GLAS -V * lisf šIovfflsBhidelffcevvAmeriki, TELEFON: C0RTLANDT 2878. Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903, at tha Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congraaa of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 225. — ŠTEV. 225. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 24, 1924. — SREDA, 24. SEPTEMBRA 1924. v "" ---—---- ------ VOLUME YXXIT. — LETNIK j?XXII. KONFERENCA 6LEDE RAZOROZEVANJA Protokol Lige kliče narode sveta k razoroževalni konferenci, ki se bo vršila junija meseca prihodnjega leta. Treba ie odobrenja treh ali štirih velesil in desetih manjših, predno bo konferenca omogočena. — Država« ki se noče pokoriti sklepom pogodbe, je napadalna država. — Kako razlagajo Francozi dogovor. Ženeva, Švica. 2f>. septembra. — Če bodo tri ali štiri velike sile, — Anglija. Francija, Italija in Jatponska, — ki imajo stalne sedeže v svetu Lige narodov, v družbi desetih nadaljnili držav, članic Lige, odobrile arbit.racijski in varnostni protokol, ki je bil objavljen včeraj, bo otvorjena \ Ženevi, dne 15. junija 1925 velika mednarodna konferenca za skrčeje oboroževaj. Združ. države, Nemčija, Rusija in druge države, ki niso članice Lige, so bile povabljene, naj se udeleže 'konference. k oje program bo sestavljen pod vodstvom sveta Lige narodov. Dolgo pričakovani načrt protokola je včeraj oficijel-110 predložil komisiji za razoroženje zbor "velikih dvanajstih'\ Primerne nagovore so imeli čekoslovaški zunanji minister Beneš, Arthur Henderson,, italijanski delegat Schanzer, francoski zastopnik Boncour in belgijski Paul-let. Protokol določa načrt za razsojo sporov katerekoli vr-Fte. Določa tudi varnosti za dežele kot Francija in Belgija s tem. da avtorizira krajevne dogovore pod pogojem, da morajo biti javno uveljavljeni ter v soglasju s konferenco za skrčenje oboroževanj. Mogoče je posebni namen protokola ojačiti dogovor glede Lige. V predgovoru se trdi, da, je cilj olajšati po-/ polno uporabo sistema, določenega v dogovoru za Ligo narodov. Uvod potrjuje tudi željo narodov, da se doseže skrčenje in omejitev oboroževanja, kot določeno v osmem členu dogovora glede Lige narodov. Kot napadalno državo se označuje deželo, ki se poslu-ži vojne po odklonitvi arbiti-acije moejo katerega bo treba vse Cal- 23. septembra, eel pogajati veliki ruski knez ci-jže toliko pomožnih, šerifov kot mogoče diference med narodi predložiti arbitracijskim za- Ameriški a^madni avijatiki, ki so 'ril, ki se je pred kratkim v Par* jili more dobiti. +1— J___1 •________ . i___J T ♦ 1 ... Doleteli krn«r sveta «ir> vrnil! 711 nrAirluvil f.n,.;., T?,-....... I T :. _ 1 1 • PROGLASITEV NOVEGA GARJA VSEH RUSOV S PREDSEDNIŠKE VOLILNE KAMPANJE S.tave glede zmage predsednika Coolidge-a. — Ponudbe proti La Follettu stoje 7 proti 1. — Senator La Fol-lette je uverjen, da bo zmagal. — Za progresivnega kandidata se je zavzela tudi farmerska unija. — La Follette ima v New Yorku trintrideset glavnih zastopnikov. — Okrožnice A. F. of L. Celo poročilo, da je demokratični governer države New York, Smith, pripravljen postati kandidat za tretji termin, ni moglo včeraj izpremeniti na Wall Streetn stav glede predsedniških kandidatov. V tekočem letu se sploli malo stavi. Fried & Co. je nudila včeraj 3 yirati 1 za Cooliclgea. Ponudbe protti La V Parizu se je proklamiral veliki ruski knez Ciril za carja vseh Rusov. Novi "car" ima v Belo-gradu svojega adjutanta. Berlin, Nemčija, 23. septembra. Z Združenimi državami se je za- com je dobil naročilo, na zaprist- Mouut Vernon, 111., 23. sept. — Kot že poročano je po daljšem zaslišanju metodistovski fajmoštei-Lawrence Hight priiznal, da j« ~ umoril svojo ženo s strupom. Po- pollettu stoje 7 proti 1. dal je dva priznanja, .v prvem je J ^ tvrdka ponuja dve proti eni, da bo dobil Davis rekel, da je razven žene zastrupil Več glasov kot pa La Follette. tudi svojega prijatelja Wilburaj Po neki konferenci s številnimi svojimi pristaši se je Sweetina, da oprosti oba neznos- odpeljal včeraj neodvisni kandidat, senator La Follette. ki Uih bolečin. Preiskovalne oblasti je prišel v New York, da ima nagovor na Steuben slavliu pa niso bile zadovoljne s to nje- liazaj v Washington. go voizjavo ter so prisilile Higkta Pred odpotovali jem se je v svojem kampaniskem glav- k p0dpisu uadaljnega nemstanu izgovarjal o političnem položaju z Gilbert Roe, svojim iztočnim kampanjskim voditeljem in drugimi pristaši. Senator je kazal veliko samozavest, ko je izjavil: 44Edini kraj, katerega mora pridobiti, je New York." Naročil je svojim tridesetim kampanjskim delavcem, naj se dobro organizirajo ter pridobe New York za tretjo stranko. Za enkrat ni se določen na dal j ni kampanjski program La Folletta. Najbrž bo ostal nekako deset dni v Washington^ ipredno bo odpotoval v srednje zapadne države. Boston, Mass., 23. septembra. — Stotisoč okrožnic bo razdeljenih tukaj med delavce kolt' del narodne kampanje, katero bo izvedla American Federation of Labor za tretjo neodvisno stranko La Folletta. V okrožnici se bo podrobno navedlo vzroke, ki so napotili federacijo, da podpira kandidaturo La Folletta in njegov tiket. Des Moines, Ta., 23. septembra. — Unija farmerjev v Iowi je sklenila zavzeti se za itiket La Folletta in Wheeler^ ja. v katerem je rekel, da je zastrupil svojo ženo in Sweetina, ker sta bila on in žena prijatelja* medsebojno zaljubljena ter sklenila poročiti se. Hight je izpovedal, da sta on in Mrs. Sweetin zastrnipila njegovo ženo in Sweetina. Hight je nasul strupa v kavo za svojo ženo in Mrs. Sweetin je dala svojemu možu, ko je bil bolan, čašo vode, v kateri je bil stopljen arzenik. Takoj po drugem priznanju je bila Mrs. Sweetin aretirana in privedli so jo v tukajšno ječo. Razpoloženje tukajšnje prebivalstva je skrajno razburjeno in oblasti so odredile vse potrebno, da prepreenjo nasilja. Ječa je obdana od stražnikov in šerif Hol- poleteli krog sveta, so se vrnili zu proglasil za carja vseh Rusov. Rockwell Field, San' včeraj na Diego, odkoder so se dvignili v zrak marca meseca, da polete krog sveta. Velika ljudska množica jih Ljudje so bili še bolj razburje- Njegov edini cilj in namen je,'ni, ker je držav, pravdnik Thomp-spraviti dinastijo Romanovičev | so izjavil, da ne bo predlagal na ruski prestol ter enkrat za vse- smrtne kazni, a to ugotovilo^je M pomesti z vsemi boljševiki in' podal pred drugim priznanjem komunisti. ^ | Highta, To priznanje je podal Brat bivšega carističnejza mini-j Hight šele pozno popoldne okraj- stopstvom, tudi kadar bi ne mogel svet Lige narodov priti do soglasnega sklepa. Celo potem bo protokol še vedno izpostavljen izpre-membam na predlog katerekoli vlade, ki bo dokazala, da je kaka točka v dogovom dvoumna ali neizvedljiva. Neki je čakala na letalnem polju francoski delegat je izjavil včeraj zvečer, da razlagajo) Danes bodo odleteli pron seAe pozno popoume o^raj- — - i— ancozi dogovor tako, da morajo vse države prispevati, Seattlu. kjer se je njih polet of i-. strskega predsednika, Alexander ncmu supru Hallu. Ilall je prišel Poznanje. Šeri Z vsem orožjem, ki ga imajo na razpolago ill naj bo to!ci,j€no Pričel. Dejansko obkrože- Stolpyn, je povedal časnikarskim ob petih popoldne v ječo in spu-! koJ* telefonicno orožje ekonomvsko, finančno, vojaško, mornariško ali "je sveta je bilo zavrženo včeraj j poročevalcem, da skuša velikostih so ga v celico Highta. .lakoi mlšol zračno. job desetih in štiriintrideset minut knez Ciril dobiti v Ameriki veliko Protokol se drži bistvenih principijev obrazloženih v zjutraj- ko PrLstal 113 letalnem. svoto denarja, s katerim bo v«> naČrtu Beneša,* Ti principi se nekoliko iznremenieni v,p°,ju P°ro^lik Smith- poveljnik dil protisovjetsko propagando, gotovih ozirili, a oiačeili v dru-ih v ■ špedicije. Poroenik Xelson. nje-1 Stolpin je Cirilov zastopnik v -daii j , , S*. . ?ov tovariš na celem potovanju Beogradu. V Beograd i»_k sploh Protokol predstavlja vsled tega jasnejsi dokument, z, krog- SVeta, je pristal tri sekunde kolišče niske^rotirevolueije. Tam so tudi zbrani skoraj vsi generali pozneje in obema je sledil pozneje poročnik "Wade. številnejšimi podrobnostmi, tikajočih se stvari, katerih se ni omenjalo v prvotnem načrtu ali ki so bile nejasne. Glede konference za skrčenje oboroževanja se določa, Ko ie poročnik Smith pristal, da naj bo uveljavljenje arbitracijskega in varnostnega'36 Tzkliknila njegova mati, Mrs. protokola prekinjeno, dokler ne bo konferenca sprejelai Jasper Smith: načrtov za skrčenje oboroževanj. JAPONEC BO PREDAVAL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Tokio, Japonsko. 23. septembra. Voditelj Keseikai stranke Kotoro Mochizuki bo prišel koncem novembra v Združene države ter bo imel po glavnih ameriških mestih vrsto predavanj. Njegov poglaviten namen je zmanjšati napetost, ki vlada med Združenimi državami in Japonsko. Ko je bila uve-Ijavnjena izključit vena postava, je bil on eden onih maloštevilnih Japoncev, ki so svetovali japonskemu narodu, naj obrani mirno kri. Jaz hočem svojega dečka. Smith je skočil iz aeroplana ter skočil proti svoji materi. — Moj dečko, moj čudoviti deC- Ijudski komisarijat. Odgovor naglasa glede vprašanja Vzhodne Galicije, da sovjetska vlada vztra-jko! — ie vzklikala mati. ko je ja na svojem stališču, da so se J ponovno poljubila svojega sina priklopitvijo Vzhodne Galicije k Poljski kršile pravice tamosnjega prebivalstva v Vzhodni Galiciji in vztraja na tem, da dobi to prebivalstvo pravicee samoodločbe. Kar se pa tiče obmejnih spopadov, naglasa sovjetski odgovor, da niso izvršeni od strani Rusije. HARDUffGOV ZDRAVNIK NENADOMA UMRL. Oče poročnika je našel edini prostor na obrazu armadnega avija-tika, ki ni 'bil pokrit od poljubov matere ter poljubil svojegra sira na desno uho. Mati in sin sta sv jokala. Na letalnem polju pa je bila še ena mati, ki je jokala. Bila je Mrs. Harding, mati poročnika i John Hardinga, pomožnega pilota ter mehanika na aeroplanu poročnika Nelsona. napetost med rijsuo nr poljsko. trije usmrčeni NICL Moskva, Rusija, 23. septembra. V rusko-pol jskih od noša jih je zapet nastopila velika napetost. — Vzrok je iskati deloma v obmejnem napadu z dne 4. avgusta, deloma v izjavi Rakov&kega v Lon-d<^tu, v kateri govori Rakovski o še ne rešenem vprašanju Vzhodne Galieije. Poljska vlada je s o žirom na to na katero moskovski bilo pa ranjenih. Marion, Ohio, 23. septembra. — Brigadni general Charles E. Saweyr, ki je bil zdravnik pokojnega predsednika Hardinga, je tukaj nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. v papir- Lockhaven, Pa., 23. septembra. V tukajšni papirnici je eksplodiral kotel gazolina. Tri osebe so bile na mestu mrtve, ptetuajst jih je bolgarski kralj boris jz baje umorjen. Beograd, Jugoslavija. 23. sep. Tukajšni list "Reč" je objavil brzojavko, da je bil bolgarski kralj Boris umorjen. Resničnost brzojavke ni potrjena. Poročilo pristavlja, da so Borisa umorili pristaši Tanasijeva Vasiljeva. uv. • - •.I'-^arJ _____JHP bivše ruske "bele" armade. Nadalje je povedal Stolpin časnikarskim poročevalcem, da hrepeni ruski narod po carju in da je že do grla sit obstoječih razmer. ZA FRANCOSKO-NEMŠKO TRGOVSKO POGODBO. Rambouilett, Francija, 23. sep. Francoski kabinet je odobril listo trgov, strokovnjakov in pogajalce, ki se bodo sestali meseca oktobra v Parizu ter *kušali skleniti z zastopniki nemške vlade trgovinsko pogodbo. Francoski delegaciji bo naečlo-val trgovinski minister Raynaldy. pen ter si mislil, da je najboljše, če opravim t&koj. — Ali se je že kedaj preje kaj pripetilo? — Bog mi je priča, da ne. Ilall je nato poklical v celico dva pomožna šerifa in v njih na\ -zočnosti je podpisal Hight pisano priznanje. Šerif Holcom je bil ta-obvcščen o tem ter 1akoj odšel. da aretira Mrs. Sweetin. I Danes zjutraj je aretirana pc . prečuti noči vse lepo priznala ter j potrdila s tem priznanje hinavske-i ga "Reverenda". Hight je bil odličen član Ku Klux Klana ter se je tudi odlikoval v križarski vojni proti alkoholu. naprosil nemškega poslanika dr. Wiedfielda, naij še ostane na svojem mestu v Washingtonu. Odstopil bo najbrž šele enkrat po Novem Kiu. Kot njegov naslednik pride vpoštev dr. Solf. ki je sedaj nemški poslanik v Tokio na Japonskem. — Imam občutek, — je rekel Ilall, — da niste povedali vsega in v imenu metodistovske cerkve vas poživljam, da podaste polno priznanje. Storite ta za cerkev in Boga. Povejte polno resnico, da lahko ugotovimo olajševalne okoliščine za to grozno dejanje. Še vedno je milost za skesanega grešnika. Tatu na križu je bilo odpuščeno. , NEMŠKI POSLANIK BO ŠE Hight se je ozrl vanj ter rekeij OSTAL V ZDR. DRŽAVAH, nato: — Ail right. _ žrtev velikega viharja v franciji. Pari*, Francija. 23. septembra. V tukajšni okolici je divjal strašen vihar, ki je zahteval trinajst človeških žrtev. Skoda* ki jo je povzročil vihar, je ogromna. nov komet. Cambridge, Mass., 23. sept. — Astronom Finsler je dne 15. septembra razkril nov komet. To j«? zvezda sedme velikosti, ki pa ni vidna prostemu očesu. Včeraj j« dospelo iz Berlina poročilo, da so komet opasali tudi s tamočnje opazovalnice. Nato je prišlo priznanje: — Pred šestimi meseci sva se zaljubila drug v drugega. Ljubila sva se tako obupno, da sva sklenila zveza t>i se. Sklenila sva po godbo ter se iztrebila svojega moža. jaz pa svoje žene. Ko bi oba izgubila, hi se vzela. — Prvi je prišel na vrsto Swe<»-tin. Zbolel je dne 22. julija. Ona me je vprašala, kako bi se ga najlažje iznebila. Rekel sem ji, da je arzenik počasi delujoč strup, ko-jega učinkovanje ne bo vzbudilo nikakega suma. Istega dne sem kupil v lekarni tr^etrt unče ar--zenika. Diobil sem ga, ker sem vpisal svoje ime v tozadevno knjigo. — Odnesel sem strup ter ga dal njej. Tri dni pozneje ga je dala svojemu možu in dne 28. julija je umrl. Nato sem sklenil zastru« piti tudi svojo ženo. Izvršiti sem hote svoje dejanje po metodr-s tov ski konferenci, ki se je vršila teden ptxzneje v Carbondale. Vedel sem, da bom premeščen in da lahko zastrupim ženo ter vzamem s seboj Mrs. Sweetin, ne da bi vdmdil sum. Hali je vprašal nato: — Zakaj niste čakali! — Ker je žena zbolela v pričet-ku septembra. Postal sem nestr- Berlin, Nemčija. 23. septembra. Predsednik nemške republike je DRŽAVLJANSKA VOJNA BOLGARSKEM. NA Berlin, Nemčija, 23. septembra. Bolgarska državljanska vojna se je izpremenila v pravo guerilla bojevanje. Brzojavke naznanjajo, da so bili poklani glavni voditelji obeh glavnih macedonskili strank. • ^Zadnja žrtev je baje Aleksander Bujenov, voditelj federalistov in član bogarskega parlamenta. Zankova vlada baje kontrolira položaj. ^ DENARNA IZPLAČILA ,JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. jugoslavija? 1000 Din. — $15.00 2000 Din. — $29.80 5000 Din. — $74.00 Pri wAwrnih. U mata)« mmoj I IS mttv sa poštnin« in droge rtrafta. na zadnje paftto ta bplaiaja ITALUA IN ZA8EDXTO OZBKLJ3: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir.......... $23.75 / 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50 M naročilih. Id maiaja aaaj kal 119 Iftr nioaaM jaariNI Pt 11 atatatf an piiUilnt In drnge atroAn. ■a pdDJatr«, U presegajo FKTTISOČ DIN1BJIY ali pa DTATUOB LIB dovoljujemo po mogoGnoetl le potf^wi dojmat Dfamrjon fta Liram aednJ ; k togn razlaga nam ni pa ceni tiategn dne, ka nam prme pumi nenar t pošiljatve po brzojavnem pismu izvbSujemo t najkrajšem času teb računamo za stroskb lada izplačil t amar. dolarjfli^lajw tomtom ogkm v fin Hrti, aH {yn Vcw Tdvflf S« V« S(Hi?:r i»"žrfiaČhiriitftir tli «i:'ž"y Sneopt Sunday and Holiday. valja lta> Amarlko Hj« • ••■•••••••v $3.00 HJO Subocrlptlon Yoarty WJ» Advartiaamant on Agreement _Naroda" tehaja veekl dan Izvzemil nodalj In praantfcoo._ t)»Hal toma podplao, In ooebnootl bo no prlobčujejo. Denar naj ao »IacotoU VO-pn^M po Money Ordar. pri cpremambl kraje naroCnlkoT, proelmo, da m tudi projtnjl MrallKo nazna nI. da hitreje najdomo naalorolka. "OLAS NARODA" trat, Borouoh of Manhattan, Naw VaflU PL V. Toloplionot Cortlandt 887» BREZPOSELNOST V sedanjem volilnem boju igrata glavno vlogo dve stvari: .stanje brezjKJselnosti in trgovski položaj. Republikanski agentje se ustijo po vsej deželi, da se ni kapitalistom, farmer jem in delavcem še nikdar tako dobro godilo kot pod slavno vlado Calvina Coolidge-a. Narodu svetujejo, naj ponovno izvoli molčečega moža v Belo hišo. češ. da si boljšega poglavarja, svetovalca i±± zagovornika ne more nihče predstavljati. Naloga demokratov je seveda izpodbiti te trditve ter predložiti narodu statistike o vedno naraščujoči brezposelnosti, znižanju plač in preteči krizi ter dokazati, da je bila republikanska administracija na vseh koncili in krajih škodljiva deželi. Trditev glede brezposelnosti ni bajka. V zadnjih dveh letih so najvažnejše industrije le navidezno uspevale. Vodstva so le s težavo zatajevala krizo. Stem so dobili kapitalisti izboren izgovor za znižanje plač. Kakšen je pravzaprav položaj in koliko je brezposelnih v deželi, ne vedo niti politiki niti delavske organizacije. Podatki državnih in delavskih uradov so nezadostni, da bi mogli predočiti jasno sliko obstoječega položaja. V nobenem ozira ni pričakovati, da bi se meščanske stranke za delavca zavzele. Za Now York aa Za pol lata Za Inozematvo aa kot drugi, potom naj ho že dopoldne ali popoldne, bo prav malo razlike. V združenju je moč! To je, ampak na račun drugih. Vse kar je. vzeti se nam hoče še tisto malo svobode. ki jo imamo pri društvih. Ako si pri dveh ali več društvih, imaš že malo korajže. da se postaviš po robu .šikanam in stvarem, ki ti niso všeč in imaš navadno uspeli. k«*r vedo. da te ne morejo dosti pritisniti. Ko boš pa v košu si pa tam. Tako delegati, le na polico s listi pogodbo, in ukrenite, da bo Zveza prospevala in napredovala. DOPIS. Brooklyn. X. Y. Dragi Peter: Dolgo se že nisemo glasil. Menda mi ne boš zajneril, ker je moja navada govoriti takrat, ko so besede na mestu in se izplačajo. V splošnem je vse ponavadi. Slovenskega Doma še nimamo in slovenski- eerkve tudi še ne. Rojaki se preskrbujejo za dolge zimske večere in prešajo grozdje. Ženske govore kot so govorile lani in lx>do menda govorile do kon«'a sveta. Možje pa molče in si mislijo svoje. Z ženskami se nočejo prepirati, posebno sedaj ne, ko se bliža slanini karska sezija. Pravijo, da se ne izplača z ženskami prepirati, .kadar se bliža slanmikarska sezija. V slovenski naselbini v Brook-ynu je pozimi žena mož. Marsi- ke tud itisti novi list N. D. Ust' kje je pa žena tudi poleti mož. l»i ne bil prenapačen. prinaša vse Pon)k je h[{o Jnalo v zadnjeln to. kar tudi drugi listi prinašajo. £asu Nič nove era v njem. Kot trdijo. Krst0v sploh ni zelo napreduje, ampak tudi meni se zdi. da je nekdo zadaj. To je J tudi G. X. že povedal. Pravi, da je Zgaga prišel v težave radi njegove kolone. Berem njegovo kolono dan za dnem. do danes še nisem videl kaj pre- Lahkoživčkove pretnje so pad-pot eni takem na rodovitna tla. ilugoalmmttska Ustanovljena 1. 1898 KataL 3fei>turta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 185 St.. Clevelmnd. O. podpredsednik: LOUIS BALAKT, 1808 E. 32fid Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box S61, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN llOVEEN, 411 — lJtb Ave. Eut, DOlutb, "Minn Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Eldg. 600 Grant Street at Sixth. Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Room 206 BakeweU Bid*, tor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ:. 1334 W. IS Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 TV'ashington Street. Denver. Colo. Porotni ndbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GRECOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bids. PuyaJlup, WmH FRANK ZORICH, «21? St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSIla na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novln članov lil bolnilk* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Seli postati član te orgnnlza<-lje. naj se ztrlasi tajnik i bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruštev se ra obrnit® m* Ifl. tajnfka. Novo društvo se lahko vstanovl 8 Člani ali Članicami. Novice iz Slovenije. Strah pred prisilno delavnico, 'finieža. Xi>tal bi velik požar. > Mariborska sodišča so dosedaj niso domači Š.> pravočasno "ironj Zakonci pravijo, da se jim ne poslala že nad 20 kaznjenk za tri pogasili. Pri tem pa je d ubil neki izplača hoditi v spovednieo pravit ]eta v prisilno delavnico v Begu- mclianik, ki je v imenovani tovai-^ j vsako malenkost. Zaradi tega obstoja med kan- ui uslužhen, precejšn je pi škodite. Brooklvnski žnpljani so soglas- didatmjami pred tam zavodom ve- — Orožnistvo je aretiralo ter prebilo peljalo v ljubljanske zapore neke- tudi kaj za Zvezo z lastnega nagiba kot je Ci. X. za J. S. K. -T.. za kar mu je lahko hvaležna. Ne strinjam se z lastnim listom Na vsak način bi morale storiti svojo dolžnost delav-!a]i tiskarno. Glasil ali listov že &ke organizacije in možje Gompersovega kova. Dosedaj ]>a ni Ameriška Delavska Federacija objavila še nobene statistike, koliko njenih članov je brez dela. Mora že imeti gotove vzroke. Ako pa niso znana liajpi iprostejša dejstva, ne sme nihče pričakovati in upati, da bo kdo skušal izboljšati stvari, ki so s temi najbolj priprostimi vprašanji v'najtesnejši zvezi. Naloga brezposelnih je, stopiti na dan, razviti svoj o papir rumeni pod tiskom. Radi tega ampak ne tako kot je zadnjih par naj Peter le nadaljuje svoje delo. let. Le z delom se kaj doseže, sa.i j Previden naj pa bo preti volkovi, polja je še dovolj. Plačajte poŠte-. Ki se skrivajo za vogali, no gl. uradnike, kateri delajo in j Z svobodomiselnim pozdravom izberite Zvozi za glasilo li-^t. ki je j vsem rojakom kakor tudi delega-razširjen ni ki bo t stanu storiti ; tom S. S. P. V... ki naj bodo tudi previdni, kaj bodo storili z združenjem. sicer večina zmaguje in tudi ta mnogokrat «a kožo manjšine. Mnogi plačujejo leta in leta prispevke in sedaj -e jih hoče pobasati v bisago. Preostajalo jim ne bo drugega kot peti ''ujetega tiča tožbo", če je bodo smeli. Previdno. na vas je ležeče! Nekdo. imamo preveč. Bo kmalu čas. ko bo že imela vsaka mala skupina svoj list ali tiskarno, s čemur bo Toliko strank in prepirov. Še nekaj! Včasih mi pride v ro- grešene«»a v nje]. (V bi denunei- no oklenili, da ne bodo več nudili lik strah. Pred več meseci je janti se malo pobrskali po kolo-! »aslade svojemu pastirčku. Vi okrožnega sodišča obsojena Ma- ga čevljarskega mojMra v Kranju, nab svojih listov, bi našli marši- Svoje verske dolžnosti oprav-Sija Korošec, rojena Cenčič, bivša Imel je nemoralne opravke /. nekaj in tudi takega, da se še pa-Njajo v New Yorku ali pa po ra>-'posestnica v Jablanah, zaradi tat-petnimi deklicami. — Hišo trnih nemških cerkvah, kjer niso vine na večmesečno ječo, po presta- govea Lovro Rebolja v Kranju, duhovniki tako zamerljivi in ta- ni kazni pa bi se imela oddati v koikriško predmestje, je kupil tr_ ko strašno radovedni. Iprisihio delavnico. Kazen je sla h g»vee Ignae Andrašič za ."»0.000 Zadnjič se je mudil v naši sredi koncu in Koroščeva je bila vedno (T>in. V zadnjem času je v Kranju elevelandski kralj Matijaž s svo- bolj nemirna- Znana je kot delo- v splošnem veliko hiš na prodaj, jim sanitejskim štabom. mržna ženska in tatica. Včeraj zju- Rekel je? da je prav zadovoljen.'traj je bila zaposlena s posprav-^aničue razmer« ^ Tudi jaz bi bil zadovoljen, če Ijanjem v pisarniških prostorih o- godne kot s., bile. bi imel v avtomobilu dvajset fun- k rajnega sodišča. Ob tej priliki je tov steaka in deset galon vina iz uporabila ugoden trenutek, ko je znane slovenske butlegarske kleti, ni nihče opazoval ter skočila skozi ofieijal Karel Mat©k< vie Agitacija za slovensko cerkev v'okno pritlične sobe na ulico in p0_ *luga Aleksander Kump. Brooklynu je polegla. .begmla. Imela je odslužiti samo še V!ran Pa Je reducirani Z veliko težavo so nabrali pet ,lva » Hladnik. tisoč dolarjev, potem so pa rekli, tlu- Ker J*e bLln v mestu dobro zna. da je treba počakati, da bo cer- so najbrž skriva pri kaki tova-kev že prišla in kadar bo prišla, rišici iz preteklih časov v jetnišni- Iz Jugoslavije. priča. da gospodarske in fi_ niso več tako u-V potko j eni so: meroizkusndk Ivan Cof, >r,dni nadoficijal Karol Cof, sod p. i nad- n srnini lica k t L fkononi Nesreča v mestniubožnici. mestni nbožniei si je vsi cd ne- bo prišla sama od sebe, kajti ne-/1'- pa je pobegnila na Hrvat- previdne manipulacij c s sveeo za- vrsie ter pokazati strankam, ki se bore za prvenstvo, ka- Tatvina v splitskem inšpektoratu g i nil pastir Laza Živkovič iz Nove-ko se te vrst e dolge in široke. | finančne kontrole. Dokler so delavci zaposleni, črpajo iz njih kapitalisti; Po kratkih presledkih je bila žs največji dobiček. Naloga kapitalistov je potemtakem tudi tretjič okradena blagajna sipiitske ozdravljati posledice, ki jih povzroča brezposelnost. finančne kontrole. A vlomilci so Brezposelnost ne škoduje samo tistim, ki so brez dela, imeli topot smolo: dobili so v bla. pač pa tudi onim, ki so zaposleni. Kajti brezposelnega je «rajni le 10.000 Din. Zanimiva pa lahko pregovoriti, da gre delat za najnižjo ponudeno mu je okol-nost, da bi imela blagajna nlačo 1 v sprejeti znesek T0.CKX) Besede polit^ov so le.^ in vseobetajoče Dhl> ki Pa le slu^jno ni bil ka- Politiki tipajo samo po površini. Nikdar jim pa ne pride na misel, malo pod površino razbrskati, da bi na ta naičin dognali prave vzroke obstoječega socijalnega zla. Tega nočejo, ker bi morali v tem slučaju priznati, da so vsega sami krivi, oziroma, da so krivi vsega zla tisti, i katerim služijo. siran. Zdi se torej, da so bili vlomilci dobro informirani. Uvedena je stroga preiskava. D opis. Dva otročička zgorela. V selu Ma jai pri Djakovem so se te dna igrali otroci na nekem skednju, kjer so se skrivali v slami. Ko sta se bili dve sestrici, štiriletna Katica in dveletna Ružica Frizon. zakopali v slamo, so osta- ga Topola. Njegov gospodar ga je iskal in našel v nedeljo umorjenega v nekem jarku. Istega dne je bil oropan posestnik Ivazovie, kateremu so razbojniki vzeli rija Klanv.nik z Jesenic obleko, pri /"cfmer je dobila težke t peklLne po obrazu in životu, fsveča se ji je 40,000 dinarjev bo ne zapusti svojih privržencev. Ki«'r je pred leti izvršila veli- žuala mestna ubožica, <4_letna MaLe Škoda, da jim je v tem slu- ke tatvine, zlasti v Zagrebu, j čaju škof obrnil hrbet in jim lioče ; dovoliti, da bi pričeli z zidavo, j Novice iz Kranja. To je najbolj povolji jerofom' I mrla je Marija Gabričeva, so- namreč prevrnila iz svečnika in ji nabranega denarja. " .proga kovaškega mojstra v sav-'zapalila obleko. Xa obupne klice Tisočaki, ki bi morali nositi v Kkem Predmestju. — Poročil se je j ponesrečen ke so prihitele sestre nohten; KanL-; „,;„,..„: Franc Korbar, gimnazijski profe_ „. .. posrem ameiiaKi banki najmanj ■» i _ usmiljenke, ki so ji • j po štiri procente obresti, bodo slu- sor s ( ir,]o Bikovo, heerko ueu,^ žili za nakup newyorškega groz- Jerice Bizjak. — Te dni se " O mednarodnih vlomilcih, prijetih v Zagrebu. Poročano .je bilo o dolgoprstni in vlomilski troperesni deteljici, ki je bila povodom tatvine dragocenosti pri zlatarju Ignacu Bauei-ju v Zagrebu prijeta. Zagrebška policija, ki je v elegantnih hoh-štaplerjih spoznala mednarodne profesijonalne vlomilce, se. je obrnila na različne policijske urade v Evropi, da se ugotovi prava dentiteta vlomilcev, ki so si nadeli dolgozvencča pustolovna ime. C lev eland, Ohio. Ker že ravno j>ošiljam naročnino zase in za prijatelja, naj še dodam par vrstic, ki morda ne bodo ravno na škodo. Drugi t«*-, den se vrši tu konveneija S. S. P. Z. Odločilo se bo, ali se Zveza združi ali ne. Agitiralo se je in i?*? še na vse kriplje za zdruaitev, Pazno sem zasledoval vso pisarijo. ki je bila priobčena v listih. Dostikrat sem naletel na imena takih, ki bi hili lahko tam zavarovani za poljubno zavarovalnino kot se more navaden delavec zavarovati. ne pa da so še pri drugih Jednotah in ftvezah. Seveda, za agitacijo. Bil sem sprva za združitev, sedaj sem pa uvidel, da je najboljše, da tudi Zveza stori to kot je J. S. K. J. in naj požene za vedno tisti združevalno pogodbo in tisti združevalni odbor, ki ni bil drugo kot za škodo Zveze kot je bil J. S. K. J. Domala vsi. ki so mislili, k kakemu društvu pristopi-ja. l^aga^BLtja, ker so so vv-je združenju tu, češ, da • li otroci v svoji nepremišljenosti {na. Zagrebška policija je prejela iz ne bodo imeli pozneje s transfer*- :,ažagali slamo. Ramen je takoj (Prage obvestilo, da je dozdevni ranjeni sitnosti, posebno pa še. če objel j^Hci, ki sta skoraj popol-! Mojše Kakitilešvili že 14 mesecem so prišli agitatorjem v pest. V Zo.arelL * v Pragi sedel. Njegovo pravo ime G. S. je zopet objavljena tista pogodba na dolgo m široko, upam pa. da zadnjikrat. Da bi le bili delega-tje možaki in jo položili tja. kamor spada. Spraviti se nas hoče vse v en koš, potem se bo delalo z nami kot se bo jim poljubilo. Kdor hoče, naj se pridruži, toda potrebno ni še drugih s seboj vle- noma zgoreli. 1 " • Nesreča v rudniku. V dalmatinskem rud okopu Si-verič se je prošli pondeljek pripetila nesreča, ki je zahtevala tri človekeške žrtve. Na nekega delavca je padel v rovu tram. ki mu je prebil lobanjo. Dva druga deiav. xz t\ • * j - • o ca sta ponesrečila vsled eksplozi- ei. Dovolj je zdruzenja. Sprva se . . _ _ , nam je pripovedovalo o nižjem ^ ™,ne- Zdl ^ da ^ ^^-nesreea asesmentu. Tudi tega mi plačuje- IK>sledica nevidnosti. mo polovico več kot je času m razmeram potrebno. Kar pa dobi- Nova roDV:sk&' ^P3' varno, je pa ravno isto. ako ne še1 V osi>eški olllaštI se -ie Plavila manj. Zmanjšali se bodo upravni Dova razbojniška tolpa, katere to. stroški. Da, gotovo. Poprej je bil di ha«i<3uk Perica Medarli. Tolpa tajnik zadovoljen z dolarjem na se skriva v PlaJlini Krudija. Proglo mesec pri društvih na dežefc. se- ®edeljo sta dva maskiraha in o_ daj jih hoče deset. Isto pri gi. b^ožena razbojnika napadla dva uradih. Popfej je bil samo tajnik' elJaka ^ Marijanca, kt> sta se vraža poslen v uradu, sedaj mora biti s *ejma v Vaipovu. Enemu sta celo krdelo. *in kdo vse to vzdr- vzela 8000, drugemu 5000 dinar, žnje? Pravijo, tudd če se združi- jev. Domnevat se, da sta izvršila mo, da bomo propadli. Če res pri- napad Medarič in njegov tovariš de do tega, bomo ravno isto tam Bafimaik. Pred petimi dnevi je iz- je Hiobellim Knakitelakem. Po prestani kazni je bil izgnan iz Ce-hoslovaške. KnakiteleSem je kot nevaren tat zaznamovan tudi v registrih dunajske, londonske, berlinske iji hamburške policije. Nič boljši individij je Varto'; Baronjac. ^Zasleduje ga tržaška policija zaradi različnih deliktov. Tretja v tem kolu je Olga Salom, ki pa se je izdajala za soprogo Baronjaca. Po rodu je Židinja 12 Odese. Varton Baronjac je rodom Armenec; bival je dolgo časa t Carigradu, dokler ga niso zaradi tatvin izgnali. Potikal se je nato po azijskem polotoku in po Egiptu, se ponovno vrnil v Carigrad in od tam odpotoval v Jugoslavijo. Zasledovan je od raznih policijskih oblasti. Glasom poročila iz Carigrada se Kakitilešvili tudi ne piše Knakitelehetm. temveč Fakita Lašovili Musa. Torej ga poznajo tudi v Carigradu. Lepa in zanimiva družba, res! Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE katere ste se odločili obrestonosno naložiti, najkasneje do — 1. oktobra 1.1. da jih zamoremo od tega dne naprej obrestovati. strgale kosce fjoreee obleke s telesa in jo rešil«' dja, katero bo potem rojakom za ^ kvarni Ivana Zahreta ^ težkega položaja. Opekline po- precej visoko ceno naprodaj. \x Britofu pri Kranju nekaj sodov nesrečenke so smi*tmonevarne. Nekateri so že začeli zahtevati ^ svoj denar nazaj, češ, da če .s'o ga 1 sami zaslužili, znajo tudi sami pa-| žiti nanj. | Takim očitajo, da so podšun-1 tani in da so proti veri. j Kolikor je meni znano in kot si že ti. Peter, parkrat zapisal, ne bo-1 do Imeli brooklvnski Slovenci nikdar svoje fare pod vodstvom' slovenskih frančiškanov. \ Skof ima z GreenpoLntom prtv- j slabe skušnje in noče iti še enkrat na led. Zaradi denarja, ki so ga dali rojaki za cerkev, naj se pa pravočasno pobrigajo, da se jim ne bo' treba brisati pod nosom. j Zahtevajo naj ga nazaj in naj ga zopet prispevajo, ko bodo do-' bili dovoljenje za cerkev. j To se pa še ne bo tako kmalu zgodilo. Kdor je daroval za cerkev, na!j-brže ni mislil darovati za sladk«* j koreninice, za gramofonske plošče, j ajdovo moko, stole, žajbel, žafran, pehtran, pelin, tavžentrctže in druge podobne sladkosti. Zahtevajte denar nazaj, in ga skušajte dobiti, dokler je še čas. In ko ga boste pobili, ga vložite v ameriško banko, kjer vam bo nesel obresti. Gospodje, ki hočejo z vašim denarjem gospodariti, naj pa iz svojega lastnega žepa naročajo travo iz starega kraja in naj iz svojega lastnega žepa za grozdje založe. Pozdrav! Jakob Nebodogsveč. C6 Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account" 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno dontačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i HfiEflBH GLAS NARODA. 24. SEP. 1924. MMMm^PMPMPMP Zakonska čast. Spisal Moric Decorba. Hilda se je vračala iz stanova-j Xa njen poziv, je vstopila soba-nja, kjer se je redsno v>?ak torek in riea. Hilda ji je izročila zavoj z petek sestajala z gospodom Mile J naročilom, naj ga izroči človeku, finom. Točno, kakor ux-a. je dva J ki bo prišel ob enajstih, krat na teden varala svojega moJ Ob četrt na dvanajst je Hilda žh. Varala ga je z nekim intelek- pozvonila. Sobarica vstopi bi ona tualcem Milefinom. ker se je njen jo vpraša popdknoma ravnodušno: mož popolnoma posvetil kartam j — Ali je prišel go*pak to-je kaj pravil o tem? jdičev. kar ^400 obenem. * t x.. 1 ... rek in petek od 4. do 7. ure. da — Ni. — I 'Obsedenec ' se pise Giovanni ste poročeni z «rospodom Andre- —fV vsakem slučaju vi nimate Esterino. Star je šele 23 let in prejem RoHzxom. članom Športnega razloga, da se vznemirjate. Vaš biva v vasi Sala Biellese. Z nje-kluba, in da vaš mož 11- ve, kaj de_ mož mi je danes vrnil svoj dolg.— jgovim stanjem se je bavilo več late, vsaj do >odaj tega ni vedel... j Hilda se j" malo zamislila, nato duhovnikov in vsi so prepričani, llilda je čutila, kako ji lezejo pa se nagnila k Ost valu in mu tla je obseden. Začelo se je tudi po tilniku ledeni mravljinci. Pred rekla, obotavljajoč se: j že zagovarjanje in izganjanje liu- očmi ji je lebdela uvodna scena in' — Ali bi bili pripravljena, dragi dičev. toda kakor se zdi, se hudiči pospod Bolizzo /. revolverjem kot prijatelj, s tem denarjem, ki ste I>rav dobro počutnjo v mladem zaključek. Njen mož namreč ni bil ga s tako lahkoto dobili, stodelova-' človeku in >e nočejo izseliti iz človek, ki se žali z zakonsko čast- ti v nekem mojem dobrodlenem. nJe?a- kar Je ob sedanji stano-jo. Ili Id a pogleda neznancu v oči društvu* — j vanjski draginji popolnoma ra-|.fcla!" Ko so ga pozvali, naj po Ln odgovori dostojanstveno in pre- — To se razume! Vi veste, da zumlJiVO- Z dru-e strani Pa ^eke. kdaj pojde iz mladeniceve du-zirljiivo : »sem vedno pripravljen, da storim 1 j11,1 stv" rnnenja- da Pi«nontestai | izpočetka ni hotel odgovorit-. — Koliko zahtevata, da molči- kar želite. — te? — I Ostvdl je že izvlekel demaraiico — Gospa, zelo mi je žal. da ta- iz žepa. hujše udarce. Z za rot ili se je postopno pomirjeval. Ko so ga odvedli iz cerkve, se je prebudil. Popoldne so se zarot ila nadaljevala. a stvar je postajala vedno bolj dramatična. Ko so ga ho-teii- obrniti proti oltarju, je kljub temu, da je spal, tako močno mahnil z rokama, da se je iztrgal tistim. ki so ga držali. Vsedel se je v bližnjo klop, vzel iz žepa svinčnik in beležnico. Ob zaprtih očeli je beležilico primeknil k ušesom (!), listal tako dolgo, da je prišel do prazne strani, in je ob zaprtih očeh napisal: "'2400 hudičev nas je; poglavar je Satan. Kdor je močnejši, zmaga". Gledal je torej z — ušesom! Ko ga je pater ,Zuniaglini pozval. naj pove svoje ime, je odgovoril, da je Satan in da ima pod seboj 2399 discipliniranih, zvestih tovarišev. (Cela legija fa-šistovske milice!) Satan pa je —= konzul! Začel je nato kričati in je ne štetokrat ponovil: "Živel pekel! Živel Satan, gospodar pe- ko govorim z vami, toda življenje — Tu so. — je tako drago in jaz... I Ostval izvleče iz svežnja bankov, — Koliko* — .cev po tisoč frankov enega ki ga — Ako mi boste daJi jutri do- ponudi Hildi ter ji pri tem poljubi; poldne 10.000 frankov, vaš mož roko. — ne bo nikdar zvedel tega. kar ve-' Hilda mo gospod Milefin. vi in jaz. — Hilda se je nekoliko zamislila. hudovščina ni zmožna tako motnih zagovorov, kakor jih zna to-skanska. ki je bliže Rimu. Da izganjajo hudiče v apeninskem hribovju, kjer je prebivalstvo še dandanes tako. kakor ! 1 bilo tedaj, ko je spadala Italija pod papeževo vlado, ni čudno, da nato pa rekla : — (Gospod, vi ste siromak. toda. ker se človek ne motne raz- kotu bankovca so bili 4 križci, ki glaševati po ljudeh vaše vrste, pri- jih je 011a zjutraj zabeležila. Njeni dite jutri ob enajstih v mojo hi-;tisočaki so tedaj prišli v roke nje-šo. Vstopite pri vratih za siuždn- nega moža in on je z njimi plačal pa se kaj takega dogaja v dvaj-je neizvestno pogledala!^ ^^ in v prosvet]jenem bankovec. Naenkrat ji za*taaie sr- industrijaliziraiiem Piemontu. je ce. Zdelo se ji je, da je nevidnajpa vendar]e preVeč in le prejasen roka objela njetao lobanja. * v (lokaz da -e nioderna italijanska ušesih ji je šumelo... V levem(civilizaeija le navlaka. pod katero se skriva najtemnejše srednje- čad. Moja sobarica vam l>o izročila zavoj, v katerem bo 1Q.000 frankov. — Neznanec privzdigne klobuk in zamrmra: — Gospa, to sem od vaše previdnosti in dobrega srca tudi pričakoval. — Obrnil kc je in mirno nadaljeval svojo poj. Hila je ustavila avtomobil, ki je pridrčal mimo in omahnila na sedež. Boreč se z nas vest jo je zaprla svoje divne oči z dolgimi trepalnica mi. Drugo jutro je vzela iz svoje ročne blagajne deset bankovcev po tisoč frankov. Po dolgem iai treznem razmišJ janju je opustila namero, da o celi stvari obvesti okrožnega policijskega komisarja in je prišla do zaključka, da je najbolje ako plača. Če se neznanec še ke-d&j pojavi, bo in^ela dovolj eaea, da 9e zateče k oblastem. Preden pa je položila bankovce v zavoj, ji pride na misel da jih csaiači s kakšnim posebnim znakom. In napravila je na vsakem bankovcu v levem kota s svinčnikom tfari maie križce. Sama ni vedeJa, »akaj j« *o stocilju svoj dolg. Požar. V Sp- Račah je dne 4. sept. ob 11. zvečer uničil požar gostilničarju Laseliitzu gospodarsko poslopje. še predno je mogla priti požarna hramba na poinoč. IZ ŠPORTNEGA SVETA Uncle'7 Wilbert Robinson, manager raznih ameriških baseball klubov. veško nazadnjaštvo. Da bodo naši eitatelji vedeli, kako se vede človek, ki ima v sebi 2400 hudičev, posnemamo iz lista *^II Biellese"* nekatere podatke o obsedenem Giovanni ju Esterinu. Esterino. ki ga je pripeljal župnik don Tarabolo v Biello. je bil 29. avgusta, ko so prvič poskusili izgnati hudiče, prav vesel in je kazal veliko zadovoljstvo, da ga hočejo rešiti nevšelne peklenske družbe. Ko pa je stopil v cerkev sv. Filipa, je hipoma ves otrpnil in takoj zaspal. Ko so ga spravili nazaj čez cerkveni prag. se je takoj prebudiL se začel gibat! in jokati. Potolažili so ga in odvedli v zakristijo, kjer pa je takoj zopet zaspal. Prenesli so ga v presbiterij. a ko so ga hoteli obrniti proti velikemu oltarju, se je začel na vso moč braniti in biti okrog sebe. Posadili so ga na stol v sredi cerkve, in ko so ga poškropili z blagoslovljeno vodo, se je začel krčevito zvijati. Isto se je -zgodilo ob vsakem imenovanju Kristusovega imena ali če so položili nanj kako sveto podobo. Če so mu hoteli pritisniti križ na ustnic*«, je začel brkati, kakor bi hotel pljuniti na križ. Oči je imel vedno zaprte in truplo je bilo popolnoma neobčutljivo tudi za naj- ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. Jugoslav Bureau.) PRVI PAPIR IN NEZAKONITI PRISELJENCI. Ysled odredbe naturalizacijske-ga urada se bo pri izdajanju ''prvega papirjpa" od sedaj naprej preiskalo, da-li je prosilec prišel zakonitim potoni v Združene države. Poprej je sodnijs'ka pisarna izdajala ''prvi papir" brez drugega, čim se je inozemec prijavil in izpolnil predpisani formular. Od sedaj naprej pa mora sodnij-ska pisarna vposlati njegov formular naturalizaeijskemu uradu, ki bo pogledal potniške zapiske v shrambi priseljeniške oblasti, na kar se formular povrne sodnijski pisarni; ta potem zapriseže prosilca in mu izda "prvi papir". To postopanje pa velja le za inozem-ee. ki so prišli v Združene države po 3. juniju 1921. Tu navajamo besedilo okrožnice. ki jo je Bureau of Naturalization razposlal vsem sodnijskim pisarjem (Clerks of the Court) in drugim interesirancem: "Kadar inozemec. ki je prišel v Združene države po 3. juniju 1921. hoče Izjaviti namen, da postane državljan Združenih držav, izročite mu tiskovino Form 2213. Ko j-o je izpolnil, pošljite jo okrožnemu naturalizaeijskemu ravnatelju. da se ugotovi resničnost trditve glede, zakonitega prihoda. ''Čim naturalizacijski urad dobi tiskovino, se bo potom vpogleda v priseljeniške zapiske ugotovilo, da-li se trditev glede prihoda ujema z zapiski priseljeniške oblasti. Ko je dognan dokaz, da je dotičnik prišel zakonitim potom, .st? vam povrne tiskovina v svrho, da more inozemec podati zaželjeno izjavo o nameri (prvi papir) *'. V svojem pismu 11a F. L. 1. S. prosi ravnatelj naturalizacijskega urada za objavo te naredhe potom tujezičnih časopisov, ker se s tem utegne prištediti mnogo nepotrebnih stroškov, sitnosti in razočaranja onim inozemeem, ki so prišli v Združene države po 3. juniju 1921 in ki želijo dobiti "prvi pa-pir". Iz zgornjega je razvidno, da mora prosilec za prvi papir, ako je prišel v Združene države po 3. juniju 1921. čakati nekoliko časa. predno se mu izroči zaprošeni "prvi papir". Ob enem je razvidno da. kdor je po 3. juniju 1921 prišel v Združene države ne-postavnim potom, — t. j. brez dovoljenja priseljeniških oblasti — ne more dobiti "prvega papirja". S tem v zvezi naj omenjamo, da oni, ki so nezakonitim potoifi prišli v Združene države pred 1. julijem 1924 morejo radi tj'jra vzroka biti deportirani do preteka petih let. po svojem prihodu, dezertirani mornarji pa le do preteka treh let; oni pa. ki so prišli v Združene države 11a nezakoniti način po 1. juliju 1924. morejo biti deportirani vsak čas. naj bodo še tako dolgo v Združenih državah. Radi ženske. V selu Ivanki pri Paneevem je bil pred kratkim . sejem. Pri tej priliki sta se sprla radi nekega dekleta dva mladeniča, ki sta b« kmalu tudi dejansko spoprijela. Iz tega se je razvil cel boj. v katerega so se morali vmešati tudi orožniki. Med splošnim pretepom je bilo ranjenih 15 ljudi, a večje število kmetov je bilo aretiranih in oddanih v zapore v Pančevo. stoletja! Pa ne, da bi se bil Giovanni Esterino na njuhal— kokaina. ali pa da hoče pošteno potegniti gospode nunce s škofom vred ?! V ostalem pa ob takih prilikah. ko je cerkev polna, vedno kaj pade v — puščico. To pa je slej ko prej cilj rimske duhovne gospode. Cerkven tat. V Magdalenski erkvl v Mariboru je opazil eerkorvnik. da so preko noči izginili vsi prti z a'ltarjev. Škoda znaša kakih 6000 Din. Tat se je najbrž pustil zvečer zakleniti v cerkev, zjutraj zgodaj pa je brez sledu izginil. NAZNANILO sodrugom S. A. Kluba, da se pol-noštevilno udeleže prihodnje seje dne 28. septembra. Rešiti imamo več važnih zadev. Odbor. — Fr. Horvatin. R. 7. Box 158, Greens-burg. Pa. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Cenjena tvndka Frank Sakser State Bank! Podpisani potrujem prejem pisma. s katerim site mi naznanili, da ste denar obrestonosno naložili na moje ime in se Vam prav lepo zahvalim. Jaz priporočam tvrdko Frank Sakser State Bank vsem rojakom in želim, da bi se vsi rojaki, ki potujejo v stari kraj obrnili na to tvrdko; imeli ste veliko sitnosti z menoj za kar ste Vam še posebej zahvaljujem; nobena tvrdka ne skrbi tako za potnike kot pri Vas. kar sem se vam prepričal. Jože Prim.šer, Cerknica pri Rakeku. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". potem pa je zakričal: "V štirih letih:" Očividno so mu molitve povzročale muke, ker je začel strahovito preklinjati -Jezusa Kristusa. Tedaj je prišel v cerkev sam škof, Monsg. Carigliano. ki je s štolo okoli vratu začel sam zaroto, dočim so drugi molili. Satan je očividno občutil močnejši pritisk škofove avtoritete, ker je vedno silneje preklinjal Kristusa, Mater božjo, svetnike in vero. Očividno je razumel latinski, ker je na latinsko zarotbo odgovoril : "Ne, ne, Kristus bo podlegel in zmagal bo Satan!" Škof je neutrudno nadaljeval zarotbo in hudič je zakričal: "Zastonj se trudite. Ne izidem, četudi bi mi prišel ukazovat sam papež!" Pa je potegnil zopet svinčnik iz žepa in beležnico, jo zopet primaknil k ušesu, da je našel nepopisano stran, in je napisal: "Ne izženete me niti v desetih letih. Esterino štiri leta ne bo govorili" Nato so odvedli Esterina pred oltar, da bi ga blagoslovili, pa ga niso mogli pripraviti, da bi pokleknil. Z nečloveškim glasom je kričal; "Ne, ne, nikdar!" In je zopet začel prekinjati, da je bilo groza. Zavedal se pa je zopet, ko so ga pripeljali iz cerkve; a tedaj je bil že mutast. Bil je zelo utrujen, drugače pa miren in je lepo poljubil škofov prstan in križec. Nato je z don Tarabolom odpotoval v svoj kraj. Kakor javlja "II Biellese s* zarotbe v domačem kraju Esteri-novem. v Sali, nadaljujejo z uspehom v tamošnji cerkvi, ki je vedno nabito polna ljudstva. Vec sto hudičev so že izgnali. Satan očividno - izgublja teren. Človeku se ob tej storiji zdi, kakor bi čital kako zaprašeno samostansko kroniko iz petnajstega . „ r., » ' ' . ^ _ . Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. 1.50 .90 .30 .75 Nova velika arabska sanjska knjiga. « Vsebuje 300 strani___________ ___ — Nova velika sanjska knjiga_____......________-j Sanjska knjiga, srednja------------------ Angleško-slovenski in slovensko-angleski slovar ..... Spretna kuharica. Kova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ________ — —i—t—, 8I0 vensko -angleška slovnica. «—« Vsebuje slovnico, slovensko-angleski slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana — — —. Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. <—• 1. in 2. zvezek r—r—r—.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, Od 1914 —. 1918. xtobinson, povest r—?—T—k—»t— Sin medvedjega lovca. Potopisni roman k—t—1 Rinaldo ^ Sveta Genovefa . t—t___ 1.50 1.— 1.25 .65 .80 .50 M J2S >25 •75 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofoni! Čarovnica starega gradu — Hitri računsr ali Praktični računar Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—• Amerika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano3.^* Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . !■ M, frn , !>■. |[Tm . EJfcJw ^IIMJJ&š Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priložite pokritje v KnamVah ali M. OJ Knjige yam pošljemo poštnine prdtto. Slovenk Publishing Company 62 Oortlaiidt glow York, JT Y. qBgswfv- \ 1 GLAS NARODA. 24. SEP. 1924. MORSKI JASTREB. Spbal SfttMl Sabatinl. „ Za G. N. priradfl fl. r. ■p » (Nadaljevanje.) Dvignil je glas in tre>.ol se je od jeze. — Xe tako glasno, — je rekel Sakr-ed-Bar in tudi v njegovih ožeh se je pojavil trd. — Če l»i moji ljudje slišali te tvoje pretnje, bi ne bil več otlgovoren za to. kar bi se zgodilo. Praviš, da se ti ustavljam na svojo lastno nevarnost. Naj bo lako. Smehljal se je hudomušno. — Torej je vojna med nama, Asad, ker si tako hotel. Ko te bodo posledice premagale, m* spomni, da si jih izzval sam. *— Ti uporni, izdajalski p«>s. — je rohnel Asad. Sakr-el-Bai pa se je obrnil. — Pojdi še naprej po poti bedastoče starega moža. .— je rekel preko ramen, — in videš boš, kam te bo dovedlo. Odšel j<* ter pu-til pašo samega, z nekim čudnim strahom v sr-eu, v s pričo te zadnje drzne pretnje korzarja. (Vprav pa je drzno pretil, j«- bilo -roe Sakr-el-Bara polno bojazni. Započel je načrt, a men započetkom ter izvršenjem hi se lahko marsikaj pripetilo. — Gospofiiena, — je rekel Rozamundi, ko je stopil na sprednji krov. — ni pametno da s+vkažete tako javno. s presenečenjem je zapazil, da ga je merila s sovražnim pogledom. — Ni pametno? — je rekla z zaničljivim povdarkom. _ Mislim. ilii vidim več kot pa mi je bilo namenjeno. Kakšno igro igrate tukaj, gospod, da mi pripovedujete eno stvar ter kažete s svojimi dejanji, da si želite druge? Njemu r.i bilo treba vprašati jo. kaj misli reči s tem. Takoj jt vedel, da je napaeno sodila prozor, katerega je ravnokar vide-a. — Hočem te spomniti. — je rekel zelo resno, — da si mi že enkrat preje delala krivico s svojo prenagljeno sodbo, kot ti je bilo dokazano. To je uničilo nekaj njene samozavesti. — Pa kaj ... — je pričela. — Prosim te le. da prihraniš sodbo za konec. Če bom živel, te bom oprostil Medtem pa te prosim, da ostaneš v svoji kabini. l*ra\ nič ti tir- koristi, če se razkazuješ. Ozrla se je vanj in prošnja za pojasnilo je drhtela na njenih ustnicah. Vspričo njegovega hladnega pogleda in povelja pa je počasi sklonila glavo t"r se umaknila za zaveso. Dvajseto poglavje. SEL. Tekom celega preostalega dneva je ostala v kabini in navdajale so jo vznemirljive misli, posebno vspričo dejstva, da ni prišel Sakr-el-Išar preko celega dne nič k njej. Konečno, proti večeru, ko se ni mogla še nadalje vzdržati, je zopet odšla ven in slučaj je hotel, da je prišla ob kaj nepriličnem trenutku. Solnce je zašlo in večerne molitve na krovu galere so bile že odpravljeno. Pogledala je po krovu in njene oči so iskale Sakr-el-Bara. Videla je, k;>ko je prihajal po hodniku med vrstami sužnjev, s svojimi dolgimi koraki in sledila sta mu dva pomočnika krmarja, ki sta delila med sužnje lM>rno večerjo. Naenkrat se je ustavil pri Lionelu, ki je sedel na koncu vesla, prav poleg hodnika. Nagovoril Ljubljani napadal jug. državo in v nji obstoječi družabni red v daljnem govoru. češ, da 'stoji Jugoslavija na čelu reakcije, ker skuša z izjemnimi zakoni, kakor z zakonom o zaščiti države sedanji kapitalistični režim ohraniti, kar pa je le dokaz njene slabosti, kajti močna vlada ne potrebuje nobenih izjemnih zakonov, za njo stopi ljudstvo. Povsod se javlja mogočna volja revolucionarnega proletarijata za osvobojenje od kapitalističnega duha'\ Nadalje je navedel današnjo Rusijo za vzgled, kako mora proletariat vzrajati na svojil^ zahtevah v boju za* svoje pravice. Koncem govora je podal svojim poslušalcem sledeče bojne parole: "Proti bur-žujski diktaturi!" "Vso oblast delavnemu ljustvu", "naj živi enotna fronta mednarodnega proletarijata". "Za delavsko kmečko vlado, za svobodo vseh narodov Jugoslavije" in končno "Naj živi delavsko kmečka sovjetska republika Rusija P* Pri razpravi je dr. Lemez odloC-no tajil, da bi bil vzklikal sovjetski Rusiji, pač pa je priznal, da so ostale navedbe obtožnice točne. Zanikal je, da bi se bil s tem pregrešil proti zakonu o zaščiti države. ker n z ničemur ščuval na kr-vopreleitje ali nasilje in ni niti govoril za komunizem, temveč le za razredno zavednost proletarijata. Tekom svojega daljšega zagovora je pojasnil, dirbeseda "revolucionaren" ne pomeni 'nasilen', temveč le "razredno zaveden" in da torej z vzklicem "Naj živi revolucionarni prvi maj!" ni pozival k naslnemu prevratu. Lemeževi soobtoženci so stali pred sodiščem radi raznih vzklikov pri manifestacijekem. sprevode dne 1. maja. Tako očita obtožnica .Matiji Gorenjcu, da je klical "Ži-vio revolueijonama mladinska organizacija !"* V svojem zagovoru pa je obtoženec to odločno zanikal in tudi priče se niso mogle toč no spomniti njegovih besedi. O-stal obtožene Rajko OšteVe. Ivan Brodar. Anton Rožič. Albin Kristan in Franc Peterkovič so bili obtoženi sličnih dejanj, ki so jih pa pri zaslišanju povečini zanikali. Priče. pol. komisarja Kokalj iri G ril. detektiva Barič in Pavlič ter stražnk Jurjevee ni>o zamogli več točnrt re prodne i rat i govora dr. Le-meža in tudi glede vzklikov nise mogli v vseh slučajih podati de cidiranih izjav. Poslednji obtoženec Ivan Merjasec je pravzaprav po naključju zašel v to družbo, ker si je brez vsakega namena k«pil Leninov znak in ga nosil, dokler ga stražnik ni pozval, da naj ga sname, kar je tudi takoj in brez obotavljanja storil, ker niti ni vedel, koga znak predstav- Ija- Po kratkem govoru državnega pravdnika. ki je predlagal kaznovanje vseh obtožencev, je povzel besedo, zagovornik dr. Adlešič. V svojem govoru je povdarjal. da so bile vse ink rim i rane besede izgovorjene v tem smislu, da naj se proletarijat zavedno in po parlamentarni poti bojuje za svoj cilj. nikakor pa ne. da naj poskuša nasilnim potom doseči svoj namen. Senat je podaljšem posvetovanju objavil oprostilno sodbo iz razloga, da obtoženci z navedenimi vzkliei niso pozivali na nasilno uveljavljenje drugega družabnega reda in da eel shod ni imel tegr. namena, ker bi sicer policija nr dala zanj dovoljenja. Jugoslavia irredenta. Žalostna smrt. I žalostna smrt je doletela 161et-nega Josipa Rejo iz Kozane v Br-dih. Mladenič je že delj časa bolehal na infhienei. V soboto 23. avgusta je vstal ter šel na obisk k svoji sestri. V bližini hiše te sestre pa ravnokar kopljejo jamo za vodnjak. Mladenič si je hotel ogledati dela ter se je utrujen naslanal na steno vodnjaka, ki je iz opeke. Naslonil pa se je tako nesrečno, da se je stena podrla in ga skora j doeela zasula s kamenjem in zemljo. Na njegove obupne klice so prihiteli delavci, ki so ga izkopali. Revež pa je imel zlomljeni obe nogi in je zadobil tudi druge težke poškodbe, radi katerih je še istega' dne zvečer izdih ml v goriški bolnišnici. i Smrt od konjskega kopita. Pri tvrdki Torelli v Gorici je bil 581etni Valentin Markočič u-,4flu'žl>en za kočij ažaj. Imeli je ]v/ oskrbi konja, katerega je te dni med opravljanjem brcnil s kopitom v trebuh s tako silo, da je zadobil težke notranje poškodbe. Sedaj se nahaja v bolnišnici, kjer visi med življenjem in smrtjo. Napad na španskega pomorščaka I v tržaškem starem mestu. I Trije Kalabreži, ki so prebili svoje dosedanje življenje radi zločinov večinoma v ječah, so te dni ponoči napadli in okradli nekega španskega pomorščaka, ki je prenočeval v neki staromestni ulici. Razbojniki ^o se preobleki i v policiste in vdrli v stanovanje, jer je prenočeval Španec. Naznanili so mu, da ga morajo aretirati. Španec je zatrjeval, da Je nedolžen, toda ni uspel in sodrga ga je vlekla s sabo v neko samotno ulico pri St. Jusfcu. Tam je pla>nila nanj, mu otela listnico s 500 lirami in se zgubila. Prestrašeni okradenec je nato naznanil dogodek policiji, ki pa seveda ni mogla izslediti napadalcev. Ti so v svojem poklicu očividno dobro izurjeni. Predrzna tatvina* V torek ob 6. zvečer so predrzni tatovi kar pri belem dnevu ukradli iz skladišča tvrdke Legnatni v uldci Campo Marzio v Trstu 10 vreč sladkorja v vrednosti 6000 lir. Tatovom, še zdaj niso na dedu. Kretanje pamikov - Shipping News Znana ameriška kinematografska igralka. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaSCenl na-tJiati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $fi.OO; za pol leta $3.00; sa Rtiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evroi»o je $7. ca eno leto. California: San Francisco, Jaeob Leasts. Colorado; Denver, Frank Skrabec; Leadvlll«, St. Yamn ik; Pueblo. Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh; Salida, Louis Costello; Walseuburg, M. J. Bayuk. ndiana: Indtanpolis, Louis Rodman. lllnola: Aurora, J. Verblch; Chicago. Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelieh; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborlcb; Waukegan. Frank PetkovSek. Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. fr. Vodoplrea. Michigan. Detroit. Ant. Janezich in J. D. Judnich. Minnesota: Chlsholm, Frank Goule; Ely, Jos. r. Peshel: Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel: Bibbing, John Pot-5e; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis. Mike Grabrljan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec. New York: Gowanda. Karl Sterniaha; Little Falls, Frank Masi«. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland. A. Bobek, A. Simčič, J. Res-nik in Charles Karlinger: Collinwood Math. Slapnik; Lorain. Louis Balan In J. Eumse; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton KikelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, Louis Hribar; Braddoclc, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine. John Demshar; Conemaugh, Yld Bo-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančfc, Forest City, Math Kamin; Farrell. Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnitown, John Polanc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U Jakobicb; Reading, J.Pezdirc; Steel ton, A Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Pre!veh; Willock. J. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Kod an. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. 7. Porenta. Wyoming: Bock Spring!, Louis Taoeher. Poleg gortnavedenih so pooblaKenl pobirati naročnino toll val tajniki *B. Mp ta m bra: E«elan zabreilel v Savo. Valovi so odmsli vprego in koči. jaža. Rešitev je bika npjnogoča Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "CLtaTNaroda" falsi PREHLAO MEHURJA MOŠKI! ZaUitlta m Proti iuiez«nja _»_h«Tit« mi najboljšo laSEit* PREPRE^BA zrn MOrsKE Velika tuba35c. Kit «'■) 11 V> Ukana rja »M San-Y-Kit Dept: B 9Z Beakman St.. New York PiSIte za oVrolnlni Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* K DOB J* ammmjm potovati V atari kraj, je potrebno, da M natančno poučen o potnih llatlb, prt* Ijagl in dragih stvareh. Pojasnila, ki tuq Jih mhiowm^ dati v »led naše dolgoletne lzknSnJat Vam bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne paz nlke. ki Imajo kabine tudi v III. raa> redu. Glasom nove naselniike postave, ki ie Btopila v veljavo s 1. Julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu ▼ stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnji!* treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. • Prodajamo vozne liste aa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bani 82 Cortland* Sk, Haw Torb Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVEK" £20 00 S strešico ?a slovenske črke, 6, i, i-. $25.— 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laH-ko vsak piSe. Hitrost pisanja dobite i vajo. SLOYENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland* Stre* Hew York, V. -