tw* Natisov- is .Štajerc'' Kick, da izhaja iran z d vsaki \-&%g^ levom ififsMŽž - I prihodnje nedelje. laročnina velja za Av- jrijo: za celo leto kron, za Ogrsko i kron 50 vin. za celo [leto; za Nemčijo slane celo leto 7 kron; pa drugo inozemslvo se ■računi naročnino z ozi- Irom na visokost pošt- ■nine. Naročnino je pla- Ifati naprej. Posamezne i ■St. se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-^lištvo se nahajata v iuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila urednišlvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 80'— za '/s strani K 40'— za >/« strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za Vas strani K 250 za V„ strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. Štev. 38. V Ptuju, v nedeljo dne 23. septembra 1917 XVIII. letnik lunaki regimenta št. 87. mrnafemu regimentu v hvaležnosti štajerske domovine napisal Kari Linhart. (Po melodiji »Regiment po cesti gre" . . .) Regiment ponosni smo, Premagal vrag nas sam ne bo, Naj si bode Rus ali Italijan, Mi stojimo domovini v bran! V naših žilah rdeča kri, Cesarja pač izdala ni — In naj le kroglje divje nas more, Fantje štajerski se ne boje! Pridi, pridi, zlobni Srb, Tvoja jeza nam ni skrb, Pridi Rus, pridi ti prokleti Lah, — Mi zdrobimo vas, vas vse v prah! Kje nas meja ne pozna? Našo kri ne pila tla ? Mi smo Štajerci, mi smo zlato, Boljših nikdar, nikdar več ne bo! Ne pozabi, mati nas! Naš pogum očeta je kras! In ti ljubica, ne jokaj nam, Saj prisego smo držali tam ... Cesar naš nas je pozval, Vsak od nas kot skala stal, —■ In ti Avstrija, ti ljubljena, Zate naša bijejo srca . . . Regiment ponosni smo — Premagal vrag nas sam ne bo! Štajerska kri se nikdar ne uda — Živio cesar, živio Avstrija! Gospodarske razmere in delo okrajnega zastopa v Ptuju. Vojna je v gospodarskem oziru vse raz-Imere spremenila. To čutimo posebno tudi v ptujskem okraju. Žal, da se poklicani slovenski poslanci raje za politiko brigajo, nego da bi kmetskemu ljudstvu v njegovih gospodarskih potrebah pomagali. K sreči deluje naš okrajni zastop z svojim neumorno delavnim načelnikom g. Jožefom O m i g z vsemi silami, da pomaga kmetskem* ljudstvu in mu pridobi vse tisto, kar je za naš gospodarski napredek ter razvitek potrebno. Tako gospodarsko delo je v današnjih vojnih časih jako težavno in zasluži vsled tega temvečjo Salo. V zadnjem času je ptujski okrajni za-itop zlasti nato deloval, da se kmetom v iju preskrbi potrebno setveno blago. zapravil je ustmeno in pismeno vse mogoče loge na c. kr. poljedeljsko ministerstvo ter stale v poštev prihajajoče oblasti. Te vloge se bile natančno vtemejljene in vposnemamo iz njih sledeče podatk Ako se razmere ne- spremenijo, nastala bode v okraju, zlasti pa v naših prelepili, a revnih Halozah, naravnost 1 a k o t a. Ha-ložani se v prejšnjih le$ih niso nikdar s pridelovanjem žita pečali.^ Delali so vedno in edino le za pridelovanja' vina. Nasad žita se je v Halozah vsled .neugodnih zemeljskih razmer zamogel izvršiti' le v jako omejeni meri. Haložanski vinogradnik je tudi vedno prav lahko dobival vsajjotrebna živila (moko, srročje itd.). Zdaj v vojni pa se je ta slika grozno spremenila, \8nogradnik iz Haloz danes potrebnih živil sploh ne dobi. Poleg tega pa je neznatna žetev, na katero je stavil vse svoje upe, vsled grozovite suše popolnoma izostala. Kar je od itak popolnoma zanemarjene živine po fr e k v i r i r a n j u še ostalo, to se mora zdaj vsled pomanjkanja krme prodati. Čeprav vlada v tem oziru v okraju največja beda, se vkljub temu celo v Halozah z r e k v i r i r a n j e m k r m e nadaljuje. Mali vinogradnik, katerega živina je obstala večinoma le iz ene krave, katera je morala njega in njegovo družino skozi celo zimo z mlekom preskrbeti, mora zdaj tudi to kravo vsled pomanjkanja krme prodati. Ako pa pogledamo preko meje v drugo državno polovico, vidimo tam prav čudežno velike množine mrve in slame nabrane, medtem ko pri nas najpotrebnejše krme primanjkuje. Ogrski judje pa ponujajo na Štajerskem slamo po 80 kron za 100 kilogramov . . . Pričakuje nas pa večja beda in revščina! Vsled počasnosti gotovih merodajnih či-niteljev se dostikrat najvažnejše gospodarsko delo zanemarja.. Okrajni zastop je vsled izkušenj, ki jih je zbral tekom let, prišel do prepričanja, da je neobhodno potrebno, vsvrho pov-zdige itak zanemarjenega pridelovanja žita, pridobiti potrebna semena od zunaj. Tako bi se dalo tukajšnim kmetovalcem priliko, z dobrim semenom izboljšati svoja žitna polja. Vsa ta prizadevanja, kijih je storil okrajni zastop že od leta 1915 sem, pa so se izjalovila vsled odklonitve vojno-žitnega prometnega zavoda. Letos je okrajni odbor upal, da bode prišel nasproti tej že dolgo čuteni potrebi. Okrajni odbor ptujski je napravil naročila in pogodbe za dobavo semena s sledečimi tvrdkami : Ekonomija E. Davorschan, Kirchau na Moravskdm (4 vagonov pšenice, 5 vagonov rži); sladkorna fabrika Pavvlovvitz na Moravskem (1 vagon rži, 1 pšenice in 1 ječmena) ; tvrdka „Selecta" v Pischelli pri Pragi (1 vagon originalne zimske pšenice); sladkorna fabrika Kuttner v Lundenburgu (1 vagon Dioszeške velikanske pšenice); graščina grofa "Waldstein-Wartenberg v Trebitschu na Moravskem (5 vagonov Petkuške rži); graščina Katzenberg na Innu (1 vagon pšenice, 1 vagon rži, 15 centov ječmena); sladkorna fabrika v Ogrski Ostravi (2 vagona pšenice ,.non plus ultra"); graščina Fufidorf pri Iglavi (4 vagone zimske rži); graščina grofa Taft v Osterburgu (5 vagonov Ellišavske setvene rži); ekonomija kneza Lowenstein v Schwanbergu (1 vagon Petoške setvene rži); sladkorna fabrika Ornowitz v, Višavi na Moravskem (2 vagona Friedrichswertskega zimskega ječmena). Deloma se je žo vreče vposlalo. Ali vsa ta naročila so bila doslej brezuspešna, ker sme le vojno-žitni prometni zavod žitje nakupovati. Obrnilo se je potem tudi na zvezo kmetijskih zadrug v Gradcu, pa istotako brez uspeha. Danes — dne 17. septembra — pa okrajnemu odtoru še ni znano, ah in koliko zimskega seroena se bode okraju odkazalo. Kakor se čuje. je pristojna oblast mnenja, da je ptujski okraj preveč semena zahteval. Okraj je prosil skupno za 24 vagonov semena. Ta prošnja je opravičena, ako se pomisli, da je ptujski okraj na j v eč j i na Štajerskem. RazvenOOOO haložanskih malih kmetov, ki se jih. mora s setvenim blagom obdeliti, da se njih pridelovanje žitja zviša, mora tudi miiugu^ drugih posestnikov vsled vladajočih razmer krušno zrnje saditi, čeprav se doslej nikdar niso s tem pečali. Ako se računa pri številu okroglo za dobavo opravičenih povprečno oddajo 35 kilogi amov za družino; potem napravi že to prav ogromno množino 21 vagonov setvenega žitja. Polegtega je dobil okrajni odbor prav mnogo naznanil, v katerih hočejo posestniki svoje lastno žito za dobro semensko blago izmenjati. Iz vseh teh vzrokov je pač nujno potrebno, da dobi ptujski okraj pravočasno potrebno množino semenskega blaga. Kaj pomaga tudi najlepše seme, ako pride prepozno in ako ni več mogoče, da se pravilno porabi ? Kaj pomaga vsa setvena obveznost in dostikrat v dovolj veliki izmeri na razpolago stoječa zemljišča, ako se vkljub vsemu trudu potrebnega semena pravočasno ne dobi ? Pa še ena skrb teži zlasti naše vinogradnike. To,je namreč dobava potrebnega surovega sladko rja za izdelovanje tropinovega vina in kristalnega sladkorja za izboljšanje vina. Tudi to zadevo se preveč zanemarja in zavlačuje. Nevarnost je velika, da se bode s prepozno oddajo potrebnih sladkornih množic doslej še nepregledno škodo povzročilo. To je približno vsebina gospodarskih zahtev, ki jih je stavil g. načelnik O r n i g v imenu ptujskega okraja na merodajne oblasti. Tem zahtevam se morajo tudi vsi kmetovalci brez razlike politične stranke pridružiti, kajti tu se gre za stvar, za gospodarsko korist, ne pa za osebe ali za politiko. Prvaški poslanci žalibog za take zadeve nimajo časa. Oni se raje brigajo za politiko, ki naj bi nas spravila pod srbski ali jugoslovanski'" jarem. Kmetsko ljudstvo pa se prav nič ne zanima za take politične fantazije, marveč hoče le gospodarsko delo, kakor ga izvršuje ravno delavni ptujski okrajni zastop ! STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave grf|i«a Vllnill TZfUemiSLW je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «**»«■»■****»«» »wawmjmi w iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenja« vsled tega priznano najboljši ŽClOdiC OKUpČIliOČi prebavni liker. Svetovna vojska. Očiščenje gore sv. Gabrijela. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 1 .'3. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V Bukovi-ni in obZbruczu živahnejše sovražno delovanje artiljerije in prednjih straž. Italijansko bojišče. Težki sovražni artiljerijski ogenj proti našim postojankam na M o n t u San Gabriele in vzhodno od Gorice traja naprej. Pri izči-ščenju naših jarkov na severno-zapadni strani Monta San Gabriele se je v Ijutih bojih od včeraj zjutraj pripeljalo na vjetih 23 oficirjev, 534 mož in zaplenilo 12 strojnih pušk. Proti P o d 1 e s c u prodirajoče močne sovražne patruljo bile so zavrnjene. — Na Tirolskem in Koroškem omejili so težko nevihtina deževja in snežni viharji bojevno delovanje. Sef generalštaba. Uspehi avstrijskih letalcev v avgustu. K.-B. Dunaj, 13. septembra. Iz vojno-tiskovnega urada se poroča: Poročevalni čas označujejo poleg poizvedbe naših letalcev proti vzhodno-italijanske-mu in južno-albanskemu obrežju poleti proti pripravljenim odredbam sovražnika za 11. So-,čino bitko, med temi zlasti napadi proti fa-briškim napravam v dolini Poa. Pričeta so bila podjetja dne 2. avgusta z napadom proti fabriškim napravam pri B o 11 r i g h e, pri čemur se je opazovalo polne zadetke in ljute razstrelbe. 3. avgust veljal je napadu na trdnjavo Palmanova in ko)od%'or od C e r-v i g n a n a ter na barakska taborišča v D e-v e t a k i in A j e 11 o, pri čemur seje severni in vzhodni sektor trdnjave zažgalo, kateri požar se je v celem zalivu kot veliki opazoval. Tudi se je pri temu napadu mnogo raz-strelb opazovalo. Naš v boju preiskušeni letalec pomorski lajtnant B a n f i e 1 d napadel je ta dan neki italijanski „Caproni" med P a r e n z o in S a 1 v o r e, ki je bil težko poškodovan. Dne 14. avgusta napravljeni letalni napad na pomorski arzenal v Benetkah spada med najpomembnejša podjetja, ki so jih izvršili naši letalci. Dne 28. avgusta bili so v notranjem pristanu Grada zasidrani torpedni čolni z vidno dobrim uspehom napadeni; istotako zopet dne 31. avgusta v bližini Grada, pri čemur je en torpedni čoln poškodovan obležal, ostali pa so s polno paro v Grado zbežali. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 13. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Južno ceste Riga-Wenden izumaknile so se naše kavaljerijske straže močnemu ruskemu pritisku preko M a r i z-b e r g a in N e u - K a i p e n a. Severno od B a r a n o w i č i, vzhodno od Tarnopola in ob Z b r u c z u živahni motilni ogenj in poizvedovalne praske. Makedonska fronta. Južno-za-padno jezera Ochrida so vdrli le slabotni eovražni oddelki v gorovje. Prvi generalkvartirmojster L u d e ndor f f. Nemški zračni uspehi v avgustu. "VV.-B. Berlin, 13. septembra. V avgustu so naši nasprotniki vsled delovanja naših bojnih sredstev na vseh frontah skupno 595 letal in 37 balonov izgubili. Mi fa smo izgubili temu nasproti 64 letal in 4 alone. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 14. septembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na severni strani Monta San Gabriele bili so trije močni napadi Italijanov odbiti. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 14. septembra (W.-B.) Iz \ veiikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojiš," o. Armada prestolo-[ naslednika Rupprechta. V noči na 13. i t. m. vrgle so nemške kompanije sovražnika i iz nekega gozda severno odLangenmarcka; veliko število Angležev je bilo vjetih. V Ar-i t o i s u in severno od* S t. Quentina imelo i je več poizvedovalnih podjetij uspeh. Plen in i vjeti so padli v naše roke. — Armada n e m-I š k e g a prestolonaslednika. Zapadno od \ Guignicourta vdrle so naše naskočne i čete v drugo francosko črto, prizadele so-i vražniku v jarkinem boju težke izgube in se i vrnile z vjetimi. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 15. septembra. Uradno se • danes razglaša: Ob S o č i n i fronti se je ognjeno delo-! vanje mestoma oživelo. Južno od Sel a ob j Soči se je več italijanskih sunkov izjalovilo. I Na Montu San Gabriele leži težki to-! povski ogenj. Delni napadi Italijanov bili so ; odbiti. — Število v avgustu na južno-zapadni i fronti sestreljenih italijanskih letal znaša 32. i Mi smo izgubili v istem času 11 letal. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 15. septembra (W.-B.) Iz ! velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre-! stolonaslednika Rupprechta, Bobenske-. mu ognju pri St. J,uli e n u sledil je an-i gleški delni napad, ki je bil v protisunku iz-I jalovljon. Nekaj Angležev je bilo vjetih. — : Armada nemškega prestolonaslednika. : Pri C r a o n n i so pripeljale naše čete vjete j iz francoskih jarkov. Ob cesti Somme-Py-: S o u a i n vdrli so Francozi dvakrat brez ognjene priprave proti našim postojankam. Vdrti ; sovražnik bil je s protinapadi takoj zopet vržen; v naši roki so ostali vjeti. — Na vzhodnem bregu M a a s e naskočili so po kratkem ; učinku deli neke naše divizije vzhodno od gozda C h a u m e. Sovražnik se je močno branil, bil jo pa v bližinskem boju vržen. V j e 1 i smo nad 300 Francozov. Krvave izgube nasprotnika so se povišale še vsled brez-' uspešnih protinapadov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. • K.-B. Dunaj, 16. septembra. Uradno m danes razglaša: Italijansko bojišče. Južno oi S e 1 a ob Soči bili so italijanski sunki preprečeni. V južnem oddelku visoke planote] od Bainsizza- Sv. Duh ponovil je sovražnik zopet svoje poskuse, predreti naScj postojanke. Naše čete so v ljutern bližinskem ognju zmagale ; Italijani so bili vrženi. Pri G o r i c i in na kraški visoki planoti ari tiljerijski boj. Šef generalštaba. j Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 16. septembra. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada p: stolonaslednika Rupprechta. Ob M e n in Ypern napadlo je več angleS bataljonov, katerih naval se je skoraj pov: z velikimi izgubami razbil. Severno ceste v je sovražnik v kompanijski Sirokosti v naSe! najsprednejše jarke. Južno-vzhodno od Arr s a se je sovražni ogenj popoldne hipoma največjega učinka povišal. V umetni mi sunili so potem Angleži v 1500 m široki pri C h e r i s y naprej. Metalci plamen pancerski vozovi naj bi vstvarili pot naskoi četam. Naš krepki odpor z artiljerijo in st: nirni puškami izjalovil je sovražni suni Kjer je prišel nasprotnik v naše jarke, je z infanterijo v bližinskem boju nazaj vržen. Na istem mestu ponovil je soviažniij svoj napad ravno pred temo. Tudi toki;: I je njegov naval z velikimi izgubami izjalovi Prvi generalkvartirmojsiei Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 17. septembra.. Uradnu si danes razglaša : Na vzhodnem bojišču in v Albjj n i j i nobeni posebni dogodki. Ob Soči čez dan večkrat živahni arm ljerijski boj. Po nastopu teme napravil je sovražnik južno od P o d 1 e s c e tri brezuspeŠM napade. Na severno-zapadni strani Monta San Gabriele pripeljali so honvedski odj delki pri nekemu sunku v sovražne jarke vjel in strojne puške. Šef generalštaba« Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin,' 17. septembra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre lonaslednika Rupprechta. V F1 a n d ril razvil se je artiljerijski boj ob obrežju in i posameznih oddelkih med gozdom Hoj Nemško izselje-ljevanje. Naša slika nam predo-čuje pomanjkanje naraščaja nemškega izseljevanja v letih 1881 pa do 1914. Zahtevajte kot edinega zaščitnikakmet-skega stanu ter agitirajte pridno in ob vseh prilikah za njega napredno stranko! Radi tega naj ne manjka v nobeni hiši! Cita ga torej naj vsakdor! 3?+98 fir* 22303P ^60?SP 2SS37P 77803f! '"- P" ... 3 _ Jthoulst ter Lysom do najljutejšega bo-5a ognja. Do angleških infanterijskih jojev razven prask prednjih straž ni prišlo; . teh pa so ostali vjeti v naših rokah. Seno-vzhodno od A r r a s a sunili so ponoči [nočni poizvedovalni oddelki Angležev naprej. rišli na posameznih točkah tudi do naših [t, od koder pa je hitri protisunek sovražnika »podil. Tudi pri St. Quentinu bili so ti nasprotnikov povsod nazaj vrženi. — nada nemškega prestolonaslednika. V ;ih poizvedovalnih bojih izgubili so Francozi vjete. Iz sovražnih letalnih brodovij, ki včeraj K o 1 m a r dvakrat napadla, smo strelili dva letala. Razven tega so izgubili jasprotniki 16 letal. Prvi generaikvartiniiojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 18. septembra. Uradno se aae-s razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki anoti od Bainsizza bili so pozamezni. - močni artiljciijski pripravi zapi-ičeti 30-8ŽM sunki zavrnjeni. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 18, septembra (W.-B.) Iz iikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto lo-ilednika Rupprechta. V Flandriji novili so Angleži tudi včeraj svoje močne ijcne sunke proti posameznim oddelkom . gozdom Houthoust in L y s o. Vršili le manjši infanterijski boji, pri katerih 1 bili napadajoči angleški oddelki povsod aaj vrženi. — Armada nemškega pre-loloaaslednika. Bojevno delovanje, artiljerije ) doseglo znatno silo. Na raznih točkah raz-so se boji v prednjem polju, ki so za nas ,odno potekli. — Armada vojvode Aire c h t a. Zapadno od App remonta jripeljale so naše naskočne Čete iz francoskih »stcjank nekaj vjetih. — Oberlajtnant lerthold sestrelil je zopet 2 nasprotnika [zračnem boju. Vzhodno bojišče. Pri L u c k u, , spodnjem toku Zbrucza in v goreh hodno od K e z d i - V a s a r h e 1 y pokazal sovražnik ljutejši nego v zadnjem času. i armadni skupini Mackensen napravili Eumuni zapadno S e r e t a po izdatni pjeni pripravi pri V a r m i t i in M u n z e- j 1 u več delnih napadov, ki so se z velikimi ubami izjalovili. Ob izlivu R i m n i c a smo nekem podjetju vjete pripeljali. Prvi generalkvartirmojster D u d e n d o r f f. -1 Voj Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 15. septembra. V za-tvornem okolišu okrog Anglije se je uničilo večje število trgovinskih ladij in nekaj ribiških čolnov, skupno z 22.000 brutto-register-tonami. — Od enega podmorskega čolna bil je dne 5. t. v močnem napadu v bližini angleškega vzhodnega obrežja neki vojni parnik, sličen torpednemu čolnu .,Halcyon", torpedi-ran. — Neki drugi podmorski čoln zadel je s torpedom dne 9. septembra v Kanalu neko malo križarko razreda „Arabis". Potop obeh ladij podmorska čolna nista zamogla opazovati. Delo podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 16. septembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v Kanalu dali so okroglo 20.000 brutto-registcr-ton. Potopljeni parniki so bili vsi oboroženi, eden od njih tank-parnik. Potopljena jadernica je na krovu imela 1400 ton olja, riža in druzega blaga, določenega za Le Havre. W.-B. Berlin, 17. septembra. V Atlantskem oceanu, v zalivu Biscaye in v Severnem morju so naši podmorski čolni zopet 4 parnike in eno jadernico z 23.000 brtitto-register-tonami potopili, med njimi oborožena angleška parnika „Malta" (7884 ton) in ..Rosnoke" (3775 ton) z raznim blagom ter neko past zoper podmorske čolne, ki je bila z dvema topovoma oborožena ter se je peljala pod švedsko zastavo. Od parnika ,.Ros-noke" se je kapitana vjelo. W.-B. Berlin, 17. septembra. V času od 1. januarja pa do 31. avgusta t. 1. se je v Srednjem morju z od naših podmorskih čolnov uničenimi oboroženimi parniki skupno 226 topov potopilo. V to število niso vraču-njeni oni topovi, ki so se nahajali na potopljenih vojnih ladjah, ter taki na krovu oboroženih ladij, ki so se vsled učinka min potopili. Griža. Griža je Jako nalezljiva in navadno nevarna bolezen, ker zahleva dosli žrlev in ker pusti mnogim bolnikom pokvarjena črevesa. Snov naiezljivosti je znana. To so majčkene živalce, lakozvani grižni bacili, ki se nahajajo v premnogih želodčnih izprazninah, in ki se razširjajo po vsem, kar pride z izprazninami v dotiko, posebno pa z rjuhami, perilom, obleko, nočno posodo, hrano; a tudi mrčes, posebno muha, kakor tudi domače živali lahko širijo to bolezen. Glavni vir naiezljivosti je pa človek, od katerega druga bolezen posredno ali ne-• posredno nalezejo. Kjer so grižavi ljudje, tam je tisoč-i kratna prilika za okuženje drugih. Ker so nenavadno pogoste izpraznitve blata, v katerem je vse polno bacilov, je najbolj snažnemu bolniku nemogoče, da se ne bi postelja ali perilo kaj umazalo. Tako se dogodi, da : okuženje ni nenavadno niti ob naiboljši oskrbi in ob najboljših postrežnih močeh. Koliko večja je nevarnost i okuženja tam, kjer bivajo ljudje v slabih higijeničnih : razmerah gosto natlačeni in ni že vsled tega čistoča ■ ljudi in sobnih predmetov mogoča! Bolezen nastopi na-i vadno čez dva ali sedem dni po navadno neopaženem okuženju. Prvi znaki griže so; pomanjkanje slasti do jedi, bel jezik, utrujenost, neredna izpraznitev blata kakor tudi trodovitne bolečine brez mrzlice, da misli človek na želodčni katar in vsled tega ne čuti potrebe, da bi šel v posteljo. Že čez nekoliko dni je drugače. Po črevesu vedno huje zavija, tako da se bolnik zvija od samih bolečin; velika potreba se pojavlja vedno pogosteje, tako da mora bolnik po dvajsetkrat ali še večkrat na stranišče. Blata je vedno manj. In že ni več redka, godljasta, blatna masa, temveč le še nekaj žlic stekle-nastega zasliženja z rdečimi nitkami ali z večjo krvno primesjo. Tedaj opravljamo potrebo z bolečinami v zadku. Dolgost te bolezni je različna, to je par dni ali pa tudi ledne in mesce. Pogosto tudi mrjo grižavi bolniki (15 odstotkov, kakršna žg je griža). Večkrat pride po griži motenje v črevesih, tako da ne more bili bivši bolnik nikdar več vesel življenja. Kakšna sredstva imamo zoper to kužno bolezen? Pred vsem je treba vsakega bolnika ali osumljenca dobro odločili. To pa je mogoče le v dovclj prostornih sobah in ob stalni in dobro poučeni postrežbi. Bolnika najbolj odločimo, če ga damo v bolnišnico, ker je s tem glavni vir okuženja odstranjen. Nadalje je treba vse osebe in predmete, ki pride bolnik z njimi v dotiko, razkužiti (desinliscirati), preden gredo iz bolnikove sobe. To se zgodi po oblastveni naredbi. Da je to mogoče izdali, je postava, ki določa prijavo bolnih ali osumljeno bolnih oseb. Prestopki proti prijavi se ojstro kaznujejo. Da se i sami varujemo pred to sedaj po vseh deželah toli razširjeno boleznijo, je treba najprej izpolniti oblastvene naredbe in pa vestne bolnikove postrežbe in čistote. Pred vsem je potrebno, da si pred vsako jedjo roke in usta umijemo dobro, da ne prenapolnimo želodca in da ne jemo ne sirovega sadja, ne sirove zelenjave. Kakor znano, razsaja griža redno najbolj ob času sadja. Voda naj se rabi le iz dobrih, zdravih vodnjakov. Kjer 10 ni mogoče, je treba vodo prej zavreti. Ako se pokažejo znaki bolezni, naj se pokliče zdravnik, da bolezen spozna in potrebno ukrene. Mili zdravnik, niti oblast ne more razpasle kužne bolezni naglo zatreti, zato je treba, da pomagajo vsi vkup in ..vsak poedini. j a — republika. Položaj na Ruskem seje zopet spremenil. Kokor vse kaže, je sedanji kolovodja, od entente podpirani in bržkone podplačani minister K erenski j v notranji ruski borbi zmagal. General Kornilow, ki se mu jo s precejšno armado uprl, bil je premagan; poroča se celo, da je Kornilow bil vjet. Medtem je provizorična vlada proglasila Rusijo za republiko. S tem seveda še ni rečeno, da se bode ruska republika tudi držala; kajti notranji boji in spori so vedno še ogromni in vsak dan prihajajo nove komplikacije. Na eni strani je stranka odstavljenega carja še vedno precej velika in deluje na tihem za zopetno uresničenje carstva. Potem so istotako močni revolucijski pristaši Lenina, ki hočejo na vsak način takojšnji mir in namesto meščanske republike socijalno-komunistično državo. Končno je omeniti tudi posamezne narodnosti na Ruskem, — zlasti Ukrajince in Fince — ki pod nobenim pogojem nočejo biti več skupaj z „majko Rusijo", katera jih je skozi stoletja na brezsi'cni nači tlačila. Povsod torej nevolja, nezadovoljnost, povsod viharji. . . »]na na morju. 31.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 13. septembra. Eden! iih podmorskih čolnov, poveljnik kapitan-toant Erlach, je v Atlantskem oceanu ovo 8 parnikov in 2 ladji z 31.000 to- \ [mi potopil. . Uspehi v Srednjem morju. 49.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 14. septembra. V Sred- ) ■eni morju se je nanovo 49.000 register-ton ; otopilo. Med njimi sta se nahajala francoski j iraik za prevažanje čet „Parano" (6246 ton) j vojaštvom za Saloniki, in „Admiral Olry" ! 767 ton), na poti v Aleksandrijo, ter neki { iboko naloženi transportni parnik v smeri j iti Saloniku. Ti trije parniki so bih od i iga poveljnika kapitanlajtnanta Mar- S h a 11 a v Egejskem morju iz močnega tva sestreljeni, dva od njih v ponočnem j ipadu. S tem je ta poveljnik v zadnjem i štiri sovražne parnike za prevažanje čet i opil. Šef admiralnega štaba mornarice. 3 leta vojne PPlIil MenscknverlusteunsererFeinde. Vonunsbesetites ■■■ ~s$ s ,.:■,,. I «s Naša slika kaže bilanco doslej preteklih treh vojnih let. Na levi strani vidimo razmerje od nas zasedenih sovražnih pokrajin ter od sovražnikov zasedenih naših krajev. V sredi nam kažejo podobe in številke človeške izgube naših sovražnikov. Največ ljudij so v tej nesrečni vojni seveda izgubili Rusi. Na desni strani vidimo zgoraj množine potopljenih bojnih ladij in trgovinskih ladij, potem v sredini število 47 od nas zasedenih sovražnih trdnjav; spodaj pa število 12.000 od nas zaplenjenih sovražnih topov ter 5000 VersenMe KriegsscUiffe p ^20000 foimea ■ ■ersenfrte Hsndetsi _ca lOMitlionen lonrien. strojnih pušk. Ta slika nam pač kaže, smo mi na vseh frontah zmagovalci! D$C 4 — Zato gre nova ruska republika težkim časom nasproti. Rešiti se zamore le tedaj, ako sklene takoj mir z osrednjimi silami. Potem bi se Rusija zamogla okrepčati, ojačiti, notranja nasprotja pogladiti in si s tem boljšo bodočnost vstvariti! Bolgarska kraljica Eleonora t- K.-B. Sofija, 12. septembra. Bolgarska kraljica EI e o n o r a je ob 4. uri 20 minut popoldne umrla. Umrla je soproga poštenega našega zaveznika bolgarskega kralja Ferdinanda. Pokojnica je • bila velikodušna kraljica in blaga žena. Na strani svojega kraljevskega vladarja, ki nam je zvesti prijatelj in zaveznik, preživela je težke čase prve in druge balkanske vojne. Doživela pa ni konečne zmage, ki bode tudi bolgarskemu kralju prinesla mogočno bodočnost. Umrla kraljica Eleonora pa je bila tudi prava mati svoji državi. Zato joka ob njeni gomili ves bolgarski narod, pa tudi mi zavezniki čutimo vso pretresljivo žalost te prerane smrti. Konijin Lteno^votiBulgaHin t. Kraljica Eleonara bila je kot princesinja ReuC-Kfistritz dne 22. avgusta 1860 v Tre-buhenu (na Nemškem) rojena. Zaročila se je z bolgarskim kraljem Ferdinandom dne G. decembra 1907, poročila pa dne 28. februarja 1908. Na Bolgarskem pridobila si je kraljica hitro vso ljubezen in spoštovanje ljudstva. Visoko izobražena in vestna bila je kralju vredna spremljevalka, njegovim otrokom pa mati in prijateljica. Že kot princesinja se je postavila v rusko-japonski vojni v službo ra-njecev in bolnikov. Tn tako je tudi pozneje do smrti vedno svoje blago, požrtvovalno srce kazala. Bolgarski ,,Rdeči križ" izgubi z njo najboljšo pospeševalko in dobrotnico. Cast tej velikodušni kraljici! Gospodarske. Nabiranje kopriv. Splošno narodno gospodarstvo in posebno potrebščine vojne uprave kažejo, kakoršne posebne važnosti je izrabljanje ličja koprive v svrho pridobivanja vlakna za tkaninsko industrijo in izdelovanje papirja, kakor tudi izraba krmilnih snovi, ki so v rastlini. Na Štajerskem je prevzela zveza poljedelskih zadrug poslovno izvršitev nabiranja samorastlih kopriv potom kmečkega prebivalstva, v kolikor ni zaposleno pri drugih, posebno poljedelskih delih. Celo akcijo bo pospeševal čim najbolj tudi deželni gospodarski urad. Poživljajo se vsa šolska vodstva in gospodje žetveni komisarje, poljedelske zadruge in podružnice, da se tudi ti posvetijo stvari. Predmetne naloge so bistveno sledeče: 1. Organizacija nabiranja in spravljanja samoraščnih kopriv. 2. Začetna dela za obdelovanje koprive in daljne izvršitve istega. Za vsako šolsko občino se ustanovijo nabiralna mesta. Okrajna nabiralna mesta prevzamejo zopet od občin nabrane koprive v svrho odpošiljatve. Z nabiranjem samoraščnih kopriv se mora takoj pričeti. Spravljanje se izvrši na ta način, da se odreže steblo tik korenine s srpi, kosami ali noži. ne pa izruje. Proti koprivam se zavarujejo roke z rokavicami ali ovitimi cunjami. Nekaj ur po odrezu Koprive preneha njeno učinkovanje, tako da se more vršiti nadaljno ravnanje brea neprilik. Rastline se ne smejo rezati, če so vsled rose ali dežja vlažne, temveč najboljše je, če jo vreme suho in solnčno. Steblo z listjem je potem čim najprej in naj-natančneje posušiti. To se izvrši najbolje v suhem solčnatem vremenu. Najboljše na ravnih strehah ali na sicer drugače pripravnih podlogah, ali pa že od začetka v skednjih, v podstrejših. na pečnici ali nad ognjiščem. Na ta način se, stebla najbolj obvarujejo pred slučajno deževnim vremenom. Ker vlažna stebla zelo hitro plesnijo ali segnijejo in so kot taka popolnoma brez-cena, bo treba posebno paziti, da se ista dobro posušijo. Le popolnoma suha stebla se morejo zvezati v snope in tako shraniti. Pravo suhoto je lahko dognati; steblo se zmenca med prsti in če pri tem lesni drob iz stebla lahko izpade in le ličje preostane, potem ni nevarnosti da bi se stebla pokvarila. Ker se more posušeno listje od stebel z osmunkanjem lahko odstraniti in ker da isto dobro klajo, se priporoča, posebno pri današnji klajni pičlosti, da se to dobivanje listja ne zamudi. Le osmukana stebla naj se izročijo nadaljni podelavi. S tem se po eni strani ne izgubi dragocena klaja za domačo živino, po drugi strani se prihranijo tudi prevozni troški. Stebla se s pokrivastimi stebli v snope po 5 do 10 kilogramov dobro zvežejo in hranijo v prostorih, ki so pred dežjem in talno mokroto dobro zavarovani, dokler se ne odpošljejo nabiralnim mestom, če se listje v občini sami ne rabi, ga je napolniti v vreče in tako kakor stebla suho shraniti. V tem letu se bodo plačale dosti višje cen© za suha in 5 popolnoma brezhibna koprivina stebla in i listje takoj pri oddaji. Te znašajo enotno za i 100 kilogramov suhih kopriv (osmukane ali j neosmukane) 14 kron; za posušeno listje samo se plača IG kfon za lOO kilogramov. Morebitne stroške za vlaganje in prevoz nabranega blaga trpi družba, katere nabiralni vodje sporazumno z zvezo posebej zaračunajo. Drugi del naloge zadeva obdelovanje koprive. Najprvo morajo nabirati občinski nabiralni vodje semena dobro razvitih kopriv. To se izvrši na ta način, da se pusti majhen del samoraščenih kopriv in sicer ženske rastline, ki se razločujejo od moških po tem, da imajo zrnca v velikosti prosa za seme. Ko seme v avgustu do septembra dozori, se spravijo tudi te rastline. Seme se izsiplje in odda nabiralnemu vodji, da ga shrani. Vsekako bodo morali nabiralni vodje pri zvezi poljedelskih zadrug na Štajerskem, Gradec, takoj zahtevati lansko seme in ga v dobro ohranjenih vrtnih gredicah posejati, da bo čimprej veliko sadik za nadaljno ob-j delovanje na razpolago. Za to obdelovale se bodo potem dovolile posebne odškodnine. Razno. Lažniki! V ,,Straži" ali ..Gospodarju- -lista sta si itak oba v kakovosti ednaka, -i se mi očita, da sem „oproščen od vujaša službe" in ,,da delam jaz cene na ptujskem! rotovžu". Oboje je nesramna laž. sem izvršil svojo vojaško dolžnost, nisem I nikdar niti mezinca mignil, da bi bil oproščen;] zaradi bolezni pa sem bil superarbitriran it bodem prišel zopet k prihodnjemu prebiranji] Istotako sem popolnoma neprizadet očitanja, „da delam cene" na rotovžu. dela oblast na Dunaju, drži jih pa itak . hudič . . . Gosp. dr. Korošec, zaradi ka] terega se je ta polemika razvila, pa je hovnik, ne izvršuje leta dolgo svoje duhovniške I službe, je plačan kot duhovnik, ne gre ki črnovojniškemu prebiranju, ne služi pri vo-j jakih, medtem ko morajo sivolasi duhovniMJ kot vojni kurati nevarnost granat prestatij i — in vpije cesarju „živio". Kaj, ko bi i velečastiti gospod poskusil — samo poskm — lepote vojaškega stanu'? V splošnem še enkrat: imenujem dotičnegapisca v ,.Straži" ali „Gospodarju" 1 a ž n i k a. Naj me tožil] Pa prosim uljudno še za nadaljne na mojo osebo! —Kari Linhart, uredn „Štajerca". Vjeta dezerterja. Orožniki v P obrežij pri Mariboru so vjeli intanterista Jožefa L i t o n j a in Johana Košar, ki sta bila sledovana kot dezerterja. Izročili ao ju gai nizijskemu zaporu v Mariboru. Železniška nesreča. Iz Radgone sej roča : Dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne pej Ijali sta se obe komtesi B a 11 h y a n v vozu iz Radgone v Olsnic. Vodili sta konjj sami, zadaj- pa je sedel kučijaž. Ko se je voj preko železniške proge v Laafeldu peljal,! drdral je vlak, prijel voz in ga vrgel obsti tako, da je bil popolnoma razbit. 17-letni i čijaž hotel se je na ..puferju" mašine prije prišel je pa pod lokomotivo in bil takoj tev. Komtesi sta sicer v omedlevico padli, al kmalu jima je bilo toliko boljše, da štel zamogli na drugem vozu domov vrniti. 70-letnica štajerskega deželnega gla V pondeljek praznoval je štajerski dežel glavar svoj 7Q. rojstni dan. Naš glavar je i 33 let član štajerskega deželnega zbora. 1884 ga je veleposestvo v deželni zbor oiij poslalo in še isto leto je postal tudi dežel odbornik. L. 1893 postal je po odstopivšei grofu Wurmbrandu štajerski deželni Od tega časa sem stoji Edmund grof Attem na čelu dežele, za katero si je stekel izredni visoke zasluge. Bil je vedno pravi plemeniti Iz vojne na zapadli. Ausgeworfene m ■■ -M tngtiscfie' \^ Minenspren gang in H-^derM &u Naša slika kaže angleško razstrelbo mine v Flandriji. Grozno se kaže tu učinek modernih razstrelil. Pri razstrelbi se pojavljajo zemeljske odprtine do 3 metrov globočine. Cele pokrajine se vsled teh razstrelb spreminjajo. Na ta način, s tako ogromnimi razstrelbami so hoteli Angleži v Flandryi nemške postojanke razrušiti in za naskok infanterije pripravne narediti. Na naši sliki vidimo, da je bilo pri tej angleški razstrelbi 50.200 kubičnih me- """"" trov zemlje izvržene. Odprtina razstrelbe (Minentricliter) je 80 metrov široka in 30 metrov globoka. 1 kubični meter zemlje tehta 1-7 ton, torej znaša pri razstrelbi izvržena £rdmasse 50200 Kubikm. \w.yT-' ^W". A______;___ J-T-^- ^ s §M" " ''" ~80~, ~ "t" ~BreUe ■■ ■ / JM cftter 1 Kubikmetertrde wlegl l,?7bnne " dieausaeworfene Erde meat 35 itOO~T6nnen,\ welche durcfi 85Vi>£iserjjafMwa<]en d lOTo. befordertiverden fann\ *:?#§*?._-"" D'.p.laxge d Zcigcs ne.icP.t yon Berlin bis Bmndenbury,, zemlja 85.400 ton. To zemljo bi zamoj prevažati 8540 železniških vagonov po 10 ; Tak vlak bi bil torej od Berlina pa do denburga dolg. — fi- ll i- .a-11"- ye oz rini. :u-ti: .iv-ali -if ■ja. hii že L. ad-lni mi ar. ms .no až, enjak od pete do glave, mož dela in za-j. Čestitamo mu tudi mi prav iskreno k jegovemu 70. rojstnemu dnevu in želimo, bi nam bil še dolgo let ohranjen. Judovski prekupčevalci popra. Iz Maribora se poroča „Grazer Tagblattu" : V zad-iem času se .je dognalo, da judovsko-poljski «gunci, ki bivajo v bližini Spodnje Polskave, iri mariborskih trgovcih večje množine popra kupujejo. Gotovo vporabljajo ta poper v ^ekulacijske namene. Upati je, da bodo polteni trgovci tej nesramni Špekulaciji poljskih judov konec napravili'. V Mariboru so sklenile trgovine z manu-[fakturnim, modnim, kratkim, galanterijskim lin konfekcijskim blagom, da bodejo svoje trgovine do 15. decembra vsako nedeljo zaprte ■zale. Tatvina. Posestnua Ana Mlakar prišla je pred kratkim k nekemu fotografu v Sevnico. V prednji sobi pustila je svoj površ-rnik in poleg tega tudi denarnico z 1890 K. iKo je hotela oditi, bila je taška z denarjem izginjena. Sum se je obrnil na fotografovo Heklo Marijo F r i s c h, ki je končno tatvino [tudi priznala. Ukradeno je bilo v gostilni Sorschegg na postaji Slov. Bistrica mnogo cigar, [cigaret in vina. V Slov. Bistrici nastavila je zaradi opeto-vanih tatvin mestna občina dva čuvaja za polja in njive. Železniška nesreča pri Ptuju. Dne 19. septembra okroglo ob 1. uri popoldne se je zgo-l-dila v postaji M o š g a n c e pri Ptuju zopet [velika nesreča. Vsled doslej še nepojasnjenih [okoliščin trčil je namreč tovorni v vojaški [vlak. K sreči je vestnost uslužbencev preprečila, da bi bilo na lici mesta kaj mrtvih osta-|J». Pač pa je bilo 9 oseb težko, mnogo dru-Igih pa lahko ranjenih. Na pozorišče nesreče je dospel kolikor mogoče hitro železniški zdravnik g. dr. Anton G r e g o r e c iz Ptuja, si je takoj vse potrebno storil ter težko poškodovane vojake v c. k. rezervno bolnišnico E Ptuj spravil. Vestnemu zdravniku gre zato fvsa hvala. Kdo je kriv nesreče in koga se [sme odgovornega napraviti, bode šele sodnij-■ska preiskava dognala. Poročil se je na Dunaju g. mag. pharm. [Alfred B i r s c h i t z, sedaj lekarnar v Grai-[komu pri Gradcu, z gospico J. D o t z. Gos-[pod Birschitz je izza svojega dolgoletnega delovanja v lekarni Behrbalk v Ptuju našim [kmetovalcem prav dobro znan. Želimo paru kobilo sreče! Šolarska politika. Po našem mnenju je prva skrb šolarja, pa čeprav sedi na klopeh 7. gimnazijalskega razreda, da gleda v svoje latinske knjige, ne pa da se briga za politiko. iZadnjič enkrat pa je prišel v neko tobakarno [•v Ptuju — tako poroča namreč mariborska ob tej priložnosti, da zna prav dobro nemško, ali da noče nemško govoriti, da je torej naravnost pokazal izzivalno, od hujskučev mu nadahnjeno postopanje. Celo neki tuji oficir je ,,gospodu" povedal, da tako postopanje ni pravilno. „Gospod" pa se je celo oficirju odrezal . . . Ta ..gospod1' je bil neki gimnazijec imenom G a u k 1 e r. Torej srednješolec, ki se uči na deželni gimnaziji v Ptuju, ki doslej še ni nič, ki bode morda šele enkrat kaj postal, — deček torej, ki bržkone po navodilu gotovih od štajerskega denarja plačanih prvaSkih profesorjev uganja po trafikah svojo „politiko", za katero bi ga bilo edno-stavno treba za ušesa prijeti . . . Mi bi se seveda za ta otroški dogodek ne zmenili, ali „Straža" je napravila iz tega dogodka celi uvodni članek. V tem članku pljuje kakor satan ogenj in žveplo na mesto Ptuj, grozi in se priduša, prorokuje in dela tako, kakor da bi bil ta mokronosi fantiček res že kaj.. . Stari Gaukler, slovenski nadučitelj, bil je od klerikalnih listov pač dostikrat napaden, ker je bil naprednega mišljenja. Njegovega fantička pa proglaša zdaj ..Straža" za nekakega „jutiaka':, ker je v neki trafiki namesto ,,štem-peljev" koleke zahteval. Bes, prav res, že zaradi tega šolarja se bode morala jugoslovanska" država uresničiti! 0 ptujski deželni gimnaziji prinesla je ena zadnjih številk mariborske, „Straže" celo vrsto člankov. Pri celi stvari se gre edino zato, da bi se v Ptuju uresničila slovenska gimnazija, ki bi morala stati seveda popolnoma pod komando tistega gospoda, kateri ravno dotične članke piše. Pričakujemo nadaljevanje „Stra-žinih" Člankov in potem bodemo prav ponižno zagrinjalo razprli. Saj poznamo dotičnega dopisnika, prav natančno ga poznamo, — prav natančno ga bodemo pa tudi razkrinkali. Gotovi gospodje so ravno taki, kakor petz-olejske svetilke: ako se jih močno navije, se kadijo . . . Cenjeni dopisnik ,,Straže", le pogum! Direkcijo deželne gimnazije v Ptuju si uso-jamo opozarjati nato, da šola ni taborišče politike. V šoli se gre za grščino in latinščino, za matematiko in fiziko, — nikdar pa ne za ,,jugoslovanstvo" in druge politične sanjarije. Tisti, ki na tem štajerskem, po cesarju Franc Jožefu imenovanem zavodu med fantičke politiko protiavstrijske smeri trosijo, se morajo na vsak način podučiti. Šolar Gaukler bi ne šel na noben način .v trafiko hujskati, ako bi ne stal za njim kak poveljnik z gor-jačo . . . Da se sovraštvo med slovenskimi in nemškimi dijaki ne razširi, da ne pridemo do neznosnih razmer, prosimo direkcijo doslej vzorne ptujske gimnazije za odpomoč! Junaki 87. regimenta protestirajo proti ..Gospodarju". Sprejeli smo sledeče : ..Podpisani protestiram najodločneje v lastnem kakor :,Stra2a" — neki „gospod" in je zahteval po v imenu svojih tovarišev na fronti od toliko-slovensko „koleke". Dotična prodajalka slučajno ne zna mnogo slovensko in je zato »gospoda" vprašala, kaj hoče; pozneje je izvedela, da je to ,,štempel". „Goapod" jo porabi! to priliko, da se je v tobakarni na prav jiiesraiiini način s prodajalko skregal; dejal je Bavarska kraljica šolana. ' CI22M7! . Konigin MarieTherese v-Bayarn Kraljica Marija Terezija bavarska, nad-vojvodinja avstrijska (Este), rojena 1. 1849, soproga zvestega našega zaveznika, bavarskega kralja, katere sliko danes prinašamo, je težko bolana. Upati je, da ji bode zdravniška pomoč življenje rešila. krat pohvaljenega 87. regimenta, da.se nas i m e n u j e v „Slovenskem Gospodarju" šnop-sarje. Mi smo na vseh kjajih fronte vedno z največjim junaštvom, zvesto in pošteno avstrijsko domovino branili. Fej ..Gospodarju", ki nas zdaj za „šnopsarje" psuje. Živio 87. regiment! — Anton Petrovič iz Sv. Vrbana pri Pfcoju, oo.\\kovan. s "K.aT\ovvrn križcem, od mobilizacije pa do sedaj na bojišču. Ptujski prostovoljni strelci nam pišejo iz bojišča : ,.Dne 15. septembra 1917. Srčne pozdrave vsem čitateljem ..Štajerca" pošiljajo iz bojnega polja luštni Ptujčani. — Franc Sever, cgfr., Maks Fiu-ntrath, korporal, Ogorelec, It., Viljem Melzer, cgfr. Vsak od nas je že trikrat odlikovan!" — (Z veseljem vračamo vrlim in junaškim fantom pozdrave! Op. ured.) Neposredni davki. Piše se nam: V 4. četrtletju 1917 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih dnevih: I. Od zemljarine, hišne-razredo-vine in najmarine ter od 5 odstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1917; 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1917; 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1917. IL Od občne pridcbnine in pridobnine pedjetij podvrženih javnemu dajanju računov. 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1917. III. Od rentnine in dohodnine v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke. 2. polletni obrok dne 1. decembra 1917. Dokler ni predpisana davčna dolžnost za tekoče leto, mora se plačevati davek po odmeri preteklega leta. Ako se ne plačajo davčni obroki najkasneje 14 dni po plačilnem roku, morajo se plačati tudi zamudne obresti od državnega 'davka in deželne doklade, če presega celotni državni davek dotične davčne vrste 100 K. Če se davki in doklade ne plačajo v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo se z zamudnimi obresti vred izvršilnim potom. Plačevanja zvrše se lahko tudi pri vsakem c. kr. poštnem uradu v zakaznem prometu poštno-hranilnega urada. Tatvine. IzLieserthalana KorošKem se poroča: V zadnjem času se množijo tatvine na poljeh. Večinoma se gre tukaj za tatvine živil. V Maltatalu so se izvršili vlomi ■ v domače mline in kočo lesnih delavcev. Celo sveže pokošeno travo se ponoči od travnikov pokrade. Žalostna smrt. Iz C u n ž e n b e r g a se poroča: Več kot en teden se je pogrešalo posestniKa Boštjana Wieser. Nesrečnež je bil že dalje časa težko bolan. Zalostil se je zaradi letošnje žetve in menil, da s svojimi 10 otroki ne bode mogel več živeti. V nedeljo oblekel je svojo najslabšo obleko, pustil ves denar doma in odšel. Zdaj so ga našli v okolici obešenega. Smrtna nezgoda. Posestnik Koma r v T s c h e r b e r g u pri Bistrici ob Pliberku je vsled neprevidnosti svojega 2'2-letnega otroka obstrelil. Otrok je v celovški bolnišnici umrl. Žalostna smrt graščakinje. Iz N o t s c h a na Dobratschn se poroča : Graščak od Was-serleonburga pl. S c h n e d i t z podal se je dne 9. t. m. s svojo mlado ženo v spremstvu dveh lovcev na lov. Na t. zv. ..Alpel" ob poti na Dobratsch se je počivalo. Gospa pl. Schneditz in en lovec zavžila sta nekaj črne kave; pri obema so se takoj pojavili znaki zastrupljenja. Mlada, lepa in splošno priljubljena gospa je kmalu nato umrla: lovec je imel grozovite bolečine, ki so' ga telesno skoraj otrpnile. Sodi se, da je totel drugi lovec iz maščevanja svojega tovariša zastrupiti ter da je temu zločinu vboga graščakinja žrtev postala. Oblast je oba lovca preiskovalni sodniji izročila. Nesreče na železnici. Na glavnem kolodvoru v Beljaku je pri delu železniško uslužbenko Ano Tratnik prijel vlak in ji popolnoma zdrobil desno nogo. 27-letna ne-srečnica je mati dveh nepreskrbljenih otrok, katerih oče je bil na bojišču od laške kroglje ubit. Upati je, da se bode ženi življenje rezilo. — Iz Grafensteina na KorošKem se poroča z dne 14. t. m.: Danes zjutraj bil je čuvaj južne železnice, ko je hotel v službi progo zapreti, od vlaka prijet inusmrčen. Cene sadnega mošta na Koroškem. Za sadni most, uaj si. Vjo&e "potem ja-bolj&ak.«. ali bnv šovka, se je od oblasti sledeče primerne cene določilo: Mošt pri kateremu vrenje še ni končano, 30 kron; izvreti mošt, 50 kron za hektoliter od najbližnje železniške postaje ali pa domačije, ako ni ta oddaljenejša od železniške postaje. Napolnjevanje, vožnja, nalaganje gre na troške kupca. Za malo razprodajo se je z ozirom na gostilničarje določilo ceno 80 vin. za en liter mošta. Življenje za eno jabolko. Iz Beljaka se poroča: Na žalostni način izgubil je dne 10. t. m. strelec salzburških prostovoljnih strelcev Georg N e u m a i e r na državnem kolodvoru svoje življenje. Stražiljeob nekem vagonu s špiritovimi kotlji. Na drugi progi se je pravažalo jaboljka. Neumaier sije hotel vzeti eno jabolko. Ali v tem hipu je prišel dragi vlak, ki je nesrečneža med ..puferje" dobil, tako da je kmalu nato umri. Požar. V F r a n t s c h a c h u pri Wolfe-bergu bil je veliki požar v tamošnji papirni fabriki. Gasilci so ogenj hitro zadušili in njegovo razširjenje preprečili. Nesrečna vožnja- Dne 8. t. m. peljal se je — tako se poroča iz Oberloibach a— tukajšnji graščak g. Gregor Glav a r s svojo soprogo in 2-letnim sinom od MieOa proti domu. Spotoma se je konj splašil. Glavar padel je tako nesrečno iz voza proti nekemu kamenju, da si je glavo razbil in je takoj mrtev obležal. Ženi so se možgane pretresle. Hlapec je prišel pod voz in mu je bila noga zlomljena. Kakor vsled čudeža pa je ostal mali otrok nepoškodovan. Hrvatje proti ..jugoslovanskemu" hujskanju. Dr. Korošec in njegovi tovariši se silno ponašajo s tem,' da so tudi Hrvatje za njih ..jugoslovansko" idejo. To pa je popolnoma napačno in zlagano. Kakor pošteni avstrijski Slovenci, tako odklanjajo tudi naši monarhiji zvesti Hrvati vse te naši domovini tako škodljive Jugoslovanske- težnje. V eni svojih zadnjih številk piše n. pr. list „H r v a t s k a", da so Jugoslovanski" hujskači s svojo deklaracijo skočili našim sovražnikom, ententi, v naročje. To smo tudi mi že od začetka tega umetno narejenega gibanja trdili. Edino našim sovražnikom, ki nas hočejo zadušiti in razdrobiti, pomagajo Jugoslovanski" gospodje. ..Hrvatska" pravi tudi, da je vse to prizadevanje nič več in manj kakor peklenski ko m plot Srbov p r o t i H r v a t o m, pri kateremu seveda jugoslovanski voditelji pomagajo. Jugoslavija ustanovljena, bi rekli: ..Hodite, bedasti Horvati, rakom žvižgat!" Na ta način bi po zaslugi dr. Korošca in dr. Kreka prišel za Hrvate dan — finisCro-atiae (konec. Hrvatske). MHrvatska" pravi, da taki „Slovenci", kakor so ravno Krek in Korošec, ne bodejo Hrvatov ugnali. Že prod desetimi leti so bili (ti slovensko-prvaški voditelji) s r b o f i 1 s k i in zato je tudi sedaj njih politika velesrbski manever. — Tako piše pošteni hrvatski list o Jugoslovanski" hujskanji slovensko-prvaških voditeljev. In vendar se ti hujskači še vedno upajo trditi, da delujejo za cesarja in monarhijo . . . Proti Jugoslovanski" hujskanji, ki v svojem bistvu ni drnzega nego po m očnaši ni sovražni ko ni, so se doslej izjavili naši pošteni slovensko-štajerski prebivalci, oglasili so se proti njej mohamedanski Bosnaki in oglašujejo se proti njej Hrvatje. To je dokaz, da je ta hujskanja dovolj nevarna in da moramo vsi, ki imamo pošteno avstrijsko srce, biti nasprotniki teh jugoslovanskih sanj. „Na dobro mnenje". Štajerski pisatelj Peter Rosegger pripoveduje v svojem znamenitem listu „Heimgartners Tagebuch" sledečo dogodbico : K fajmoštru v W. prišel je v zadnjem času večkrat neki starejši gospodek in mu je plačal sveto mašo „na dobro mnenje". Skoraj vsaki mesec je prišel, položil tja goldinar, tako da je moral fajmošter vedno zopet mašo „na dobro mnenje" brati. Ko se je to že večkrat zgodilo, vprašal je enkrat: „Ja, gospod, na kako dobro mnenje pa Vi mislite, ako se sme vprašati ?" Možakar si je malo ovratnik popravil, je zakašljal in dejal: „Ako smem resničen biti, velečastiti, je stvar sledeča: Jaz delam zdaj tako dobre kupčije z zrnjem, in tako sem si pač mislil, da naj bi vojska še prav dolgo trajala". Fajmošter je udaril z rokami skupaj : „0j, oj, to je pač zopet enkrat prav napačno. Jaz sem bral Vaše maše vedno na dobro mnenje, da bi vojna vendar enkrat že konec vzela. In farani so, tako menim, pri Vaših mašah vedno pridno molili, da naj bi oderuhe zrnja kmalu vrag vzel !". . . Velika železniška nesreča. Ljubljanski listi poročajo, da se je pri Planini na Notranjskem zgodila težka železniška nesreča. Dva vlaka sta skupaj trčila. Pri temu je bilo 30 oseb ubitih, 130 pa ranjenih. Železniške nesreče. Pri Parmi na Italijanskem trčila sta dva vlaka skupaj ; pri temu je bilo 8 oseb ubitih in 28 ranjenih. — K.-B. poroča iz Londona z dne 15. septembra. VYorkshiru se je neki vlak prevrnil. Ubitih je bilo o mož, ranjenih pa 100 mož. Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 19. septembra. Uradno se danes razglaša: . Vzhodno bojišče. Na obeh straneh doline O i t o z a smo močne rumunske napade odbili. S hitrim protisunkom bil je na enem mestu vdreti sovražnik popolnoma vržen; njegove izgube so izdatne. italijansko bojišče. Pri armadni skupini feldmaršala v. Conrada vodil je za zopetno pridobitev nekega mimogredoč sovražniku pripuščenega frontnega oddelka pri S a r c a n u pričeti protinapad do polnega uspeha. V j e 1 i smo 5 oficirjev in nad 300 mož. Šef generalštaba. Iz nemškega poročila od srede. K.-B. Berlin, 19. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Povsod ugodno potekli boji. Zapadno ceste Beaumont-Vacherauville ho imeli Francozi pri močnemu napadu izredno velike izgube. Nemci so sestrelili 16 sovražnih letal. Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f f. Revolucija na Italijanskem? Zadnja poročila pravijo, da so se vršili v vseh večjih mestih Italije, zlasti pa v Benetkah in Milanu, veliki delavski izgredi, pri katerih je prišlo tudi do krvavih bojev z vojaštvom. Posebno v Turinu je bilo mnogo oficirjev in vojakov ubitih. Več dni je bila tudi italijanska meja zaprta. Trdilo se je, da se je to zgodilo zaradi premikanja vojaštva na fronto. V resnici pa se je vojaštvo od fronte poklicalo, da napravi v notranjem Italije mir in red. Kakor vse kaže, pripravljajo se v Italiji ednaki dogodki, kakor so bili oni na liuskem. Zdaj pač nikdo no kriči več: Evviva la guerra! Kmalu pa bode v Italiji zadonel klic: Viva la repubblica! Učenca za mehaniko sprejme Valerian Spru- SChina, mehanik, Ptuj, Florianigasse 6. Električna luč brez baterije! Znani! cksporlna firma ! Maks Bohnel, Dunaj IV., MargaretenstraBe 27/51, prinaši. novo | električno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s j tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez opešanja. Cena znaša K 24'—. Katalog proti vpošiljanju 1 K. Kolo, dobro ohranjeno, proda se za 200 kron v gotovini ali priti živilam pri c. k. nad-geometru Sprung V Ptuju, Anastasius Grtin-Strafie 18, II. Illilll nadstropji'. Nerazrušljivo " vztrajati je naš princip, ako smo gotovi resničnosti in pravilno* sti našega stališča. Eabimo vedno Lysoform, ker imamo gotovost, da nas vedno pred vsako infekcijo va-* ruje. Majer in en viničar se pod jako ugodnimi pogoji sprejmeta. Lepo plačilo in mnogo zemlje. Richard Oyriseg, Sturmberg, pri Mariboru, pošta Pesnica. 434 kauft unter besten Bedingungen Max Straschill Rann bei Pettau. kupuje pod najboljšimi pogoji Maks Straschill Breg pri Ptuju. o! ir j; n n S] V obliki polna se doseže z po zanesljivost učinka gokrat preizkušenim aparatom = H YPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajd znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najtoplej priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisatelji opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči i najvišji način. Se more rabili tudi od dveh oseb. — Ako ne I pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7-90. pošti za 70 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine ] higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. Pridni viničar s 3 do 4 delavskimi močmi se sprejme proti] visoki plači pri K. Flick, Fraubeim. 432 Der findet bis auf weiteres nur mehr in meinem Hauptgeschafte in Rann b. Pettau statt. Max Sraschill Pettau, 18. September 1917. se vrši zanaprej do preklica edino v moji] glavni trgovini na Bregu pri Ptuju. Maks Straschill Ptuj, 18. septembra 1917. 9485194647 K. u, k. Trainersaizdepoi Petiau. i trenskemu nadomestnemu depotu v Ptuju. V petek 28. septembra 1917 10. uri dopoldne vrši se na estnem živinskem sejmišču v Ptuju vna licitacija konjev na največjega po- Razprodalo se bode 31 za vojno službo posobnih, pač pa za kmetijstvo izborno osobnih zdravili konjev. Za nakup opravičeni so le tisti, ki ajo od pol. oblasti napravljeno kupno ovoljenje. To dovoljenje mora vse- "vati tudi število konjev, ki jih je do- ičnik opravičen kupiti. Izključeni so konjski trgovci ozir. rekupčevalci. Detailirani razprodajalni pogoji ležijo isarni transenskega pododdelka v ba-em taborišču v Ptuju; tam jih za- orejo reflektanti vpogledati. Kupna cena je v gotovini plačati; eke plača kupec). tuj, 17. septembra 1917. «? Huci 1. r. major. mali pes. enobarven, hlevski pin?, pepel- , od glave pa do konca ifcšu /- belim oni, z neodrezaniuu ušesi in repom, circa cm visok, 50 cm dolg, 2'A leta star, jako ahen, ki čuje na ime .,Lord", na marki cirano „Josek", — se odda proti dobremu plačilu pri g. Jonami Josek v Celju. 439 Asanol"! Postrežnica ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. I zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljir-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. za eno uro dopoldne in eno uro popoldne, oziroma le za eno uro popoldne, sprejme se proti dobremu plačilu. Gospa nad-geometra Sprung v Ptuju, Anastasius Grun-Strafie 18, II. nadstropje. 443 1 Hi proda takoj 422 Kari Kasper, trgovec V Ptuju. Herrengasse. Mihi pridna, zvesta in delavna, se sprejme v službo Leopold Slawitscli. trgovec V Ptuju. 427 Pošten in hišni sluga, ki zna tudi nekaj nemški, sprejme se pri W. B I a n k e, Ptuj. Pridni 36I viničarski ljudje ,;i osebe, se sprejmejo. Ponudbe na Rudolf Blum, Maribor, Car- neristrasse 22. ""(%&] zur "Weinaufbesserung oder zur Er-zeugung des Tresterweines (Piccolo) ] beniitigen, mussen ihren Bed art' sofort ^«!?i beim zustiindigen (iemeindeamte an- i^Pvt melden. •''%'■■ Letzter Tag der Anmeldung ist : der 25. September 1917. Bezirksausschufi Pettau _•' ; am Is. September 101.7. Jos. Ornig e. h. Razglas. Vsi oni posestniki, ki rabijo za izboljšanje vina ali za izdelovanje tropinovega vina (Piccolo), morajo svojo potrebščino 44c takoj pri pristojnemu občinskemu uradu naznaniti. Zadnji dan naznanila 25. september 1917. Okrajni odbor v Ptuju dne 18. septembra 1917. Jos. Ornig 1. r. m r3?rS*£ff3f*l SlvSfWfl&Sfi w&$& v^S^^^^^^kw^wS^^B^k Š&S" ffiftrffli ^mm ^SSvŽ^^ i^lii fšSS 1'iir die Landesmusterkellerei. Der Verband der landwirtschaftlichen Genossen-SChaften in Steiermarck kauft fiir seine Landesmusterkellerei in Eggenberg groBere Mengen , heurigen Weinmost ab Presse und heurigen Jungwein nach dem ersten Abzug. Anbote hiefur wollen ehestens unter Angabe der abzugebenden Menge und Sorte an den Verband nach Graz, Bismarkplatz oder an in der Zeit vom 24. September bis 6. Oktober I. J. an den Leiter der Landesmusterkellerei Herrn MaxOtt nach Pettau, Hotel Osterberger gerichtet werden. Der Verbandsanwalt: . F. Barta. vzorno klet. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem kupuje za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu večje množine letošnjega vinskega mošta od preše in letošnjega mladega vina po prvem pretakanju. Ponudbe za to naj se čimpreje pod označbo množine in vrste pošiljajo na zvezo v Gradec, Bismarck-platz ali pa v času od 24. septembra do 6. oktobra 1.1. na vodjo deželne vzorne kleti gosp. Maksa 011 v Ptuju, hotel Osterberger. Zvezni zastopnik: F. Barta. Mlinarji pozor! Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Siawitsch&Heller trgovina Žepna ura Qnn jeklo ali zaniklana I. vrsta........K h II. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 7. dvojnim mantcljem . Z varstveno šipo K 2'~ dijem K 10 — vej. Precii-ijske ure K 50"-, 60— in 8 K 40 z ra- z varstveno šipo Veliki format.....K 14 II. vrsta ........ K 20 Mali format......K 30 II. vrsta........ K 40 7- varstveno sipo K 2'—, z radijem K 10 — več. Prezisijska ura na napestnik K 50—, 60— in 80—. Razpošiljatev od Dunaja po pošiljatvi svote z 1 K za poštnino tudi na bojišCe. OVljeil USpeh. Gar. neškodljiva za vsako starost V tltii »nnnlBll na »rnnlann fettri »»g«"*1 «speh. Se rabi zunanje. Poizkusna dota HI OS InZIDiagO. K 4>—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9-. Kosinetfscttes Dr. Uix Praparate Maj IX.. Lacluereri. bi rab: 406 Razpošiljatev strogo diskretna. ,„._. _„ n—nn Zalogt t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,,Mar:;i rnlliri liA llFiHfl 9«">f)': <" par/urcerija Wolfram ; v Ljubljani lekarna pri _zli'.«a .iV-UUjat-piHU« felenn«, v droJctiji A. Kauč, in „Adria-Drogerie/ MAX BOHNEL) Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K I*—. Dynamo žepna svetilka K 24 — in K 30- Novi kažipot Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne -«7 stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahte-vajti zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso: Abt. 473. 13. 435 Viničarska družina sprejme so do 1. novembra. Poleg dobrega plačila stojijo tudi njive na razpolago. Vprašanja na g. Josef Goriiipp, Ptuj. 371 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 Vsak svoj lastni reparater! Moje Eumax ročno-šivalno šilo sije šlep-štihc kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, stole za šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 3'90. 2 kosa K 750, 3 kosi K IT—, 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau, Olmtilzer- strasse 10. Išče se naprej-prodajalce. 376 Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- %J line po K 14, 25 in višje. Dobre T/ harmonike po K 16, 25, 35, 50 in ftl višje, dvevrstne harmonike K 70, ifiw& 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, f^\) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^*^ denar nazaj. Razpošiljatev po pov-naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni lilerant Briix Št. 1740 (Češko). 52 zelju al Heitirich Weis« Hapl (Ki. Bars) .,, .. -..oddaja po povzetju spodaj označene Čevlje z "° usnjatim podplatom v vsaki velikosti. R i z i k o izključen! Izmenjava dovoljena! S cenikom med vojno ne morem služiti. — En par damskih čevelj K 30—, 35'—, 40— 45— 50 — in 55'—. — En par delavskih čevelj (bikance) ca K 48— in 60'-'. 1 par čevelj za gospode K 40'—, 45'—, 50'—, 55'— in 60'—. Otroški čevlji v vsaki množini, najceneje. 4 doz čeveljske kreme K 1'—. Bakance z lesenim podplatom par K 25'—. 395 Post. vpisana. Pramvdnl ic 5redslv0 zapomlajenje las, rrcirnj'UUI ki rdečC| svet|e in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*70. I r>vH\mlierožnatavoda' I «V.yUj Ol ki iivo pordei;i I bleda lica. Učinek je čudovit. — ! 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlTlO, 63 K 2-45. Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Lovilec muh „N o v a" K 2'80 en kos. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, 111., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem ozi™ ne Čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnili oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-strafle 2, Abt. 109. 275 Zelo ugodni nakup. Na prodaj je dobra kmetija, 15 johov travni-) ka, 8 johov njive, 8 johov srednje obiažč. lesa, stala, obokana za 15 glav živine, m a&o] na gepelj, 1 in pol ure od mesta Velikovec,| 5 minut od glavne ceste, 15 minut od cerfc in šole; cena 20.000 K. Vas Lippendorf Nr. St. Peter pri Velikovcu, Koroško. Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nilu ali jeklo K 25',— 30'— ali 35 —. L radiu svetilom K 30—, 35'—, 40'—. Srebrne a na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50,61 3 leta pisemske garancije. Rfzpošiljate>p povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar a zaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD. c. In kr. dvorni lilerant Briix Nr. 150! (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto.::: Pridni viničarji s 4—G delavskimi močmi se sprejmejo. Vprašanja v vinogradu gospe Paule Kokoschinegrj. L Leitersberg ali v modni trgovini J. Kokoschinegg |na; Maribor, Tegetthoffstrasse 13. Sadjem ■■■■■■■■■■■■■■i kupuje v vsaki množini po najboljših cenah) Maks Straschill Breg pri Ptuju. Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega) in slovenskega jezika, se sprejme pri bratih Slavvitsch v Ptuju. val sto :;" pol del kra na !lo • ikil lak Ail Uittičar z večimi delavskimi močmi se pod dobrini pogoji sprejme. Ferd. Ernst v Ptuju gostilna ..Judenuatzl". (Wohnung- and Dienstverai službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotorf). Iidajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanke r Ptuji 065