URADNI VESTNIK
OKRAJA KOČEVJE
Lefo I.
Kočevje, dne 15. septembra 1956
Štev. 15
Predpisi občinskih ljudskih odborov:
65. Družbeni plan občine Kočevje za leto 1956.
VSEBINA
66.	Družbeni plan občine Draga-Loški potok za leto 1956.
67.	Družbeni plan občine Ribnice za leto 1956.
PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
65.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Uradni list LRS, št. 13/56) je sprejel Občinski ljudski odbor Kočevje na 9. seji <tne 13. junija 1956
DRUŽBENI PLAN OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1956
I. del
SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KOČEVJE V LETU 1956
I. poglavje
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1.
V	letu 1956 predvidevamo v občini Kočevje 1970 milijonov dinarjev družbenega proizvoda. Nasproti letu 1955 bo znašal v letu 1956 družbeni proizvod 99,9 odst., kar pomeni znižanje za 0,1 odst. Občutno znižanje družbenega proizvoda predvidevamo v gozdarstvu in sicer pri Kmetijsko gozdarskem posestvu v Kočevju, ki planira znižanje družbenega proizvoda v gozdarstvu in lesnopredelovalnem obra-
dočim predvideva v kmetijstvu zvišanje. V manjši meri predvidevamo znižanje tudi v trgovini. Iz spodnje tabele je razvidno, da bo družb, proizvod porasel v sledečih panogah gospodarstva nasproti 1.1955: Jddustrija	4,8	Gostinstvo	0,3
gradbeništvo	44,4	Obrt	2,3
kornet	0,7
V	naslednji tabeli je razvidno	gibanje	družbenega proizvoda in
narodnega dohodka na enega prebivalca v letih od 1954 do 1956.
Družbeni proizvod
1954	1955
v tisočih dinarjev............... 1,742.664	1,971.916
v verižnih indeksih.............. 100	113,2
na enega prebivalca	v	dinarjih	.	131.920	143.530
v	verižnih	indeksih.................. 100	108,8
Narodni dohodek
1954	1955
l	tLsočih dinarjev................ 1,533.118	1,710.016
v	verižnih	indeksih.................. 100	111,5
enega prebivalca	v	dinarjih	.	116.050	124.470
verižnih	indeksih................... 100	107,2
1956
1,970.070
99,9
144.613
100,8
1956
1,692.364
99,0
124.228
99,8
Porast — padec narodnega dohodka v letih 1955 In 1956
	1955	Indeks 1955	1956	Indeks 1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	.	1,710.016	98,0	1,692.364	99,0
Industrija 		491.618	85,2	503.720	102,5
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	750.426	117,6	638.352	85,1
Gradbeništvo		146.807	58,2	225.796	153,8
Promet			60,0	56.000	105,6
Trgovina			81.328	134,0	79.477	97,7
Gostinstvo		37.217	118,8	37.321	100,3
Obrt 		126.107	178,0	128.225	101,7
Komunalna dejavnost . .	.	23.473	88,1	23.473	100,0
4.
Porast — padec družbenega proizvoda državnega sektorja v letih 1955 in 1956
		Indeks		Indeks
	1955	1955	1956	1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj	. . . 1,800.821	115,9	1,799.510	99,9
Industrija			.	.	.	604.351	104,6	633.287	104,8
Kmetijstvo in gozdarstvo	.	.	.	698.192	143,6	593.570	85,0
Gradbeništvo ....	.	.	.	165.876	66,0	238.055	143,5
Promet		.	.	.	90.325	106,9	91.000	100,7
Trgovina			.	.	.	69.314	133,8	68.472	98,8
Gostinstvo		.	.	.	35.691	133,2	35.815	100,3
Obrt		.	. .	110.879	224,7	113.118	102,0
Komunalna dejavnost .	.	. .	26.193	98,9	26.193	100,0
Porast — padec narodnega dohodka		državnega sektorja		
V	letih 1955 in 1956			
		Indeks		Indeks
	1955	1955	1956	1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj	.	.	.	1,550.127	114,5	1,533.117	98,9
Industrija 		.	.	.	491.618	101,4	503.720	102,5
Kmetijstvo in gozdarstvo	.	.	.	629.693	145,8	518.758	82,4
Gradbeništvo ....	.	.	.	146.807	60,6	225.796	153,8
Promet		.	.	.	53.040	108,4	56.000	105,6
Trgovina				135,7	64.064	97,5
Gostinstvo		.	.	.	33.181	134,7	33.281	100,3
Obrt			228,7	108.025	101,3
Komunalna dejavnost .	.	.	.	23.473	88,8	23.473	100,0
5.
2.
Struktura) družbenega proizvoda
Po panogah gospodarstva v letih 1954 do 1956 je razvidna iz naslednje tabele:
Gospodarstvo skupaj	. . . .
industrija .....................
/Gnetijstvo in gozdarstvo . . .
gradbeništvo....................
hromet	.
^rgovina
Gostinstvo
Obrt
^ornunalna dejavnost . . . .
1954	1955	1956
100	100	100
33,1	30,7	32,1
36,6	42,0	36,7
14,4	8,4	12,1
4,8	4,6	4,6
3,5	4,3	4,3
1,8	2,0	2,0
4,1	6,7	6,9
1,5	1,3	1,3
Porast —
tndustrij^StV°, skupaj •
|^$Svon g0ZdarStv° Promet . . ‘	‘ '
trgovina Gostinstvo :
Obrt
omunalna dejavnost
proizvoda	v letih	1955 in 1956	
	Indeks		Indeks
1955	1955	1956	1956
(000)	1954	(000)	1955
1,971.916	113,2	1,970.070	99,9
604.351	104,6	633.287	104,8
827.152	129,3	721.327	87,2
165.876	66,0	238.055	144,4
90.325	106,9	91.000	100,7
85.042	140,0	84.020	98,8
40.125	128,0	40.259	100,3
132.852	187,0	135.929	102,3
26.193	98,5	26.193	100,0
Občina Kočevje je ostvarila v letu 1955 skupno 64,5 odst. od celotnega družbenega proizvoda v okraju, če primerjamo ta procent s procentom prebivalstva, ki znaša le 37,8 odst. od celokupnega števila prebivalstva, vidimo, da je občina Kočevje glede na ostvarjen družbeni proizvod gospodarsko najbolj razvita v okraju.
Nad okrajnim povprečjem glede na število prebivalstva in družbenega proizvoda so v okraju razvite vse panoge, če pa primerjamo udeležbo občine glede na okrajni družbeni proizvod po sektorjih lastništva, vidimo, da je v občini razvit nad povprečjem le državni sektor, ki je ostvaril v 1955. letu 87,2 odst. družbenega proizvoda državnega sektorja v okraju, dočim je zadružni s 13,4 odst. in privatni z 18,2 odst. nizko pod okrajnim povprečjem.
H. poglavje INDUSTRIJA 1.
Industrijska proizvodnja bo v letu 1956 predvidoma porastla za 4,8 odst. nasproti letu 1955.
Na povečanje industrijske proizvodnje v letu 1956 -bodo vplivali naslednji momenti: povečanje proizvodnosti dela, boljše izrabljanje obstoječih kapacitet in vložene investicije v preteklih letih.
2.
Pregled gibanja industrijske proizvodnje v zadnjih letih:
1954	1955	1956
verižni indeks................... 100	104,6	104,8
Kakor kažejo indeksi, se industrijska proizvodnja iz leta v leto dviga. Kljub temu, da naša industrijska podjetja obratujejo s precej izrabljeno mehanizacijo, bo na povečanje industrijske proizvodnja
v letu 1956 vplivala, kot smo že navedli, boljša organizacija in storilnost dela. Pričakujemo v letu 1956 po posameznih strokah naslednji
porast fizičnega obsega:	1955	1956	1956
	1954	1954	1955
111 —• razdeljevanje električne energije		94	110	117
112 — proizvodnja in predelava premoga 			101	106,3	104,8
124 — tekstilna industrija .	.	122	122	100
3.
V	letu 1955 se za stroko 111 predvideva povečanje proizvodnje za 17 odst. Nameravamo staviti v letošnjem letu v pogon novo razdelilno transformatorsko postajo Kočevje, pojačali pa bomo tudi daljnovod Grosuplje—Kočevje od 20 na 35 KV. S tem se bo obratovalna napetost precej povečala, vendar še ne v polni meri, ker bo razdelilna transformatorska postaja v Kočevju zaenkrat samo zasilno opremljena, visokonapetostno vozlišče v Kočevju pa zaradi pomanjkanja investicij v letu 1956 še ne bo dokončno urejeno.
4.
Proizvodnja premoga se bo v letu 1956 dvignila za 4,8 odst. To povečanje predvidevamo zaradi boljše elektroenergetske situacije, zaradi boljše organizacije dela v podjetju in eliminiranja težkoč pri odkopavanju v jami, zlasti v 6. sloju, ki so nastale zaradi prepočasnega odkopavanja površinskega kopa. V kolikor pa bo podjetje pravočasno dobilo investicije za zgraditev' novega vpadnika v jamo, separacije in industrijskega tira, bo proizvodnja še večja.
5.
V	tekstilni industriji v letu 1956 ne predvidevamo povečanja. Proizvodnja bo ostala v glavnem na ravni leta 1955, glede na to, da so bile kapacitete v lanskem letu popolnoma izkoriščene in dobra konjunktura za surovine.
III.	poglavje KMETIJSTVO
Občina Kočevje je teritorialno največja v našem okraju, saj obsega 48 odst. površin celotnega okraja. Pod kmetijskimi kulturami je 34,47 odst. vseh površin občine Kočevje. Od tega je: 9,63 odst. njiv, 1,35 odst. sadovnjakov, 15,98 odst. travnikov, 36,16 odst. ko-šenie, 36,88 odst. pašnikov. Odstotek njiv je pod okrajnim povprečjem. Pripomniti je, da pripada 72 odst. kmetijskih površin socialističnemu sektorju, ki ga predstavljata dve državni posestvi, to je Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, Državno posestvo »Snežnik« ter zadružna ekonomija v Kostelu.
Po statističnih podatkih je število živine v občini Kočevje takole: 481 konj, 4.817 govedi, 3.101 prašičev, 749 ovac ter 14.142 perutnine, ali:
na enega konja 4,10 ha njiv, ali 11,49 ha obdelovalnih površin, ali 42,59 ha kmetijskih površin;
na eno govedo 0,41 ha njiv, ali 1,15 ha obdelovalnih površin ali 4,25 ha kmetijskih površin;
. na enega prašiča 0,63 ha njiv, ali 1,78 ha obdelovalnih površin, ah 6,61 ha kmetijskih površin.
Število živine glede na enoto površine je pod okrajnim povprečjem. Leto 1955 pomeni za kmetijstvo kočevskega okraja rodovitno letino. Hektarski donosi glavnih njivskih kultur v letu 1955 so močno nad okrajnim povprečjem, k čemur največ pripomore državni sektor.
Predvidevamo, da bo v letu 1956 kmetijska proizvodnja privatnega sektorja ostala na ravni leta 1955 (razen v primeru hudih elementarnih nezgod), državni sektor pa predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 5 odst.
Računati je s tem, da se uporaba umetnih gnojil v privatnem sektorju ne bo povečala zaradi podražitve, pač pa bo povečal porabo umetnih gnojil državni sektor in sicer za 12 odst. Akcijo gradnje gnojišč in gnojničnih jam ki se je začela leta 1955, je nujno nadaljevati, saj prav v občini Kočevje primanjkuje gnoja za travnike. Nujno je podpreti akcijo preskrbe proizvajalcev s kvalitetnim semenom in jih obenem zainteresirati za lastno proizvodnjo kvalitetnega semenskega blaga, zlasti krompirja in krmskih rastlin.
V	letu 1956 so pri občinah ustanovljeni skladi za gospodarski napredek vasi. V ta sklad se steka 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva ter 45 odst. taks na priprave za proizvodnjo, kar bo znašalo v našem primeru 905.000 dinarjev. S sredstvi sklada bo razpolagal upravni odbor sklada. Sredstva se bodo predvidoma uporabila v te namene:
1.	za izvajanje ukrepov v kmetijstvu, ki so jih po obstoječih zakonskih predpisih dolžne opravljati občine (zdravstvena zaščita rastlin, preskrba s plemenjaki),
2.	za kreditiranje urejanja gospodarskih dvorišč (hlevi, gnojišča, gnojnične jame),
3.	za izvajanje manjših melioracij, zlasti za čiščenje pašnikov.
Na področju občine Kočevje so tri splošne kmetijske zadruge,
ki bodo predvidoma ustvarile 8,175.000 dinarjev dobička. 20 odst. tega dobička, to je 1,635.000 dinarjev, ki ostane zadrugam, naj se uporabi v tele namene:
dinarjev
1.	za subvencioniranje gradnje silosov do 1500 din za 1 m3 200.000
2.	za kreditiranje gradnje gnojišč in gnojničnih jam (kreditira se do višine vrednosti vloženega železa in cementa;
kredit se vrne v petih letih)	250.000
3.	za izpolnitev strojnega parka s stroji za zaščito rastlin
in ostalimi potrebnimi stroji	450.000
dinarjev :
4.	za vzdrževanje	sadne	drevesnice v	Fari	50.000
5.	za subvencioniranje pri nabavi elitnih plemenskih živali
(v višini do 50 odst. razlike med ceno klavne in plemenske živine) za kmetijske zadruge in zadružno ekonomijo Kostel	200.000
6.	za dovršitev melioracij v Slavskem lazu in čiščenje
pašnikov	135.000
7.	za ureditev obrata za predelavo sadja v sadne sokove 250.000
Vsaka zadruga kreditira oziroma subvencionira posamezne akcije na svojem področju v razmerju s sredstvi, ki jih posamezne zadruge ostvarjajo. Akcije se vrše po razpisu. Morebitne spremembe, j ki se bodo pokazale med letom kot nujne, se izvrše sporazumno med zainteresirano	zadrugo,	občinskim	ljudskim odborom ter Okrajnim
ljudskim odborom Kočevje. Posamezne akcije se morajo opraviti pod strokovnim nadzorstvom in po strokovnih navodilih.
V. poglavje GOZDARSTVO
Naš okraj je v celoti zelo gozdnat, saj predstavlja 59 odst. vseh . površin gozdove. V .občini Kočevje pa je gozdov celo 63,54 odst. vseh površin. Zaradi dolgoletne prekomerne sečnje je prirastek naših gozdov manjši, kot pa bi ustrezalo podnebnim ih rastnim prilikam naših krajev. Vzrok je prenizka zaloga lesne gmote, pa tudi neugodno razmerje iglavcev in listavcev, ki je v okrajnem povprečju 55:45.
Plan sečnje se sicer iz leta v leto zmanjšuje, vendar tolikega zmanjšanja sečnje, kot bi bilo potrebno s stališča gozdarstva, danes naše gospodarstvo še ne prenese. Na področju celega okraja bomo sekali v 1956. letu 106 odst. prirastka.
V	občini Kočevje bo znašala predvidena sečnja privatnega sektorja 13.275 m3 neto lesne gmote in sicer 6.875 m3 drv in 2.800 m3 tehničnega lesa za domače potrebe in 3.600 m3 lesa za prodajo. Razen tega bo sekalo Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ki ima svoj sedež na področju občine Kočevje 80.000 m3 lesa. (Gozdovi tega posestva niso vsi na področju občine Kočevje, ampak segajo tudi v občine Ribnica, Lašče itd.).
Nadaljevali bomo z gozdnimi gradnjami in sicer je predvidena cesta na Stojni, cestne transverzale v Šahnu ter rekonstrukcija ceste Laze—Kumrova vas. V privatnem sektorju bomo nadaljevali z gradnjo ceste Struge—Vrbovec—Polom.
Pogozdovanje v državnem sektorju, ki je v glavnem izpopolnjevanje, bomo opravili na reducirani površini 290 ha s semenom in 12,9 ha s sadikami, čiščenje kultur in mladih sestojev naj bi se opravilo na površini 1235 ha, redčenje in nega pa na površini 562 ha. V privatnem sektorju se bo obseg pogozdovanja povečal za 14 odst. napram letu 1955. Pogozdovali .bomo deloma s sadikami, deloma S semenom. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov bo ostalo na višini leta 1955. V letu 1956 je nujno opraviti vse predpriprave za pogozdovanje zaraščenih pašnikov, ki jih je v občini Kočevje 5.000 ha.
V. poglavje GRADBENIŠTVO
V	gradbeništvu se v letu 1956 predvideva povečanje vrednosti gradbenih del za 43 odst. napram letu 1955.
1955	1956	1956
1954	1954	1955
Indeksi gibanja gradbenih
dejavnosti ................. 65,0	94,7	143,5
Povečanje vrednosti gradbenih del v letu 1956 za 43 odst. predvidevamo zaradi tega, ker je v letu 1955 vrednost gradbenih del močno padla zaradi ustavitve dela na 10 objektih. Boljša situacija v letošnjem letu dovoljuje nadaljevanje gradnje. Tako bo vrednost gradbenih del ostala približno na višini leta 1954.
VI. poglavje
PROMET			
V tej dejavnosti se v letu 1956	ne predvideva povečanje vrednosti.		
Primerjave indeksov kažejo:	1954	1955	1956 __
	1953	1954	1955
Obseg cestnega prometa .	.	.	102,0	107,0	100,8
Zaradi olajšav v tej panogi pri plačilu zveznega davka, obresti na osnovna sredstva in možnosti izkoriščanja celotne amortizacije bj se moral promet dvigniti; ker pa so vozila cestnega prometa že precej zastarela in obrabljena, vse te olajšave ne pridejo do izraza.
VII.	poglavje
TRGOVINA
Glavna smernica, ki se jo bodo držale trgovine V tekočem letd, bo stabilizacija cen in trga. Grosistična podjetja, ki so v pretekle^ letu zadovoljivo opravila svojo nalogo, bodo skušala tudi v letu 195” na osnovi predhodnih izkušenj čim bolje zalagati maloprodajno mre' žo. S tem se bo povečal promet ne samo grosističnih podjetij, amp^ tudi maloprodajne mreže. Dosegli pa bomo tudi zmanjšanje odli^ kupne moči prebivalstva v druge kraje.
Na področju občinskega ljudskega odbora Kočevje predvidevanj malenkosten padec 'družbenega proizvoda v trgovini in sicer za 2.-'

odst. Ta padec predvidevamo zaradi znižanja investicij, ki bo povzročilo manjšo potrošnjo drobnega gradbenega materiala.
Vprašanje odkupa kmetijskih pridelkov bo skušalo rešiti zadružno trgovsko podjetje Brazda, ki bo preko odkupnih postaj in kmetijskih zadrug organiziralo odkup.
Osnovanje potrošniških svetov bo omogočilo boljši pregled in kontrolo potrošnikov nad trgovinami. Sveti pa bodo s pomočjo občinskega ljudskega odbora skušah reševati probleme trgovin.
Za preureditev lokalov in nabavo trgovskega inventarja bomo črpali sredstva iz občinskega investicijskega sklada. Občinski ljudski odbor pa bo ta sredstva usmerjal na najbolj nujna dela.
VIII.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinska podjetja bodo skušala v tekočem letu povečati in izboljšati gostinske usluge. Družben proizvod v letu 1956 se ne bo bistveno spremenil, predvidoma se bo povečal za 0,3 odst. To povečanje predvidevamo v občini Kočevje zaradi dobre organizacije gostinske mreže. Tista gostinska podjetja, ki so bila lani nerentabilna ali pa je bilo njih gospodarjenje slabo, so bila ukinjena ali pa združena z drugima, gospodarsko močnejšimi in rentabilnejšim podjetji. S povečanim odstotkom za izračun sredstev za samostojno razpolaganje bodo gostinska podjetja lahko nabavila gostinski inventar in Preuredila lokale.
IX.	poglavje OBRT
Razvoj obrtne dejavnosti v občini Kočevje je zabeležil pomembne uspehe. Družbeni proizvod v letu 1955 se je napram letu 1954 povečal 87 odst. V letu 1956 pa predvidevamo še nadaljnje povečanje družbenega proizvoda za 2,3 odst. To povečanje predvidevamo glede ha povečanje že obstoječih kapacitet. Največji napredek predvidevamo še vedno v kovinski stroki. Ključavničarstvo in kleparstvo predstavljata še vedno najbolj razvito področje Obrtne dejavnosti v občini Kočevje. V letu 1956 pa predvidevamo izboljšanje prehranbene obrtne stroke. Zaradi naraščanja prebivalstva je nujno rešiti problem pekarn, saj obstoja v celem mestu samo ena pekarna, katere zmogljivost že sedaj komaj zadošča.
X.	poglavje
4.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera za osnovna sredstva v 1956. letu 2 odst.
5.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
6.
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo plačevanja obresti od osnovnih sredstev.
III.	poglavje
ODSTOTKI ZA IZRAČUN PLAČNEGA SKLADA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ
1.
V letu 1956 bodo trgovska podjetja in trgovine uporabljale za izračun plačnega sklada naslednje odstotke:
Podjetja	%	Podjetja	%
Trgopromet Kočevje	2	železnina Kočevje	2,2
Klas Kočevje	1,7	Preskrba rudarjev Kočevje	3
Preskrba Kočevje	3	Knjigarna Kočevje	4,8
Prehrana Kočevje	2,9	Tobak Kočevje	2,2
Hrana Kočevje	3	Promet Kočevje	14,5
Oskrba Kočevje	3	Tkanina Kočevje	2,2
Potrošnik Kočevje	3	Trgovina z mešanim blagom	
Špecerija Kočevje	3,2	Stara cerkev	3,2
Manufaktura Kočevje	1,6	Kmetijska zadruga Banja Loka 3,5	
Tekstil Kočevje «	1,7	Kmetijska zadruga Fara	3,5
Galanterija Kočevje	3,5	Kmetijska zadruga Osilnica	3
Obutev Kočevje	2,5	Brazda Kočevje	3,4
z. V letu 1956 bodo gostinska podjetja uporabljala za izračun plačnega sklada naslednje odstotke:			
Podjetja	%	Podjetja	%
Rog Kočevje	20	Delavska uslužbenska restav-	
Hotel Pugled Kočevje	27 racija Zidar Kočevje	21
Ljudska restavracija Kočevje 23,5 Delavska uslužbenska restav-
racija Rudnik Kočevje 18,5
INVESTICIJE
Pred občino Kočevje stojijo še velike naloge, v investicijski izgradnji. Razvoj obstoječih in novih gospodarskih podjetij mora do-®eči obseg, da bo lahko absorbiral odvišno delovno silo pasivnih predelov občini v dolini Kolpe. Vzporedno z razvojem gospodarstva raste ^rašanje stanovanjske izgradnje in komunalnih naprav. Zakon o stanovanjskem prispevku, ki določa prispevek v' sklad za zidanje stanovanjskih hiš v višini 10 odst. plač, bo delno rešil problem. Investicijska sredstva občine se morajo koncentrirati na določene ob-ki se naj tudi dokončajo. Trenutno najvažnejši objekti investicijske izgradnje so samski blok, jez na Rinži in stanovanjske stavbe.
. Proizvodna podjetja predvidevajo naslednje gradnje: Rudnik Ko-^®vje — podaljšanje železniškega tira in drugih naprav za razširitev osega proizvodnje v rudniku; Kmetijsko gozdarsko posestvo predvi-eva gradnjo mlekarne in klavnice.
V izgradnji je štiristanovanjska hiša in dograjevanje vrstnih hiš P11 kolodvoru. V teku leta bodo tudi privatniki dogradili večje število
stanovanj.
.. V občini Kočevje obstoja še veliko vasi, ki so še brez elektrike t . Pa imajo slabo omrežje, zgrajeno v času vojne ah po vojni. Elek-fitikacija teh vasi je stvar daljšega razdobja in se v letu 1956 še e bo mogla do kraja izvršiti.
II.	del
ekonomski ukrepi za izvršitev plana občine
KOČEVJE ZA LETO 1956
1.	poglavje
AMORTIZACIJA
. v letu 1956 bodo gostinska, obrtna in komunalna podjetja obra-'hhavala amortizacijo po stopnjah iz lanskega leta.
2.
Ke glede na določbo prejšnjega odstavka tega poglavja bo v letu ob obračunavalo gostinsko podjetje Pugled Kočevje amortizacijo P0 stopnji 10 odst.
II.	poglavje
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
pl ^hstinske in obrtne gospodarske organizacije bodo v letu 1956 cevale obresti na osnovna sredstva po stopnji 6 odst.
2.
ob ?6 glede na določbo prejšnjega odstavka tega; poglavja, plačujejo 0rD.estl na osnovna sredstva po stopnji 2 odst. naslednji gospodarski
samzaciji:
K Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje,
• Obrtno podjetje Kleparstvo Kočevje.
3.
aohc2HreSti-na osnovna sredstva gostinskih in obrtnih podjetij so k občinskega investicijskega sklada.
3.
V odstotkih pod 1. in 2. točko so zajete plače po tarifnem pravilniku, socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in prispevek za proračun oziroma davek na plače.
4.
Ostanek plačnega sklada po odbitku obveznosti, navedenih v 3. točki, mora podjetje odvesti v svoj rezervni in investicijski sklad.
IV.	poglavje
OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD
Ustanovi se občinski investicijski sklad po določilih 6. točke XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56).
V.	poglavje
RAZDELITEV OSTANKA DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH
ZADRUG
1.
Splošnim kmetijskim zadrugam pripada v 1956. letu 50 odst. dobička, ki ostane po odbitku dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička.
Ostanek dobička po izločitvi dela, ki ustreza zveznemu davku in dela, ki pripada zadrugi, pa se razdeli takole:
20 odst. gre v občinski proračun,
80 odst. pa se odstopa zadrugi.
2.
Del dobička iz 2. odstavka 1. točke, katerega občinski ljudski odbor odstopa zadrugi, se mora vložiti v sklad za pospeševanje kmetijstva zadruge. Sredstva tega sklada se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvo kot na primer za melioracije, gradnjo silosov, gnojničnih jam itd.
VI.	poglavje
DELITEV DELA DOBIČKA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH
PODJETIJ
1.
Ostanek dobička trgovskih in gostinskih podjetij po izločitvi sredstev za okrajni družbeni investicijski sklad se v letu 1956 razdeli takole:
50 odst. pripada občinskemu proračunu,
50 odst. pripada občinskemu investicijskemu skladu.
2.
Za prodajalne proizvajalnih podjetij veljajo določbe 1. točke tega poglavja.
VH. poglavje
UPORABA AMORTIZACIJSKIH SREDSTEV, KI JIH GOSTINSKA PODJETJA NISO IZKORISTILA
1.
V letu 1956 se sredstva amortizacijskih skladov gostinskih podjetij, ki jih podjetja niso izkoristila, lahko uporabijo za dolgoročna posojila drugim gostinskim podjetjem.
2.
Odplačilni rok za posojila, ki se dajejo iz amortizacijskega sklada, ne sme biti daljši kot 10 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja kot 2 odst.
VIII.	poglavje
DELITEV DOBIČKA KOMUNALNIH PODJETIJ
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo vplačevanja vseh obveznosti do družbene skupnosti iz dobička.
IX.	poglavje
PREGLED OBČINSKIH SREDSTEV
Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956, se bodo natekala jz naslednjih virov:
A.	Sredstva občinskega proračuna
v tisočih dinarjev
1.	Davek na maloprodajni promet	2.200
2.	Del davka na dohodek iz kmetijstva	4.087
3.	Del davka na dohodek od samostojnih poklicev
in premoženja	17.000
4.	Del posebnega prispevka za proračune iz plač	11.000
5.	45 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva	585
6.	Občinski prometni davek	9.590
7.	Občinske takse (brez taks na motorna vozila)	1.500
8.	Dohodki državnih uradov in ustanov	700
9.	Drugi proračunski dohodki	5.000
Skupaj	proračunska sredstva	51.662
B. Sredstva občinskih samostojnih skladov
1.	Cestni sklad
30 odst. taks od vprežnih cestnih vozil	650
Skupaj cestni	sklad	650
2.	Občinski investicijski sklad
—	obresti na osnovna sredstva od komunalnih, obrtnih,
gostinskih	in	turističnih podjetij in poslovalnic	3.000
—	50 odst. sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij	in	poslovalnic	5.500
—	55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 715
— 45 odst. taks na orodje za proizvodnjo		190
a) na mlatilnice	23	
to) na hibridne vinograde	9	
c) na meljavo žita	68	
d) živinski potni listi	90	
Skupaj Investicijski	sklad	9.405
3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš		
90 odst. prispevka in sicer:		61.650
a) od plač iz gospodarstva	43.650	
b) od plač iz dobička	9.000	
c) od plač iz proračuna	4.950	
d) od invalidnin in pokojnin	4.050	
Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš 61.650
Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov (skupaj B) 71.705 C. Stalni rezervni sklad
6 odst. obvezna rezerva iz leta 1955	4.560
ostanek presežka prorač. dohodkov iz leta 1955	4.520
Skupaj sredstva stalnega rezervnega: sklada 9.080 Skupaj sredstva občine (A, B in C) 131.447
X.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Kočevje.
Družbeni proizvod
	1954	1955	1956
v tisočih dinarjev	 v verižnih indeksih		 na enega prebivalca v dinarjih . v verižnih indeksih		120.529 100 41.360 100	159.816 132,6 55.280 133,6	160.869 100,6 56.050 101,4
Narodni	dohodek 1954	1955	1956
v tisočih dinarjev	 v verižnih indeksih	 na enega prebivalca v dinarjih . v verižnih indeksih		115.199 100 39.530 100	150.669 130.8 52.110 131.8	151.906 100,8 52.920 101,6
2.
Struktura! družbenega proizvoda
Gospodarstvo skupaj ....	1954 100	1955 100	1956 100	
Industrija			—	—	—	
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	.	49,3	59,1	59,8	
Gradbeništvo		—				—	
Promet		—	—	—	
Trgovina			19,5	4,9	5,9	
Gostinstvo		3,7	3,3	2,9	
Obrt 		27,5	32,7	31,4	
Komunalna dejavnost ....	—	—	—	
Porast — padec narodnega	3. dohodka v letih		1955 in 1956	
	1955	Indeks 1955	1956	Indeks 1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj ....	150.669	130,8	151,906	100,8
Industrija			—	—	—	—
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	.	87.956	155,1	89.825	102,1
Gradbeništvo		—	—	—	—
Promet		—	—	—	—
Trgovina			7.652	132,8	9.352	122,2
Gostinstvo		4.804	120,7	4.293	89,4
Obrt 		50.257	161,2	48.436	96,4
Komunalna dejavnost ....	—	—	—	.	
4.
Družbeni proizvod državnega sektorja
Indeks
	1955	1956	1956
	(000)	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj ....	4.372	3.881	88,8
Industrija 		—	—	—
Kmetijstvo		—		—
Gostinstvo		4.372	3.881	88,8
Narodni dohodek	državnega	sektorja	Indeks
	1955	1956	1956
	(000)	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj ....	4.072	3.561	87,5
Industrija			—	—	—
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	.	—	—	—
Gradbeništvo		—	—;		
Promet 		—	—	
Trgovina			—	—	— -
Gostinstvo		4.072	3.561	87,5
Obrt 		—	—	
Komunalna dejavnost ....	—	—	—
Štev. 02/1-3475/2.
Kočevje, dne 13. junija 1956.
66.
Predsednik ObLO: Karel Grm 1. r.
Občinski ljudski odbor Draga-Loški potok je na 9. seji dne 28. junija 1956 na podlagi določil 3. točke 24. člena statuta občine Draga-Loški potok in na podlagi 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) sprejel
V	občini Draga- Loški potok je bilo v letu 1955 ustvarjenega 5,2 odst. od skupnega družbenega proizvoda v okraju. Primerjava družbenega proizvoda s številom prebivalstva med okrajem in občino pokaže, da je občina v tem pogledu pod okrajnim povprečjem.
V	občini je zelo razvit zadružni sektor, zlasti v obrti. Zadružni sektor te občine predstavlja 35,1 odst. celokupnega zadružnega sektorja v okraju. V kmetijstvu in gozdarstvu zadružnega sektorja znaša družbeni proizvod 31,1 odst., v obrti celo 35 odst. skupnega družbenega proizvoda v okraju.
DRUŽBENI PLAN OBČINE DRAGA-LOŠKI POTOK ZA L. 1950
II.	poglavje KMETIJSTVO
I.	del
SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE DRAGA-LOŠKI POTOK V LETU 1956
I.	poglavje
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1.
V letu 1956 predvidevamo v občini Draga-Loški potok 160,869.000 dinarjev družbenega proizvoda-. Družbeni proizvod se bo zvišal skupno za 0,6 odst. V kmetijstvu in gozdarstvu znaša to zvišanje 1,6 odst., v trgovini pa 1,8 odst.
Družbeni proizvod in narodni dohodek glede na število prebivalcev po posameznih letih kažejo naslednje tabele:
Občina Draga-Loški potok je teritorialno za občino Kočevje največja občina našega okraja. Od celotne površine, to je 13.442 ha odpade na kmetijske površine 39,78 odst. Kmetijske površine sestavlja 9,36 odst. njiv, 0,58 odst. sadovnjakov, 10,38 odst. travnikov, 67,49 odst. košenic, 12,19 odst. pašnikov. Procent njiv med kmetijskimi površinami je pod okrajnim povprečjem.
Statistični podatki izkazujejo v letu 1955 takole stanje živine: 254 konj, 1497 govedi, 1017 prašičev, 1273 ovac, 6712 perutnine. N» enega konja odpade: 1,97 ha njiv, ali 4,27 ha obdelovalne površina ali 21,05 ha kmetijskih površin.
Na eno govedo odpade 0,30 ha njiv, ali 0,70 ha obdelovalne po' vršine, ali 3,57 ha kmetijskih površin.
Na enega prašiča odpade 0,49 ha njiv, ali 1,07 ha obdelovalne površine, ali 5,26 ha kmetijskih površin.
število živine na enoto kmetijske površine je razen pri svinjah in ovcah pod okrajnim povprečjem.
Leto 1955 pomeni za kmetijstvo kočevskga okraja rodovitno letino. Hektarski donosi glavnih njivskih kultur v občini Draga-Loški potok so pod okrajnim povprečjem, kar je razumljivo glede na neugodnejše prirodne prilike v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami kočevskega okraja.
Predvidevamo, da bo ostala vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1956 na ravni leta 1955. Vsa sredstva vložena v kmetijstvo v zadnjih letih so že stabilizirala kmetijsko proizvodnjo, da ni več toliko odvisna od raznolikosti posameznih let, razen ob izrednih vremenskih katastrofah. Računamo, da v letu 1956 ne bo prišlo do povečane uporabe umetnih gnojil zaradi podražitve; zato pa je treba posvetiti še več skrbi njihovi racionalni uporabi. Prav tako je treba oskrbeti proizvajalce s kvalitetnim semenom ustreznih sort za posamezne kulture, zlasti za krompir in krmske rastline. Proizvajalce je potrebno zainteresirati za lastno proizvodnjo kvalitetnih semen, kajti prav v občini Draga-Loški potok so posamezni tereni naravnost idealni za gojitev (kvalitetnega semenskega krompirja, k čemur je že pristopilo zadružno posestvo v Dragi. Nujno je tudi nadaljevati akcijo za gradnjo gnojišč in gnojničnih jam. V letu 1956 je treba nabaviti dobro plemensko živino za zadružno posestvo Draga ter zgraditi silose in kleti za semenski krompir na tem posestvu.
V letu 1956 so po občinah ustanovljeni skladi za gospodarski napredek vasi; v te sklade se steka 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva; ter 45 odst. taks na priprave za proizvodnjo, kar bo znašalo v našem primeru 508.000 dinarjev S sredstvi bo razpolagal upravni odbor sklada. Sredstva bodo predvidoma uporabili v tele namene:
1.	za izvajanje ukrepov v kmetijstvu, ki so jih po obstoječih zakonskih predpisih dolžne opravljati občine (zdravstvena zaščita rastlin, preskrba s plemenjaki)
2.	za kreditiranje urejanja gospodarskih dvorišč (hlevi, gnojišča, gnojnične jame),
3.	za izvajanje manjših melioracij.
Na področju občine Draga- Loški potok so tri splošne kmetijske zadruge, ki bodo v letu 1956 predvidoma ostvarile 22,015.000 dinarjev dobička. 20 odst. tega dobička to je 4,403.000 dinarjev, ki ostane za-
drugi, naj se uporabi v tele namene:
dinarjev
1.	za kreditiranje gradnje gnojišč in gnojničnih jam do vi-
šine vrednosti cementa in železa. (Kredit se vrača v petih letih)	1,000.000
2.	za nabavo elitne plemenske živine (subvencioniranje do
50 odst. vrednosti med ceno klavne in plemenske živine) 400.000
3.	za nabavo strojev in naprav za zaščito rastlin ter drugih
potrebnih strojev	200.000
4.	za nabavo in razmnoževanje priznanih semen, zlasti
krompirja	400.000
5.	za urejanje skupnih vaških pašnikov	800.000
6.	za ureditev zbiralnic za mleko	600.000
7.	za ureditev skladišča za semenski krompir	v	Dragi	400.000
8.	za nabavo plemenjakov	300.000
9.	za dajanje posojil za urejanje kmečkih	hlevov	303.000
Gornja sredstva bo občinski ljudski odbor usmerjal tja, kjer so najbolj potrebna in kjer bodo najbolje naložena.
Akcije se vrše z razpisom. Morebitne potrebne spremembe se bodo opravile sporazumno med zainteresiranimi zadrugami, občinskim ljudskim odborom in Okrajnim ljudskim odborom Kočevje. Posamezne akcije se morajo opraviti pod strokovnim nadzorstvom in po strokovnih navodilih.
III.	poglavje GOZDARSTVO
Naš okraj je v: celoti zelo gozdnat, saj je 59 odst. vseh površin zaraščenih z gozdom. V občini Draga-Loški potok zavzema gozd 58,58 odst. vseh površin. Zaradi dolgoletne prekomerne sečnje je prirastek naših gozdov manjši, kot pa bi ustrezalo podnebju in rastnim prilikam naših krajev.Vzrok je prenizka zaloga lesne gmote v gozdovih, pa tudi neugodno razmerje iglavcev nasproti listavcem, ki je v okrajnem povprečju 55:45.
Plan sečnje se sicer iz leta v leto zmanjšuje, vendar tolikega zmanjšanja sečnje, kot bi bilo potrebno iz stališča gozdarstva, danes naše gospodarstvo še ne prenese. Na področju celega okraja bodo sekali v 1956. letu 106 odst. prirastka. V občini Draga-Loški potok znaša predvidena sečnja privatnega sektorja 15.150 m3 neto lesne gmote, od tega 6850 m3 drv za domačo uporabo, 2300 m3 tehničnega lesa za domačo uporabo ter 6000 m3 lesa za prodajo. Obseg pogozdovanja se bo povečal za 14 odst. napram letu 1955. Pogozdovali bomo deloma s sadikami, deloma s semenom. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov bomo opravili v enakem obsegu kakor v letu 1955.	V
Povprečna cena lesne mase na panju za lm3 izdelane lesne gmote je za naš okraj naslednja: iglavci 4100 dinarjev, listavci 1000 dinarjev, skupno povprečje 2450 dinarjev.
IV.	poglavje
TRGOVINA
V občini Draga-Loški potok je trgovska mreža po zaslugi zadružnega sektorja zadovoljivo razvita. Trgovin državnega sektorja sploh ni. Zadružni sektor je zadovoljivo opravil posredovanje industrijskega blaga potrošnikom, manj pa se je zanimal za odkup kmetskih pridelkov. Odkup lesa bo v celoti prešel na Zadružno obrtno Podjetje »Smreka«.
1 s Družbeni proizvod se bo v primerjavi z letom 1955 povečal za n	T° P°večan3e predvidevamo glede na večji odkup kmetijskih
pridelkov in boljše posredovanje blaga potrošnikom.
V.	poglavje
GOSTINSTVO
Gostinska mreža na področju občine je dovolj gosta. Poleg državne gostilne je tudi več privatnikov. Glede na predviden promet v državnem sektorju se bo v tekočem letu družbeni proizvod zmanjšal za 9,4 odst. To zmanjšanje predvidevamo glede na zmanjšano kupno moč prebivalstva. Kupna moč se v celoti sicer ne bo zmanjšala, temveč se bo preusmerila na drugi artikle, katerih pestrost in množina vedno bolj raste, dočim ostanejo gostinske usluge iste.
VI.	poglavje OBRT
Obrt je z ustanovitvijo zadružne obrtne delavnice »Smreka« dobila važen objekt, Ta obrtna delavnica je zaposlila odvišno delovno silo in rešila vprašanje odkupa lesa.
V	obrti predvidevamo zmanjšanje družbenega proizvoda za 3,4 odst., zaradi manjšega dotoka lesa, ki ga podjetje »Smreka« predvideva v letu 1956. Les, Iti je glavna surovina za to podjetje, tudi odločujoče vpliva na obrtno dejavnost občine, saj je zadružno podjetje »Smreka« največje obrtno podjetje v občini.
VII.	poglavje
INVESTICIJE
V	občini Draga-Loški potok bomo v letu 1956 gradili novo šolo na Travi. Okrajni ljudski odbor Kočevje je v ta namen predvidel 7,000.000 dinarjev. Nadalje namerava zadružna ekonomija v Dragi graditi večjo klet za semenski krompir.
II.	del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV OBČINSKEGA PLANA
ZA LETO 1956
I.	poglavje -AMORTIZACIJA
V	letu 1956 bodo gostinska in obrtna podjetja obračunavala amortizacijo po stopnjah iz lanskega leta.
II.	poglavje
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
1.
Gostinske in obrtne gospodarske organizacije bodo v letu 1956 plačevale obresti na osnovna sredstva po stopnji 6 odst.
2.
Obresti na osnovna sredstva gostinskih in obrtnih podjetij so dohodek občinskega investicijskega sklada.
3.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera za osnovna sredstva v 1956. letu 2 odst.
4.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
III.	poglavje
ODSTOTKI ZA IZRAČUN PLAČNEGA SKLADA GOSTINSKIH
PODJETIJ
1.
V	letu 1956 bo Gostinsko podjetje Loški potok uporabljalo za izračun plačnega sklada stopnjo 13 odst.
2.
V	odstotku pod točko 1 so zajete plače po tarifnem pravilniku, socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in prispevek za proračun oziroma davek na plače.
IV.	poglavje
OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD
Ustanovi se občinski investicijski sklad po določilih 6. točke XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56).
V.	poglavje
RAZDELITEV OSTANKA DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH
ZADRUG
1.
Splošnim kmetijskim zadrugam pripada v 1956. letu 50 odst. dobička, ki ostane po odbitku dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička.
Ostanek dobička po izločitvi dela, ki ustreza zveznemu davku in dela, ki pripada zadrugi, pa se razdeli takole:
20 odst. gre v občinsld proračun,
80 odst. pa se odstopa zadrugi.
2.
Del dobička iz 2. odstavka 1. točke, katerega občinski ljudski odbor odstopa zadrugi, se mora vložiti v sklad za pospeševanje kmetijstva zadruge. Sredstva tega sklada se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvu, kot na primer za melioracije, gradnje gnojničnih jam, urejanje skupnih vaških pašnikov itd.
VI.	poglavje
DELITEV DELA DOBIČKA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ
1.
Ostanek dobička trgovskih in gostinskih podjetij po Izločitvi sredstev za okrajni družbeni investicijski sklad se v letu 1956 razdeli takole:
50 odst. pripada občinskemu proračunu,
50 odst. pripada občinskemu investicijskemu skladu.
VII.	poglavje
UPORABA AMORTIZACIJSKIH SREDSTEV, KI JIH GOSTINSKA IN KOMUNALNA PODJETJA NISO IZKORISTILA
1.
V letu 1956 se sredstva amortizacijskih skladov gostinskih podjetij, ki jih podjetja niso izkoristila lahko uporabijo za dolgoročna posojila drugim gostinskim podjetjem.
2.
Odplačilni rok za posojila, ki se dajejo iz amortizacijskega sklada, ne sme biti daljši kot 10 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja kot 2 odst.
VIII.	poglavje
PREGLED OBČINSKIH SREDSTEV
Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956, se bodo natekala iz naslednjih virov:
A. Sredstva občinskega proračuna
v 000 din
1.	Davek na maloprodajni promet	200
2.	Del davka na dohodek iz kmetijstva	3.002
3.	Del davka na dohodek od samostojnih poklicev in
premoženja	2.000
4.	Del posebnega prispevka za proračune	iz plač	500
5.	45 odst. občinskih doklad na dohodke iz	kmetijstva	360
6.	Občinski prometni davek	5.000
7.	Občinske takse (brez taks na motoma	vozila)	100
8.	Dohodki državnih uradov in ustanov	100
9.	Drugi proračunski dohodki	550
Skupaj proračunska sredstva 11.812
B.	Sredstva občinskih samostojnih skladov
v 000 din
1. Cestni sklad
—	30 odst. od vprežnih cestnih vozil	150
—	Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil	40
Skupaj cestni sklad	190
2.	Občinski investicijski sklad
—• obresti na osnovna sredstva od obilnih in gostinskih
podjetij in poslovalnic	1.000
—■ 50 odst. sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in poslovalnic	1.000
—• 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva	440
— 45 odst. taks na sredstva za proizvodnjo	68
a)	na mletje žita	45
b)	živinski potni listi	23
Skupaj investicijski sklad 2.508
3.	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
90 očtot. prispevka in sicer:	3.420
a)	od plač iz gospodarstva	990
b)	od plač iz dobička	450
c)	od plač iz proračuna	900
d)	od invalidnin in pokojnin	1.080
Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš	3.420
Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov (skupaj B) 6.118
C.	Stalni rezervni sklad
6 odst. obvezna rezerva iz leta 1955	1.490
Ostanek presežka proračunskih dohodkov	2.875
Skupaj sredstva stalnega rezervnega sklada	4.365
Skupaj sredstva občine (A, B in C)	22.295
IX.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Kočevje.
Št. 01/1-556/3.
Loški potok, dne 28. junija 1956.
Predsednik ObLO: Alojz Vesel 1. r.
67.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in na podlagi 3. točke 24. člena statuta občine Ribnica je Občinski ljudski odbor Ribnica na seji dne 5. junija 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN OBČINE RIBNICA ZA LETO 1956 I. del
SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1956
I. poglavje
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1.
V občini Ribnica predvidevamo v 1956. letu 461,446.000 dinarjev družbenega proizvoda. Po planu bo zvišan družbeni proizvod za 3,4 odst. Zvišanje predvidevamo v naslednjih panogah:
Industrija	9,5 Gradbeništvo	10,8
Kmetijstvo in gozdarstvo	0,9 Obrt	3,4
Znižanje družbenega proizvoda predvidevamo v trgovini za 9,1 odst. in v gostinstvu za 8,3 odst.
Družbeni proizvod in narodni dohodek skupaj in na enega prebivalca v letih 1954 do 1956 je razviden iz naslednjih tabel:
Družbeni proizvod
		1954	1955	1956
v tisočih dinarjev .	.	.		444.770	446.282	461.446
v verižnih indeksih .	.		100	100,3	103,4
na enega prebivalca v dinarjih .		69.760	69.800	72.060
v verižnih indeksih .	.		100	100,1	103,2
	Narodni	dohodek		
		1954	1955	1956
v tisočih dinarjev .	.	.		422.039	415.423	425.557
v verižnih indeksih .	.		100	98,4	102,4
na enega prebivalca v dinarjih .		66.200	64.980	66.460
v verižnih indeksih .		100	98,2	102,3
Struktura družbenega proizvoda				
		1954	1955	1956	
Gospodarstvo skupaj		100	100 100	
Industrija				40,0	38,1	40,4
Kmetijstvo in gozdarstvo		33,9	33,6	32,8
Gradbeništvo ....		6,8	5,1	5,5
Promet			—	—	
Trgovina				11,2	12,7	11,1
Gostinstvo			2,3	2,4	2,1
Obrt			5,8	8,1	8,1
Komunalna dejavnost .		—	—	
Družbeni	proizvod	— državni sektor		
				Indeks
		1955	1956	1956
		(000)	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj		209.168	227.353	108,7
Industrija				170.105	186.194	109,5
Kmetijstvo in gozdarstvo		—	—	—
Gradbeništvo ....		22.772	25.227	110,8
Promet			—	—	—
Trgovina				5.332	6.011	112,7
Gostinstvo			10.039	9.153	91,2
Obrt			920	768	83,5
Komunalna dejavnost .		—	—	—
Narodni	dohodek	— državni	sektor	
				Indeks
		1955	1956	1956
		(000)	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj		190.539	204.236	107,2
Industrija				153.031	166.429	108,8
Kmetijstvo in gozdarstvo		—	—	—
Gradbeništvo	....		21.754	22.475	103,3
Promet			—		 ■	—
Trgovina				5.231	5.910	113,0
Gostinstvo			9.631	8.683	90,2
Obrt			892	739	82,8
Komunalna dejavnost .		—	—	—
Porast — padec družbenega proizvoda v letih 1955 in 1956
		Indeks		Indeks
	1955	1955	1956	1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	446.262	100,3	461.446	103,4
Industrija			170,105	95,5	186.194	109,5
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	150.121	99,6	151.532	100,9
Gradbeništvo		22.772	75,0	25.227	110,8
Promet		—	—	—	—
Trgovina				56.582	113,5	51.454	90,9
Gostinstvo		10.653	106,1	9.767	91,7
Obrt 			139,7	37.272	103,4
Komunalna dejavnost .	.	.	• 		—	—	—
Porast — padec narodnega/ dohodka v		letih 1955 in 1956		
	1955	Indeks 1955	1956	Indeks 1956
	(000)	1954	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	.	415.423	98,4	425.557	102,4
Industrija			.	.	153.031	93,1	166.429	108,7
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	139.940	96,6	140.746	100,6
Gradbeništvo		21.754	72,0	22.475	103,3
Promet 			—	—	—
Trgovina			56.332	—	51.252	91,0
Gostinstvo		10.177	—	9.229	90,7
Obrt 		34.189	—	35.426	103,6
Komunalna dejavnost .	.	.	—	—	—	—
V občini Ribnica je bilo v letu 1955 ostvarjeno 14,6 odst. celotnega družbenega proizvoda v okraju Kočevje, število prebivalcev znaša 17,8 odst. celokupnega prebivalstva v okraju, torej je ustvarjeni družbeni proizvod nekoliko pod okrajnim povprečjem.
Od posameznih panog sta nad okrajnim povprečjem razviti industrija in trgovina.
II. poglavje INDUSTRIJA
Industrijska proizvodnja bo v letu 1956 predvidoma porastla za 9,5 odst. v primerjavi z letom 1955.
Na povečanje industrijske proizvodnje v letu 1956 bodo vplivali naslednji momenti:
-—■ povečanje storilnosti dela,
—	boljše izrabljanje obstoječih kapacitet in
—	vložene investicije v preteklih letih.
Pregled gibanja industrijske proizvodnje v zadnjih letih:
1954	1955	1956
bazični indeks..................... 100	95,5	104,6
verižni indeks..................... 100	95,5	109,5
Iz indeksov je razvidno, da je industrija v letu 1955 nazadovala Po podjetjih pričakujemo naslednji porast proizvodnje:
1955	1956
1954	1955
Opekarna Ribnica................ 88,5	106,6
MLIP Ribnica.................... 96,3	109,8
Pri Opekarni v Ribnici se predvideva povečanje proizvodnje za 6,6 odst. Na povečanje bodo vplivale v letu 1955 in 1956 zgrajene sušilne naprave.
V lesni industriji predvidevamo porast proizvodnje v, primer javi z letom 1955 za 9,8 odst. Na porast proizvodnje bodo vplivali naslednji faktorji: boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet z večjim dotokom surovin in preusmeritev proizvodnje na finalne proizvode.
Samo z dograditvijo dveh komornih sušilnic bo proizvodnja za-bojnih delov porasla za 15 odst., proizvodnja ostalih finalnih izdelkov pa za 32 odst.
III.	poglavje KMETIJSTVO
Občina Ribnica meri 12.329 ha; od tega je 31,40 odst. kmetijskih površin ah 32,23 odst. njiv, 4,03 odst. sadovnjakov, 19,78 odst. travnikov, 34,73 odst. košenic ter 9.23 odst. pašnikov. Občina Ribnica ima tako med vsemi občinami kočevskega okraja najmanjši odstotek kmetijskih površin nasproti gozdnim, pa največji odstotek njiv med kmetijskimi površinam.
Statistični podatki izkazujejo naslednje število živine: 391 konj, 2328 govedi, 1450 prašičev, 364 ovac, 9592 perutnine. Drugače povedano:
na enega konja odpade 3,19 ha njiv, ali 5,55 ha obdelovalnih površin, ali 9,90 ha kmetijskih površin;
na eno govedo odpade 0,54 ha njiv, ali 0,93 ha obdelovalnih površin, ah 1,66 ha kmetijskih površin;
na enega prašiča odpade 0,86 ha njiv, ali 1,50 ha obdelovalnih površin, ali 2,67 ha kmetijskih površin.
število živine na enoto površine je nad okrajnim povprečjem. Nad okrajnim povprečjem so tudi hektarski donosi posameznih glavnih njivskih kultur v letu 1955.
Leto 1955 predstavlja za kmetijstvo kočevskega okraja v celoti dokaj ugodno letino. Predvidevamo, da bo ostala vrednost kmetijske proizvodnje tudi v letu 1956 na ravni leta 1955, kajti v kmetijstvo vložena sredstva so že nekako stabilizirala kmetijsko proizvodnjo, da ni več toliko odvisna od raznolikosti poedinih let, razen v primeru velikih elementarnih nesreč.
Računamo, da se poraba umetnih gnojil zaradi podražitve v letu 1956 ne bo povečala nasproti letu 1955. Zato je potrebno posvetiti še več pozornosti njihovi pravilni uporabi. Nujno je tudi oskrbeti proizvajalce s kvalitetnim semenom, obenem pa tudi njih same zainteresirati za proizvodnjo kvalitetnega semenskega blaga, zlasti krmskih rastlin in krompirja, kjer so prilike za to ugodne. Več skrbi je treba posvetiti tudi izpopolnitvi zadružne odkupne mreže.
Z letom 1956 so osnovani pil občinskih ljudskih odborih posebni skladi za gospodarski napredek vasi. V te sklade se steka 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva, 45 odst. taks na priprave za proizvodnjo, kar znaša vnašem primeru 1,271.000 dinarjev. S sredstvi sklada bo upravljal upravni odbor sklada. Predvidoma se bodo sredstva uporabila v tele namene:
1.	za izvajanje ukrepov v kmetijstvu, ki so jih po obstoječih zakonskih predpisih dolžne opravljati občine (zdravstvena zaščita rastlin, preskrba s plemenjaki),
2.	za kreditiranje urejanja gospodarskih dvorišč (hlevi, gnojišča, gnojnične jame),
3.	za izvajanje manjših melioracij.
Na področju občine Ribnica so tri splošne kmetijske zadruge, ki bodo predvidoma ustvarile 35,000.000 dinarjev dobička. 20 odst. tega! dobička, t. j. 7,000.000 dinarjev ostane zadrugam, ki naj ta sredstva uporabijo v te namene;
dinarjev
1.	za nabavo plemenjakov in vzdrževanje plemenilnih postaj 400.000
2.	za subvencioniranje silosov do 1500 dinarjev za m3	600.000
3.	za kreditiranje gradnje gnojišč in gnojničnih jam do vi-
šine vrednosti cementa in železa (kredit se vrača v' petih letih)	1,000.000
4.	za kredit »Vodni skupnosti« za melioracijo potoka Bistrice 600.000
5.	za pomoč »Vodni skupnosti« za melioracijo potoka Bistrice 500.000
6.	za nabavo strojev za zaščito rastlin in drugih potrebnih
kmetijskih strojev	500.000
7.	za nabavo in razmnoževanje priznanih semen	200.000
8.	za urejevanje strnjenih nasadov (subvencija do višine
50 odst. vrednosti drevesc)	200.000
9.	za kreditiranje gradnje kmečkih hlevov	3,000.000
Vsaka zadruga kreditira oziroma subvencionira posamezne akcije na svojem področju v sorazmerju s sredstvi, ki jih posamezne zadruge ostvarijo. Akcije se opravijo po razpisu. Morebitne potrebne spremembe se bodo izvrševale, med letom sporazumno med zainteresirano zadrugo, občinskim ljudskim odborom in okrajnim ljudskim odborom. Posamezne akcije se morajo opraviti pod strokovnim nadzorstvom in po strokovnih navodilih.
IV.	poglavje GOZDARSTVO
Naš okraj je v celoti zelo gozdnat, saj zavzema gozd 59 odst. vseh površin. V občini Ribnica je gozda celo 65,52 odst. celotne površine in je torej najbolj gozdnata občina kočevskega okraja.
Zaradi dolgoletne prekomerne sečnje je prirastek naših gozdov manjši, kot pa bi ustrezalo podnebnim in rastnim prilikam naših krajev. Vzrok je prenizka zaloga lesne gmote, pa tudi neugodno razmerje iglavcev proti listavcem, ki je v okrajnem povprečju 55:45.
Sečnja se sicer iz leta v leto zmanjšuje, vendar tolikega zmanjšanja sečnje, kot bi bilo potrebno iz stališča gozdarstva, danes naše gospodarstvo še ne prenese. Na področju celega okraja bodo sekali v 1956. letu 106 odst. prirastka. V občini Ribnica bo znašala predvidena sečnja privatnega sektorja v 1956. letu 17.450 m3 neto lesne gmote in sicer odpade na domačo potrošnjo drv' 7.050 m3, na tehnični les za domačo uporabo 3600 m3 in na les za prodajo 6800 m3.
Na področju državnega sektorja je predvidena gradnja prve etape ceste Ribnica—Velika gora. Obseg pogozdovanja se bo v letu 1956 povečal za 14 odst. nasproti letu 1955. Pogozdovali bomo deloma s sadikami, deloma s semenom. Gozdne melioracije, nega, varstvo In urejanje gozdov bo ostalo na višini leta 1955.
Povprečna, cena lesa na panju za 1 m3 lesne gmote je za naš okraj naslednja:
iglavci 4100 dinarjev, listavci 1000 dinarjev, skupno povprečje 2450 dinarjev.
V.	poglavje GRADBENIŠTVO
V letu 1956 predvidevamo v gradbeništvu povečanje vrednosti gradbenih del za 11 odst. nasproti vrednosti izvršenih del v letu 1955.
	1955	1956	1956
Indeksi gibanja gradbenih	1954	1954	1955
dejavnosti			.	74,6	83,2	111,0
Na povečanje vrednosti gradbenih del bodo v letu 1956 vplivale investicije družbenega standarda in sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
VI.	poglavje TRGOVINA
Trgovska mreža v občini Ribnica je dovolj gosta. V letu 1956 je glavna naloga trgovskih podjetij in trgovin stabilizacija trga in cen ter preskrba potrošnikov z večjo izbiro blaga.
Sredstva za preureditev prodajaln, nabavo trgovskega inventarja ter druge investicije se bodo črpale iz sredstev za samostojno razpolaganje trgovin in iz občinskega investicijskega sklada.
Družbeni proizvod se bo v letu 1956 predvidoma zmanjšal za 9,1 odst. To zmanjšanje predvidevamo zaradi zmanjšanega odkupa lesa. Odkup lesa bo namreč prešel na Medzadružno lesno industrijsko podjetje Ribnica.
VII.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinstvo v občini Ribnica je v letu 1955 povečalo družbeni proizvod za 6,1 odst. v primerjavi z letom 1954. V letu 1956 se bo družbeni proizvod v gostinstvu zmanjšal za 8,3 odst. Letos so namreč odprli točilnico grosističnega podjetja »Vino«, ki pa spada v trgovino in ne gostinstvo.
VIII.	poglavje OBRT
V obrtni dejavnosti predvidevamo zvišanje družbenega proizvoda za 3,4 odst. To zvišanje bo le v zadružnem sektorju in sicer zaradi intenzivnejšega izkoriščanja že obstoječih kapacitet. V državnem sektorju pa se bo zmanjšal družbeni proizvod za 16,5 odst. To zmanjšanje bo zato, ker prehaja družbeni proizvod iz državnih na zadružne obrtne delavnice.
IX.	poglavje INVESTICIJE
Večina investicij v občini Ribnica bo v letu 1956 vloženih v zadružni sektor. Medzadružno lesno industrijsko podjetje v Ribnici bo
usmerilo investicije v preureditev podjetja za izdelavo finalnih proizvodov. Nadalje bodo v letu 1956 dokončali dela na trgovskem domu v Ribnici.
Opekarna Ribnica, kot edini obrat te vrste v okraju zahteva večje investicije za krožno peč in umetno sušilnico. Važno je omeniti tudi gradnjo športnega stadiona v Ribnici in gradnjo šole v Dolenji vasi.
V	sami Ribnici je tudi pereče stanovanjsko vprašanje. S prispevki iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš bo vsaj delno omogočeno postopno reševanje tega problema.
II. del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV OBČINSKEGA PLANA ZA LETO 1956
I.	poglavje AMORTIZACIJA
V	letu 1956 bodo gostinska, obrtna in komunalna podjetja obračunavala amortizacijo po stopnjah iz lanskega leta.
II.	poglavje
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
1.
Gostinske in obrtne gospodarske organizacije bodo v letu 1956 plačevale obresti na osnovna sredstva po stopnji 6 odst.
2.
Obresti na osnovna sredstva gostinskih in obrtnih podjetij so dohodek občinskega investicijskega sklada.
I	3.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera na osnovna sredstva v 1956. letu 2 odst.
4.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
5.
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo plačevanja obresti od osnovnih sredstev.
III.	poglavje
ODSTOTKI ZA IZRAČUN PLAČNEGA SKLADA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ
1.
V	letu 1956 bodo trgovska podjetja in trgovine uporabljale za izračun plačnega sklada naslednje odstotke:
Podjetje	%	Podjetje	%
Trgovina »živila« Ribnica 4,4 Trgovina »Galanterija« Ribnica 4,3 Trgovina »Prehrana« Ribnica 4,0 Trgovina z mešanim blagom Trgovina z meš. blagom Rib. 2,7 Prigorica	3,4
Trgovina »Manufaktura« Rib. 1,9
2.
V	letu 1956 bo Gostinsko podjetje Ribnica uporabilo za izračun plačnega sklada odstotek 9,8.
3.
V	odstotkih pod točko 1. in 2. so zajete plače po tarifnem pravilniku, socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in prispevek za proračun oziroma davek na plače.
IV.	poglavje
OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD
1.
Ustanovi se občinski investicijski sklad po določilih 6. točke XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56).
2.
Pravice, obveznosti in sredstva prejšnjega sklada se prenesejo na novoustanovljeni občinski investicijski sklad.
V.	poglavje
RAZDELITEV OSTANKA DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH
ZADRUG
1.
Splošnim kmetijskim zadrugam pripada v 1956. letu 50 odst. dobička, ki ostane po odbitku dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička.
Ostanek dobička po izločitvi dela, ki ustreza zveznemu davku in dela, ki pripada zadrugi, pa. se razdeli takole:
20 odst. gre v občinski proračun,
80 odst. pa se odstopa zadrugi.
2.
Del dobička iz 2. odstavka 1. točke, katerega občinski ljudski odbor odstopa zadrugi, se mora vložiti v sklad za pospeševanje kmetijstva zadruge. Sredstva tega sklada se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvo kot na primer za melioracije, gradnjo silosov, gnojničnih jam itd.
VI.	poglavje
DELITEV DELA DOBIČKA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH
PODJETIJ
1-	I
Ostanek dobička trgovskih in gostinskih podjetij po izločitvi sredstev za okrajni družbeni investicijski sklad se v letu 1956 .razdeli takole:
50 odst. pripada občinskemu proračunu,
50 odst. pripada občinskemu investicijskemu skladu.
2.
Za prodajalne proizvajalnih podjetij veljajo določbe 1. točke tega poglavja.
VII.	poglavje
UPORABA AMORTIZACIJSKIH SREDSTEV, KI JIH GOSTINSKA IN KOMUNALNA PODJETJA NISO IZKORISTILA
1.
V letu 1956 se sredstva amortizacijskih skladov gostinskih in komunalnih podjetij, ki jih podjetja niso izkoristila, lahko uporabijo za dolgoročna posojila drugim gostinskim oziroma komunalnim podjetjem.
2.
Odplačilni rok za posojila, ki se dajejo iz amortizacijskega sklada, ne sme biti daljši kot 10 let, obrestna .mera pa ne sme biti nižja kot 2 odst.
VIH. poglavje
DELITEV DOBIČKA KOMUNALNIH PODJETIJ
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo vplačevanja vseh obveznosti do družbene skupnosti iz dobička.
IX. poglavje
PREGLED OBČINSKIH SREDSTEV
Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956, se bodo natekala iz naslednjih virov:
A. Sredstva občinskega proračuna
v 000 din
1.	Davek na maloprodajni promet	600
2.	Del davka na dohodek iz kmetijstva	7.887
3.	Del davka na dohodek samostojnih poklicev in premoženja 8.000
4.	Del posebnega prispevka za proračune iz plač	3.000
5.	45 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva	855
6.	Občinski prometni davek	5.790
7.	Občinske takse (brez taks na motorna vozila)	500
8.	Dohodki državnih uradov in ustanov	200
9.	Drugi proračunski dohodki	 3.000
Skupaj proračunska sredstva 29.832 B. Sredstva občinskih samostojnih skladov 1. Cestni sklad
—	30 odst. od taks od vprežnih cestnih vozil	240
—	prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil	160
Skupaj cestni sklad 400
2. Občinski investicijski sklad
— obresti na osnovna sredstva komunalnih, obrtnih, go-		
stinskih in turističnih podjetij ter poslovalnic		2.000
— 50 odst. sredstev za samostojno razpolaganje trgov-		
skih podjetij in poslovalnic		3.500
—• 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva		1.045
— 45 odst. taks na orodja za proizvodnjo		226
a) mlatilnice	23	
b) na mletje žita	135	
c) živinski potni listi	68	
Skupaj investicijski sklad		6.771
3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš		
90 odst. prispevka in sicer: a) od plač iz gospodarstva	4.410	10.260
b) od plač iz dobička	1.350	
c) od ostalih plač	2.700	
d) od invalidnin in pokojnin	1.800	
Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš		10.260
Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov (skupaj B)		17.431
C. Stalni rezervni sklad		
6 odst. obvezna rezerva iz leta 1955		2.245
Ostanek presežka proračunskih dohodkov		1.987
Skupaj sredstva stalnega rezervnega sklada		4.232
Skupna sredstva občine (A, B in C)		51.495
X.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Kočevje.
Št. 949/8.
V Ribnici, 5. junija 1956.
Predsednik ObLO: Jože Selšek 1. r.
Izdaja OLO Kočevje. Odgovorni urednik Peter Šobar,