■T Yv/
Sfc 2.
V Trstu, v saboto 6. januvarja 1883.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*▼ •diaMti H adi.
™ v.« i	2, ki;at "L teden vsak0 ,red0 ln "b(rto ° poludne. Cena
2JK.1*? i t? 'Ja polu ,leta 3 «ld*» za 5etrt letelgld. SOkr. - Posamezne BSSSL- «iVaJ0 Frri °Pravn»Stvu in v trafikah v Tr.tu po S kr., v Gorici in v AjaovBCiiti po O kr. - Naročntne, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo ■ via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu «vla Torrente« Nuova tipografija; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inser.iti (razne vrste naznanila in poslanice) te zarafiuuijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
-J- Leon Gambetta.
Poleg Bismarka je bil Gambetta najvažnejša osoba najnovejšega časa; na njega ni stavila le Francija veliko zaupanje, ampak ves svet je strogo pazil na vsak korak tega znamenitega moža.
Ta mož je sulenol svoje živenje prav v zadnjih trenotkih minolega leta; vzel je se seboj prepričanje, da Francija ni še varna in da ni dovršila tega, kar je bilo po njegovem načrtu potrebno v namen, da se za vedno zavaruje republika in da se v Evropi zvrše v ta namen potrebne premembe.
Gambetta se je porodil 30. oktobra 1838 v Ca-hore-u v južnej Franciji, imel je še le 44 let, M je torej v najlepših letih, kder se prav za prav začenja pravo moško energično delovanje. Pravoslovne Studile je dovršil v Parizu in uže kakor dijak kazal tak govorniški talent, da so ga pariški študentje v obče spoštovali in da so mu skušeni možje uže v tistem času prerokovali veliko karijero. Veliko pravljic pripovedujejo francoski listi iz Gambettinih dijaških let, toda skoro vse so prepolne fantazije, da bi bile verjetne; na vsak način je gotovo, da je Gambetta uže kot mladenič kazal velik talent, živ temperament in nenavadno eneržijo. Leta 1860 je bil uže odvetnik v Parizu, kder si je k malu pridobil glas kot dober zagovornik in nenavadno nadarjeni govornik; nekateri njegovih zagovorov pred sodnijo so zadobili ime-nitnost, posebno se je proslavil v imenitnej pravdi Baudin. Uže kakor odvetnik se je mešal močno v politiko, seznanil se je z Jules Favre-jem in drugimi korifejami opozicije tedajšnjega »corps legislatif«. Kadar koli je bilo kaj važnega proti tedašnjej korumpiranoj Napoleonovej vladi, vsakokrat je irnel tudi Gambetta zraven svoje roke, navadno je pridno šepetal in dajal svete poslancem opozicije na mostovžih francoskega parlamenta. Njegovi politični prijatelji so komaj čakali, da postane polnoleten, in ko je to v 1. 1869 postal, izvolili so ga precej v tedašnji francoski parlament, kder je bil najhujši nasprotnik Napoleonove vlade ter po nekakem vodil skrajno republikansko stranko. Njegova zvezda je hotela, da je stopil v pravem trenotku na politično pozorišče, kajti precej drugo leto (1870) zaplel se je bil Napoleon v vojsko z Nemčijo in ko je Napoleon pri Sedanu, 4. septembra 1870. sramotno propadel in je prevzela cesarijca Evgenija provizorično vladanje Francije, prvi se je Gambetta temu protivil ter porabil priliko, da sb svojimi pristaši proklamuje francosko republiko in odstrani prestol Napoleonidov. Gambetta je hodil na dan te proklamacije, kakor pravi triumfator obdan od svojih pri-
Podlistek.
Petje na Primorskem.
(Dalje.)
Podal sem čitateljem »Edinosti« kratko zgodovino slovenskega petja na Primorskem do denašnjega dne. Ker se pa zdaj s posebnim veseljem snujejo pevski zbori na Primorskem, in ker se je nadejati, da se s časoma vendar zopet poprimemo ideje, katero je začel »Slavec« tako častno, zdi se mi potrebno, da spregovorim tudi nekoliko o teoriji petja. Pri velikem navdušenju, katero je vladalo pri nas v začetku delovanja na narodnem polji, vse nam je bilo lepo, vsaka pesen nas je navduševala. Denes je drugače, napredovali srno uže nekoliko, krog naše Inteligencije^ so je pomnožil, okus se je poblažll in zatorej zdaj uže stavimo, in to po vsej pravici, večje zahteve na naše pevce. Po mojem menenju ni še to petje, ako pevci vse natanjčno pevajo po sekircah in taktu in imajo tudi čiste glasove; treba je, da pevec izra-zuje tudi čutila, katera so jedro pesmi in skladbe. Le lep, pravilen iz dušne globočine in navdušenega srca izvirajoči govor, more trajno navdušiti občinstvo, more sploh imeti uspeh. Kar iz srca pride, to v srce ide. Prav tako je s pet|em. Petje brez takozvane »kolorature«, brez natančnega izraza dušnega jedra kompozicije, ostane to, kar je kineŠka ali japonska slika, to je monotono, brezbarvno in največa umetnost pri petju je to, da z lepimi varijacijami, z natanjčnim pazenjem na »piano«, »forte«, »crescendo« itd. poslušalca vsak hip iznenadiš z novo lepo spremembo. Tako petje dela efekt, navdušuje in blaži.
Pri nas so navadno pevovodje, morda razen Haj-driha jn Kocijančiča, premalo pazili na takozvano »koloraturo«, na vse takozvane »nijanse« prednošenih pesmij. a. to je treba zboljšati, naši pevovodje mo-
jateljev po Parizu. On in njegovi prijatelji so se konstituirali še tisti dan kot, vlada narodne obrambe, v katerej je on prevzel ministerstvo notranjih zadev. A ko so Nemci k malu potem obkolili Pariz, ušel je Jf^mbetU 7. oktobra 1870 v balonu iz Pariza in je hitel v Tours, kder je imela začasna vlada svoj sedež. On je obupano vlado navduševal in jo zbudil k energičnemu delovanju. Prevzel je tam tudi vojno ministerstvo in postal pravi diktator francoskega naroda. Kot tak je delal čuda, kajti v kratkem času je nabral denarja in postavil 200.000 vojakov na noge; on sam je vso to armado organ izoval, postavil jej poveljnike in tedajšnja poročila o Gambettovem delovanji so bila vsa polna občudovanja za moža, ki je, kakor so se izražali časniki, bataljone teptal iz zemlje. On je toraj Prusom v najkrajšem času nasproti postavil močno novo armado, Francoze navdušil za vojno do skrajne meje (guerre X outrance). Pri vsem tem pa ni uspel; pa,'I ie Pariz in Nemci so se uže bližali tudi Tours-u, vsled česar se je moral diktator z vso svojo vlado umaknoti v Bordeaux.
, Mej tem časom pa se je sklenolo pomirje z Nemci, stari Thiersje popotoval okolo vseh evropskih dvorov, da posredujejo glede ugodnejših pogojev konečnega miru, in kakor se sliši, bil je največ uslišan na ruskem dvoru. Gambetta je vsled pomirja odložil sicer 6. februvarja 1871 diktatorsko oblast, sklicala se je potem narodna skupščina; a z svojo neumorno de-lalnostjo je Nemcem vsaj pokazal, da Francija ni še popolnoma podlegla, da noče robovati in da se more še braniti in Nemcem ozbilna postati. S tem je rešil on čast francoskega naroda in Neince prisilil, da so hitreje sklopili mir in Francijo ostavili.
Jules Favre se je pogajal z Bisrnarkom in ako-prem so bili mirni uveti jako trdi, delal je Gambetta na to, da se sprejmejo. On je bil v začetku vodja skrajne stranke, a uvidevši strašanski barbarizem ko-munardov v Parizu, in zaznavši, da komunardi Sču-jejo vso Evropo ter Franciji uničujejo vse simpatije, zapustil je to stranko in se okienoi Thiersove zmerne stranke. Mac-Mahon je uničil komunarde in po ko-nečno sklopljenom miru je postal predsednik republike Thiers. Gambetta je zdaj delal se svojimi prijatelji, osobito pa Thiersom na to, da se republika utrdi, postal je zarad tega konservativen republikanec, kar kaže veliko zatajevanje in pravega državnika. Ker so se pa pod drugim predsednikom Mac Mahonom pojavile večkrat konspiracije raznih monarhistov proti republiki in niso republikanci še celo Mac Mahonu prav zaupali, opravljal je Gambetta po nikakem službo varuha republike, on je monarhiste z ostrimi bese-
rajo vse več čitati o muziki in pravilnem petju in kder je to mogoče, tam bi bilo dobro, da se deleže tudi dobrih oper in sploh produkcij mojsterskih pevcev, ki poslušalcev ne čarajo le z glasom, temuč tudi z dovršeno tehniko. Pevovodje naj sploh stvari ne izvršujejo le površno, naj se ne zadovoljujejo s tem, da pevci znajo pesen, temuč naj gledajo tudi na to, kako jo znajo.
V tem obziru menim, da bi veliko koristili skupni pevski dnevi, ker naši pevovodje iz dežele bi imeli vi takih lepo priliko iz kritike spoznati in učiti se, aj je estetično in resnično lepo, in bi se mogli potem po kritikah pravih strokovnjakov in estetično izobraženih ljudi ravnati.
Od naših kompozitor jev je bil v tem obziru posebno občutljiv rajnki Kocijančič; pevci so rekli, da ima v sebi nek poseben magnet, ker čestokrat na-stopivŠi kot vodja v zboru, katerega š-i ni nikoli videl, znal ga je brzdati po svoje, vsi pevci so natanjko pazili na njegovo roko in navadno tudi peli navdušeno, pa jako efektno. Kedo se ne spominja Kocijančiča Nabrežlni leta 1877 pri »Slavčevein« koncertu? Ker je bil rajnki Kocijančič poznan ne le na Primorskem, temuč tudi na Dunaji kakor izvrsten pevo-vodja, zato so na vsak način njegove misli o petju merodajne. Zato pa naj mi bode dovoljeno, da javim našim pevcem, kar je rajnki Josip Kocijančič pisal pevcem na Primorskem uže pred 8 leti, to je 1. 1875:
Našim pevcem!
»Slovaci, Slovaci V&eci jste zpevaci, Jako by vas byli Slavict učili.«
Kar pravi tu narodna pesem o naših bližnjih so-bratih, velja tudi nam Slovencem. Petje nam je prirojeno. Sam ali v družbi, v radosti ali tugi si Slovenec rad zapoje.
I
dami pobijal; v tistem času je bil vsemogočen, ves francoski narod je videl v njem edinega spasitelja Francoske. Ko so bile leta 1876 nove volitve na Francoskem, bil je Gambetta izvoljen nakrat v štirih najvažnejših okrajih (Pariš, Marseille, Bordeaux, Lille). S padom Mac Mahonovem, katerega je najbolj pospeševal Gambetta, pa je počela zvezda tega moža sijati najviše.
Gambetta je bil izvoljen 31. januvarja 1879 predsednikom zbornice in pod sedanjim predsednikom Grevy-jem je sestavil on v novembru 1881 takozvano veliko ministerstvo, katero pa je ostalo le 3 mesece na krmilu, ker je Gambetta zahteval, da zbornica sprejme postavo o volitvah z listnicami, kar pa prva ni hotela, vsled česar se je G. odpovedal minister-stvu. Od tistega časa je začel Gambettov sijaj nekoliko pojemati, on sam se je bolj oistranil in je živel zadnji čas bolj za-se na svojem posestvu v Ville d'Avray blizo Pariza. Radikalni in monarhistični listi so ga v zadnjem času hudo napadali in mu ofiitali najgrši egoizem, razuzdanost itd.; pri vsem tem pa ga je ves svet imenoval »le dauphin de la republique fran-$aise« (nastopnika v predsedništvu francoske republike), ker je vsak previden politikar sprevidel, daje v težavnih situvacijah, v katere utegne Francosko še priti, edini Gambetta sposoben voditeljstvu svojega naroda. On sam se je najbrže tudi pripravljal na ta posel, za to pa se ni hotel obrabi ti kot minister, posebno ko je videl, da so ga začeli preveč napadati od mnogih stra ni. In kaj je uzrok njegove smrti? Pravijo, da prepir s6 svojo ljubo, s katero je živel v divjej zvezi in s katero je imel sina, kije študiral na Nemškem. Ta je zahtevala, naj jo poroči, česar pa se je Gambetta odločno branil; nastal je zarad tega hud prepir mej njima, ona zgrabi revolver, ki je bil slučajno na mizi. stori, kakor bi hotela ustreliti sebe; Gambetta jo hoče ustaviti, v tistem hipu pa se sproži nabiti revolver in rani Gambetto v roko. Od tistega časa ni Gambetta več ozdravel, akoprem so zdravniki do zadnjega zatrjevali, da ni velika nevarnost. Katastrofa je prišla nenadoma, zdravniki so konstatirali, da se je napravila neka krvna Čulca blizo srca in da se je vsled tega ostruplla vsa kri. A. ko so stvar zdaj natanjčneje preiskali, našli so nekda, da ne bi bil Gambetta tudi, ako ne bil ranjen, več dolgo živel, ker njegov organizem je bil ves uže močno razruvan. Sijajen pogreb Gambettin bode 10. t. in. na državne troške.
V Gambetti je bil združen značaj, navdušenost, nadarjenost, vzlet, sploh ženij francoskega naroda; on je bil mož situvacije. Resnica je, da usodo narodov
Poleg pravih Italijanov teško kje priprost narod tako ubrano poje, kakor pri nas. Zlasti kar je Jenkov »Naprej« zaoril po slovenski domovini, vidimo od dne do dne roditi se nova pevska društva, ki goje ume-teljno petje. Na taborjib, pri besedah in ob druzih prilikah so uverujemo, kak6 čvrsto napredujemo v tem obziru. Veseli moramo biti tacega napredka v tak6 kratkem času. Priznavajmo to našim pevcem, a ne bodimo prernehki proti njim, ampak imejmo zanje tudi resno kritiko. Dosihdob je bilo pač treba dobrovoljnoga potrpenja, ali po sedaj je bo treba o priliki tudi kaj potipati. Kedor čita v naših časnikih poročila o raznih besedah in veselicah, mora si misliti, da so vsi naši pevci na deželi dovršeni umetniki. Vse je povsod in vselej le »izvrstno«. To napako moramo opustiti, in sprejeti nam je v klasifikacijo tudi »dobro« »srednje« in po potrebi tudi »slabo«. Le tako bomo koristili resni umeteljnosti. Relativno dobro utegnejo res povsod peti, to se pravi, kolikor se more od dotičnih močij zahtevati; ali v pravi umeteljnosti ne-mata relativnost in polovičarstvo prostora. Začeli moramo absolutno kritikovati in razsojevati, če tudi ne kar brez milosti in vsacega obzira, vendar pa pravično in resno.
Zatorej sem se namenil opozoriti go-pode pevovodje na deželi (kakej domnevnej kipaciteti v mestu tudi ne bo škodilo!) na navadne napake in pomanjkljivosti pri naših pevskih zborih, katere sem zapazil o raznih priložnostih.
Pri sestavljanji pevskega zbora je treba kaj na tanko paziti na to, da se Izbero in odločijo glasovi po individuvalnosti. Kedo utegne še tako visoko peti, a če ima ves glas polnodoneč basov značaj, ne potiskajte ga k tenoristom ; tak bo dober bariton, kot tenorist pa nestrpljiv. Tenoristi, prvi in drugi, morajo imeti dopadljiv, liričen glas. Pri prvih basih nahajamo na deželi navadno tiste medle in plehke glasove, ki ubogo malo krepijo zbor. Pryi bas mora biti
EDINOST.
„.' fclsfokrat odločuje duh časa iti da ta vzgojeva veli-»-'kane, a res je tud;, da nadarjeni možje, v pravem času rojeni in pokajoči, pa porabljajoči duh časa, da taki možje dajo idejam pravi vzlet in določujejo potem dobe. — Tak mož je bii v našej dobi francoski Gambetta. — Nihče ne more odrekati Gambetti, pri vsem tem, da morda njegovo privatno živenje ni bilo posebno vzgledno, epohalne važnosti in državniškega vzleta prve vrste. Državnik je pri njem prevladal osobne nagibe; on sam je bil v srci radikalec, ker pa je spoznal, da bi ona stranka bila Francijo pogoltno! a v brezen, poprijel se je iz patrijotizraa in prave drzavmiske modro>ti zmernejših načel; pri vsem tem pa je včasih splaval zopet v nevarno vodo in jako neprevidno je bilo od njega, da se je udal v preganjanje duhovščine, kar je republiki veliko škodovalo; a morda je tudi v tem obziru moral udati se stranki. - Gambetta pa je bil posebno zato tako važna osoba, ker je bil nositelj ideje maščevanja nad Nemčijo in je bil prijatelj zveze latinskih narodov se Slovanstvom proti Nemčiji; bil |e on mož, katerega sejeBismark največ bal, in kateri je ob enem za seboj imel glede maščevanja za leto 4870 ves francoski narod. — Nemški listi upijejo »hvala Bogu« zarad Gambetti-ne smrti. — Ali pa mislijo, da je z Gambetto umrla na Francoskem tuui želja po plačilu, po revanši? Mi mislimo, da ne, in da Gambetla dobi na Francoskem nastop ni ko v, ako tudi ne tako ženijalnih, gotovo pa tako pUrijotičnih, kajti nastopnik v ideji revanše mu |e ves francoski narod.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	politiki je nastala popolna tibota, zato nemano nič važnega poročati.
Cesarjevič Rudolf z visoko svojo soprogo pride prve dni meseca februarja v Miramar, tu se vkrca, mudil se bo nekoliko dni na otoku Karfu, potem pojde na Grško in pozneje obišče tudi nekoliko otokov v Ar-biplu. Vrne se v Trst prve dni meseca marcija.
Šolski pododbor gosposke zbornic* je imel t. m. sejo ter se posvetoval o novem šolskem zakonu, seje se je udeležil tudi naučni minister. Po dolgem raz-govarjanju, v katerem je tudi naučni minister večkrat besedo poprijel, sprejel se je g. i, ki govori o versko-nravnem odtujevanji in so se zavrgli vsi drugi predlogi.
V	Gradcu jo bil 3. t. m. pri dopolnitnej volitvi velicega posestva v državni zbor izvoljen grof Attems.
Vnanje dežele.
Srbska skupUina je brez posebne obravnave sprejela proračuu za leto 1883.
Ruska vlada je ukazala, da se judom mora odpovedati služba pri železnicah.
Iz Odese je došla vest, da je v mestu Baku v Kavkaitji vstal nemir; mubamedani so se zbrali pred stanovanjem deželnega namestnika ter so kričali in razsajali. Kosaki pa so jih razgnali. Uzrok tega raz-sajanja je bil baje nek zakon, s katerim muhamedanski trgovci niso zadovoljni.
Vladni časniki preklicujejo po časnikih razglašeno vest, da se je avstrijski poslanec v Parizu, grof IVimpffen, zato ustrelil, ker je mnogo premoženja zgubil pri banki «Unione generale« «Wiener Abend-posto trdi, da je baron Rothschild zagotovil, da je Wimpffnovo premoženje v popolnem redu i da se on nobenega finančnega podjetja ni udeležil. Od druge strani pa se trdi, da grof včasi ni bil pri pra vej pameti, i da je to uzrok njegovega samomora. (Tiskovni pogrešek v zudnjej .Edinosti«, da se je ustrelil v «srce», naj se popravi v »sence».)
Vsled velikih izgredov, ki se gode v Italiji, ukazalo je ministerstvo vsem prefektom, naj zatro vsako pojavljenje, katero bi utegnoli kaliti mej narodne od-nošaje. Ker ko se še le zadnjič pripetili obžalovanja vredni dogodki, zato opominja ministerstvo prefekte,
okrogel in polen, da lepo posreduje med tenoristi in nizkim basom. Sploh sem zapazil pri pevcih na deželi, da prvi basisti nemajo sploh nobenega glasu, in da so drugi basi po naravi prvi basisti. Vem, v sili žre boter Lucifer celo muhe. Pa vendar bi se imelo na to nekaj bolj paziti. Drugi bas je podlaga, na katero se zidajo akordi. Kjer ni krepke podlage je celo poslopje nekam omahljivo. Drugi basi morajo biti izraženi in tehtni nizki glasovi, nikedar pa ne smejo biti surovi in renčeči. Ni še vsak dru»i basist ki rujove kakor govedar. — Pozor torej pri Izbirami glasov 1	J
Teorija sama na sebi je sicer siva, a brez nje se ne izhaja v nobenej stroki, in tudi v petji ne. Zelo grešijo tedaj pevovodje, ki začnejo učiti pevce začetnike koj pesnij in jim ne pokažejo poprej vsaj najbolj potrebne teoretične podlage. Taki pevci, ici se le na uho zanašajo, so nesamostalni in nezanesljivi-dokler mu za ušesi trobiš, bo le še za teboj rajdal' kakor hitro pa se vidi in čuti samega, ti umolkne ali pa zdraži harmonijo. Tak pevec ne bo nikedar odločen in gibčen. Donro bi storili gospodje pevovodje ko bi vsaj enkrat na teden učili poleg pesnij tud! sivo teorijo, iz katere izraste pevcem pozneje zeleno drevć samostalnosti in spretnosti.
Kapitalna napaka naših manjših zborov po deželi pa je ta, da si zadevajo bremena, katerih ne morejo nositi. Zastonj je reči: ta ali ona pesem je krasna, učimo se je, Ce nemate sposobnih moči zanjo, le pustite jo, ne skrunite je. V izbiranji pesrnij mora biti pevovodja kaj previden. Zastonj je podati navadnim srednjim pevcem globokočuten umeten solo-kvartet, če niso zmožni popolnoma izraziti čuta, ki ga je postavil skladatelj r pesen. Peti je ena. okusno in zares umeteljno peti je pa druga stvar. Uprrati se postavimo velikanskemu koralu z revnimi močmi, to je tudi prazno početje, podobno onemu žabe v basni.
naj ostro spolnujejo ukaze ter naglaSa, da so sami odgovorni za osobe, sedeže in grbe zunanjih zastopnikov.
Iz Rima se poroča, da italijanska vlada ni odbila »ahtevanja avstrijske vlade, da se jej izročita Levi in Parenzani, ker dogovori v tej zadevi še niso skleneni.
V Rimu je bil zopet napaden avstrijski poslanec pri papežu. 4. t. m. zjutraj ob 9*/4 je ustrelil v Reggio (Emilij«) rojeni tiskar Rigatleri štirikrat z revolverjem v benečansko palačo, v katerej stanuje avstrijsko-ogerski poslanec pri papežu. Zadel ni nobenega. Na-pastnika so zgrabili in zaprli.
NemUi cesar je na novega leta dan izrekel svoje prepričanje generalom, ki ro mu prišli čestit it, da se ohrani mir; tedaj časnikarji, ki ste nedavno tako rož-Ijali, vteknite svoje sablje v nožnice!
Turlki sultan se zelo briga za srečo svojih podanikov; vsak teden mu nove misli po glavi roje, zdaj se je namenil, če je verjeti iz Carigrada poročilom, ki pa navadno niso vredna veliko vere, dati Turčiji ustavo. — Turški sultan, muhamedanstvo in pa — ustava! Čuda se gode.
Sultan države Vadaj, ki meji na egiptovsko deželo Darfur, ukazal je požgati sedemnajst mest na egiptovskej meji i še veliko več vasi, ker se je bal, da bi Egipčani ne prišli v deželo ter si jo podvrgli. Ukazal je tudi vse vodnjake zamašiti, prebivalce teh opustošenih okrajev pa jo naselil v notranjej deželi.
Iz Londona poročajo, da so v Brzerumu mnogo Armencev zaprli, ker so prišli na sled velicej zaroti, katere namen je bil, turški jarem otresti. Zarotniki, katerih so zaprli 400, dobivali so podpore, če ni laž, od Rusije, Turška vlada je vsled tega oklicala stojno sodbo.
Epiptovski kralj je pomilostil vse politiške ujetnike, ki niso bili še obsojeni.
Abesinskemu kralju Janezu so roparji odnesli prestol, kateri si je dal napraviti v Adenu ter je platil zanj 25-000 Marije Terezije tolarjev.
Dopisi.
Trsi, 3. januvarja.
[Laika veda.) Došla mi je v roke vlaški »Dis-pensa« naslovena: »L' esposizione di Trieste del 1882« — pišoča, ali kakor bi dejali naši rudečkarji, »che va immortalando i membri del Comltato«. V tej nek gospodin pisatelj konservativne barve ali garde, ki je nam Slovencem nevarneja od garde »indipendenti-stovtt, popisuje hrvaški paviljon, in v prologu k temu mej drugim pravi: »Ghi avrebbe giammai imaginato che ancbe 1' interno di questo padiglione ci alletta-rebbe a tal punto con la sua strana tappezzeria e con una quantita di nrodotti artlstici ed industriali, che
giammai si sarebbero cercati nel paese cosi detto arbaro (sic) dei Croatit
Po tej izjavi gosp. pisatelja nam je soditi, da bi neka vrsta gospode v Trstu bila še nadalje smatrala nam posestrimo HrvaŠko »barbarinim deželam«, da ni prišla tržaška izložba jej obvarovati narodne česti žalečega pseudonima?
S takovim pisarjenjem dokazujejo nekoji gg. pisatelji, da je »la colta Trieste« še vedno mej poslednjimi, da izve o napredovanju druzih narodov na polju prosvete. »La Croazia« ni toli otdaljena od Trsta, da bi se o njenein napredku tu pri nas ne vedelo. Mogoče, da se je ta izjava morala položiti na papir po navdahnenju kakove odlične osobe iz odbora.
Še celo i rfratelli d' ltalia* so uvedli ilirski jezik i druga slovanska narečja na visokej šoli v Bologni. Naši Italijančiči bi v tein morali posnemati svoje brate na dolgem škornju.
Še najbolje pa značuje tržaške pisatelje i njim vedo, kar »Dispensa« v prologu k padiljonu na dalje pravi: »Innanzi ad esso sulla spiaggia sventolava una grande bandiera a nastro tricolore bleu, bianco e rosso, colori di Francia (sic), con la sola differenza
Zbor »Byvali Čechove« pevan od kacih 6 ali 10 pevcev je smešna pokveka impozantnoga korala. Za kaj ta-cega je treba najmanje 150 pevcev s krepkimi glasovi. Zat6 bi bilo jako pametno, da bi se zlili «daj pa zdaj vsi pevci iz obližja v en zbor, ker le tako je mogoče večje in težje zbore dostojno izvrševati. Dandanes se uže smemo pohvaliti, da nam Slovjanom ne manjka večih in manjših kompozicij, katere si po svojej sposobnosti lehko izbiramo. Najbolj pohleven čvetero-spev se da lepo slišati, Če se ga gladko pogodi. Svetovati je našitn pevcem, naj pojejo take zbore, katerim so popolnoma kos.
Tempo je pti naših pevcih navadno prelan, pevci drug druzega poganjajo. S tem izgubi pesem krepkost in tudi pravi rhytmus, ker jo eden tu, drugi tain za-tegnje, češ, da poje občutljivo. Andante je pri naših zborih uže tako polžev, da se bogu smili, kaj pa Še le Adagio; to vam je mencanjel Tudi tiste muhaste spremembe v tempu, zdaj hitro, zdaj počasno, katere si nekateri pevovodje samovoljno dovoljujejo, da se-gečejo ušesa, so grda kvar lepej pesni, zlasti če je bolj resnega značaja. Pazijo naj dakle gospodje pevovodje, da umerijo pesni prikladen ternpo, katerega se imajo vsi spevači držati, a ne samovoljno pospeševati ali zategovati. Zato je treba vselej en takt poprej z roko naznaniti tempo, kar se mora zlasti zaradi tega storiti, <la vsi pevci k malu začnejo. Koj pri rvl glaski se vidi, ali so pevci točni, ako namreč vsi akor iz enega samega grla povzamejo. Če zdaj eden, zdaj drugi v intonacijo pritapa, je uže slabo znamenje, Prav tako morajo pevci tudi na koncn vsi na enkrat obmolkniti, kakor bi odrezal. Zavrniti se mora vsacega v svoj glas zaljubljenega pevca, kateri ima navado razširiti glas na koncu, ko so uže vsi utihnili. To dirne poslušalca prav tako, kakor bi zaslišal po enoglasnem gromu cele vojaške čete še pritlikav pok zaspanega kasneža. Po Čistej intonaciji
che i colori si seguono orizzontalmente e noti in linea verticale«.
Kdo se ne bi smij ril? G. pisec, ali ni vedel, ali pa je bil primoran izpustiti karakteristiko — la tricolore slava.
Francoska tricolore je bleu (plavaj — a naša slovenska ni bleu, temvrč modra. Italijanščini nevešči po tem takem bi morali misliti, da v literaturi tako bogati ital. jezik nema izraza za modro barvo, da je prisiljen rabiti franc. bleu itd.?
V slovarjih nahaja se »celeste« cielo za našo modro barvo, ali i tudi zvano nebesno; a ne bleu (blii), ki po-menja prav za prav plavo barvo, kar na našej tro-bojnici ni! — »Povera soienza, come tu di sapere ignuda vai!«	pfc.
IZ Braniče* dne 3. januvarja.
[NaSe vasnilke poti, bralno druitvo.) V pregovoru se pravi, da je časnikarstvo 6 velika moč na °svetu, to je, da kar se po časnikih razklada, večkrat pomaga. No! naj bi pomagalo odpraviti v našej dolini grde vasniške poti. Zdaj ko dan za dnevom dežuje, ko je na potih blata, da se komaj do skladovne ceste prerije, pritožujejo se naši kmetje, da je potrebno poti popraviti; ko pa pride suho vreme in se poti le nekoliko posuše, bode vse pozabljeno in izgovarjali se bodo: ker je toliko časa uže slaba, naj še počaka, da se cesta skozi dolino na Gorico prebije. Neobhodno potrebno jo je popraviti vsaj tisti kos od Primorske meje skozi vas Itodreti do skladovne ceste; ker v to se vse druge poti iztekajo in je tako grda, da je nevarno po njej voziti. Stari ljudje pravijo, da pred sto leti ni bilo v našej dolini nobene poti, ampak vozili so po vodi potoka Braniče in navadno so ptujci rekali: da smo srečni, da imamo vodo, ko bi vode, oziroma broda ne bilo, ne imeli bi poti in skoro so prav imeli, ker tistikrat je poti vsaj voda vzdrževala, zdaj jih pa tako rekoč nobeden ne popravlja.
Božične praznike je imelo tukajšno bralno društvo, kmetska čitalnica, svoj prvi redni zbor, k ljubu agitiranju nekaterih je bil izvoljen z malo izjemo prejšnji odbor in tako so društveniki pokazali, da je večini ugajal in da imajo zaupanje do njega. Še leto ni riifc nolo, kar se je društvo ustanovilo; kako lepo je bilo, dokler je ndir vladal ter so se časniki le v društvenej sobi čitali, ko so se pa časniki začeli domov pogojevati, izginol je mir, kajti nekateri so vedno skrbeli, da se jih je dosti pozgubilo in nastali so prepiri in uŽe se je mislilo, da društvo propade. K malu pa se je razvidelo, da je le malo tacih, kateri društvo iz-podkopavajo in da se tudi brez njih lahko izhaja, toraj je odbor sklenol, da odslej morajo vsi listi 8 dni na mizi v društvenej sobi ležati in v društvo se bodo sprejemali le taki, kateri se temu sklepu podvržejo.
Domače in razne vesti.
Drudlvo »Progresso« je postavilo za svojega kandidata v IV. razredu za dopolnitno volitev v mestni zbor, ki se bode vršila dne 8. t. m. od 9, ure dop. do 2. ure pop. v mestnej hiši, znanega gospoda E. Raskoviča, hudega lahona, ki se je o ipove-dal predsedništvu »Societa operaja« zarad tega, ker ni hotel, da bi Slo društvo naproti cesarju se zastavo. — To pomenja, da se omenjeno društvo odločno stavi na stran »Iredente«, akoprem od drugo strani v znanih resolucijah zahteva od sedanje vlade vse polno pomoči in prednosti za Trst. Ubi consequentia ?
Tržaško patrijotično društvo pa je postavilo za kandidata g. Eduarda viteza Strudthoffa. — Mi se sicer ne mešamo to pot v volitve, vendar pa smo gotovi, da vsi Slovani, kateri pojdejo volit, bodo dali svoje glase zadnjemu, nikoli pa ne Iredentarju.
Odprava svobodne tržaške luke. Poročili smo uže, da so bila o tej zadevi posvetovanja v trgovinskem ministerstvu. Kakor poroča «Presse», izdelal se je pri tem posvetovanji le teoretičen, splošen načrt o rešitvi tega prašanja. Pri tem se bo ko-
morajo torej pevci vsi na migljaj pesen povzeti in na koncu odrezati.
Kar jasnost pesnij posebno kvari in jim neko za-molklost daje, je slabo in nepravilno izgovarjanje samoglasnikov pa tudi soglasnikov. A, e, i, o, u, naj se vsak po svojej lastnosti čisto izgovarju, da ni čuti v pesni zmerom nek zamolkel u. Po mojem mnenji b» se moral pevati 1 na koncu besedij vselej kakor čisti
1, a ne združiti se samoglasniki v diftong au, eu itd. Sicer je to malenkost, samo da ga vsi enako izrazijo, bodisi uže tako ali tako. Na take stvari je treba gledati posebno pri pesnih druzih slavjanskih narečij. V tem obziru se čuje pri naših pevcih često-krat prava «čorbine čorbe čorba«. Kedo bi si v tacih slučajih ne mislil, da pevci ne vedo, kaj pojejo. Le Žalibog, da je to pregostokrat resnično. Dolžnost pe-vovodjem je, razložiti pomen besedij in pokazati, kako se izgovarjajo. Vrhu vsega tega mora pravi pevovodja razložiti pevcetn glavno idejo pesni, objasniti jim tako rekoč situvaoijo, da prav pogode lastni jej duh in čut.
Da piano, forte, crescendo in decrescendo itd. niso prazne igrače, mora biti vsnkemu pevcu jasno. A bolj kakor na glaskah, morajo se čitati taka znamenja na pevovodjevi roki, katera se ne sme nikadar dati obvladati od pevcev, ker sicer tak pevovodja zbora ne vddi, ampak vodi.
Prebravši te verstice porečejo gg. pevovodje s pevci vred: nu, kaj posebno izvirnega nam mož ni povedal. Jaz pa bom mislil na Kolumbovo jajce, in zadovoljno 8e bom smehljal, če se mije posrečilo, da v prihodnje ta ali oni naglavni ali manjši greh izostane pri naših pevcih, katere srčno pozdravljam!
J. K.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
likor mogoče oziralo na varstvo tržaških interesov i se določi prehodnja doba ter ustanove nova skladišča.
Tržaške ra/slave loterija, katera bi
bila imela biti včeraj, prenesla se je na 18. dan fe-bruvarja. Govori se, da pri prodajanju srečk ni bilo posebne sreče.
Premeščeni«. C. k. pristav Emil Nadam-lemski iz Sežane in Simon Letich iz Voloskega sta postala c. k. pristava pri dež. sodniji v Trstu.
Za italijanskega generalnega konzula v Trst pride namesto vojvode Licignano, g. Durando, doseuaj konzul v ĆrnejgorJ, na njegovo mesto pa pride znani Maccio bivši konzul v Tunisu.
Tržaške novosti. Sliši se, da hoče mini-sterstvo v komisijo, katera ima prevdarjati vse potrebno za odstranjenje proste luke, pozvati tudi nekatere uplivne osobe iz Trsta in da predno se odpravi prosta luka, dobimo Še več novih občnih magazinov, sploh se bo ,'skrbelo, da ne bo Trst preveč čutil važne spremembe. — Iz Reke pa je dosla vest, da tamošnjo prosto luko mislijo odpraviti uže s 1. julijem t. 1. in ako je to istina, potem smo tudi mi v Trstu bliže tej naredbi, nego se v obče misli.
Fakinsko društvo, sestavljene iz zgoli Slovencev izvolilo je z novim letom nov odbor, v katerem ni več glasoviti Sabec, ki je to društvo več let za nos vodil — Mož je zaslužil še kaj druzega.
Plinova tovarna je napravila na borsi neko novo svetilnico z reflektorji, ki tako dobro sveti, kakor pravijo, da nadomestuje električno luč. — Kaj vse stori bojazen pred konkurenco.
Predvčerajšnjem zvečer se srečati na velikem trgu dve ženski. — Ker sti imeli nekaj mej seboj, začneti se najprej prepirati, to je šlo kakor klepetec v mlinu, a besede ste ji zgrele še bolj, zarad česar ste se začeli tepsti in bil vam je tak škandal, da se
1'e kratkočasilo na stotine osob, dokler ni policija tonca storila ženskemu dvoboju.
Predvčerajšnjem so izvlekli iz morja blizo sanitete okolo 50 letnega, močnega moža, dobro, civilno oblečenega, pri katerem so našli 4 mošnjice in v njih gld. 42.— Kedo je, ni bilo mogoče dozdaj zvedeti.
Predčerajšnjem zjutraj je padel fakin Alojzij G. v morje blizo novega mosta; policija gaje precej rešila iz nevarnosti.
Slovanska Čitalnica v Trstu priredi ta predpust dve veselici v krasnei dvorani »Monte verde« jn sicer 20. januvarja tombolo s plesom in dn6 30.
1'anuvarja veliki ples. — Letošnje veselice utegnejo biti crasnejše od lanskih, ker je prvič več novih odličnih udov pristopilo v čitalnico in drugič bode odbor letos razpošiljal na veliki ples mnogo vabil tudi vsem odličnim osobam na deželi. Čas bi bil, da postane vsak omikan tržaški Slovan tudi ud čitalnice 1
Srečke loterije za »Narodni dom« se dobivajo v Trstu pri oprvniitvu »Edinosti« fvia della Zonta 5.), pri g. Fran Žilko, (Corsia Stadion 1.) in pri g. Cegnarju, telegrafskemu kontrolorju. Nadejamo se, da jib kupi vsak rodoljub, kateri to ime zasluži, Če ne več vsaj eno srečko.
Policijsko* 24 letnega trgovskega pomočnika Jožefa S. so včeraj zaprli na tožbo njegovega očeta, kateremu je ukradel iz zaprtega kovčega zlato verigo, zlate uhane in 17 tolarjev. Ubogi oče, kateri more sina predati sodniji. — Policija je zaprla fa-kina, ker ga je našla v novej luki, ko je rezal vrečo, da bi iz nje kradel kavo. — Druzega fakina je zaprla, ker je ukradel v mesničnej ulici gnjat. — V Guar-dielli so hoteli tatje ulomiti v vilo Polak; a odgnal jih je vrtnar, ker pa tam niso nič opravili, šli so v bližnjo vilo Renner in so tarn pokrali nekoliko rac in lonec masti.
Izpred sodnUe Janez Stok iz Dan pri Sežani bil je 4. t. m. obsojen pred dež. sodnijo na 2 leti ječe, ker je nekej prodajalki Mariji Drekonja, prodajalki na trgu, s katero je več časa imel ljubezen, ukradel raznih stvari v vrednosti blizo 13 gold. in ji potem Še pretil, da jo umori. — Možakar je bil uže poprej enkrat kaznovan.
Posnemanja vredno. Po vseh velikih mestih se v vsa kej delalnici nahaja vsaj en list, da ga delalci bero. Naročnina se plačuje s tem, da vsak delalec par novčičev ▼ ta namen pri plači vodji pripusti. Mi opozorujemo naše slovenske peke, naj si napravijo po vseh delalnicah slovensk list za malo novčičev na teden. S tem ho prilika dana vsacemu, da lahko vsak hip čita, kaj se po svetu godi.
čitalnica Sežanska je sklenola pri svo* jem občnem zbora dne 28. decembra mej drugim napraviti zanimivo veselico dne 4. februvarja 1883 v viteza Scaramanga prostorih. Na omenjenej veselici, pri kojej bodeta sodelovala vrloznani «proseški» in pa novo osnovani «kraški» kvartet, bodo govori, deklamacije, razni pevski zbori in pa zanimiva burka: ukrojae Fips» ; mej posameznimi točkami bode najbrž sviral septet vojaške godbe, nazadnje se bode pa pošteno plesalo. Natančen program naznani v enej naslednjih številk	VeseliČni odbor.
Goriške zadeve. Neko nam dobro znano pero iz Gorice pere v »Cittadinu« od četrtka umazano perilo poprejšnjega mestnega zbora. — Glavni namen dopisnika pa je, da sebe opere. — On hoče ljudi slepiti, da mestni proračun kaže več dohodkov, nego troškov, da je torej finančno stanje goriškega mesta brilantno. — Kedo mu veruje? — Nadalje pa se spravlja na dr. Rojca, češ, da vsa njegova kritika o goriškem novem pokopališči je naslonjena na neistinite številke i. t. d- in mu očita, zakaj ni protestoval ob času proti novemu pokopališču. — Mi se spominjamo, da se je pisalo v »Soči« proti novemu pokopališču uže precej, ko se je slišalo o njem in tudi v italijanskili listih smo čitali moćno grajo tadašnjega novega projekta; pisalo se je uže precej, ko se je misel o novem pokopališču 1. 1875 pojavila, da v Panovcu bodo mrtvi plesali. — A vsemogočni
dopisnik »Cittadinov« to dobro zna, in tudi zna, da je nilo nekaj zaslužka in ker je bil zaslužek, posme-bovali so se goriški matadorji, ki so imeli ljudsko menenje v žepu, vsakemu nasprotovanju in dobremu svetu. — Ako so denes vsi ti grdi grehi prišli na dan. in se tisto poprej zapeljano ljudsko menenje proti omenjenim niatadorjem obrača, ni tega kriva ni »Soča« ni dr. Rojic, ampak stari goriški grešniki naj se rajše spominjajo pregovora: enkrat teče zajic, enkrat pa pes in druzega: »Chi semina vento, rac-coglie burrasca«. — V Gorico je došel nek aristokra-tičnl gospod iz Prage, kateri pravi, da je predsednik ondotnega kluba strelcev in da ostane samo nekoliko dni v Gorici. — Skregal seje bil z dvema stotnikoma, katera sta ga pozvala na dvoboj. Na novega leta dan resj gredo vsi trije v ondotno vojaško bolnico; Prazan se bije najprej z enim, se sabljo ga močno rani, potem zopet z drugim in rani tudi druzega. — Dal je torej civilist dobro lekcijo dvema vojakoma. — V Gorici je začel z novim- letom izhajati nov italijanski li.-t »II Corriere Goriziano« po dvakrat na teden. Kakor se sliši, bode ta list nova izdaja pred leti umrlega »Isonzo«.
Kranjska hranilnica je ljubljanskemu «Sokolu» prepustila v brezplačno porabo realkino telovadnico.
»Siidsteirlsclie Post.« Ta našim bralcem uže znan, izvrstno uredovan Časnik priporočamo posebno našim čitalnicam in bralim društvom. Hrabro brani pravice Slovencev in odbija napade fanatičnih nemčurjev. Izhaja v Mariboru po 2 krat na teden, in stane po pošti za vse leto 6 JI. 60 kr.
Nesreče. Povodnji so zadnje dni zopet mnogo škode povzročile. Dunajska okolica je bila na nekaterih straneh poplavljena, celo v nekatera predmestja je voda drla, v Brigittenavi in Leopoldstadju, kder je bila nevarnost, izselili so se stanovalci. Škode je po okolici veliko. Mej Tulnoin in Absdorfoni se je porušil mošt Fran-Jožefove žeieznice, tudi na druge kraje je zarad povodnje občevanje pretrgano. 3. t. m. je bila nevarnost za Dunaj velika, 4. pa je začela Donava padati.
Tudi na Štajerskem je povodenj, posebno v mirctal-skej dolini, veliko škodovala, ker je bila dolina skoraj vsa pod vodo. Enake nesreče so se godile tudi v nemških, vzlasti porenskih deželah in onih, ki ležć ob reki Meni.
Na Anglelksm pri mestu Bannouthu pa se je 2. t. m. pripetila zopet velika nesreča na železnici. Odpel se je vagon, v katerem so bili popotniki, ter z strašno hitrostjo se prevrnol v propad. Mašinist in kurjač sta ostala mrtva, in več popotnikov je bilo nevarno poškodovanih.
Največja čitalnica za prosto ljudstvo je bila osnovana v Londonu v letu 1842. Za knjige se je uŽe takrat dalo nad en milijon goldinarjev v zlatu. Dan danes je nameščena v 8 velikanskih hišah, ki so nje lastnina. Vodja te Čitalnica ima 10.000 gld. letne plače. To društvo ima svoje podružnice po vsem Angelškem, Škotskem in Irskem ter se naroča na knjige, ki so ljudstvu koristne in dobre, ne na en iztisek ali dva, ampak na 2000 do 3UOO. To je čitalnica!
Razžaljena porotna sodnija. Neka posebno smešna dogodba se je pripetila nedavno pri nekem amerikanskom sodišči. Zatožen je bil zamurec Rob Tomkins zarad pretepa, za pričo zoper njega je bil poklican njegov rojak, imenovan stari stric Mose. Ta je imel pričati o tem, ali je Tomkins prepir vzbudil, da se je pretep začel, in sodnik mu je rekel: »Povejte sodniji vse, kar v tem pretepu veste«, — »Ali smem to
fiovedati sodniji, kakor je moja navada«, vpraša Mose n ko mu to pritrdi sodnik, začne Mose: »Gospodje porotniki, vi ste največja nesnaga, kar sem je videl«
—	»Molči! — zgrmi državni pravdnik. — »Gospod sodnik, obsodite pričo zarad razžaljen ja sodnije«! zakriči eden izmej zagovornikov, načelnik porotnikov tudi vstane in prosi sodnika, naj varuje porotnike takih napadov. Sodnik reče: »Priča, Če porotnike še enkrat razžalite, ostro bom z vami postopal«.
—	Na to zamrmra stari Mose: »Jaz nobenega ne razžalim, če mi besede ne prestrižete«. — »Tedaj nadaljujte« — odgovori sodnik in stari Mose začne zopet z mirno besedo: »Gospodje porotniki, vi ste največja nesnaga, kar sem je videl zunaj ječel« — Državni pravdnik plane k višku, porotnikov načelnik kliče sodnika, naj porotnike brani zasramovanja, zagovorniki se repenčijo in žandarm zagrabi za ramo starega moža, ta pa se obrne proti porotnikom in ponavlja: »Vi ste največja nesnaga, kar sem je videl zunaj ječe — tako je rekel zatoženec, ko je stopil v krčmo, in zarad tega se je začel pretep«. — Državni pravdnik in porotnikov načelnik sta hitro sedla, zagovorniki pa so se v jezik vgriznoli, da so se smehu ubranili, na sodnikovem obrazu se je opazil nasmeh, obilna zbrana množica pa se je iz vsega grla zakro-hotala, a priča je ostrmel in v otroškej nedolžnosti ponovil: »Vi ste največja nesnaga, to je Tomkins resnično rekel«. — Ta dogodba, seje pripetila nedavno v Austinu, ir. ker ni le smešna temuč tudi podučljiva in karakteristična, zato smo jo priobčili.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Kmetijska pisma.]
Naloga kmetijstva je gotovo ena najpoglavitnej-ših, kajti ono ima človeštvo s hrano preskrbovati ter ga tako rekoč na svetu obdržati. Gim bolj človeštvo raste, tim bolj se naloga kmetijstva širi, kajti vsak človek hoče in mora jesti, ako hoče živeti. Po množini pridelane človeške hrane, po sredstvih, s katerimi si prideluje, kakor tudi po njej lastnej kakovosti, to je dobroti, razločujemo razne stopinje kmetijske popolnosti enega dela sveta, ene dežele, enega kraja.
Dostikrat se sliši, da so Kitajci ali Kinezi prvi kmetovalci, ker oni po najgostejši narod na svetu, kateri si pa vender sam potrebno hrano priskrbuje-Da morejo to storiti, izkoristujejo si ne le trdne zemlje, temnč uže celo vodo in zrak. Kitajci imajo v zraku višeča in na vodi plavajoča zemljišča, vrte. Da morejo to storiti, naklanjajo snovi, okolo katere se vse kmetijstvo suče« to je gnojilnim snovam, največjo pozornost. Oni eoje pa tudi svoje kmetiške rastline in živali z največjo, reči se sme, skrupulozno natanjčn ostjo. Znano je na primer, da je Kitajcu velika zamera, ako gost pri njem obeduje, pa mu za to nič plačila v podobi lastnega blata neprivošči. Kitajci ne spuščajo namreč svojih stranišč, kakor je to v bele j Ljubljani in po druzih naših mestih, trgih, da še celo raseh 1 navadno, v kako mimo tekočo vodo, kajti oni stranišč v našem pomenu besede še ne-majo, Kitajci imajo za opravljanje svojih »telesnih potreb« sicer posebne prostore, toda ti so najnavad-nejši od gostišča ali obedisča le s kako takozvano »španskosteno« ločeni, za katero so lepe, tudi dragocene porcelanaste posode postavljene. Kar se po dnevu in po noči v takih posodah nabere, to odnesejo s kmetijskim delom poslujoča osobe vsako jutro iz hiše na kmetijstvo. Znano je tudi, da Kitajec svoje kmetiške rastline in živali z večjo — dostikrat uže kar naravnost smešno — natanjčnostjo oskrbuje, kakor pri nas najmarljivejši vrtnar svoje cvetice. V dokaz njih natajnčnosti v tej zadevi naj navedemo le to le: Po posredovanji nekega blažega prijatelja, italijanskega podanika, sprejeli smo leta 1874. en karton originalnih japaneških — Kitajci in Japanezi ali Japonci so si v običajih, kakor znano, jako slični
—	svilodnih jajčič. Ko smo karton ogledovali, morali smo se kar čuditi, kako vidno so bila jajčica na njem zaležena. Najmanjšega prostora ni bilo jajčk prostega videti: še manj pa, da bi bilo drugo jajce vrhu druzega zaleŽeno. Še bolj smo se pa čudili, ko smo poznejši v knjigi slovečega, na našem Primorskem, in sploh po vsej Avstriji dobro poznatega rajnkega profesorja Haherlandta čitali, da izvira velika rednost pri zaleženlh jajčkih kineških sviloprejskih kartonov od tod, ker sedi za večimi zalegajočimi metulji vedno osoba, katera s pomočjo slonokostenih palčic, njih zadnje dele života tako krene, da morejo jajčic žaleči le tja, kamor si to on želi! No tacih in enacih izgledov kitajske natanjčnosti bi navedli laliko še več, pa zadostuje naj prav zdaj omenjeni.
In pri vsem tem vendar Kitajci niso prvi kmetovalci na svetu, kajti uže dalj časa sem ni po vsem res, da bi oni za svojo potrebo zadosti hrane pridelovali. Predlansko leto še le smo čitali po časnikih o straŠanskej lakoti, katera je v Kini vladala, in o res »originalnih« sredstvih, s katerimi so jo mislili višji kineški duhovniki odvrnoti.
In ako bi je tudi zadosti pridelovali, ne značii? bi to v Kini še uzornosti kmetijstva, kajti preprosti Kitajec potrebuje za svojo osebo kaj malo hrane, ker s« živi večinoma le od riža, rib In čaja. »Visoke kitajske osobe« uživajo tudi gliste, netopirje, podgane miši i. t. d., katerih pa, menimo, ni potreba kmetovalcem šele prirejati; sicer pa buon apetitol k pojedu jam takih grizlajev. Kitajci se tudi za pridelovanje pridelkov čisto nič ne poslužujejo posebnih orodij, Še manj pa kakih strojev; vse jim je skoraj matika, in
?>a gola roka. No pridelki kitajkega kmetijstva so res zvrstni, pa za hranitev izven kitajskega Človeštva skora brez vsega pomena. In saj tudi ni nikakor opravičeno zahtevati, da misliti le, da bi bil narod, katerega še dan danes k nekultiviranim še pa-ganskim prištevamo; v kmetijstvu uzoren. Umno kmetijstvo — kar dandanes tako imenovati smemo in moremo — gotovo je mogoče le tam, kder se ž njim tudi splošno olikani, osobito pa še zravno strokovno izobraženi ljudje ukvarjajo, in to v kolikor mogoče velikej meri; kajti le taki ljudje so v položaju, razmere in zahteve časa poznati, prav presoditi, in po pravej presodbi tudi svoja gospodarstva urediti. Uinno kmetijstvo brez •kmetiške inteligence« je dandanes nemogoče. Vsak kmetovalec, kateri hoče dandanes opravičeno »umni kmetovalec« zvan biti, mora biti kolikor toliko tudi trgovskega značaja. S tem pa nočemo nikakor reči, da bi moral vsak večji inteligentni kmetovalec poleg kmetijstva tudi še kako prodajalni co, ali sploh nekmetijsko kupčijo imeti, kar se pa žali Bog! prav pri nas Slovencih tako rado in tako gostokrat nahaja. Pri nas je uže skoraj navada postala, da si boljši, v mestu, trgu ali pa vasi situirani posestnik, češ: »a saj Kmetijstvo tako nič ne nese* h kmetijskemu gospodarstvu še trgovsko ali gostilni-čarsko priklopi. To je pa kmetijstvu na kvar, na škodo, kajti, prodajalnica, krčma pošta i. t. d. vse to doprinaša k zanemarjenju kmetijstva; k njegovemu propadu. Ako trdimo in poudarjemo, da mora uinni kmetovalec tudi trgovskega značija biti, hočemo s tem le toliko reči in poudarjati, da mora umni kmetovalec dandanes dobro presoditi znati, katero kmetijsko blago in v kakej popolnosti se v trgovini zahteva i najboljše plačuje, poleg tega mora pa še računati znati in o gospodarstvu knjigo voditi. Kder ^e splošno, in osobito strokovno izobraženi ljudje s kmetijstvom ne ukvarjajo, tam ni napredek mogoč, tam narasta le kmetijski proletarjat, katerega navadna velika razkosanost posestev še kaj mogočno v vseh slabih lastnostih podpira.
To kar smo tukaj rekli, velja za cele dele sveta, cele dežele, posamezne kraje. Da je temu res tako, dokazuje nam narboljše Amerika. 410 let je Še le. kar je Krištof Kolumbus ta del sveta Evropejcem razkril. Takrat so bili Amerikanci — boljši rečeno Indijanci
—	čisto divji narod, kateri je le ob lovu divjih, v vodi ali na suhein živečih živali, ob divjem sadjl, da še celo ob Človeškem mesil živel. O kmetijstvu niso Indijanci niti pojma imeli. Indijance, kolikor jih je še, tudi Še dandanes nikakor ne moremo prištevati k omikanim umuiin kmetovalcem, kajti oni so rod, ka_
EDINOST.
teri se ne da olik iti. Ali oglejmo si naseljeno ljudstvo, oglejmo si danden išne Amerikance.
(Dalje prihodnjič.) Velika škoda preti naŠrm bratom južnim Štajercem od filoksere. Pri Brežicah se je ta mrčes leta
1881	nahajal v 44 parcelah z 29 oralov zemlje, leta
1882	pa uze v 2S7 parcelah z 651 oralov zemlje. In tako se ta vinska kuga naglo širi — gorje ubogemu kmetu, ako ne pride k malu gotova pomoč!
Bombaževa stoletnica. Prihodnje leto bo 100 let, kar je prišlo prvih osem bal bombaža iz Amerike v Evropo. V spomin tega velevažnega dogodba so Amerikanci sklenoli napraviti v Cincinatu razstavo bombaža in izdelkov iz njega. Nadejajo se, oprti na skušnje iz bombaževe razstave v Atlaiiti, da bo ta razstava imela velik vspeh.
Volilcem IV. volilnega razreda!
Podpisani, združeni v volilni odbor po sklepu tržaškega političnega dru&tva in v zmislu delovanja tega društva priporočajo Vam za kandidata v mestni zbor gospoda
Gduarda Strudhoff-a, (ladjarja.)
Večina Vas volilcev, ki ste mali obrtniki in rokodelci, pozna in more ceniti njega izvrstne lastnosti in njegov trud za povzdigo obrtnije in rokodelstva v našem mestu, kar je posebno zdaj velike važnosti za naše mesto, ko mu bode treba obračati vso pozornost na povzdigo obrtnije in rokodelstva, v katerem obziru se naš kandidat vedno trudi kakor pravi in skrbni oče.
Volilci! Posvetujte se gledč Svojih koristi, katere imate spojiti v pravej ljubezni do domovine s t skupnim dobrim, mej Vami naj kraljuje prava meščanska sloga, svoboda in previdna delalnost na politiško-gospodarskem polju, in ako boste vse to jemali v poštev, gotovi smo, da boste glasovali za našega kandidata, ki združuje vse potrebne lastnosti za tako delalnost in Vas bode torej na vsako stran dobro zastopal.
V Trstu, 3. januvarja i8S3.
Volilni odbor tržaškega političnega društva:
Andreola Franneseo — Antnnopulo Costantino — Ar tu, t o Giovanni — Basevi Giuseppe fit Aless. — Bcgna Antonio — Avv. Benigher Nicola — Boraini cav. Ginseppe — Borghi Lnigi — Brunner Beniamino — Brunner Dr. Eugenio — Buchlcr Dr. Ju/ins — Buchreiner cav. Lnigi — Bnrgstaller G. B. — Bnrgstaller pl. Jožef — Cadore Lnigi — Candellari Leopoldo — Avv. Carazziini Angelo — Clescovich vitez Spirt-dton — Colognatti Gioranni — Cosolo Giovanni — Košuta Ferdinand — Cumn Domenico — Defacis Dr. Jolef — De-gano Lnigi — Di Demetrio Anlonio Costantino — Dimmer car. Franccsco — EcKhardt Gustasti — Eisner Giacomo — Goldschmicdt cav Leopoldo — Hofmann Carlo /u Ginseppe
—	Jelussig Josef — Sigmund — Lampich Mate)' — Leustig Ivan — Lorenzon Michele — Avv. Lunardelll Clcmente — Lutschaunig Dr. Carlo Vitlorio — Lnzzattto Aaffaele fil M.
—	Majci Alessandro di Massimiltano — Mighetti Antonio — Miklau&ic Josef — Miklatec Michael — Mingotti Antonio — Morpurgo Barone Emilio — Morpurgo Barone Marco — Pa-docan Domenico — Vagan Giov,,/» Vinc, — Palese Pietro
—	Parisi Ginseppe — Pazze Pietro Augusto ~ Petracco Francesco — Pinter Dr. Adolf — Pollak Carlo — Polliizer Augusto — Pollitzer Ennco — Porenta Dr. Carlo — Ralli Barone Paolo — Reinelt com. Carlo — Ress Ginseppe — Ricchetti cav. Engcnio — Righetti Dr. Gioranni — Rtttme-yer Baron Carl — Rothermann Daniele — Rupnik Eduard
—	Sarlorio Barone Pietro junior — Staliti vitez C. M. — Schiaconi Augusto — Schollian Wendelin — Scholz Tommaso
—	S lan s Jož. Lor. — Stolfa Peter — Thaller Jakop ~ Tom-masini cav. Dr. Antonio — Urbancic Matej — Viertkaler prof. Augusto — Avv. Volpi de Antonio — VOrOs Ginseppe — Vn-cetich pl Ivan — Zennari Giovanni.
Volitev bode v ponedelek 8. t. m. od 9. ure zjutraj do 2. pop. in od 4. do 5. ure pop. v mestnej dvorani v II. nadstrp. Vsak volilec naj zapiše ime in priimek kandidata.
Poslano.
Ker nam od slovanske strani dozdaj ni bil priporočen še nobeden volilec za III. volilni razred, in ker »Progresso« postavlja letos zopet same iredentovce, mislimo, da bi bilo dobro, da volimo vsi slovenski volilci kandidata zmerne stranke, ki je g. IggnaolJ KSrikll, špediter in bivši predsednik trg. zbornice, zaslužen mož in če tudi ne Slovan vsaj dober in zanesljiv avstrijski patrijot. Le ireden-tarja ne! to naj bode naše geslo!
Več slovenskih voliloev III, volilnega razroda.
Izžrebanje srečk »rudečega križa« 2. januvarja vzdig-nene so bile te le štev.: glavni dobitek z 200 000 gld. je dobila serija 1J80 št. 17; 2. drugi dobitek z 1000 gld. ser. 623g št. 48; po 5oo gld : ser. 2129 št. 25, ser. 4054 Št. 40, ser. 49^7 št. 3i in ser. 8914 št. 3i., po 100 gld.: ser 3i3g št. 35, ser. 4_j38 št. 47, ser. 555i št. 3i, ser 644Š št. 38, ser. 7497 št. 3o, ser. /620 3o in ser. 11778 št. i5., po5ogld.: ser. 308 št. 1, ser. 1410 št. 28, ser. 3749 št. 40, ser.'33o2 št. 47, ser 3593 št. 34, ser. 9732 št. 48 in 10014 št. 25. Te le serije dobe po 12 gld : 1075, 2jo5, 223o, 3775, 5498, 5646, 6703, 7835, 8048 in 9546.
Srečke mosta Ljubljane 2. januvarja so bile vzdignene te le Številke: glavni dobitek z 3o.ooo gld. je dobila št. 70.110, drugi dobitek z 2000 gld. št. 55.oo3, po 5oo gld. so dobile št.: 27218, 3^526, 41939, 483i6, 57436.
Posojila dunajskega mesta teta 1854 bile so izžrebane te le srečke: 07, 70, 3oo, 620, 721, 754, 909, 1072, 1122, ju4, 1137, 1206, 1217. >359, 1392, i5i5, 1720, 1730, 1743, HgO, 1937, 19J9, 1999, 2191, 2226, 2228, 2366, 24^9, 2441, 2485, 2495, 265I, 2692, 2933, 2972, 27877, 3i56. 3163, 32li, 3482. 3506, 3883.
Zahvala.
Našemu čestitemu kaplanu in šolskemu katehstu posp. Fr. Kofolu, ki je zelo unet za nauk in napredek naše šolske mladine, za obilni dar dvadeseterih gola. koje je blagodušno podaril v podporo ubogim našim šolskim otrokom na Brijuh za nakupovanje šolnkih učnih knjig in razne šolske tvarine: Zulivalujeuio se blugodušnemu gospodu in nuj bi tuko dejanie bilo vzgled tiiegovim Č. tovarišem ter nuj bi obilen sad. prineslo in našlo »pravičen odmev.
Ne morem si kaj, da ne bi objavil tega plemenitega čina, kar bi uŽe davnej imelo se zgoditi od dotičnih me-rodajnlh oseb.
Kakor se ouje, nočejo naš veleČestiti gosp. plovan tudi zaostali ter pozvedeli smo iz gotovega vira, da se bode za novo leto tudi riftmberškini bosonogim, ruzogluvim in skor ražcupanim Šolskim otrokom gorka obleka in obutalo delilo: Bog stotemo povrni milosrčnemu gospodu njega človekoljubno dejanje.
V imenu več hvaležnih br.»jskih občinarjev.
Brejaki.
Tržno poročilo.
Kava — v dobrem obrajtu, kupčija bolj živahna, cene trdne. Prodalo se je 2">00 vreč Rio navadne po gld. 33 do 47, vreč Santos po gld. 4G do 52.
Sladkor. — Kupčija je nekoliko boljša, cene pa so nespremenjene, pa utegnejo poskočiti.
Sadje. — Malo kupčije, cene nespremenjene.
Olje. — Cene finega namiznega so trdne, jedilnega mlahove. Namizno stane denes gld, 55 do 64, jedilno gld. 37 do 42.
Petrolje — nespremenjeno stanje, cene tudi nespremenjene, a trdna.
DomaČi pridelki — v slabem obrajtu; cena fižola slabe, masla nespremenjena.
Malo kupčije v žitu in sploh prevladuje mlaho-vost skoro glede vsega blaga.
Borano poročilo.
Državni papirji se drže dobro, kurzi so nekaj vlši In trdni. — Valute in devize trdne.
Dunaj« k a boru«
dne S. januvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih . , 76	gld. 85	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	65	»
Zlata renta..........95	»	95	»
5% avst. renta........91	»	65	»
Delnice narodne banke..... 834	»	—	»
Kreditne delnice........ 283	»	80	»
London 10 lir sterlln......119	»	30	»
Napoleon...........9	»	48	»
C. kr. cekini.........5	»	64	»
100 državnih mark.......58	»	60	»
se odda, na najlepšem kraju tik glavne ceste, eno uro od Gorice stoječa blda št. 83, z štirimi dično napravljenimi ftobamt, kuhinjo, kletjo, Širnim dvoriščem, šialo in vrlom; za gostilno, mesnico in vsako kupčijo pripravno.
Pogoji se izvedo pri lastniku
Antonu Drufovka 3-2_v Mirni._
IVAN ANIHfiUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krtač
po najnižjih cenah, odlikovan na tržaške) razstavi z srebrno medaljo.
V Trstu, Via delle Beccherie Nr. 1392—1.
KAROL LUDWIG
fabrikant vsakovrstnih šopkov (pinzet]ev) in krtač
v Mariboru — na Štajerskem Tovarna: Ailerheiligengasse N 14 — Prodajalnica" Herrengasse N. I.	12-1
Kedor hoče, dobi cenike. Naročbe na omenjene izdelke prejema g. Amhauser, Via delle Beccherie N. 1393-1.
Pivovarna al
„IMEagazzino Iungo'*
23. decembra m. I. odprla se je zopet
iL MAGAZINO Lita"
Piasesea S. Glovani,
Točilo sp bode izvrstno Dreberjevo pivo in najboljše štajersko vino. Za okusna in pristna jedila po tako nizkih cenah, da se gostilničar ne boji nobene konkurence, je preskrbljeno. Podpisani se torej nadeja, da ga bodo obiskavali posebno tudi p. n. slovenski gostje.
Ivan Pečenko,
2—2	gostilničar.
L A FILIALE IN TRIESTE
dell'1. r. pri v.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerolo ed Industrla.
VERSAMENTiIN CONTANT1 Banconote: 31/? annuo Interesse verto preavvlso di 4 glornl
3*/4°/o » » » » » a »
4 °/0 » » »	» » 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in circolazio-ne, il nuovo tasso d'interesse comineleni a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rlspettivo preavvito
Napoleoni: 3°/0°/o annuo interesse verso preavvlso di 30 [glornl
3l/«°/o » » » » » 3 mesi 3'/i » » » » » 6 »
Banco Giro: Banconote 2'/„°/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interessl
Assegni
eopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lublana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klugenfurt, Fiume Agram, franeo spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, diviso e incasso coupons V*°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warrant8 in oontantl 5% Interesse annuo franeo di provigione. Mediante apertura di credito a Londra l/t°/t provvigiono per 3 mesi. » Effettl 0°/o interesse annuo sino 1' importo di 2U00
per importi superiori rasso da convenirsi. Trlesta, 24 Ottobre 1882.	(28)
Mirodilnica
(drogerija)
E. MORPURGO, lekarnik.
Via S. Giovani št. 4, poleg pivarne »Aurora«.
Velika zaloga zdravil za konje, preš iče, pse osle, to je Restitutions-Fluid, lečna zrna (pile) čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam strup za miši, vse to pripravljeno po Fr. Janezu Kwizda: c. k. dvornem oddajalcu v Korneuburgu, kakor tudi tinktura proti trganju od Kwizde.
Zaloga mirodij, barv in ftrnežev.
Petrolje dvakrat čiSčeno (luč kakor plinova) po 8 soldov liter, vse blago prve vrste.
Govori se tudi slovensko in nemško. 5—4
..........nmiiiiHimmmmi
Prva istrska voščarna
v Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 lo v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. Čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (nafia posebnost) naslikane na olje, okraSene s6 zlatom, srebrom
in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3_
Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2 —
II.	vrsta........ » » i*65
III.	vrsta..............
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12-*	Figli di Antonio Artusi.
(10-2)
Nič več kašlja
Prsni daj
napravljen po lekarničarju O. B. Rovis, v Trstu, Čorso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Čaj ie sestavljen iz samih rastlin In čUti kri, ima dober okus in velia en zavoi za 8 dni 60 aoldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pila za pre-atenje života in proti nadrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na diieto. Ena ikatlja velja 30 aoldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debele) koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aoldov. - Ena steklenioa tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v Gorlol v le-karnah|0rlstofolettl i Pontoni. Aldovičina: Guegllelmo.
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Za Božič
prodajam ar ne verižice za gospode in gospo v zlatu povito po 2 do 5 gld., demante iz Sumatre, ki se od pravih nična ločijo, po 1 gld. do 5 gld., braoelete, uhane, broie In srajčne gumbiće močno pozlačene in z demanti iz Sumatre okin-čane, zlata prstane s češkimi granati, vse po 1 do 5 gld. Pismeno se zavežem, da moje blago idkdar ne začmi, in vrnem denarje nazaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatre se tudi v poslane reSi prav po ceid vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih osob so vs ikateremu na ogled.
Rosenkranz. Exportgeschaft, Prag.
5-5	treinberge.
U-tanovlJeno 1767.	^^^^
* Albert gTSama$$a|
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega oroc|ja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sostave za občine, za gasilna drufitva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo oro ije in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesallce in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine
in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na
obroke.	(12—1) —
al »TBiinj.	hdfc^fc^fc
i
LiiStnik, druStvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.