.
(Rusi še takrat niso bili dospeli). Po posredo¬
vanji Avstrije sklenili so dvamesečno premirje;
toda nesramno izzivanje Napoleonovo pripravilo
je v tem tudi cesarja Franca, da je pristopil
prusko - ruski zavezi.

Nesložnost zaveznik vodij, na katero se je
največ zanašal Napoleon, res je z začetka hudo
ovirala zaveznike. Čeravno je Bliicher pri Katz-
bach-u premagal maršala Macdonalda, vender
še sreča ni zapustila Napoleona; vdaril je pri
Draždanih na Avstrijce ter jih potisnil na Češko
nazaj. V tem pa je francoski general Vandamme
z 12.000 možmi hitel na Češko, da bi zavez¬
nikom tako prestrigel vrnitev.

39

Ali opekel se je hudo, kajti pri Kulmu in
Nollendorf-u je zadel ob zaveznike, kateri so
njegove čete popolnoma vničili; kolikor jih od
njegove vojne ni padlo, vjeli so jih zavezniki.
Uradno poročilo o bitvi pri Kulmu (dne 29. in
30. avgusta 1813. leta) pravi: „Načelnik ge¬
neralnega štaba, grof Radecki, sije z
znano svojo hrabrostjo v odločilnih
trenutkih pridobil naj večjih zaslug
ter novih pravic, da ga spoštuje cela
voj na. u

Najvažnejše pa je, kar je Radecki storil v
tej vojni, da je zaveznikom izdelal najpopolniši
načrt za to vojsko ter ga predložil knezu feld-
maršalu Schwarzenbergu. Načrt pa se je glasil
tako: Predno se ne zjedinijo zavezniki, ni smeti
Napoleona napadati, pač pa njegove podpo¬
veljnike, kjer in kadar se bo le dalo. Da je bil
načrt res dober, pokazalo se je kasneje. Napo¬
leon je hitel od mesta do mesta, no nikjer se
mu ni ponudila prilika za boj. S tem pa je
upehal svoje čete tako, da so bili nastopni po¬
razi neizogibni.

Dne 14. oktobra 1813. leta dospe Napoleon
pred Lipsko, kjer tik mesta razstavi 180.000 mož.
Na široki planjavi pa, katera se razprostira okolu
Lipskega, zbrali so se Rusi, Prusi in Avstrijci.
Isti dan je knez Sehwarzenberg, avstrijski vodja
in vrhovni poveljnik zavezni vojni, nagovoril
zbrane vojake tako:

40

,,Prišel je najimenitniši trenutek
svete vojske, junaki, razsodna ura
bije — pripravite se zaboj! Rusi!
Prusi! Avstrijci! Vsi se bojujete
za isto reč, za svobodo Evrope, za
samostalnost svojih držav, za svojo
slavo! Vsi zajednega! Vsak za vse!
S tem vzvišenim klicem začnite
boj! Bodite zvesti temu geslu in
zmaga je vaša!“

Po noči 15. do 16. oktobra švignile so iz
tabora zaveznikov tri bele rakete; na severni
strani pa so se zabliskale štiri rdeče. Z belimi je
Schwarzenberg naznanil pruskemu vojskovodji
Bliickerju, naj se pripravi na boj, z rdečimi je ta
odgovoril, da je storil, kar se mu je velevalo.

Strašna je bila noč; vihrala je huda burja,
o polnoči pa se je vlilo izpod neba, da je stražam
pogasnil ogenj.

Jutro dne 16. oktobra, je bilo oblačno, ko pa
so zjutraj ob devetih začeli grmeti topovi, raz¬
gubili so se oblaki in ves dan je jasno nebo gle¬
dalo na krvavo bojišče. Zemlja se je tresla pod
teškimi konjiki ter pokajočimi topovi. Francozi
so se početka bojevali s tako srčnostjo ter se s
tako silo zaganjali v naše vrste, da so se začele
umikati. A vse jedno je ostala bitva neodločena
in črna noč je pretrgala ljuti boj.

Drugi in tretji dan pa se je pomnožila za~
vezna vojna na 300.000 mož; zavezniki so bili

41

dosti močnejši ter so Napoleona obkolili tako,
da se je mislil že zajetega in se je tako naglo
začel umikati, da je ostavil vse bolnike in ker
je prezgodaj dal podreti most črez reko Elster,
ujeli so naši še 12.000 za boj sposobnih mož.

Velika ta vojska je bila bolj vroča in hujša,
kakor katera poprej. Radeeki je tri dni zapo¬
redoma bil na konji;- nekoliko jajec mu je bilo
za hrano, pil pa je iz čutaric prostakov. Kjer se
je pokazal, navduševal je vojake in povsod so
ga vsprejemali z veseloldici. Že so stali vladarji
na tržnem trgu v Lipskem, ko sta prijezdila
Schvvarzenberg in Bliieker. Sprejeli so ju z ve¬
seljem in brž je cesar Franc Sehvvarzenbergu
pripel na prsi veliki križ Marije Terezijinega
reda; ta pa je vskliknil: „k j e je Radecki?“
no bil je že prisoten, prinesli so ga na nosilnici,
ker je bil ranjen. Takoj si Schvvarzenberg sname
s prs komanderski križ Marije Terezije, kateri
je nosil že od 1805. leta ter ga poda Radeckemu,
rekoč: „Ta križ je poprej nosil veliki
Lavdon, za njim ga ne zasluži nobe¬
den tako, kakor  vi!“

Ondu ga odlikuje tudi cesar Franc z velikim
križem Leopoldovega reda, ruski cesar Ale¬
ksander pa z vojaškim redom sv. Jurija 3. vrste.
Za odlikovanje v bitki pri Kulmu prejme Ra-
decki od ruskega carja še red sv. Ane 1. vrste.
Tudi pri Lipskem sta bila dva konja ubita pod
njim, on sam pa je bil ranjen.

Velevlasti so zdaj želele miru ter so ga po¬
nudile Napoleonu, toda odklonil je njihove po¬
nudbe. Ker ni bilo drugače pričakovati ugodnega
uspeha, prekoračijo zavezniki Ren in že dne 1. fe-
bruvarija 1814. leta potolčeta Schwarzenberg in
Bliicher pri la Rothiere in RRenne Napoleonove
čete ter nato zaradi ložjega oskrbovanja ločita
vojno na dva dela. To priliko brž vporabi Na¬
poleon, vrže se na Bliicherja, premaga ga zapo¬
redoma petkrat (dne 10. do 14. februvarija) ter
ga potisne nazaj.

In zopet zavezniki ponude Napoleonu mir,
no mislil je mož zopet, da je nepremagljiv in
je vsled tega zahteval preveč.

Zdaj nasvetuje Radecki, naj ga zavezniki,
primejo v Parizu samem. In zopet je bila vojska
pri Arcis-u dne 20.—21. marcija, kjer je Napo¬
leon bil premagan po Schwarzenbergu. Nič več
ni zadrževalo zaveznikov; približavali so se naglo
Parizu ter dne 31. marcija prisilili glavno mesto,
da je položilo orožje. Ob desetih zjutraj so že
zavezniki imeli slovesni uhod.

Nastopnega dne Francozi odstavijo Napo¬
leona in mu otok Elbo odkažejo za kneževino;
na izpraznjeni prestol postavijo burbonea Lu-
dovika XVIII., brata umorjenega kralja Ludo-
vika XVI. S tem sklenejo velevlasti mir. — Se
v Parizu prejme naš Radecki za dobre svoje
nasvete od pruskega kralja red rdečega orla
1. vrste.

48

Da bi zopet vravnali evropske razmere,
snidejo se poslanci raznih evropskih držav na
Dunaju, dne 1. avgusta 1814. leta in zdaj se
tudi konča vojska na Laškem.

Na dunajskem shodu je Avstrija prepustila
Belgijo kraljestvu Nizozemskemu, zapadno Gali¬
cijo pa Rusiji; zato je dobila nazaj Kresijo tarno-
polsko in soline v Velički. Bavarija ji je zopet
odstopila Tirolsko s Predarelskim, Solnograško,
Kresijo insko in Kresijo hausruksko. Tudi Lom¬
bardija, Beneško in vse 1809. leta Napoleonu od¬
stopljene dežele so zopet pripadle Avstriji. Iz
laških dežel je vstanovil cesar Franc kraljestvo
Lombardo-Beneško in iz ilirskih kraljestvo
Ilirsko (Kranjsko, Koroško, Trst, Istra in Gorica).

Zavezniki še niso bili razpustili svojih vojsk,
kar se nenadoma dne 1. marcija 1815. leta vrne
Napoleon na Francosko, prežene Ludovika XVIII.
iz dežele ter se zopet polasti vladarstva. Pa vojne
vseh evropskih držav se zdaj obrnejo proti njemu
ter ga v odločilni bitki pri Waterloo-u dne 18. ju¬
nija še jedenkrat premagajo popolnem.

Po tem poboju odpeljejo strmoglavljenega
Napoleona v pregnanstvo na otok Sv. Helene,
kjer je 15. maja 1821. leta zapuščen umrl.

Tako je naglo izginil Napoleon, potem ko
je skozi dvajset let strahoval celo Evropo.

VIII.

Šele zdaj so prišli dnevi miru in Radecki,
kateri se je odlikoval skoro pri vsaki priliki,
bil je slavljen in spoštovan od vseh. Seveda,
naj večje zadoščenje in plačilo pa mu je bilo,
ker ga je neizrečeno ljubila vojna ter ga obču¬
doval njegov vladar, kateri ga je dne 22. oktobra
imenoval za tajnega svetnika  svojega.

Posebno veselje, kajpada, je imel s svojo
obiteljo, ljubo soprogo in otroci. Gledal je
zlasti nato, da so se otroci odgajali v
krščanskem duhu; ž njimi je hodil v
cerkev, ž njimi je molil vsak večer
doma rožni venec, katerega je vedno
nosil s seboj.  Slavnoznana pa je njegova
dobrotljivost nasproti siromakom.

Za svoje vojake je skrbel po očetovsko, ter
vestno gledal na to, da so dobivali dobro hrano
in obleko. Nad vse je sovražil lenobo in lehko-
miselnost in bil je jako strog v službi.

45

Za se je potreboval zelo malo. Ustajal je
navadno o petih zjutraj, delal potem pa zaju-
trkoval s svojo družino. Ob desetih je južinal,
a ob štirih popoldan obedoval; ob sedmih zvečer
je spil svoj čaj potem pa se je odpravil spat.

Dne 24. junija 1816. bil je kot konjiški
divizijoner nameščen v Soproniji, a že dve leti
potem prestavljen v Budo za namestnika
ogerskega zapovedujočega poveljnika,
nadvojvode Ferdinanda d’Este. Že dvajset let
je slavno nosil sabljo kot feldmaršallajtenant,
kar dne 18. februvarija 1829. leta postane konje-
niški general,  dne 24. novembra pa pride
za trdnjavskega poveljnika v Olomuc.
Tukaj izda kasneje toli slavno navodilo o
vojaških vajah.

Julija meseca 1830. leta se je začela zopet
na Francoskem prekucija in tudi na Laškem je
že vrelo. Zaradi tega odpošlje Avstrija mnogo-
brojno vojno v svoje Lombardo - Beneško kra¬
ljestvo, poveljništvo pa izroči konjeniškemu gene¬
ralu Frimont-u, kateri si pri cesarju dolgoletnega
svojega tovariša grofa Radeckega izprosi za po¬
močnika.

In tako se mora 64 letni junak zopet podati
na Laško in šele zdaj je Radeeki prav za prav
nastopil pot neumrljive slave; zakaj že meseca
novembra 1831. leta poklican je Frimont na
Dunaj za predsednika dvornemu bojnemu svetu,
na njegovo mesto pa stopi Radeeki. Tudi tukaj

46

so je kmalu s svojim ljubeznjivim vedenjem
prikupil tako, da so ga vojaki zvali svojega
očeta, kateri naslov mu je ostal za zmiraj.

Med tem je dne 2. marcija 1835. leta za pljuč¬
nico umrl ljubeznjivi cesar Franc, kateremu je
Radecki z neomajno udanostjo in zvestobo služil
43 let, in malo da ni žalosti zbolel sedemdeset¬
letni starec.

Trinajst let že je služil presvetli vladarski
hiši kot general, kar ga dne 16. septembra
1836. leta doleti najvišja vojaška čast. Tega dne
ga namreč cesar Ferdinand postavi za f e 1 d-
m ar šala.  Povodom cesarjevega kronanja v
Milanu 1838. leta prejme grof maršal Radecki
z lastnoročnim pismom vladarja (avstrijski) red
železne krone 1. vrste, in januvarija meseca
1839. leta veliki križ papeževega reda sv. Gre¬
gorija.

Istega leta je ruski car Nikolaj potoval po
Laškem ter si pri tej priliki ogledal več av¬
strijskih čet. I on je odlikoval zaslužnega moža
s tem, da mu je poslal red sv. Andreja 1. vrste.
Ko je 1846. leta zopet prišel ruski vladar na
Laško, izročil je lastnoročno Radeckemu de-
mantni red sv. Andreja. Odlikovalo pa je takrat
našega maršala še več družili vladarjev.

V tem so se približala viharna leta 1848
in 1849 in vitežki Radecki je bil primoran zopet
izdreti meč ter braniti pravice svojega vladarja in
kmalu se je zasvetila njegova slava v novem svitu.

47

Takrat namreč se je tudi na Laškem začelo
prevratno gibanje. Podnetila ga je nova fran¬
coska prekucija, ki je bila februvarija meseca
1848. leta Ludovika Filipa pahnila raz prestol
ter Francosko iznova proglasila za republiko.
Od tod se je prekucija razširjala po celi Evropi
in zlasti med narodi avstrijskimi. Glavne tir-
jatve prekueije so bile: Zastop narodov, tiskovna
svoboda, pravica zborovanja, narodna straža in
verska svoboda.

Dne 13. marcija 1848. leta se je vzdignila
vstaja v stolnem mestu Dunaju. Dobrotljivi in
miroljubni cesar Ferdinand je skušal z lepim
pomiriti duhove, toda akoprem je bil rado volj en
in je bil celo obečal proglasiti ustavo, vender
je moral bežati v Inšpruk.

Vrnil se je na Dunaj šele 12. avgusta, po
začetku ustavodajnega državnega zbora.

V istem času je nastal tudi na Laškem upor.
Še pred francosko februvarno prekuciio je gojila
mladolaška stranka pod vodstvom genovčana
Josipa Mancini-ja misel o zjedinjenju celega
naroda v jedno laško državo. Napadala je po¬
sebno avstrijsko vlado na Laškem, opiraje se
na Sardinijo, od katere se je najprej nadjala iz¬
polnitve svojih želj.

Temu gibanju je kmalu potem nastopil
očitni odpad Lombardije in Benetek od Av¬
strije. Med tem, ko je odvetnik Manin dne
22. marcija 1848. leta oklical Benetke za re-

48

publiko, prekoračil je Karol Albert, kralj Sar¬
dinski, meje lombardske, kjer je ..Morte ai
Tedeschi 11  (Smrt Nemcem) že davno bilo
geslo vseh strank.

Radecki je vse to vedel le predobro, kajti
že dne 17. novembra 1847. leta je pisal svoji
hčeri Frideriki grofici Wenkheim naslednje:
,,Sardinski kralj je potegnil krinko z
obraza pa se postavil uporu na čelo;
tedaj se bo treba pripraviti, da se za¬
četkom spomladi vdarimo pred vrati
milanskim  i“.

Že dne 22. februvarija (1848. leta) izda Ra¬
decki ono znamenito vojaško povelje, v katerem
vojakom naznanja cesarjev sklep, da naj z vsemi
močmi brani lombardo-beneško kraljestvo ter še
dostavi:

„Vojaki!.... Na Vaši zvestobi in
hrabrosti razbilo se bode vse poče¬
njanje fanatizma in novotarstva, ka¬
kor se ob skali razdrobi steklo. Še mi
je v roki meč, katerega sem skozi 65
let vihtil v marsikateri vojski. Rabil
ga bom, da branim mir dežele, katera
je nedavno bila še srečna, a jo zdaj
hoče blazna stranka treščiti v nepre¬
gledno nadlogo.

Vojaki! Naš cesar se zanaša na
Vas, Vaš stari poveljnik Vam zaupa!
Tojedovelj. Naj nas nikar ne silijo,

49

da razvijemo zastavo dvoglavega
orla. Njegove peruti še niso ope¬
šale. Naše gšslo bodi: Pomoč inmir
krotkemu, zvestemu državljanu,
pogin pa sovražniku, ki z zlobno
roko razdira mirinsrečonarodov!“
Kako so besede sivega poveljnika navdušile
vojaštvo, je nepopisno. To so naši  junaki
pokazali ne dolgo potem, ko so jih od vseh
strani napadli zdivjani Lahi. In uvideli so upor¬
niki, da res velja beseda, katero je izrekel
ptujec o Avstrijcih: „Ko bimogel gledati
vsakemu Avstrijcu v srce, videlbi,
da v njem ni drugega, kakor cesar
s a m ! “


4

IX

Dne 17. marca 1848. leta je prišlo poročilo
o Dunajskih homatijah tudi v Milan in \  že so
se uporniki shajali po ozkih ulicah Milanskih
ter so sem in tje s prišlimi Švicarji napadali
cesarske vojake.

Že prej ni bil varen vojak; zdaj tu, zdaj
tam so našli katerega zabodenega, ki se je bil
upal sam v odljudne kraje mesta. Zdaj pa, ko
se je začel upor, bilo je še huje. No že nastop¬
nega dne (18. marcija) ob desetih predpoldne na¬
stane na vseh javnih prostorih velikanski hrup.
pozapro se prodajalnice in vežna vrata in po
ulicah se drvi neštevilna tolpa z laškimi trakovi,
kričeča: „ M o r t e ai Tedeschi!“  napade
palačo namestnega deželnega glavarja O’ Donnela,
vjame ga ter odpelje. Ob jednem naznani Ra-
deckemu podčastnik, da na starem, dobro utr¬
jenem poslopju Broletto že vihra laška zastava,
ter da se tam ravno prebivalstvu razdeljuje
orožje. Kmalu nato pride še poročilo, da je več
ulic že zagrajenih.

51

Zdaj pa tudi vrlemu Radeč k emu zavre kri.
,, Torej vimeni Božjem naprej!  “ reče
in veli vojaštvo sklicati pod orožje. Kar na mig
zagrme na kastelu topovi, da se strese zemlja
— pa tudi marsikateri Lahon — in že r desetih
minutah stoji cela posadka v orožji pripravljena
za hoj.

S čudovito hitrostjo so uporniki zadelali
ulice s kamenjem, bruni, pohištvom, samo da
vojaki ne bi mogli naprej. Izza vsakega vogla,
vsake hiše, iz vsakega okna in najmanjše linice
so prežali uporniki streljajo na vojake. Metali
so nanje bruna, kamenje, cvetlične lonce, da,
vlivali so na reveže celo vrelo olje in
krop.  Toda česa ne prenese avstrijski slovenski
vojak, kadar se gre za njegovega vladarja?!

To nečloveško klanje je trpelo do pozne
noči, prihodnjega dne pa se začelo iznova. Se
zmiraj se je nadejal maršal, da bo moči obdržati
mesto, a ker ljudstvo nikakor ni hotelo mirovati
in ker je že pohajal živež, preseli se Radecki
dne 20. marcija z vojaštvom v trdnjavico; ostavil
je samo v onih vojašnicah po nekoliko vojakov,
s katerimi še zveza ni bila pretrgana. Toda še
te mora pozvati v trdnjavico, ker bilo se je
treba zmiraj boriti, kadar se jim je dovažala
hrana.

Dne 21. marcija pride Radeckemu poročilo
o padu Benetek, ob jednem pa tudi izve, da je
sardinski kralj Albert že na poti proti Milanu.

4 *

52

Vse to je napotilo maršala, da je sklenil
ostaviti Milan. Dne 22. mareija je dal povelje
za odhod. Zvečer ob desetih odrinile so čete v
treh oddelkih iz mesta.

Zadnji so zapustili trdnjavico tirolski ce¬
sarski lovci, in lastnoročno-je njihov major za¬
klenil trdnjavska vrata, ključe vzel seboj ter
jih kasneje dal v spomin tirolskemu muzeju v
Inšpruku.

Ostavil je torej Radeeki Milan. „Storil
sem to iz višjih nagibov vojaške
umetnosti kot general in ne Vi“,
dejal je svojim vojakom, „kajti nikoli
niste bili premagani in ne boste!
Vrnili se bomo o pravem času in
takrat bodemo strogo obračunali s
sovražniki našimi!  “

Hrabri maršal se je umaknil iz glavnega
mesta lombardo - beneškega kraljestva, ker je
bilo premalo vojakov, da bi mogel varovati celo
prostorno deželo.

Tedaj so pokazali Slovenci, da so junaki
od prvega do zadnjega, da ne pozabijo svoje
prisege do zadnje kaplje krvi. Borili so se
tako hrabro na italijanskih tleh,
da seje odkrival oče Radeeki, k a -
dar je jahal mimo slovenskega
polka.

Radeeki je imel komaj 24.000 mož, zato
se uklone nazaj med glavne avstrijske trdnjave

53

na Benečanskem, da zbere svojo vojsko in udari
potem nad sardinskega kralja Alberta. Tedaj
pošljejo tudi sedemnajstletnega nadvojvodo
Franca Jožefa na Italijansko, naj si na svoje
oči ogleda vojne priprave ter se uči tudi od
sivega Radeckega vojevanja. Stari maršal je
bil vesel, da mu zaupajo nadvojvodo, ali težilo
ga je, ker je vedel, kolika bo njegova odgo¬
vornost, ko bi se nadvojvodi kaj pripetilo. Ali
Franc Jožef ga potolaži sam rekoč: „ M o r d a
niso dobro premislili, ko so me po¬
šiljali sem; ker sem pa tu, brani mi
čast, da se ne vrnem!  “ S solzami v očeh
je stiskal Radecki na te besede mlademu ju¬
naku roko.

Med tem je bil prihrul sardinski kralj s
40.000 možmi nad Avstrijce, ki so se naposled
bili vtrdili v Veroni. Dne 6. maja 1848. leta
začne se boj pri Sv. Luciji (blizu Verone). Na
vsacega avstrijskega vojaka bila sta po dva
sovražnika, ali vsak Avstrijec boril se je tudi
za dva.

Ob devetih zjutraj vname se boj. Avstrijci
so bili pripravili vse, vsaka hiša, vsaka vas je
bila utrjena, pota so bila zadelana z drevjem in
kamenjem. Nad dve uri je bila vrsta bojujočih
se dolga.

Na pokopališči pri Sv. Luciji so bili lovci
10. lovskega batalijona. Napade jih šestkrat
večja množica, topovi grome, kakor bi bil sodnji

54

dan in kroglje padajo gosto, kakor toča, ali
lovci se ne ganejo. Radecki sam in nadvojvoda
dirjata med junaki in vodita boj. Blizu nad¬
vojvode udari kroglja v tla, a mladi junak se
ne ustraši, druga kroglja iz topa udari blizu
Radeckega ter ga posuje s prstjo, tretja kroglja
pa odtrga adjutantu Radeckega škrice s suknje,
a ne ustraši se nikdo.

Solnce gre že na poldne, vedno še pokajo
topovi in prasketajo puške, Avstrijci se ne ga¬
nejo. Zastonj napenjajo Italijani vse sile, vabijo
italijanske avstrijske polke, naj zapuste av¬
strijske vrste, a ti odgovarjajo zvesti: „Avvanti
eolla bajoneta (z bajoneti nad nje)!“ ter jih po¬
rinejo nazaj.

Ob dveh popoldne pokliče maršal še pomoči
iz Verone. Nekaj batalijonov, med njimi dve
kompaniji Prohaska, prispejo svojim pomagat.
Kakor vihar se vržejo nad sovražnika. Italijani
se spuste v beg. Lotil se jih je strah in groza;
nekateri vojaki so kar z bojišča bežali na svoj
dom. Tako je bil naklestil Radecki sovražnike.
Naša zmaga je bila sijajna.

Polagoma je Radecki dobival pomoči iz
Avstrije, in ko mu dne 25. maja pripelje grof
Nugent novih 19.000 vojakov, štela je njegova
vojna že 50.000 mož. Zdaj pa tudi ni čakal delj,
nego se precej pripravil na boj ter že dne
27. maja odrinil iz Verone.

Ob

Pri Curtannoni blizu Mantove obide po noči
sovražnika ter ga dne 29. maja zgrabi v nje¬
govih okopih. Dvakrat naskočijo Avstrijci, toda
brezvspešno, šele, ko zgrabijo sovražnika od
treh strani, bila je zmaga gotova. Sovražnik je
bežal tako, da so laški konjiki celo svojega po¬
veljnika, Laugier-ja pogazili. Radeeki je ujel
200 mož ter dobil 5 topov in voz streliva.

Po tej zmagi se precej obme nekoliko na¬
zaj, da bi vzel Vicenzo, ki se je bila uprla. Dne
10. junija že je stal pred mestom, katero je
vzel z naskokom in drugi dan je vihrala že
avstrijska zastava na mestnem stolpu. Nato se
je podala tudi Padova, in po hudem bombar-
dovanji tudi Treviso, kjer cesarski dobe 36 topov,
dosti streliva in orožja. S tem je bil pa tudi
sovražnik pregnan z levega Padovega brega, in
kmalu je bila cela beneška pokrajina razven
Benetek v naših rokah.

Zdaj, ko je bila vojna kralja Karola Alberta
že oslabljena, vrnil se je Radeeki v Verono.
Tu se je preskrbel z živežem, uril vojake, svojo
vojno pomnožil s krdeli, katera sta mu generala
Welden in Thurn z Beneškega in Tirolskega
poslala na pomoč in nastopili so osivelemu
maršalu lepši dnevi. Pri njegovih nasprotnikih
pa je bilo ravno narobe.

Kralj Karol Albert razven svoje pijemon-
teške vojske ni imel drugih zaveznikov, nego
sedem tisoč dobrovoljcev; v njegovi vojni ni

56

bilo pravega reda, a nedostajalo mu je tudi
hrane in drugih potrebščin. — Dne 23., 24. in

25. julija ga prime Radecki pri Somma Oampagni
in Custozzi ter popolnem razbije sredino nje¬
gove vojne. Tu je padlo 1276 mož in 45 čast¬
nikov. Hudo so se tepli tudi pri Volti dne

26. julija na večer. Kralj Karol Albert je zdaj
uvidel, da je skoraj zgubil vojno, zato je zma¬
govitega maršala prosil premirja ter reko Oglio
ponudil kot začasno mejo. Radecki pa je za¬
hteval (za mejo) reko Addo. Ker se nista mogla
sporazumeti, nadaljeval se je boj.

V tem je Radeckega doletelo naj višje vo¬
jaško odlikovanje. Prejel je od cesarja veliki
križ reda Marije Terezije,  ruski car
pa mu je poslal vojaški red ,zmagonosca‘ Sv.
Jurija 1. vrste.

Sovražnik se je čim dalje bolj umikal pred
cesarskimi, a bili so vedno za njim. Dne 3. av¬
gusta zjutraj je dospel v Milan.

Ali že dne 4. avgusta je stal Radecki s
60.000 možmi in 200 topovi pred mestom. In
vnela se je okolu Milana huda vojska. Izprva
je bilo negotovo, kdo bo zmagal; toda kmalu
so Avstrijci zmagali na sredini ter sovražnika
pognali za mestno obzidje. Tega dne se je po¬
sebno hrabro obnesel slovenski polk št. 17, ki'
je bil do polnoči v ognji.

Začela so se pogajanja zaradi predaje mesta
in pijemonteški kralj se je zavezal, da v dveh

57

dneh njegova vojna ostavi Milan in celo Lom¬
bardijo. Komaj je ljudstvo zvedelo o tem, žeje
razjarjeno obsulo njegovo palačo ter ga psovalo
kot izdajalca.

Drugo jutro, dne 5. avgusta, zjutraj ob
sedmih sta že prišla dva pijemonteška generala
k feldmaršalu Radeckemu, da sta mu izročila
mesto v last. Dne 6. avgusta naj bi odrinili
Pijemontezi — in Avstrijci naj bi zasedli mesto
ob poludne. Ali župan sam je prišel prosit, naj
pridejo Avstrijci prej, ker so začeli Milanci
streljati celo na pijemonteškega kralja. Ob de¬
setih so bili cesarski že zopet v mestu.

Se istega dne je Radecki veselega srca
poročal cesarju nastopno:

„Milansko mesto je naše! Po¬
dalo seje milosti Vašega Veličan¬
stva in sem danes s hrabro našo
vojno prišel vanje. Pijemonteška
vojna je danes po noči ostavila
mesto in mora vsled včeraj skle¬
njene pogodbe jutri zvečer biti on¬
stran Ticina, torej zunaj dežel
Vašega Veličanstva. Pred dvema
tednoma je vojna priVeroni začela
prijemati sovražnika.  V tem  časi je
p r i S o m m a - Campagni, Custozzi, Volti,
Cremoni, Pizzighetonah in v d v a -
dnevnem boji predMilanomslavno
premagala nasprotnika ter že šti-

58

rinajsti dan g o s p o d u j e v g 1 a v n e m
mestu Lombardije. Vojna in njeni
voditelji mislijo tedaj, dasozvesto
spolnili dolžnost do svojega ce¬
sarja in drage domovine, zakaj ni
ga več sovražnika na Lombardski
z e m 1 j i.“

V tej vojski je naša vojna sovražniku vzela
deset zastav, katere je maršal Radecki poslal
vojnemu ministerstvu na Dunaj.

Dn6 9. avgusta je Karol Albert z Radeckim
sklenil premirje na šest tednov, ki pa se je po¬
daljšalo do marcija naslednjega leta. Med tem
je za cesarjem Ferdinandom I., ki se je sam
odpovedal vladi, habsburški prestol zasedel
svetli naš sedanji cesar Franc Jožef I.


X.

Daši se je Radecki v istini prizadeval s
pijemonteško vlado spraviti ter napraviti mir,
vender se mu to ni posrečilo. Zviti kralj Karol
Albert se je celo zimo pripravljal za nov boj.
Ker je oče Radecki predobro poznal nasprotnika
svojega, skrbel je, da se je ukrepila tudi nje¬
gova vojna. Tako je zopet nastopila ljuba spo¬
mlad.

Bilo je dne 12. marcija 1849. leta, kar pride
v Villa reale v Milanu pijemonteški major Ca-
dorna ter ves zmeden maršalu izroči kraljev
dopis. „Hvala Vam, vem, kaj mi prina¬
šate. Pričakoval sem to že zdavnej!“
pravi nato Radecki, potrdi prejem pisma ter
majorja povabi k sebi na obed. — Seveda je
častnik odklonil maršalovo povabilo, a videl je
še vender, kako je vojaštvo razveselila vest,
da je pijemonteška vlada napovedala boj. Vo¬
jaki so precej za kape nataknili bojno znamenje
— zeleno vejico, zvečer pa je prišlo šest voja-

60

sirih godb pred Radeekovo stanovanje ter mu
zasviralo podoknico.

Nastopna vojska je najznamenitejša v tem
stoletji, ker je v štirih dnevih že bila končana.

Kmalu potem, ko je Radecki bil prejel na¬
poved vojske, izdal je naslednje vojaško po¬
velje:

»Vojaki! Izpolnile so se vroče Vaše
želje. Sovražnik nam je napovedal
vojsko. Še jedenkrat je stegnil svojo
roko po kroni Italijanski. Zve naj
torej, da se v šestih mesecih ni nič
spremenila Vaša zvestost, Vaša hra¬
brost in Vaša ljubezen do svojega
cesarja in kralja. Ko ste šli skozi
Veronežka vrata ter hiteči od zmage
do zmage črez mejo zapodili so¬
vražnika,  dovolili ste mu velikodušno
premirje, kajti hotel je skleniti mir.
Rekel je tako. Toda namesto tega
se je pripravljal za nov boj. Mir,  ka¬
teri smo mu ponujali velikodušno,
sklepali bodemo s silo v glavnem nje¬
govem mestu.

Vojaki! Boj bo kratek. Isti so¬
vražnik je, katerega ste premagali
pri Sv. Luciji, pri Somma-Campagni,
pri Custozzi, pri Volti in pred Mi¬
lanom. Bog je z nami, ker naša reč
je pravična.

61

Na noge tedaj, vojaki! Še jeden-
krat pojdite za sivim poveljnikom
svojim v boj k zmagi! Priča bom
hrabrih Vaših del in poslednji vesel
čin dolgega mojega vojaškega živ¬
ljenja bo, ako bom v glavnem mestu
nezvestega sovražnika na prsi hra¬
brih tovarišev svojih pripenjal krvavo
in hrabro zaslužena znamenja njih
hrabrosti.

Naprej tedaj, vojaki! Turin bodi
naše geslo. Ondu najdemo mir, za
kateri se bojujemo. Bog živi cesarja,
Bog živi domovino!”

Napoved boja sardinskega kralja je bilo
obupno početje, kajti njegova vojna je bila slabo
oborožena in ni ga imel dobrega generala. Najel
je tedaj Poljaka Chrzanovskega ter ga imenoval
za vrhovnega poveljnika.

Kajpada je bil Radecki v vsakem oziru na
boljšem. Napravil si je zelo varen bojni načrt.
Ob Ticinu je razpostavil prednje straže, ki naj
bi motile Sardince, dne 18. marca pa je sam z
glavno vojno odrinil iz Milana, no ne proti meji,
nego nekoliko nazaj, da bi mislil nasprotnik,
češ, umaknil se je nazaj za reko Ada.

Med potjo se je nenadoma zasukal proti
zahodu ter je dne 20. marcija, ravno ko je po¬
teklo premirje, pri Paviji prestopil reko Ticin,
dočim so Pijemontezi še vedno mislili, da so

62

cesarski zbežali. Karol Albert je med tem proti
Milanu prišel na cesarsko zemljo, a vrnil se je
kmalu, ker naših ni dobil. Sele pozno zvečer je
dobil poročilo, da je Radecki že na poti od Pa-
vije. Hitro je osupli Chrzanovski moral spreme¬
niti vojni načrt ter je pri Mortari in Vigevanu
namestil po nekoliko vojne, katera bi imela
sovražnika zadržavati tako dolgo, da bi se mogla
glavna vojna pripraviti na boj.

Dne 21. marcija je trčil del naše vojne pod
vodstvom nadvojvode Albrehta na oddelek so¬
vražnikov, jih pobil, ujel 2000 mož ter zaplenil
5 topov, 10 voz za strelivo in jedno vojno de¬
narnico. Velika in odločilna bitka pa se je vr¬
šila dne 23. marcija pri Novari. Ta res krvava
bitka je očetu Radeckemu poslednji venec slave
položila na glavo, nasprotniku pa iztrgala kra¬
ljevo krono.

Ob desetih zjutraj so začeli topovi svojo
pesem. Sovražnikovo stališče med vasmi Tre-
cate, Olengo in Angogna je bilo zelo ugodno;
glavna njegova moč je bila v Olengu, kjer se je
utrdilo sovražno topništvo tako izvrstno, da je
Avstrijcem napravilo neizrecne kvare. Nadvoj¬
voda Albreht je hitro napredoval s hrabro svojo
divizijo, toda za 30.000 mož močnejši sovražnik
je s silnim streljanjem čim bolj trebil njegove
vrste. Sele, ko je prišla pomoč in ko je grof
Thurn onstran Angogna desno sovražnikovo
krilo naglo potisnil v gorovje nazaj, bila je

63

zmaga naša, sovražna vojna pa na vseh straneh
razbita ter je bežala v neredu. V tem se je
zmračilo in ko je sovražni general Durando v
hudem deževju z bežečimi svojimi trumami do¬
spel pred obzidje Novare, začela je posadka v
mestu streljati na svoje ljudi.

Zmešnjava v mestu je bila nepopisna, pa
vender se je posrečilo sovražni vojni, da se je
umaknila za časa. Smeje se je rekel Radecki,
ko je zvedel o sovražnikovem begu: „Da,
dobro so se lani navadili bežati, zakaj
bi pa letos ne znali več?!“  — Ves obupen
se je kralj Albert bil izpostavljal največjim ne¬
varnostim ter je rekel Durandu: „Tega dneva
nočem preživeti  ve  č!“ Prosil je premirja,
a ko mu ga Radecki ni dovolil, poklical je
pozno zvečer svoje generale in pa svojega sina
Viktorja Emanuela ter se vpričo njih odpovedal
prestolu. Še tisto noč je preoblečen potrtega srca
skozi avstrijske straže odpotoval v Nizzo, odtod
pa dalje na Portugalsko, kjer je dne 26. julija
pozabljen umrl.

Dne 26. marcija je Radecki z Viktorjem
Emanuelom v vasi Vignale sklenil premirje in
6. avgusta istega leta se je določil mir.

In zdaj je sivi junak pohvalil vojno z na¬
stopnim, res ginljivim poveljem:

,,Vojaki! Izvrstno ste rešili svojo
obljubo. Začeli ste vojsko s sovraž¬
nikom, ki je bil po številu večji od


64

Vas in v petih dneh ste ga premagali
ter vojsko končali. Nikdo Vam ne
bo mogel vzeti slave, da je ni hra¬
bre j še in zvestejše vojne od te, ka¬
teri meje moj gospod in cesar dal
za poveljnika.

Vojaki! Zahvaljujem Vas v imeni
cesarja in domovine za hrabra Vaša
dela, za Vašo voljnost, za zvestost
Vašo. Žalostno se ozira moje oko
na grobe naših bratov, kateri so
umrli v slavnem boju; ne morem go¬
voriti tistim, ki so ostali živi, in
jih zahvaljevati, ne da bi se z gi¬
njenim srcem tudi ne spomnil mrtvih.

Vojaki! Najtrdovratniši naš so¬
vražnik je nehal kraljevati; sklenil
sem ž njegovim naslednikom, mladim
kr alj e m pr emir j e, katero nam je po¬
rok, da bo kmalu sklenen mir.

Vojaki! Z veseljemnas j e vspre-
jela dežela našega sovražnika —
bili ste priča — vsprejela nas je
kot rešnike in ne kot zatiralce. Po¬
kazali b o d e t e , da ste tega zaupa¬
nja vredni, pokazali z moškim
obnašanjem celemu svetu, da so
avstrijski vojaki jednako strašni
v boju, kakor so pošteni v miru, da
smo prišli branit in ne razdirat! “

65

Tako tedaj je bila slavno končana nova
vojska. Presvetli naš cesar je okitil prsi toli za¬
služnega junaka Radeckega z najvišjim avstrij¬
skim redom, zlatim runom  ter je njemu na
čast dal kovati zlate, srebrne in bronaste sve¬
tinje z' napisom „Josephus Comes Radetzkr
Sumnus Austriae Dux“ (Jožef grof Radecki Av¬
strije najvišji poveljnik), poslanstvo dunajskega
mesta mu je še v Novaro prineslo pismo, s ka¬
terim ga je imenovalo za častnega meščana du¬
najskega in ruski samodržec mu je dal izročiti
zlato maršalsko palico,  imenoval ga
za maršala ruske vojne ter lastnika huzarskega
polka. Pri tej priliki bil je tudi od dosti drugih
vladarjev odlikovan.

5

XI.

Redkokdaj je kak človek užival tako vse¬
stransko spoštovanje, kakor sedaj Radecki in
tako so mu zadnja leta potekala v miru in sreči.
Ker je svetli cesar predobro vedel, kako so se
Radeckega bali vsi sovražniki ter da bi dostojno
nagradil zaslužnega moža, postavil ga je za
državnega in vojaškega načelnika v lombardo-
beneškem kraljestvu. Meseca septembra 1849.
leta je prišel Radecki na Dunaj, da bi se ondu
poklonil milemu svojemu vladarju ter ga zahvalil
za skazano mu odlikovanje.

Vhod njegov v avstrijsko prestolnico je bil
veliko lep, bil je veličasten. Na kolodvoru so ga
vsprejela vsa oblastva ter generalstvo; celo mesto
je bilo z zastavami okrašeno. Njemu na čast so
prirejali velike slavnosti. Po tem, ko je v Po-
žunu bil obiskal svojo hčer, grofico Wenkheim,
vrnil se je zopet na Laško, kjer je navadno po
leti prebival v cesarskem letovišči Monzi.

Krepko toda milo je vladal izročeni mu de¬
želi. Leta 1854. praznoval je sedemdesetletnico

67

svojega službovanja. Ko seje dne 24. aprila istega
leta poročil presvitli naš vladar z bavarsko prin-
cesinjo Elizabeto, preljubljeno našo materjo ce¬
sarico, tedaj je prejel oče Radecki veliki križ
Štefanovega reda.

Dne 1. septembra 1855. leta minfllo je ravno
pol stoletja, odkar je postal general; praznoval
je svojo petdesetletnico. Najbolj pa se je razve¬
selil 90-letni starček, ko sta cesar in cesarica
naslednjega leta prišla v Milan. Prav srčno je
tu ginjen cesar pozdravil maršala Radeckega,
kateri mu je bil rešil toli krasni deželi. Radecki
je služil tedaj že 72 let svojemu cesarju. Ali
sivi starec je bil še čil in čvrst. Že samo nje¬
govo ime je krotilo nemirneže.

Sedemnajstkrat je bil v vojski, sedemkrat
je bil ranjen; devet konj so sovražniki postrelili
pod njim. Bil je oče svojim vojakom in cesar
ni imel bolj zvestega in udanega služabnika.
Zato sta ga pa tudi častila cesar in cesarica nad
vse druge. Njegovo ime še dandanes navdušuje
naše vojake.

Tukaj nam je omeniti zanimive dogodbice
o Radeekovih brkah. Kakor znano, imel je na¬
vadno obrito lice. Po bitvi pri Mortari vprašajo
ga starejši generali v Trumelu, zakaj vender ne
nosi brk, ko jih imajo že vsi drugi vojaki.
„Ravnam se po stari navadi 14 ,  odgovori
njim Radecki. Joda, če jedenkrat prav
dobro namlatimo Pijemonteze, potem

5 *

68

bom nosil tudi jaz brke!“ In maršal je
spolnil svoj obet. Pustil je po krvavi bitki pri
Novari, da so mu rastle brke — bele seveda,
kakor je imel lase bele. Nosil jih je v spo min
na Novaro do konca svojih dni.

Ali tecfcj jo bil stari maršal že onemogel.
Imel je preveč posla, kajti bil je vojni poveljnik
in cesarjev namestnik ob jednem. Prosi torej,
naj mu odvzame to breme.

Koncem februvarija meseca 1857. leta mu
spolni cesar to željo. Povdarjal mu je v lastno¬
ročnem pismu, da ga oprosti službe le zato, da
bi si mogel ohraniti vsaj zvestega svetovalca.
Ob jednem pa mu ponudi tudi vse svoje ce¬
sarske gradove, naj si izbere katerega, da bi
živel v njem kot cesarjev gost.

A Radeckega dnevi so bili že šteti. Dne
21. maja istega leta pade ter si zlomi levo be-
derno kost. Okreval je le počasi ter se vozil v
Milanu na sprehod. Koncem decembra ga prime
velika slabost, zadnji dan leta se izpove stari
vojak in se pripravi na pot v večnost. Dne
2. januvarija 1858. leta ga denejo v sveto olje,
slabosti mu nekoliko odležejo. Ali že 5. janu¬
varija ob osmih zjutraj zatisne junak oči in se
preseli tje, „kjer mu bo venčal meč sam Go¬
spod z lovorjevim vencem za njegovo čisto zve-
stobo“, kakor je njemu v slavo pela nadvojvo-
dinja Zofija. Cesar je ukazal še tisti dan z
vojnim poveljem št. 25, naj nosi peti huzarski

69

polk za večne čase Kadeckega ime, naj se
opravljajo zadušnice zanj v vsakem krajn,
kjer so vojaki, naj žaluje cela vojna skozi
štirinajst dni, ter naj ovija ta čas zastave
v črno.

Dne 11. januvarija so mrliča v „Villa Reale “
na vzvišenem črnem odru razpostavili na ogled.
Bil je oblečen v maršalsko uniformo. Njegov
obraz je kazal isto milobo, s katero je postopal
s svojimi sovražniki. Prsi visokega mrtveca so
bile posejane z zvezdami redov. Tu je blestel
veliki križ avstrijskega reda Marije - Terezije,
potem drugi veliki avstrijski zaslužni križci,
cesarsko-ruski red Sv. Jurija, vojaško-zaslužni
vojni križ, zlati zaslužni križ o petdesetletnem
službovanji.

Mrtev junak je počival na črni baržunasti
z zlatimi premi (franžami) obšiti blazini. Na
štirih, voglih odra pa je stal po jeden vitez r
železnem oklepu; na obeh straneh pa je bilo na
črnobaržunastih blazinicah videti sleherne re¬
dove, katerih je bilo vseh 42. Na njegovi desni
so bili izpostavljeni avstrijski redovi, na levi
pa cesarskoruski, na štirih blazinah pa redovi
ptujih držav.

Tukaj bodi omenjena vrsta redov, kakor jih
ja umrli junak dobil s svojo hrabrostjo.

1.) Vitežki križ Marija - Terezijinega reda,
1801. leta. — 2.) komanderski križ Marija-Tere-
zijinega reda. — 3.) veliki križ Leopoldovega

reda, 1813. leta. — 4.) ruski red Svete Ane,
1813. leta. — 5.) veliki križ vojaškega reda
Maksa Josipa, 1814. leta. — 6.) bavarski vitežki
red Sv. Huberta, 1848. leta. — 7.) pruski red
rdečega orla, 1814. leta. — 8.) ruski vitežki red
Sv. Aleksandra Nevskega, 1814. leta. — 9.) ve¬
liki križ francoskega Ludovikovega reda, 1816. 1.

— 10.) badenski cerinško-levov red, 1817. leta.

— 11.) veliki križ angleškega gvelfskega reda,
1817. leta. — 12.) sardinski Mavricijev in La¬
zarjev red, 1831. leta. — 13.) veliki križ parm¬
skega Konstantin-Jurijevega reda, 1833. leta. —
14.) ruski Konstantinov red, 1833. leta. — 15.)
veliki križ parmskega vojaškega reda Sv. Jurija,
1834. leta. — 16.) avstrijski red železne krone
1. vrste, 1838. leta. — 17.) veliki križ sardin¬
skega reda Sv. Anunciade, 1838. leta. — 18.) ve¬
liki grški red Vzveličarja, 1839. leta. — 19.) ve¬
liki križ papeževega reda Sv. Gregorija, 1839.1.

— 20.) ruski red belega orla, 1839. leta. — 21.)
ruski red Sv. Andreja, 1839. leta, — 22.) iukan-
škega vojvode vojaški red Sv. Jurija. — 23.)
pruski red črnega orla, 1847. leta. — 24.) veliki
križ Marija-Terezijinega reda. — 25.) ruski red
Sv. Andreja 1. vrste, 1848. leta. — 26.) avstrijski
vojaški zaslužni križec, 1849. leta. — 27.) veliki
križ Sv. Josipa, 1849. leta. — 28.) veliki križ
papež Pijevega reda, 1849. leta. — 29.) papežev
slonov red, 1849. leta. — 30.) parmski veliki
križ Ludovikovega reda, 1850. leta. — 31.) ve-

71

liki križ hanoveranskega reda, reda Sv. Jurija,
1850. leta. — 32.) sicilijanski zaslužni križec
Sv. Ferdinanda, 1850. leta. — 33.) avstrijski red
Sv. Štefana, 1851. leta. — 34.) veliki križ vir-
temberškega vojaškega zaslužnega roda, 1851. 1.

— 35.) veliki križ virtemberškega zaslužnega
kroninega reda, 1851. leta. — 36.) saksonski
kronin red (Rauten-Krone), 1851. leta. — 37.)
hesenski hišni red zlatega leva, 1851. leta. —
38.) veliki križ toskanskega vojaško-zaslužnega
reda, 1854. leta. — 39.) red zlatega runa, 1848. 1.

— 40.) estonski orlov red vojvode modenskega,
1855. leta. — 41.) križec o petdesetletnem služ¬
bovanji. — 42.) ces. in kr. vojaški križec.

Pri nogah mu je ležala Srna maršalska pal¬
čica, potem sablja, križem čez nožnico položena,
nad njima zlati vojaški pas, povrh pa generalski
klobuk. Ob njegovi desnici pa se je lesketala
ruska, z briljanti okrašena ter deloma modro
emailovana maršalska palica.

Na dan Radeckega smrti so razpečatili nje¬
govo oporoko, v kateri je prosil, naj bi ga za¬
grebli ob strani feldmaršala Wimpfena, kateri
je umrl tri leta poprej in je pokopan v gradu
Wetzdorf-u na Nižjeavstrijskem.

Za glavnega dediča je imenoval svojega
sina Teodorja, generalmajorja, hčeri svoji Fri¬
deriki pa je ostavil vse svoje redove, obe mar¬
šalski palici, za 60 oseb srebrnega namiznega
orodja ter del svoje gotovine. Svojemu zdrav-

72

niku doktorju Wurzian-u je sporočil krasno
STojo knjižnico, oblačila in orožja pa svojim
adjutantom in ordonančnim častnikom, komor¬
nemu svojemu strežaju je volil 5000 gld., prvemu
strežaju 2500 gld., kuharju 2500 gld., in vse
drugo pohištvo; ostalim služabnikom vsakemu
po 1500 gld., vrh tega pa vsemu služabništvu
izplačilo cele letne mezde. Da, naposled se je
spomnil še revežev milanskih, razdelilo se jim
je 300 gld., 200 gld. pa je prejel tamošnji ordi¬
narija! (škofijski urad) za sv. maše.

Truplo junakovo so prepeljali iz Milana črez
Benetke in Trst na Dunaj, kamor je dospel
dne. 17. januvarija s posebnim vlakom ob šesti
uri zvečer. Crez noč je truplo počivalo v c. in kr.
arzenalu in ko so ga nastopnega dne 18. janu¬
varija ondu vzdignili, zagrmelo je veličastno
24 topov v pozdrav visokemu mrtvecu.

Tu je skazal cesar mrtvemu maršalu čast,
kakoršne še ni doživel nobeden podložnik. Cesar
sam je vodil dunajsko posadko mrliču na čast.
Ko so ga pripeljali iz arzenala, pozdravil ga je
cesar, povzdignil' je sabljo pred njegovo rakvo
in pripognil jo je in vodil vojno pred mrličem
do prvostolne cerkve sv. Stefana, kjer so ga
blagoslovili in ravno tako ga je pozdravljal na
kolodvoru severne železnice. In zopet so po¬
kali topovi v pozdrav in slovo pokojniku. Od¬
peljali so ga potem po severni železnici v grad
Wetzdorf.

73

Tam stoji več kakor 200 kipov avstrijskih
junakov od najvišjih pa do najnižjih stopinj
(med njimi tudi kipi jednega korporala in jed-
nega feldvebla 17. polka — Kunovcev — in
dveh feldveblov 7. polka). Med kipi je naprav¬
ljena kapelica. Na obelisku je postavljena Zmaga
(Vietoria). črez štiri in dvajset stopnjic treba je
iti navzdol.

Ondu počiva zdaj slavni Radeeki poleg
Wimpfena in Porfriderja, kateri je bil priredil
slavnemu vojskovodji tako časten grob. Bil je
sin revnih starišev. Pridobil si je pa kot trgovec
pri vojni veliko premoženje in je oskrbel tako
lep spominek avstrijskim junakom. Zdaj je ta
grad cesarjeva lastnina.

Ni grška ni rimska država ne more iz ju¬
naških svojih časov pokazati lepšega, čistejšega
značaja, kakor je bil oče Radeeki. Dal Bog,
da bi njegove lepe uzorne lastnosti: domoljubje,
zvestoba do cesarja ter hrabrost na vekov veke
ostale svojina naše vojne, da se bo tudi o njej
reklo s ponosom: „Y tvojem taboru je Avstrija!“

XII.

Malo je znanih mož, kateri bi bili tako pri¬
ljubljeni ljudstvu, kakor je bil oče Radecki.
Bil je kot vojskovodja tako odločen, kakor i
ljubeznjiv; bil je junak, kije  vedel vojake svoje
navdušiti kakor tudi oživiti. Zato so pa tudi
vojaki, kateri so služili za Radeckega, o njem
govorili toli navdušeno ter tisto navdušenost
svojo presajali v narod; zato so ga slavili v
narodnih pesmih in zato pa še zdaj Radeckova
koračnica (katero je zložil Strauss), tako mo¬
gočno vpliva na človeka. In tako živi oče Ra¬
decki med nami, dasi je že 84 let preteklo od
njegove smrti.

Čudo ni torej, da se ga je vedno hvaležno
spominjala domovina. Rojstna njegova dežela
mu je v prestolici svoji postavila bronast spo¬
menik, vlit iz 200 pijemontežkih topov po
vzorcu kiparja Emanuela Maxa.

Tudi glavno mesto kranjske dežele, bela
Ljubljana, vštela ga je med častne občane svoje
ter mu 1860. leta v „Zvezdi“ postavila doprsni

75

kip, ki ga je vlil znani umetnik Fernkorn, pod
Tivolijem (pred gradom) priljubljenim ljubljan¬
skim sprehajališčem pa stoji njegov celotni kip.
Dne 24. aprila pa so na Dunaju odkrili spo¬
menik Radeckega, ki stoji pred poslopjem c. in
kr. državnega vojnega ministerstva.

Pomen tega spomenika razvidimo najbolje
iz besed, katere je govoril zdajni naslednik, a
nekdanji bojni tovariš očeta Radeckega, nad¬
vojvoda Albreht ob njegovem odkritji vpričo
cesarja samega:

„Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veli¬
čanstvo, najmilostivejši gospod! Po smrti nepo¬
zabnega grofa Radeckega je bila splošna želja
posebno onih, ki so se bojevali pod njim, da se
mu na Dunaju postavi spomenik. Da se ni
zvršila, ovirali so neugodni nemirni časi, med
tem pa so bile čimdalje redkejše vrste onih
veteranov; šele pred šestimi leti sta delo resno
pričela konjeniški general princ Taxis in fem.
baron Schbnfeld.

Od mene poklicani odbor se je navdušeno
lotil naloge.

Ker je Vaše Veličanstvo premilostno do¬
volilo, da se ta spomenik postavi le s prosto¬
voljnimi doneski, dali ste vsem Svojim zvestim
podložnikom priliko, da pokažejo domoljubna
čustva svoja v bratovski slogi. Iz vseh pokrajin
širne države so prihajali nešteti doneski, od bo¬
gatih in revnih, starih in mladih, vojakov in

občin, tako, da so bili v kratkih mesecih troski
popolnoma pokriti. Dunajski mestni zastop pod
županom Uhl-om je poleg lepega daru dal na
izbero prostor za spomenik. Naglašati moram
posebno uspešno delovanje ožjega odbora, v
katerem je član gospodske zbornice, Dumba,
neutrudno delal v upravnem in denarskem oziru,
mojster Zumbusch pa se je z vso ljubeznijo in
vsemi svojimi močmi lotil izročene mu naloge.

Spomenik zvestega služabnika petih
vladarjev,  junaka in domoljuba, očeta svojih
vojakov, osivelega zmagovalca v odločilnih bit¬
kah, je sedaj tu dogo to vij en ter je ob jednem
spomenik hvaležnosti in požrtvoval¬
nosti  pod žezlom Vašega Veličanstva zdr»-
ienih narodov.

Radečkega spomenik naj spominja vsakogar,
da je božja previdnost šest sto let avstrijski
vladarski hiši v najhujših stiskah vedno naklo¬
nila može rešilnih dejanj, ki so hrabre in zvest«
vojne vodili h končni zmagi, dočim je domo¬
ljubje žrtvovalo največje žrtve.

Bog obvaruj tudi vladarsko hišo in njen«
avstro - ogersko monarhijo !

Bog ohrani Vaše Veličanstvo do skrajne
človeškega življenja meje!“

Nato je presvetli cesar sam izpregovoril
navdušujoče besede, izrazil svoje veselje nad
tem delom, zahvalil se odboru v imenu vojna
ter izrazil nado, da bo ta spomenik še poznim

7 r

rodovom oznanjal slavo tega junaka. Zdaj je padlo
zagrinjalo od spomenika, streljali so vojaki iz
pušek ter topov, zastave so se pripognile v po¬
zdrav, vojaške godbe pa so zasvirale Radeckega
koračnico. Tako se časte zasluge zve¬
stega služabnika.  Naposled je vojaški škof
blagoslovil spomenik, na kar ga je odbor izročil
dunajskemu mestu v varstvo.

Gel spomenik je 10y 2 m  visok, podoba jez-
dečeva pa sama 5 V 2  m. Radecki je namreč
vpodobljen na konju, ki stoji na visoki podstavi
iz rdečega granita. Spredaj pred podstavo raz¬
prostira dvoglavi orel svoje peruti, kakor bi
hotel vzleteti, v krempljih drži strelo — znak
moči. Nad orlom je v zlatih črkah napis: „In
deinem Lager ist Osterreich 11 , to je: „V tvojem
taboru je Avstrija 11 .  Na dveh podolgastih
straneh sta dve izbočeni sliki (basreliefa); na
desni strani je Radecki vpodobljen sredi svojih
generalov, na levi pa sredi svojih vojakov, ko se
je 12. marcija 1849. zopet pričel boj in so ga nje¬
govi vojaki navdušeno pozdravili ter mu djali
lovoriko za kapo. Krajša stran, ki je obrnjena
proti poslopju c. in kr. vojnega ministerstva, ima
nemški napis: „ Maršal grof Radecki, rojen 2. no¬
vembra 1.1766., umrl 5. januvarija 1. 1858.“

To je torej spomenik možu, kateri si je za
Avstrijo pridobil toliko zaslug. Izvestno ni 42
odlikovanj prejel zastonj in močno dvomimo,
da bi jih kateri sedaj živečih generalov mogel

pokazati toliko. Saj je pa tudi bil junak od pet
do glave in tudi ga slavi narodna pesem naša.
Ne moremo si kaj, da bi je tukaj ne priobčili
častilcem Radeckovim.

Glasi se tako:

Radecki.

Oj, zdaj na Laško pojdemo,

Bog ve, če kdaj se vrnemo!

Banda nam bode špilala,

Lepo nam bo muscirala.

Radecki pa na konj’ sedi,

Nas, mlade fante, on dobi.

Radecki ’ma sivo glavo,

Pa vendar gre na vojsko ž njo.

Radecki pa na konj’ sedi,

Pa rožni ven’c v rokah drži.

Radecki je en prav’ gospod,

On bo premagal zmir povsod.

Radecki pa korajžo 'ma,

Ker same mlade fante 'ma.

Radecki pa na konj’ sedi,

Pa oster meč v rokah drži.

Fantjč, bodimo zdaj vesel’,

Ki smo ta lepa mesta vzel’!

Billi so mesta Lahova,

A zdaj so pa Radeckova.

79

Vlarf so b’la Sardinčeva,

Letos so pa Radeckova.

Verona je tud’ laška b’la,

A zdaj je pa Radeckova.

Radecki je pa prav vesel,

Ker je Milansko mesto vzel.

Radecki je pa žlahten mož,

Je vojsko peljal skoz in skoz!

Radecki je pa fin gospod,

Zulaj je pa največ falot!

Le zahvalimo vsi Boga,

Ker nam še Bog Radecka da!

Radecki j’ bil pravičen mož,

Je bil cesarju na pomoč.

(„Dom in Svet" 1892. 1.)

^4