Kandidatka Laburistične stranke za sedež v zveznem parlamentu
Tanya Plibersek srce Svdneva
Tanya Plibersek /Foto Florjan A us er)
S) 'dne y /G i.a s S l o veni je/ -27. junija 1998 je bila predstavitev volilne kampanje mlade laburistke Tanye Plibersek, ki si bo po vsej verjetnosti po volitvah za zvezno vlado zagotovila sedež v parlamentu v Canberri: bodisi kot predstavnica vladajoče stranke (če laburisti zmagajo) ali kot članica opozicije.
Tanya je 28-letno dekle, Avstralka slovenskih staršev, ki jo je njena stranka decembra lani izvolila za namestnico dotedanjega predstavnika okrožja Sydney Petera Bald-wina. Mlada, šarmantna in dostojna dama Tanya Pliberšek je srce Sydneya, je dejal v soboto v Empire Garden's, kjer seje zbralo na stotine podpornikov laburistične stranke in Tanye Pliberšek, vodja opozicijske stranke zveznega parlamenta Kim Beazley. Tudi mi iz Glasa Slovenije smo bili na tem shodu, nekaj dni pred tem pa posneli pogovor s Tanyo. Str. 11 in 12
Igralska družina Merrylands iz Sydneya gostuje z veseloigro "Davek na samce"
CANBERRA Sobota, 1. avgusta
SYDNEY Sobota, 29. avgusta
V tej številki še:
Iz dnevnika urednice: Za vse trpeče str. 2
"The Sound of one Hand Clapping" in kaj ima Ivanka Bulovec skupnega s filmom Str. 2
Sedem let slovenske države
Lenti Lenko: Happy Birthday Slovenia Saša Ceferin: Who are the Slovenes Slovenci?
str. 3 in 10
Novice str. 4 in 5
Zapisali so še v... Nove knjige str. 6'
Iz naših krajev
str. 7
Po svetu str. 8
Prof. dr. Edi Gobec Slovenski doprinos svetu str. 10
Impact International -leading the pack! str. 11
Znani in neznani obrazi Tanya Plibersek str. 12 in 13
Martha Magajna: Iz avstralske zakonodaje str. 13
Poročilo Veleposlaništva RS Dva pomembna obiska v Avstraliji
str. 13
Klub Triglav daruje
Martha Magajna: Na gledališkem odru str. 14
Pišejo nam str. 15
Novice pred izidom Kako pa kaj vaše zdravje? Morda niste vedeli... Za smeh str. 16
Leto 6 / ŠL124 - 30.6.1998 - $ 2.00_Sydney - Australia
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
THE VOICE OF SLOVENIA
SLOVENIJE
Sedem let slovenske države 25. junij 1998
Praznovanja, konzularni zbor...
Avstralski Slovenci smo po vseh glavnih avstralskih mestih proslavili sedmo obletnico slovenske državnosti. V Melbournu je, tako kot vsako leto, posebno kvaliteten program in tudi slovesno dviganje slovenske zastave pripravil Slovenski narodni svet Viktorije. Prisoten je bil tudi Alfred Brežnik, generalni častni konzul RS. Pred tem je gospod Brežnik v sydneyskem parlamentu ponovno pripravil slovesnost za konzularni zbor.Tu se je zbralo veliko število uglednih Avstralcev, predstavnikov številnih držav in pripadnikov slovenske skupnosti. Med društvi, ki so zabeležila slovensko državnost je bilo tudi Slovensko društvo Sydney.
Mladi folklorni plesalci Mali Prešeren iz Slovenskega društva Sydney (tretja generacija Slovencev) Foto: Florjan Auser
Ivanka Bulovec, naša Sydneyska rojakinja s samim filmom res nima nič, saj v njem konkretno, kot oseba, tudi ne nastopa, pa vendar... Režiser Richard Flanagan je njen zet! Njegova žena Majda, njena zgodba se prepleta skozi film (v filmu je Sonja)je Ivankina hči! Rozi, ki v filmu igra majhno dekletce je Ivankina vnukinja, Majdina hči! Na fotografiji Ivanka Bulovec s hčerko Majdo pred leti v Tasmaniji. Več na str.2
GLAS SLOVENIJE RAZKRIVA SKRIVNOST "The Sound of one Hand Clapping" in
IVANKA BULOVEC
s filmom?
Iz dnevnika
Stanke Gregorič urednice
Za vse trpeče...
"Welcome to Sarajevo" - film me pred clnevi ponovno vrne nazaj v čas vojnih grozot v Bosni. Ne samo da obudi stare in boleče spomine in slike, temveč da tudi misliti o zgodovini današnjega časa nasploh, ko se Sarajevo znova ponavlja na Kosovu, ko se vrstijo nuklearni testi, ko se po svetu valijo reke lačnih in umirajočih beguncev, ko ljudje izginjajo v neurjih, poplavah, potresih, ko nas sorodniki, rojaki, znanci in prijatelji eden za drugim zapuščajo...
Pravijo, da je pobitost napaka, ki vpliva tudi na druge in slabša njihovo življensko radost, pa je kljub temu ne morem prikriti. Ne morem skriti niti jeze ob razmišljanji, kako politike, stranke in države ponujajo svetu nerazumne rešitve, kako nezanesljivo obljubljajo mir in se istočasno osladno smehljajo in stiskajo roke vojnim zločincem 20. stoletja. Ne morem skriti razočaranja ob njihovih duhovnih avanturah! Njihove demokracije so lažne fasade za gnilo notranjost, njihova vizija prihodnosti je ravna ničli - celo za lastne otroke. Sveta ne bodo mogli spremeniti dokler ne spremenijo sebe! In to se ne bo nikoli zgodilo.
Prizori ranjenih in umirajočih, nesrečnih in nebogljenih se
v filmu "Welcome to Sara-jevo"prepletajo med obrazi lordov, predsednikov združenih narodov in drugih svetovnih voditeljev... vmes pa se srhljivo vrinja pesem "Don't worry be happy" Bobbyja McSerrina. Ni upanja, da b i jih ganilo jasno in glasno sporočilo filma: "V trenutku, ko se 'navidezno' pogajate, v ruševinah mesta ležijo ranjena in razmesarjena telesa nebogljenih ljudi - stark, starčkov in otrok. Edini uspehi, ki polnijo vaša, laži polna usta, so: odpeljali in rešili smo pet otrok! Istočasno pa jih na stotine ostaja obsojenih na ¡■■^■■■■■■■■■^■HH invalidnost, lakoto in umiranje... in vaša letala se dvi-••— — ~ -■-•-■ - gaj o v nebo nad zemljo grozot prazna! Nekatera izmed njih so namenjena le še kvečjemu umikanju vaših prezasitih trebuhov. Na nivoju vaše 'ničelne'zavesti zanikate bolečino, otopite jo z alkoholom ali pomirjevalnimi sredstvi, za škatlo M ar 11bor o cigaret si kupujete užitke z mladoletnicami, ali pa se zamorite s pomoftlmom in televizijo! To je vašci diplomacija, pardon, demokracija - vaša 'živalskost'!"
Nasvetu obstaja čudovit zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo - srečo, svobodo in duševni mir - vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu. In ti (ne)obnovitelji sveta ne bodo nikoli imeli ne sreče, ne svobode, še manj duševnega miru!
Vzporedno ob razmišljanju na trpeče v vojnih grozotah usmerjam vsakodnevno svoje misli tudi k vsem tistim rojakom, prijateljem in znancem, ki so bolni.
Bog mi je dal to moč, da imam pero v svojih rokah in da lahko svoja čustvovanja izrazim na papirju; da jim tokrat_ zaželim srečo in uspešnega zdravljenja z besedami Ann Landers: "Ce bi me prosili, naj vam dam nasvet, ki se mi zdi najbolj uporaben za vse človeštvo, bi povedala naslednje: pričakuj težave kot neogibni del življenja in ko pridejo, jim z visoko dvignjeno glavo poglej naravnost v oči in jim reci Večji sem kot ve. Ne morete me premagati!" To pa naj bi bilo vodilo za nas vse!
Vaša Stanka	4<	'«-
Tudi to je Avstralija
¥
"The So un d of one H and Clappin¿, Film o (slovenskih) priseljencih v Tasmaniji in
IVANKA BULO VE C Kaj ima skupnega s filmom?
Ja, čudne so življenske poti, usode, zgodbe... Tukaj je Ivankina: Ivanka Bulovec sprva ni vedela, da se v filmu "The Sound of one Hand Clapping" prepleta zgodba njene hčerke Majde (v filmu Sonja) iz prvega zakona iz Tasmanije, tudi tega ne, da v filmu igra njena vnukinja Rozi, Majdina hči. To je izvedela šele pred kratkim, ko je, težko bolana ležala v bolnišnici.
O vsem tem nam je pripovedovala, ko smo jo obiskali pred dnevi na njenem domu. Slike iz albuma so jo popeljale nazaj v Tasmanijo, v leta, ko je bila Majda, soproga pisatelja in režiserja Richarda Flanagana, še majhno dekletce. Ob sproščenem pogovoru nam je ljubeznivo ponudila dve fotografiji iz teh časov.
Film govori o usodi priseljencev (slovenskih), ki so odšli po svetu, med drugim tudi v Avstralijo oziroma v Tasmanijo. V filmu je slišati tudi slovenske besede in slovensko pesem. Kdor si ga je ogledal je bil prav gotovo priča tihemu hlipanju v dvorani, saj je sam producent RolfdeHeer potem, ko je prebral scenarij zajokal in nekaj dni ni bil sposoben za nobeno delo.
Film je bil izredno uspešno prikazan na film- L skem festivalu v Berlinu (v Glasu Slovenije smo v številki i 19, z dne 12 4 1998 posvetili V petdesetih letih - Ivanka Bulovec s hčerko Majdo
temu dogodku celo stran). Gledali smo ga v Avstraliji, prikazan pa bo tudi novembra na filmskem festivalu v Sloveniji. V nekaterih avstralskih kinematografih ga še vrtijo (Elica Rizmal, urednica slovenske radijske oddaje SBS radia iz Melbourna nam je po pogovoru z režiserjem Richardom povedala, da bo v Melbournu na sporedu 12. julija v kinodvorani v Belgrave).
Knjiga avstralskega pisatelja in režiserja Richarda Flanagana pod istoimenskim naslovom "The Sound of one Hand Clapping" je postala v Avstraliji bestseller. Naslov bi si lahko tolmačili na več načinov, po slovensko morda tudi "Klofuta".
Rihard nam je po telefonu povedal, da ljubi Slovence in da dobro pozna slovensko zgodovino. Z ženo Majdo sta obiskala Slovenijo leta 1987 in se tam srečala tudi z Ivanko. In Majda? Štirideset let ima, hčerko Rozi in dvojčici Jane in Elizo. Kot tajnica dela v pisarni člana parlamenta. Življenje družine Flanagan teče na tasmanskem otoku dalje... toda po predstavitvi filma prav gotovo nič več ne bo kot je bilo. Za Richarda, kot novinca pri režiranju, se vrstijo pohvale in zdaj bodo ljudje izvedeli o njem še kaj več. S filmom "The Sound ofone Hand Clapping" sije odprl pot v svet... To mu želimo tudi mi!
-S. G.
Happy 7th Birthday Slovenia
25. junij 1998 • >7 ' ■
SEDEM LET SLOVENSKE DRŽAVE

Vsem Slovencem in Slovenkam, slovenskim organizacijam in društvom čestitamo ob prazniku slovenske~državnosti. Slovenska skupnost v Avstraliji je namreč tako ob nastanku slovenske države pred sedmimi leti kot tudi danes predstavljala pomemben most med državama. To je bila tudi rdeča nit vseh pogovorov predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška ob njegovem nedavnem obisku v Avstraliji. Tisti, ki predstavljamo Slovenijo v Avstraliji, smo ponosni ob pohvalah, kijih slišimo o slovenski skupnosti od avstralskih sogovornikov. Enako ponosni smo tudi, ko o slovenski skupnosti teče beseda v Sloveniji, saj ste v vseh desetletjih bivanja v tujini obdržali slovenski jezik in kulturo. Zato gre zahvala tako vam kot Avstraliji, kije s svojo odprto politiko mullikulturalizmato omogočila, pa tudi Sloveniji, ki vseskozi vzpodbuja in vzdržuje stike s svojo skupnostjo na tem tako oddaljenem in hkrati tudi tako lepem in prijaznem kontinentu. Ob sedmi obletnici nastanka slovenske države vam zato želimo prijetno praznovanje in veliko lepih misli o Sloveniji.
Veleposlaništvo Republike Slovenije - Canberra
On June 25th Slovenia celebrates the 7th anniversary of her independence. It is the day that the people of Slovenia had looking forward to for hundreds of years. Six months earlier Slovenians voted overwhelmingly to become independent from the former Yugoslavia. They wanted to determine their own future and wanted the world to know who they were - a small but very proud nation who wanted to live in a free and democratic country.
The 25th of June 1991 was indeed a joyous day for Slovenians living all around the world. However the joy was short lived when the so called Yugoslav Army tried to halt Slovenia's move towards achieving her dreams of freedom and independence. A short but brutal act of aggression was waged against Slovenia by this so called peoples army, but Slovenian people did not give in! Indeed, their strong will never to be subjugated again forced this aggressor out of Slovenia for good. Unfortunately, the horrors of war not seen since the second World War were to continue firstly in Croatia then in Bosnia and Herzegovina causing untold suffering"and death to thousands of innocent people who like the people of Slovenia simply wanted to live in peace and freedom.
Slovenia spent the next six months seeking international recognition. This was initially denied but as the world started to understand what was occurring in the area of former Yugoslavia, recognition was thankfully granted to both Slovenia and Croatia in January 1992 by the European Community and then quickly after that by our own country Australia. We should be proud that our country was the first non European country to recognise Slovenia.
Slovenia has made giant strides since becoming an independent state. She is internationally recognised and respected member of most important international organisations including the United Nations. She is also looking forward to eventually becoming a member of the European Union and NATO ..Relations between Australia and Slovenia are growing stronger aII the time and this is proved by the recent visit to Australia by the Slovenian Prime Minister dr. Janez Drnovšek.
The Slovenian Community throughout Australia has played a major role in helping Slovenia before and after independence and the 10 day war. We demonstrated peacefully in all our major cities and raised money to assist Slovenia after being invaded and attacked. Other members (in particular our Slovenian National Councils) played a leading role in achieving quick recognition of an Independent Slovenia by writing letters, faxes, petitions and meeting with our political leaders, many of whome were very sympathetic towards Slovenia.
I myself will never forget how proud I felt on the 25th of June 1991. We as Australian Slovenians are proud of our rich Slovenian heritage and a free and independent Slovenia has only strengtheened our patriotism. It is important that we continue to promote Slovenia in a positive light. Slovenia is learning to live in a new democratic system and she still has many problems to contend with as a result if the rapid changes that have taken place there. Her people have to learn to live in a pluralistic society. We Australians can only be of assistance seeing as though we live in one of the world's great democracies.
We wish Slovenians everywhere all the best at this very special time and can only be proud that we are part of a small, peacefull and very proud nation.
Long live a democratic, free and independent Slovenia!
- Lend Lenko, Melbourne
Who are the Slovenes/Slovenci?
According to the earliest historical records Slovenes have lived on their present territory since the 6th century. There is now linguistic and other evidence, that they have occupied this territory a great deal longer and may be regarded as its oldest indigenous population. According to various contemporary sources, Slovenes occupied the territory of the present-day Austria, reaching down to the Adriatic Sea in the south and the hinterlands of Venice in the west. A Slavic people, called themselves Sloveni (the word derives from sloviti - to speak), sources referred to them variously as veneti (probably shortened from slo-venets; Latin writers could not pronounce consonantal groups such as si, and tended to drop them) or Winedi and even Vandali. They are still called Wenden by their northern German neighbours. An agricultural people, they lived in village communities, electing the elders and the village head, the mayor ('upan; still in use today). They had a state structure, referred to in sources since 6"' century as marca Winidorum, Noricum or Caranthania. This last name has continued in the names of Slovenian regions as Koroška (Corynthia) and Kranjska (Carniola). Eventually Caranthania became part of the feudal German state. However, it had a uniqueness of political and social structure, which withstood the test of time and political change, ensuring it a special place within the larger framework of what was to become the Austrian Empire. The unique event by which Caranthania was characterized was the election and investment of a leader (duke or vojvoda) in a ceremony conducted in Slovenian language by free-holders on the field of Gospa Sveta (Our Lady).
This investment of the Duke of Caranthania by the people became well known in Europe. It became a historical model for political theorists, who were looking for alternative forms of government. Centuries later French political theorist Bodin examined the investiture ceremony in detail in his Les six livres de la Republique (1576). Thomas Jefferson used this work when he wrote the American Declaration of Independence.
The ceremony included the Prince's Stone and the Ducal Throne, both preserved in Austria. The last time the ceremony was performed on the field of Gospa Sveta was in 1414 on the occasion of the enthronement of Duke Ernst of Iron of Austrian Habsburg line. Thereafter the ceremony continued, still in Slovenian language until 1728 in Klagenfurt (Celovec) Town Hall. After that it was incorporated in the Austrian Constitution and no longer performed. Slovenes were incorporated into the Austrian Empire. The official languages were Latin and German, later only German. The upper and central Austria became culturally and linguistically German. However, Slovenian identity, culture and language remained extraordinarily vigorous and well defined, paralleling the development of other European languages in the wake of the communication revolution and reformation (16Ih century), the French revolution and the rise of nationalism^ 8"1 and 19Ih century). Continued on page 10
- Saša Ceferin
,	GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBLISHER-ZALOŽNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney
S=	GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser
C/3 /	Uslanovljen-established in 1993 - Ustanovitelj¡-founders: Stanka Gregorič. Alfred Breznik. Dušan Laiovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen
g	časopis-The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje
J	prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ah uporaba celote ah posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v
(J Q	časopisih in revijah) dovoljen le kadarje naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina $50.00; polletna - 5 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države
/J	S 100.00- Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi ■ Mali oglasi do 20 besed S 10.00: vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00
(Z	GLAS SLO VENI JE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia telefon: (02) 9897 I 714 Fax: (02) 98971714 Email: ovenia@zeta.org.au
"" ïoAim''
Novice
Številne prireditve ob dnevu državnosti
Ljubljana /STA, Delo, Dnevnik/ Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu državnosti je bila 25. junija v Cankarjevem domu, slovesni govornik je bil predsednik RS Milan Kučan. Predsednik je tudi spregovoril na posebni tiskovni konferenci o dogodkih v zadnjem letu. V muzeju novejše zgodovine so odprli razstavo na to temo. Pošta pa je izdala dve priložnostni znamki. Prvo v počastitev 150. obletnice Zedinjene Slovenije in drugo ob 10. obletnici ustanovitve t.i. Bavčarjevega odbora za varstvo človekovih pravic.
Slovesnost v Kočevskem rogu
Kočevje /Dem okra a j a/ -
Kip K rižev pot Slovencev
V nedeljo, 21. junija je bila v Kočevskem rogu obletna maša za vse, ki počivajo v roških breznih in drugod po naši domovini kot žrtve komunističnega nasilja. Somaševanje je vodil beograjski nadškof in metropolit dr. France Perko. Po maši je bil kulturni program. Med mašo je nadškof blagoslovil mogočni Križev pot Slovencev, narejen v hrastu, delo kiparja Staneta Jarma, ki je postavljen na razdalji 1.200 metrov, to je na zadnji poti mučencev pred usmrtitvijo. Križev pot je brez vsake državne pomoči (to so obljubljali osem let) postavila kočevska župnija z zastonjskim delom in s svojo pomočjo.
Slovesnost pri Lipi sprave
Ljubljana - Združenje ob Lipi sprave je 15. junija ponovno pripravilo slovesnost v spomin padlim Slovencem. Slavnostni govornik je bil Lojze Peterle, predsednik SKD.
Deklaracijo o obsodbi kom un ističn ega s is tema in o spravi eni zavrnili drugi sprejeli
Ljubljana /Večer, Delo, STA/-Deklaracijo o totalitarnem komunističnem režimu in izjavo o spravi so zavrnili v stranki upokojencev DeSUS, Jelinčičeva Nacionalna stranka ter Združena lista social demokratov (ZLSD), čeprav se njihov predsednik Borut Pahor s tem ni strinjal, zato je ponudil možnost odstopa. Drnovškova Liberalno demokratska stranka (LDS) je podprla deklaracijo, le nekaj pripomb so imeli. Premier Drnovšek je izjavil: "LDS nasprotuje vsem totalitarizmom, nacističnemu, fašističnemu in komunističnemu... smo za spoštovanje človekovih pravic, ne želimo pa, da se na tej temi začnejo pojavljati nekatere stvari iz preteklosti. Ugotavljamo ali so vsi tisti, ki propagirajo te dokumente resnično za spravo..." Drnovšek je še dejal, da želijo zadevo čim prej rešiti, tako da lahko nadaljujejo z drugimi pomembnimi stvarmi, saj deklaracija preveč obremenjuje slovenski politični prostor.
Janševi Socialdemokrati (SDS) so deklaracijo podprli, prav tako Podobnikova Ljudska stranka (SLS), ki bo predlagala le nekaj sprememb, Peterletovi krščanski demokrati (SKD) pa se o tem še dogovarjajo te dni. Slovenska ljudska stranka je že tudi podprla Janševo in Peterletovo deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. V državnem zboru pa je zavrnila zakon o lustraciji.
Slovenska podpora kazenskemu sodišču
Rim /Delo/- Slovenijaje podprla ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča za vojne zločine, vendar le tako, ki bi bilo "samostojno in neodvisno ter komplementarno nacionalnim sodiščem". To pomeni, da nanj ne bi mogle bistveno vplivati ne posamezne države, ne varnostni svet OZN, oboji pa bi lahko dali pobudo za začetek kazenskega postopka.
Bodo kranjsko sivko "patentirali" Avstrijci?
Ljuhijana /Vir/- Kranjska sivka, najbolj pridna čebela na svetu je iz slovenskih naravnih virov. Lojze Peterle, predsednik SKD je na seji Državnega zbora v začetku junija med govorom o slovenskem kmetijstvu opozoril, da se Sloeniji lahko zgodi, da bodo sivko "patentirali" oziroma zaščitili Avstrijci, ker seže na del slovenskega sedanjega ali nekdanjega poselitvenega prostora. "Sivka se je razširila po vsem svetu in prav bi bilo, da bi naši pogajalci v Bruslju uveljavili Slovenijo kot izvozno območje te čebele", je dejal Peterle in končal z besedami: "Čestital bom pogajalcem, če jim bo to uspelo."
Janez Kocjančičpostal vršilec dolžnosti predsednika sveta RTVS Ljubljana /Delo/- Kot predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije je bil Kocjančič (bivši direktor Adrie-Airways, bivši predsednik stranke ZLSD in zdajšnji predsednik Olimpijskega komiteja) izvoljen za pol leta za vršilca dolžnosti predsednika sveta Radio televizije Slovenije.
Končno avtocesta od Ljubljane do italijanske meje
Ljubljana /Primorske novice/-Šele od srede, 24. junija imamo Slovenci povsem končano avtocesto od Ljubljane do italijanske meje. Sedem mesecev po odprtju odseka Dane-Fernetiči je namreč sežanski župan dr.Benjamin Jo-gan slovesno prerezal trak na izvozu Sežana-zahod in s tem predal prometu za Sežano izredno pomemben avtocestni del, saj je tako dobila obvoznico.
Letošnji Zupančičevi nagrajenci
Ljubljana /Demokracija/ - Na ljubljanskem gradu so podelili letošnje Župančičeve nagrade: tri za izjemno ustvarjalno delo v kulturi v enoletnem obdobju, nagrado za življensko delo ter nagrado, ki jo umetniku podelijo posmrtno. Zupančičeve nagrade so prejeli: baletni plesalec Tomaž Rode za vlogi Franza v baletu Coppelia (premiera novembra 1997) in Romea v baletu Romeo in Julija (premiera januarja 1998); Moje gledališče za izvedbo festivala Zlata paličica in uspešne nastope te gledališke skupine za otroke; časnikar, komentator, urednik in pisatelj Jože Iludeček za roman Golobar\ Župančičevo nagrado za življensko delo je prejel igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Zlatko Sugman; posebno posmrtno nagrado pa so podelili kiparju Tonetu Demšarju.
Število zaprtih oseb narašča
Dob/STA/- Število zaprtih oseb se je v primerjavi z letom prej povečalo za 12 odstotkov. Lani je bilo zaprtih 763 oseb, od tega 4.5 odstotka žensk in 5 odstotkov mladoletnih, prevladovali pa so mlajši moški do 39 let. Tujcev iz držav nekdanje Jugoslavijeje bilo 17 odstotkov.
Pogreb vodje Satan 's Brothersov
Za gorje /Delofax/ -Ob hrumenju kakšnih petsto motorjev so na pokopališču v Zagorju pokopali 32-letnega Smiljana Grčarja - Pilka, predsednika zasavskega moto kluba Satan's Brothers, kije pred dnevi na prizorišču rockovskega koncerta Zgaga v Ribčah smrtno ranjen obležal pod streli iz pištole 17-letnega člana litijskega moto kluba Wild Pilots.
ZRJ prepovedala uvoz iz Šlovenije
Ljubljana /Dei,ofax/ - ZR Jugoslavija je po daljšem času znovič prepovedala uvoz slovenskega blaga. Tega sicer ni storila uradno, saj državi nimata diplomatskih stikov. Prepoved je baje rezultat stališča slovenskih politikov do Kosova.
Beltinskifolklorni festival in 60 let folklorne skupine ter Kociprove bände
Beltinci /Slovenija/- Letos bodo od 23. do 26. julija na 28. Bel-tinškem folklornem festivalu med drugim proslavili tudi 60. obletnico Beltinške folklorne skupine in ansambla Kociprova banda. Amaterji - plesalci ša-marjanke, sotiša in drugih plesov so ob glasbi Kociprove bände vsa leta raziskovali in prikazovali slovenske tradicionalne plese. Prejeli so veliko nagrad, med njimi tudi Maroltovo in Evropsko nagrado za originalnost. Na festivalu bo kot poseben gost nastopila tudi folklorna skupina Franceta Marolta iz Ljubljane, na programu pa bo tudi prikaz kmečkih iger, domače umetnosti in kulinarike ter parada po beltinških cestah.
Drnovškova knjiga v nemščini
Dunaj /Delo/ - "Vojna v Jugoslaviji - Moja resnica" je naslov nemškega prevoda knjige dr. Janeza Drnovška, ki je izšla v švicarski založbi. Na avstrijski predstavitvi sta bila razen avtorja navzoča tudi prejšnji avstrijski kancler Franz Vranitzky in nekdanji avstrijski veleposlanik v Beogradu Paul Leifer.
\ .J*.
Zakon o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju razočaral
Ljubljana /Dem okra cij a/ -Nekatere rešitve zakona so ne-življenske in omogočajo celo bogatenje posameznikov na račun države. Ljudje so nezadovoljni, do zime ne morejo čakati in so začeli sami obnavljati svoje hiše.
Pregled škode po občinah:	
Občine	Skupna ocena
	Škode
Bled	29.650.CXX)
Boliinj	114.4.58.966
Bovec	2.131.064.736*
Cerkno	264.213.442
Gorenja vas	63.414.624
Jesenice	17.000.000
Kobarid	1.017.226.878
Kranjska Gora	6.036.509
Radovljica	3.891.706
Škofja I jO ka	40.836.062
Tolmin	384.242.031
Železni ki	79.146.599
Žiri	14.807.985
Skupaj: 4.165.989.538	
Toča klesti po Sloveniji
Ljubljana (Dnevnik/- Vlada je letos sklenila, da se obrambe proti toči ne bodo šli zaradi Slovenske vojske, ki ji v zraku niso všeč Nenatovi izstrelki (rakete s katerimi so doslej preganjali nevihtne oblake motijo zračni prostor nad Slovenijo). Oblika toče se iz češnjevih pešk, lešnikov in orehov spreminja v kurja jajca, uničuje pa po Zasavju, Posavju, na celjskem in še kje, nevarno pa se bliža tudi Ljubljani, Zato je upati, da bo vlada le kaj postorila.
Toča kakršne ne pomnijo
Podčetrtek /Dnevnik/ - Hudo neurje in kot pest debela toča sta 28. junija v Obsotelju povzročila ogromno škodo. Uničeni so vsi kmetijski pridelki, poškodovanih paje od 300 do 400 objektov. Tudi najstarejši krajani ne pomnijo kaj takega, župan občine Marjan Drofenik je dejal, da je bila to zares huda ura.
Razdejanje ob neurju
Zagorje, Rače, F ram, Slovenska Bistrica /Delo/ - Močan dež s točo je najbolj prizadel območje od Mlinš prek Zasavske Svete gore do doline ob reki Savi. Meteorna voda je zalila del prostorov v Domu starejših občanov na Izlakah in druge zgradbe ter trgovske prostore v Zagorju. V občini Rače Fram so prizadete ceste, vode je bilo v stanovanjskih hišah tako da so jih črpali gasilci s črpalkami. V Slovenski Bistrici je bilo zaradi udara strel podrtih dreves in električnih napeljav.
Toča se je razdivjala tudi v Prlekiji
Lenart, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona /Delo/- Suha točaje klestila posevke in nasade, predvsem na območjih Sv. Ane, Benedikta in Sv. Trojice. Prizanesla ni niti krajevnim skupnostim Tomaž, Miklavž ter Veliki Nedelji in Kogu. Najhuje je bilo v Miklavžu pri Ormožu. Nekateri kmetje so ob ves letošnji vinski pridelek, saj je za točo prišel močan naliv, za tem pa spet toča.
Izšla monografija Geografska imena v severozahodni Istri
Koper /Primorske novice/ - To je znanstveno argumentirana študija kakršnih je na Slovenskem še vedno premalo. Avtor je geograf in zgodovinar dr. Julio Titi.
Novice
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (2. julija 1998)
Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100 ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CA D) Nemčija (100 DEM) Švica (100 C H F) V. Britanija (1 GBP) ZDA(1 USD)
tolarjev 104,7379 1332.9260 2797.3253 2572,2358 9.5192 121.6550 116.5912 9377,5571 11158,8241 283,1084 170,8028
Umrl je Marjan Gabrijelčič
Gorenje polje nad An ho vi m / Primorske novice/ - V svojem domu nad Anhovim je umrl skladatelj, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani Marjan Gabrijelčič. Bil je pobudnik glasbenega življenja na Primorskem, oblikovalec festivala Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči, Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo in drugih nacionalnih glasbenih projektov. Poleg njegovih prispevkov na instrumentalnem področju bodo ostale za vedno zapisane zlasti njegove zborovske kompozicije, ki sodijo med največje skladateljske dosežke.
Festival sodobne ljudske glasbe v Portorožu
Portorož /Primorske novice/-Devetnajsti Mednarodni festival sodobne ljudske glasbe, ki ga letos prvič gosti Slovenije, seje odvijal med 25. in 28. junijem v portoroškem Avditoriju. Nastopile so številne glasbene skupine.
Ir! ilaCO^-3---"X
Slovenski umetniki po svetu - razstava del udeležencev kolonije Most na Soči v Ljubljani, razstavlja Mark Ko bal iz Canberre Most na Soči /STA/ - V ljubljanski Galeriji Commerce so 30. junija odprli razstavo del udeležencev likovne kolonije Most na Soči pod naslovom Slovenski umetniki po svetu. Do 16 julija bodo v prostorih na Einspielerjevi 6 razstavljali Tamara Burmicky iz Venezuele, Rozalija Knez-Saule iz Švedske, Mark Kobal iz Avstralije, Maja Pogačnik iz Avstrije in Franko Žerjal iz Italije.Mark Kobal je rojen leta 1971 v Canberri, po starših je doma v Ajdovščini na Planini, diplomiral je iz dizajna in vizualnih umetnosti.
Prvič v domovini
Novo mesto /Demokracija/ -Mešani pevski zbor Camerata Slovenica Slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva je pred dnevi prvič gostoval v Sloveniji. Društvoje bilo ustanovljeno med vojno v BiH.
Zgodilo se je še v Sydney u
/Glas Slovenije, Foto: Florjan A user/
Zgoraj: Sydney - ob dnevu državnosti v parlamentu NSW, prisotni predstavniki številnih držav, odpravnica poslov Veleposlaništva RS iz Canberre Helena Drnovšek -
Zorko ter ataše RS Tina Grosvenor, avstralski politiki
in pripadniki slovenske skupnosti; slavnostni govornik Alfred Breznik (na sliki), govoril tudi pooblaščenec premiera NS\V Boba Carra
Levo: Letos seje Slovenija
ponovno predstavila na Getaway turističnem sejmu v Melbournu in Sydneyu; na fotografiji predstavnica Kompas Holidays Alenka Breznik in James Pegam, zastopnik Adrie - The Airline of Slovenia v Sydneyu
STA
Zapisali so še v..
Slovenia and Australia
established diplomatic relations on 5 February 1992. Australia diplomatically covers Slovenia from Vienna, incumbent ambassador Lens Luis Joseph. It has a honorary consul, Viktor Baraga in Slovenia, so Slovene citizens can obtain Australian visas in Ljubljana. Slovenia's Charge d'affaires in Canberra is Helena Drnovšek-Zorko, while the Honorary Consul General in Sydney is Alfred Brežnik.
Slovene officials have so far paid few officila visits to Australia. In 1992 a visit was made by then Foreign Minister Dimitrij Rupel, followed two years later by a delegation of nearly 30 Slovene enterprises and Minister of Economic Relations and Development Davorin Kračun. In turn an Australian business delegation headed by assistant minister for Central Europe. Russia and Eurasia in the Department of Foreign Affairs and Trade. Jeffrey Benson was on visit in Ljubljana in April 1996. A National Assembly delegation headed by Speaker Jožef Školč visited Australia in May 1996 upon the invitation of the speakers of both chambers of the Australian parliament. Regular contacts with Slovene emigrants in Australia are maintained by the Foreign Ministry state secretarise responsible for Slovenes abroad and by parliament members dealing with Slovenes abroad. Geographically distant Slovenia and Australia are not strong economic partners to each other. Their bilateral trade exchange last year amounted to US$ 32 million, 0.2* percent of Slovenia's total trade. Exports to Australia were at USS 14.6 million, 0,2 percent of the total and imports at USS 17.3 million, also 0,2 percent of total imports. Revolving around USS 30-40 million annually trade between the countries is more or less balanced. Although not extensive economic cooperation has a tradition mainly in exports of electrical appliances and furniture to Australia that constituted over 60 percent of total former Yugoslavia's exports in late 1980s. Furniture maker Slovenijales and electrical appliances Gorenje Pacifik have long been present in the Australian market. While exports mainly include industrial products, imports from Australia provide raw materials and semi-products.
Slovenia's leading exporters to Australia at present inlude Gorenje G.A. Velenje, Impol Slovenska Bistrica and Iskraemeco Kranj, with key exports comprising washing machines, gas consumtion and production meters. aluminium sheets and refrigerators. Major importers include E.D.F. Man Coffee, leather industry Industrija usnja Vrhnika. Treibacher Schleifmittel Selnica and zinc plant Cinkarna Celje, with imports covering sugar cane sugar, raw skins, aluminium ore and concentrates.
VIR - Štirinajstdnevnik za politiko, ki ga izdajajo Krščanski demokrati in ga prejema tudi Glas Slovenije, je slavil tretjo obletnico izhajanja. Od maja 1995 je izšlo 31 številk v skupni nakladi 180.000 izvodov. Mesečna naklada seje povzpela na 8.000 izvodov.
JUTRANJIK
Dnevnik je izšel 4. junija letos, 30. junija pa je izšla njegova zadnja številka. Direktor in glavni urednik Danilo Slivnik je v uvodniku zadnje izdaje zapisal, da so ga "prodali premalo, da bi lahko z njim vztrajali v položaju neodvisnih in samosotjnih založnikov". Nekateri menijo, daje bilo nesmiselno dati na tržišče nov dnevnik prav pred poletjem, ko se ljudje odpravljajo na dopuste in počitnice. Slovenija ima tako odslej zopet pet dnevnih časopisov.
PRIMORSKE NOVICE 7. VAL
Jože Pirjevec:... Šel sem v restavracijo Maxima v Ljubljani. Ob vstopu sem takoj opazil da je ob ogromni mizi zbrana imenitna družba z zunanjega ministrstva RS..."cin, cin..." Franco Juri, podtajnik v slovenskem zunanjem ministrstvu spregovori nekaj pozdravnih besed svojim italijanskim gostom in njegov kolega iz Rima mu prisrčno odgovori. Vse bi bilo lepo in prav, če bi Juri kot predstavnik Slovenije, rekel vsaj par besed v slovenščini in če bi prevajalka ne bila prisiljena, ob koncu obeh posegov prevesti ne samo Fassinov, temveč tudi Jurijev... Misli so mi same uhajale k tržaškemu škofu Matevžu Ravnikarju, kije pred več kot 150 leti vodil na Dunaj delegacijo, da se pokloni novi cesarici, ženi Ferdinanda I. Spregovoril je v slovenščini, toda cesarica (po rodu savojska princesa), ga je rezko prekinila, češ da tega jezika ne razume. Kar naprej sem se spraševal, ko sem se vračal v Trst, ali Slovenci nismo v nevarnosti, da znova postanemo vazali? In ali ima slovenščina res manj besed kot italijanščina?
PRIMORSKE NOVICE 7. VAL
V nedeljo, 28. junija je preteklo natanko 50 let, ko je bila objavljena resolucija o stanju KP Jugoslavije, bolj znana kot resolucija inform-biroja (IB). IB je bila mednarodna zveza (nekakšno nadaljevanje leta 1943 razpuščene III. interna-cionale), pod absolutnim vodstvom Stalina in sovjetske partije. Eden izmed tistih, ki je prestal kalvarijo informiborejevskih zaporov je bil tudi 71-letni Dimitrij Zilevski, po rodu Makedonec, ki pa seje poročil na Slovenskem in vsa leta živi v Kočevju. Obsojen je bil na 12-letno kazen, čeprav ga informbiro ni nikoli zanimal, le režim je kritiziral; in tudi sicer je bilo po Dimi-trijevemu pripovedovanju v zaporih le okoli 15 odstotkov pravih infonnbirojevcev. Dimitrij Zilevski je leta 1995 izdal pri mariborski založbi Orbis knjigo Otok brez milosti. Pred dnevi je 7. Val objavil pogovor Toma Šajna z Dimitrijem, ki je pripovedoval izredno zanimive reči. Tudi to, da so na otoku Sv. Grgur prestajali dolgoletne kazni pripadniki tedanje JA (ki so jih obsodili kot inform-birojevce) injejavnosti manj znan, tam pa so se dogajale strahovite reči. Dimitrij pravi, daje bilo za informbirojevce namenjenih okoli 60 zaporov ter preko 20 večjih in manjših taborišč. V javnosti prevladuje napačno mnenje, da seje vse
dogajalo le na Golem otoku. Skozi roke okrajnih UDB je šlo na desettioče ljudi, pripoveduje danes Dimitrij. Srbov je bilo največ, 28.000, Slovencev pa okoli 943- v svoji knjigi objavlja seznam slovenskih obsojencev. Dimitrij tudi pravi, da so udbovci prihajali na njegov dom in ga zasledovali vse do leta 1988, zadnje zasliševanje je bilo okoli Kosova. "Sumljiv" je bil že zaradi tega, ker potem, ko so ga izpustili iz zaporov ni hotel podpisati, da bo sodeloval z UDBO (to so morali storiti vsi informbiroovci, ki so jih spustili na prostost). Razlog za to daje postal "sumljiv" in prestajal zaporno kazen je bilo tudi to, daje nekoč izjavil, da so Tito, Kardelj, Djilas in Rankovič lažnivci. Čeprav seje Dimitrij kot 16-letni fant pridružil partizanom, je moral kot "osumljenec" vedno kadar je prišel Tito loviti medvede v Kočevje tisti čas presedeti na postaji milice poleg miličnika.
DEMOKRACIJA
Ob desetletnici procesa proti "četverici" (Janša, Tasič, Borštner, Zavrl): Kaj seje dogajalo leta 1988 in kakšna je bila vloga takratnih voditeljev slovenske stvarnosti? Pogled moramo obrniti dobrih deset let nazaj. Dokumentovje toliko, daje nemogoče vse povzeti, kažejo pa, daje slovenski partijski vrh bifbitko za~lastno preživetje, in to, daje bil proces proti četverici izključno politične narave. Aretacijo so naročili v CK Zveze komunistov Slovenije!
NOVE KNJIGE
Delova nagrada "Kresnih" za najboljši roman leta
Ljubljana /Delo/- Nagrado kresnikje dobil Zoran Hočevar za roman Solen z bregu. Pisatelju so izročili ček za milijon tolarjev. Hočevarjevo pisanje je polno humorja in ironije, človeške drame in stiske glavnega junaka. Takšnega humorja je v slovenski literaturi malo.
Knjiga o Slovencih v Mathausnu
Ljubljana /Demokracija/-
Ob 60. obletnici postavitve zloglasnega koncentracijskega taborišča v Mathausnu je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Franceta Filipiča Slovenci v Mathausnu s podnaslovom Nikoli več! V besedi in sliki opisuje usodo mnogih Slovencev, poimensko našteva vse slovenske taboriščnike s temeljnimi življenskimi podatki. Monografljaje nastajala dvanajst let.
Pomembna knjiga o sirarstvu v Posočju
Tolmin /Novi gi^ts/- Pod starimi oboki Goriškega muzeja v Tolminu so predstavili knjigo Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem, kije izšla pri založbi Kmečki glas. Napisal jo je tolminski domačin, sirarski mojster v pokoju, Alfonz Fischione. Knjiga je izšla v 1200 izvodih, obsega pa 120 strani in jo bogatijo številne fotografije. Tuje obeležena prva omemba tolmisnkega sira iz leta 1294.
Iz naših krajev
-if-wuul ~< ii»¡¿"«"»««««iK«!;
LJUTOMER/fW- V Ljutomeru bo 2. avgusta Tabor. Tako pa so kraj 1. slovenskega narodnega tabora predstavili na razglednici, natisnjeni na Dunaju še pred letom 1900.
LJUBLJANA
/Delo/ - Ljubljana ima od 12. junija posebno skupino policistov-biciklistov, ki bodo na dveh kolesih patruljirali po mestnem središču.
IZOLA
/Primorske novice/- Konec j unij a seje ponovno zgodil Mediteranski festival. Obeta se 20 zanimivih glasbenih večerov, na katerih bodo obiskovalce povabili na glasbena križarjenja od Italije do Avstralije, Madžarske in od drugod... Posebna zanimivost bosta dva nastopa avstralskih didjeridoo glasbenikov Ankale in Richarda Walleya, ki so več kot mojstri tega zanimivega naravnega inštrumenta, so namreč tudi pripadniki domorodskih plemen in kulturni atašeji ter politični liderji plemen Abo-riginov.
CELJE
/Vir/- Južno od Celja stoji 718 m visoka Grmada, s katere je prav lep pogled na Celje in preko nje vodi markirana planinska pot iz Pečovnika na Celjsko kočo. Zdaj so tam postavili 9m visok križ, ki ga je pomagala sem prinesti s helikopterjem Slovenska vojska. Križ je blagoslovil novi celjski mestni župnik Marijan Jezernik.
NOVO MESTO
Novo mesto /Naša Slovenija/ -Ena najlepših razstav, ki bo še do novembra odprta v Dolenjskem muzeju v Novem mestu nosi naslov Kapiteljska njiva. Na njej je prikazan izbor najlepših in najpomembnješih najdb, ki so jih v več kot desetletju odkrili v dolenjski metropoli. Vse to gradivo sodi v železno dobo, konkretno halštatsko (od konca 8. stol. pr. n.š.do 2. stoletja pr.n.š.). To območje je bilo tiste čase poseljeno s sodobniki Ilirov, šlo je za veliko naselbino, ki so ji vladali knezi. Tako je tudi avtor razstave arheolog Borut Križ grobove z najdragocenejšo opremo poimenoval knežje.
GORICA
/Delo/- Po volitvah v deželni svet in 14 občinskih svetov Furlanije - Julijske krajine, bosta sedela v deželnem svetu dva Slovenca: Miloš Budin izmed levih de-mokratov in Bruna Zorzini Spetič iz stranke komunistične prenove. V goriški občinski svet pa so izvoljeni kar štirje Slovenci.
ČREŠNOVCI
/Demokracija/ - V občini so se pričeli spraševati kaj bo z nekoč znano in priljubljeno izletniško točko gostiščem Bobri. Zgrajeno je bilo leta 1964 na 119 lesenih stebrih. Gostiščeje bilo zadnja leta zgled negospodarjenja z družbenim premoženjem, na srečo pa je zdaj dobilo novega gospodarja, to je Matija Kuzma. Tako se na tem mestu na reki Muri ponuja razcvet turizma.
ČRNOMELJ
/Demokracija/ - V Črnomlju je bilo od 19. do 21. junija vsakoletno tradicionalno jurjevanje z bogatim kulturnim programom, belokrajnski pevci in godci so nastopili z naslovom Hoj te k nam na kres; predstavili so se tudi tamburaši, kresnice, godba na pihala, folklorni plesi, predstavljene so bile ljudske pesmi značilne za ta kraj in drugo. Preizkusili so se tudi v izdelovanju izdelkov domače obrti, v nedeljo pa je bil kolesarski maraton po Beli krajini dolg 45 in 75 kilometrov.
PIRAN
/Primorske novice/- Trije avtorj i so pred kratkim izdelali idejni projekt za gradnjo garažne hiše v Piranu. Da bi rešili prometne zagate v mestu in ga hkrati ob-varaovali pred poplavljanjem; v notranjosti pristanišča naj bi pešpot razširili za dva metra v dolžini 1500 metrov, pot bi dvignili za 15 centimetrov tako da bi služila kot obrambni zid. Uredili bi še 200 privezov za jahte. Parkirišču za avtomobile pa so avtorji projekta namenili prostor pod morjem. Izkopano zemljo bi lahko izkoristili za razširitev obale.
SEMIČ
/Delofax/ - V Blatniku nad Semičem so z veliko slovesnostjo praznovali stoletnico prvega belokrajnskega vodovoda.
MARIBOR
/Dei.o/-Na nedavnem zasedanju delovne skupnosti Alpska mesta v Beljaku so Mariboru dodelili status Alpsko mesto leta 2000. Tako bo Maribor takrat nasledil italijanski Belluno. Glavni cilj projekta je ohranitev okolja ter kulturne dediščine. Mariborski župan dr. Alojz Križman pričakuje zdaj nekaj denarja tudi iz držav članic Evropske unije, saj je to prvi primer, ko so naziv podelili mestu iz države nečlanice.
ORMOŽ
/Delo/- Po osmih letih je Ormož s svojo okolico dobil drugo knjižico, v kateri je popisana njegova narava in kulturna dediščina. Natisnili so kar 11 tisoč izvodov, od tega polovico v tujih jezikih. Knjigo je izdala občina Ormož, v njej pa sta poleg zgodovine, spomenikov, arheoloških najd-bišč, arhitekture in drugih krajevnih znamenitosti prvič opisana tudi rastlinstvo in ptiči.
IDRIJA
/Primorske novice/- Filatelistično društvo je precej pred 'rojstvom' sedanje občine Idrija obeleževalo 22. junij, dan Sv. Ahaca -zavetnika Idrije in rudarjev - z izdajo priložnostnih obeležij. Letos so obeležili stoletnico Mestne hiše, eno najlepših zgradb v Idriji, kjer so sedež občine, sodišče in upravne enote. Rudarji pa se bodo 5. julija še spomnili 50-letnice industrijske rudarske šole, izšla bo tudi knjiga o zadnjem obdobju rudnika.
ŠTANJEL
/Primorske novice/ - Letos mineva deset let od odprtja galerije Lojzeta Spacala v Štanjelu, v kateri je stalno na ogled krepko čez sto del tega priznanega tržaškega in kraškega umetnika. Na letošnjem kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Trsta in igralci tržaškega gledališča. Slavnostni govornikje bil Drago Marušič zdaj veleposlanik RS v Sarajevu, pred desetimi leti pa konzularni pred-stvanik v Trstu, kjer je veliko storil za nastanek galerije. O umetnikovi poti paje spregovoril Ciril Zlobec.
PTUJ
/Delo/- Vodstvo ptujske vinske kleti na vse pretege išče nove kupce in pivce. Tako so zdaj prve količine ptujskega vina odpeljali na Dalnji vzhod, prizadevajo pa si za prodajo na kanadskem in ameriškem trgu. Svoj novi katalog so naslovili Požirki sreče.
ROGLA
/Delo/- Z odločbami slovenskega ministrstva za zdravstvo so po več kot desetletnih raziskavah lani razglasili zrak na Rogli (na 1500 metrih nadmorske višine) za naravno zdravilno sredstvo in Roglo za klimatsko zdravilišče. Unitor Turizem, lastnik vseh rekreacijskih objektov na Rogli je izdal katalog 5 klimo do zdravja in zdraviliške pakete zavarovanje in krepitev zdravja otrok, mladine in odraslih. V zdravilišču pričakujejo, da bodo že letos k njim prihajali tudi bolniki z napotnicami.
Piranski projekt
TART1NIJEV TRG
\07
VELIKI MANDRAČ
Âauda-air a
TORONTO
/Vir/- 5. julija bo 39. Slovenski dan na cerkvenem letovišču blizu Boltna, kakih 40 km severozahodno od Toronta. Ob tej priliki bodo lahko prisotni osebno pozdravili kardinala Ambrožiča. Med kulturnim programom pa bodo lahko poslušali tudi prof. dr. Edija Gobca. Prisotno bo več duhovnikov, slovenski veleposlanik v Kanadi, gostje iz Cleve-landa, Montreala, Otta\ve in od drugod. To bo zgodovinski dogodek.
LONDON
/Delofax/ - V Londonu poteka med 21. junijem in 12. julijem na čast avstrijskemu prevzemu krmila Evropske unije Festival srednjeevropske kulture. Večina slovenskega programa se bo odvijala po prvem juliju. Med drugimi gostujejo Marko Peljhan (up.u.: tudi v Avstraliji smo ga imeli priložnost spoznati), Marko Košnik, Plesni teater Ljubljana, skupina Laibach, pisatelji Drago Jančar, Žarko Petan, Andrej Blatnik in pesnik Milan Jesih ter filozof Slavoj Žižek.
RIM
/Delofax/~ Star 84 let je v Rimu preminil kardinal Agostino Casaroli, eden največjih politikov in diplomatov svetovnega formata po drugi vojni. Več kot 30 let je vodil vatikansko diplomacijo, in v imenu treh papežev, Janeza XXIII., Pavla VI., in Janeza Pavla II., vzpostavil diplomatske stike skoraj z vsemi komunističnimi državami.
SOVODNJE
/Primorske novice/ - Tri slovenske banke v zamejstvu letos praznujejo svojo 90-letnico: banka v SovodnjaJi, Doberdobu in na Opčinah. Danes delujejo v okviru deželne in vsedržavne zveze zadružnih bank, čeprav je vsaka od njih samostojna.
G las Slovenije - sponzorji:	
The Voice of Slovenia -	
	Sponsors:
	ppEMONfl
	löj INSTRUMENTS
S	Impact International
	Pty. Limited Niko Krajc
TRST
/Primorske novice/-Na mednarodnem vzorčnem sejmu v Trstu so se letos prvič predstavili ponudniki turističnih in spremljajočih storitev s Krasa in Brkinov.Obiskovalce sejma je pozdravil velik zemljevid Krasa in Brkinov z vnešenimi turističnimi zanimivostmi, središčni del pa so zavzeli Lipica in Škocjanske jame. Veliko prostora je bilo namenjeno kulinariki: pršutu in teranu, ovčjim in kozjim sirom, svežim štrukljem, pehtranovi potici, domačemu pecivu, kruhu s pivskimi klobasami itd. En dan je bil določen kot sloenski dan, v Miljah so se srečali župani štirih zamejskih občin s Tržaškega in vsi župani primorskih obmejnih občin. Predstavila se je tudi Divaška občina.
PREGRAD PRI VREMAH
/Primorskenovice/- V tej majhni vasi na robu Brkinov je bilo 20. junija pravo vaško slavje. Obletnico blagoslovitve podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika so namreč domačini počastili z vrsto zanje zelo pomembnih pridobitev: obnovljenim obzidjem pokopališča, obnovljeno cerkvijo in kapelo ter novim zvonom.
BUENOS AIRES
/Svobodna Slovenij.i/-V nedeljo, 7. junija seje pričelo domobransko proslavljanje ob 50-letnici prihoda politične emigracije v Argentino. Najprej so se poklonili pred spomenikom Osvoboditelja Argentine generala San Martina na istoimenskem trgu. Rojaki so se zbrali v slikovitih narodnih nošah.Tu so bili predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, predstavnik veleposlaništva RS opolnomočeni minister Tomaž Kunstelj, najviši po činu še živeči domobranec podpolkovnik Emil Cof ter podpredsednik ZS Lojze Rezelj. Prelat Jože Škerbec je daroval sveto mašo. Na koncu programa so vsi prisotni zapeli himno "Mi le-gionarji, mi domobranci".
MENDOZA
/Svobodna Slovenija/ - Slovenska skupnost se je 7. junija v velikem številu zbrala k slovesni maši, daroval jo je župnik Jože Horn za vse padle v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji. Sledil je drugi del prireditve z recitacijami in pevskimi nastopi. Pesem Ljubelj pok. patra Bazilija iz Melbourna je recitiral Jože Šmon. Navzoči so si lahko ogledali tudi knjige, ki so bile izdane v različnih časih in krajih o revoluciji (starejšim v spomin, mlajšim v informacijo).
CELEBRATING 1998
IN SLOVENIJA AND EUROPE
Departing from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melboume and Sydney
Book now for special Airfares Please contact
Eric or Ivan Gregorich
Slovenia Travel/Donvale Travel
1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218
Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
^auda-air
Y kr
Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana
Dear Passenger,
With the introduction by Lauda Air of the Boeing 111 on the route Vienna - Kuala Lumpur - Sydney - Melbourne, Lauda Air has shown that it is entering its next phase of travel. As the world's biggest twin-engine jet, the 777 is also considered a revolutionary development in aviation, for the first time a complete aircraft was designed and tested on a computer.
For passengers, the most spectacular feature will surely be the new seating. Every seat, even in economy class, is equipped with a telephone and an inter-active video system. That means that you can telephone from anywhere in the aircraft via satellite to anywhere in the world. The telephone receiver also contains an integrated control unit that you can use to choose from a selection of the latest movies or film classics, to play video games, or to get the latest news, updated every two hours by Reuters news agency.
Flying chefs will attend to your creature comforts, preparing our renowned Do&Co cuisine right on board.
Lauda Air hopes that you will enjoy your time traveling with us and wish you a pleasant trip.
Niki Lauda
Pozdravljeni naročniki na Glas Slovenije!
Prosimo poglejte datum na vaši kuveri označen z "EXP", ki vam pove, kdaj je/bo vaša naročnina izšla. V kolikor je že čas plačila, vas prosimo, da to storite čim prej. Večini naročnikov ta izide julija, zato vas že zdaj prosimo, dajo poravnate ob pravem času. S tem boste omogočili nemoteno izhajanje
Glasa Slovenije in prikrajšali nas za marsikatero nevšečnost in odvečno delo. Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo. V slučaju kakršnega koli nesporazuma nas prosimo
pokličite na
(02) 989 71 714
Uprava in uredništvo
NOVO NOVO NOVO -Odslej lahko plačate naročnino /ali se naročite na Glas Slovenije/ tudi s kreditno kartico Master Card, Visa Card, Bank Card
Izpolnite kupon (spodaj) in ga pošljite na naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park NSW 2150 Ali nas pokličite na telefon: (02) 98971714
Mr/Mrs
Name: Miss/Ms/Dr;____
Address; ____
___Postcode:__
Tel Contact No. -
Signature:_____
A.	Enclosed is my cheque/money order for the full amount of_S_
B.	Please chargc my credit card
□ Bankcard; □ Visa; □ MasterCard;
No. I 1 II "l I I I 1 I I I I I I 1 I
Signature:___Expiry Date: /
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
slovenski štirinajstdnevnik in informativni center - avstralija the Slovenian fortnightly newspaper and information centre - australia
P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Phone/fax: 02 9897 1714 Email: ovenia@zeta.org.au
DARILO ZA SORODNIKE, PRIJATELJE, ZNANCE
GLAS SLOVENIJE
Spoštovani naročniki!
Namesto, da Glas Slovenije posojate svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ga raje za njih
naročite,	;
saj boste tako pomagali pri ohranjanju naše lepe slovenske besede. <
NAROCILNICA
Ime in priimek novega naročnika
Naslov
Vaš čitljiv podpis
HVALA
P.S.: Letno naročnino na Glas Slovenije $ 50.00 lahko plačate s čekom, money
order ali s kreditno kartico
,m30 A ¡998"''
EUROPE
AFRICA
SKY AIR SERVICES
v imenu
CROATIA AIRLINES
od 28.10.1997
MALAYSIA AIRLINES LETI V
ZAGREB!
SYDNEY
379 Kent St., Sydney 2000 (5. nadstr. - na'd hrvaškim konzulatom) Telefon: (02)9299 6388 (Rina, Gordana, Silvana in Katarina)
MELBOURNE
24 Albert Rd., South Melbourne 3205 (7. nadstr. - pod hrvaškim
konzulatom) Telefon: (03)9699 9355 (Lidija, Katarina, Denis, Mladen, Saša, Suzi in Nada)
PERTH
SOUTH AMERICA 68st-^0?mce'
(8. nadstr. - pod hrvaškim
konzulatom) Telefon: (09)9486 1114 (Mira in Marija)
NORTH AMERICA
AUSTRALIA
A world
0
ADELAIDE
50 Kins William St., Adelaide 5000 (2. nadstr.) Telefon: (08)8221 6638
(Ivica in David) Potovanje z vsemi avio-companijami po svetu in Avstraliji
convenience
with departures from seven cities Australia wide.
Malaysia Airlines can fly you to over 117 destinations across 6 continents. We also give you the convenience of a choicc ot frequent (lights from Sydney, Melbourne, Adelaide, Perth, Darwin, Cairns and Brisbane. Call 13 '2627
if;
tfV^asMHtMiljMiVMHMttiliD-M-lSiMhMllfberaK .'««lamSC»»! .5»*87l
CANBERRA Phone: 06 - 295 1222
COBRAM Phone: 0358 -722115
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
¿^iclà CZc/ZSé
australia
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
ADMIRAL MOTOR INN
30.6.1998
Slovenski doprinos svetu
Nekaj odlomkov s predavanj prof. dr. Edija Gobca iz ZDA na slavjih petletnice Glasa Slovenije na Macquarie univerzi v Sydneyu in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydneyu in Melbournu ter v Slovenskem društvu Canberra, maja 1998. Ponatis ali kakršna koli druga uporaba dovoljena le z navedbo avtorja in lista.
Verjetno smo vsi Slovenci večkrat živo občutili, kar je zapisal že pesnik Simon Jenko:
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane Hvala Bogu, marsikaj se počasi obrača na bolje. Z neodvisnostjo je tudi Slovenija na svetovnih zemljevidih. Naši športniki, umetniki in drugi ne nastopajo več kot Avstrijci ali Jugoslovani, ampak kot Slovenci. In vsakdo od nas izseljencev in naših otrok je hote ali nehote tudi predstavnik naše lepe domovine Slovenije v okolju kjer živi in dela.
Pa vendar nas svet še premalo pozna. Še vedno nas zamenjujejo z drugimi, največkrat s Slovaki - in to ne le v prekomorskih državah, ampak celo v evropskih. Časopisi v Franciji so n.pr. še pred meseci pripisali gnusen zločin Slovencu, čeprav bi moral vsak razgledan novinar ob navajanju rojstnega kraja vedeti, da zločinec ni bil Slovenec.
Gre pa še za dosti bolj splošen problem. Dr. Gordon Allport, sloviti profesor psihologije na univerzi Harvard, na podlagi številnih študij ugotavlja, da mnogo ljudi, ki o kakem ljudstvu ničesar ne ve, sklepa, da tak narod, skupnost ali ljudstvo pač ni nikdar nič omembe vrednega doseglo, daje torej manjvredno in ne zasluži pozornost ali celo spoštovanja. Zato je bilo toliko bolj nujno, da najprej sami spoznamo slovenske uspehe in da z njimi seznanjamo tudi svet in seveda še predvsem našo mladino. Kot je že leta 1929 napisal v mesečniku Zarji slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zorman: "Kako naj bo naša mladina ponosna na naše velike može (dodati moram seveda tudi žene!), če jih sploh ne pozna?!"
Gotovo nismo narod brez zgodovine, res pa je, da to zgodovino in še prav posebno slovenske dosežke vse premalo poznamo. Gotovo nismo narod tlačanov, saj če bi sodili, da so nekdanji tlačani to tudi
danes, potem bi bilo, kot je zapisal nadškof dr. France Rode, 95 odstotkov vseh Evropejcev tlačanov. In še zdaleč nismo narod hlapcev, kot so v dobri veri in z žalostjo pisali nekateri naši pisatelji in pesniki, saj so se sinovi našega naroda povzpeli na številna visoka ali celo najvišja mesta v svetu, razvili pa smo tudi zavidljivo visoko kulturo v naši domovini Sloveniji.
Eden redkih tujih poznavalcev Slovenije, ki seje naučil tudi slovensko, angleški in pozneje avstralski profesor DeBray, je skrbno proučeval slovensko dediščino in zlasti še slovensko književnost. V knjigi The Guide to the Slavic Languages, je leta 1951 zapisal: "Pismenost v Sloveniji doseže skoraj sto odstotkov in splošna raven meščanske, vaške in družinske kulture je visoka celo v primerjavi z zahodno Evropo." Svoj opus je zaključil z naslednjo oceno: "Slovenci so sicer majhni po številu, a veliki po duhu."	Dalje prihodnjič
From Page 3 - Sasa Ceferin: Who are the Slovenes/Slovenci?
In the first decades of the 19th century the first and the greatest Slovenian poet, France Pre{eren arose like a phoenix to demonstrate in extraordinary poetry the capacity of Slovenian language to express in a full range of poetic forms feelings and thoughts of great complexity, and to give voice to the awakening self-awareness as a nation. He was followed by a great number of modern poets, some of them exceptional by European standards.
The political and cultural striving of Slovenes continued throughout the 19,h century and up to the Is1 World War, which broke the back of the Austro-Hungarian Empire. The political thinking among the Slavic peoples within the Austrian Empire was that freedom meant choice of language, choice of government and liberation from German political and cultural imperialism.
They wanted to live in a Slavic state, combining forces with other numerically small Slavic nations to gain strength and independence - cultural, economic, political.
Thus, through a democratic process, and with the support of USA, from the ruins of old Austria was created Czechoslovakia. The Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes was announced on the Is' December 1918. Later the state came to be called Yugoslavia - the Land of South Slavs. It lasted till 1941, when Yugoslavia was attacked by Germans and Italians, and quickly defeated. The first war casualty was Slovenia which was immediately cut up into sections and distributed among the allies. What followed was a systematic attempt at wiping Slovenes out of existence. Italians burnt whole villages and transported the inhabitants to the island of Rab, where they proceeded to starve them to death. They collected young men and sent them to camps in Italy, they surrounded the capital city with wire. When meeting with resistance they shot hostages.
The first act of Germans in their part of Slovenia, was to collect all the educated people - potential leaders - and transport them to Serbia, where they simply left them to fend for themselves. Slovenian language was forbidden. Any acts of sabotage were punished without mercy.
They started transporting farmers to Germany and settled Germans on their property. If the war in Russia had been more successful, Slovenia would have become empty of its people and would have irrevocably disappeared forever. This did not happen. What did happen was an extraordinarily harsh civil war, coupled with a determined war of resistance. The consequences for the population were devastating.
With the end of the 2nd World War, the distribution of political forces in Yugoslavia was such that the communists prevailed. Slovenia became part of a communist state, the northern republic of the Socialist Federal Republics of Yugoslavia. It remained so for 45 years. Yugoslavia never quite inside the eastern block, in time became open to the west with gradual loosening of restrictions in the sixties and the seventies.. During the second half of the eighties an intellectual ferment in Slovenia led to a movement for independence and democracy. The movement was fouaht by the Belgrade government, which applied political and economic pressures but only led to stronger resistance on the part of Slovenia. The first step towards independence was taken in September 1989. The Slovene Assembly then adopted an amendment to the republican constitution whereby Slovenia obtained the foundations of a sovereign state. At elections held in April 1990. DEMOS - a coalition of the most important new parties - obtained a parliamentary majority and Milan Ku-an was elected President of the Republic by an overwhelming majority of the electorate. In a plebiscite of the people 88 percent of the electorate voted for independence. On 25 June 1991 announced its independence and entered into full statehood.
Within a year Slovenia was accepted as a permanent member of the UN (22.5.1992), and a year after that as a member of Council of Europe (13.5.1993). Today it is also a member of the Organization for European Security and Cooperation (former CSCE), the World Bank, the World Trade Organization, the Central European Initiative, the International Monetary Fund and NATO's Partnership for Peace. It has status as observer in the parliamentary assembly of NATO and the West European Community.	7b be continued
IMPACT INTERNATIONAL - LEADING THE PACK!
Impact International Group manufactures aluminium and laminate tubes, co-extruded and laminated web, aluminium slugs, injection mouldings and aerosol cans around the world - with manufacturing plants in Australia, New Zealand, South East Asia and recently Europe.
Impact International Pty. Ltd. Sydney Australia
In November 1995, Impact International purchased Crane Packaging. A Melbourne based aluminium tube plant which was a division of G.E. Crane & Sons Limited. The company now operates as Impact Containers Pty Ltd and complements the rest of Impact's operations. During 1996, Impact became the majority shareholder in Tuba Embalaža in Europe. Tuba annually produces around 80 million aluminium tubes (mainly for pharmaceuticals) and 10 million aerosol cans, mostly for export to the EC market. Tuba's capabilities have now increased with the installation of a laminate printing machine and a XBL Lajcan*1 machine. Through these and other proposed acquisitions and joint ventures, Impact International is now a truly global company (please see map overleaf). BUSINESS SUCCESS
In Australia, Impact has continued to increase sales to Colgate-Palmolive and recently commenced supply of tubes to SmithKline Beecham. Impact's success has been fuelled by such innovative laminates as the 'silver' laminate tube for Colgate's Sensation Whitening Toothpaste.Despite the current financial difficulties in parts of Asia, Impact's sales have remained steady. In some instances Impact is winning business from competitors in less developed countries. Added to this, Impact has created business in new destinations such as Pakistan, Bangladesh and China.The latest international news is the launch of the Candida brand toothpaste in Switzerland, packed in tubes made from Impact's revolutionary 'hologram' patterned laminate. INVESTMENTS
Backing this business success is considerable investment in new equipment. Impact is installing one of the most sophisticated extrusion lamination machines in the world. Its capabilities will include lamination, extrusion coating and cast film co-extrusion and sheet extrusion. It will also allow the production of advanced technology laminates for collapsible tubes and for producing wall material to make the innovative Lajcan*.The addition of a high speed line for laminate tube has doub\ed \mpact's laminate tube making capacity. Additionally, Impact commenced commercial production of laminate tubes using their own in-house designed and built, heading machine for tubes. This machine puts shoulders on collapsible tubes, adds peelable foil membranes over the tube mouth for freshness seal, offers tamper evidence, and applies caps, labels and shrink sleeves, as required.Impact has also increased printing capacity by over 40% with the installation of a new six-colour Sanki letterpress in May this year.Also on order for Impact's Melbourne subsidiary, Impact Containers, is a BREYER, state of the art tube extrusion line. This machine will specialise in co-extruded plastic tubes for the Health and Beauty markets. 1 The Lajcan is a semi-rigid plastic, composite or cardboard cylindrical pack. It
Manufacturing Facilities
News Release June 1998
Australian based, Impact International is set to revolutionise world toothpaste packaging with a laminated toothpaste tube, incorporating an all over light diffracting pattern or 'hologram'.Swiss toothpaste brand, Candida required innovative packaging that symbolised it's unique white tooth formula. in a global marketplace, only Impact International - Australia met the challenge.Impact International's Marketing Manager Robert Saunders is confident the new laminate (or diffraction foil) technology will be popular in Australia and worldwide. Regular toothpaste tube laminate is especially designed to avoid delamination and leakage. The challenge for Impact was to develop an innovative process that adds a new material - the diffraction foil - into the laminate structure without jeopardising laminate strength and tube reliability. "Traditional methods of tube design were not going to be suitable to achieve the results we wanted, " said Mr Saunders. Impact's 'hologram' laminate, bonds a layer of diffraction foil outside a layer of aluminium foil. Both the inside and outside of the laminate are coated with polyethylene sealing layers - the outer layer being clear so the 'hologram ' is visible. Mr Saunders outlined that the use ofpatterned foils in tube laminates is the most significant advance in tube decoration technology since the early eighties. "Impact has developed this technology to be usedfor either aluminium foil laminate or plastic barrier laminates. "Innovative tube presentations are now possible for not only dental creams but for cosmetics, foods and even confectionary products, " said Mr Saunders. Impact is a specialised, vertically integrated tube manufacturer with a global presence. Manufacturing plants are established in Europe, Asia, Australia and New Zealand. Impact remain committed to supplying the local Australasian and international markets -with the most technologically advanced collapsible tubes.
'30.6.1'JW
Inani in neznani
Tanya Plibersek v zveznem parlamentu v Canberri?
TANYA PLIBERŠEK - visoka, šarmantna, energična, topla, čustvena in odločna blondinka. Tako bi lahko opisali 28-letno damo, Avstralko, hčerko slovenskih staršev. Dekle, ki se ti zazre naravnost in odkrito v oči in jih ves čas pogovora skorajda ne umakne.
Takšno Tanyo smo prvič srečali v kantini knjižnice Novega Južnega Walesa (NSW), ko smo se z njo dogovorili za intervju samo tri dni pred njeno prvo uradno volilno kampanjo.
V soboto, 27. junija 1998 seje v Sydneyu v Emperor's Garden, Haymarket zbrala množica njenih podpornikov, predstavnikov različnih medijev, članov Laburistične stranke, pa tudi nas Slovencev.
Med drugim je bil tam tudi Alfred Brežnik, generalni častni konzul Republike Slovenije in znani bivši avstralski premier Gaugh Whitlam s soprogo. Tanya je bila še posebej počaščena, ker se je predstavitve njene volilne kampanje udeležil sam opozicijski zvezni vodja Ki m Beazlev (lahko se zgodi, da ga bomo po novih volitvah klicali "Prime Tanya s svojimi starši v Emperor's Garden minister of Australia ).
Foto: Florjan A user Tanyini starši, Jože in Rozi Pliberšek, so se priselili v Avstralijo petdesetih let. Čeprav sta oba po rodu iz bližnjih krajev, oče iz Zgornje Poljskave, mati pa s Ptuja, sta se spoznala šele v Avstraliji. Tanya je imela dva brata Rajmonda in Filipa, Filip je bil umorjen lani na Novi Gvineji. Tanya bolečine za izgubljenim bratom ne more skriti, ob omembi seji zarosijo oči... toda kmalu premaga čustva in v hipu je pred nami zopet odločna političarka, ki ve kaj hoče. Moje prvo vprašanje je bilo zakaj seje posvetila politiki.
Nikoli nisem mislila, da se bo to zgodilo, vedno sem verjela, da se bom ukvarjala z raziskovanjem nasilja v družini. Toda kmalu sem ugotovila, da so družinski problemi povezani s političnim sistemom Nisem pričakovala, da se bo mladi Peter Boldween, tako hitro umaknil iz politike - decembra lani me je moja stranka izvolila na njegovo mesto, kot predstavnico volilnega okrožja Sydney.
In katerim področjem se namreva posebej posvetiti v času kampanje.. Boljšim življenskim pogojem za otroke in ostarele, šolstvu, zdravstvu in aktualnemu vprašanju novega sydneyskega letališča. Posebno pozornost bo treba posvetiti Aboriginom. Labusristična stranka skratka želi vliti ljudem ponovno občutek varnosti.
Tanya je opravila v času predvolilne kampanje že veliko dela: pisalaje v lokalne časopise, oglašala seje po radiu... Pravi, da bi morala Avstralija povečati izvoz, treba je ponovno priskočiti na pomoč majhnim podjetnikom, izobraževanje naj bi bilo dostopno vsem, ne samo bogatim.
Vas kaj posebno skrbi zdravstveni sistem? Ljudje čakajo na preglede in prosta mesta v državnih bolnišnicah, privatnega zavarovanja pa si marsikdo ne more privoščiti. Kaj bo z Medicarom? Postavila sem ji teh nekaj vprašanj.
Poglejmo samo razliko med vlado A'SIV (na oblasti so laburisti) in zvezno vlado (koalicija liberalci in narodna stranka): lokalna vlada daje za zdravstvo posebno dotacijo od 1,3 milijarde dolarjev na leto, zvezna vlada - vladajoče koalicije pa je ukinila 3,6 milijarde od prvega zveznega proračuna (800 milijonov od bolnišnic, 400 milijonov za zobozdravstvo za ljudi z nižjimi dohodki, 500 milijonov od farmacevtskih ugodnosti ( če je na tržišču novo, boljše zdravilo ga je trebit plačati, sicer je na voljo le staro, morda slabše zdravilo)} n.pr. upokojenci ne dobijo več protez, ni več slušnih aparatov za ljudi z nižjimi dohodki... vse je šlo! To je grozno! Se pravi, da si lahko boljša zdravila privoščijo le tisti z višjimi osebnimi dohodki in bogati. John Howard je bil leta 1986 proti Medicam, zdaj je spremenil mnenje, vendar bo Medicare kmalu uničil sam sebe.
Desno: Tanya s Kim Beazleyom
Spodaj: Tanya z nečakinjo Sophy in nečakom Michael o m Foto: Florjan A user
Porabili so 1,7 milijard za privatna zavarovanja, vendar ni več ljudi, ki bi si ga lahko privoščili, saj so šle cene gor za celih 20 odstotkov. To je vse kar so naredili z 1,7 milijardami.
Menim, da je prav v zdravstvu velika razlika med politiko laburistov in liberalno-nacionalne koalicije.
Edina postavka, ki jo Ilowardova vlada ni zmanjšala, je poraba za obrambo. To je njihova prioriteta.
Če pride vaša stranka na oblast, bi se vam ponudila možnost za ministrsko mesto? Kakšen portfolio vas zanima?
Najprej želim biti dobra predstavnica stranke na lokalni ravni, zavedam se, da sem še mlada...
Vaše sporočilo Slovencem v Avstraliji. Vem, da eni podpirajo liberalno drugi laburistično stranko. Ne pričakujem da bi volili za mene samo zato, ker sem po poreklu Slovenka, seveda bi mi bilo všeč če bi. Srečna in hvaležna sem, ker pripadam dvem kulturam in znam dva jezika. Večkrat sem bila v Sloveniji.
Tanyino poreklo je bilo posebej poudarjeno na predstavitvi njene volilne kampanje, ki so seje udeležili tudi njeni starši in brat z družino. Senator Bruce Childs je ob tej priložnosti povedal majhen primer kakšen človek je Tanya: "Ko je še delala v moji pisarni, sva se nekega dne v avtu vračala utrujena in kljub prometni gneči meje v trenutku zaprosila naj ustavim; tam na pločniku je ležal nek človek, hotela je videti kaj je z njim in mu pomagati... ja, takšna je še naša Tanya!"
Ste že poravnali naročnino na Glas Slovenije?
obrazi
Avstralski Slovenci smo imeli v Canberri prvega neanglosaksonskega senatorja v zgodovini Avstralije, liberalca Miša Lajovica. Zdaj je na
Avstralka slovenskega porekla srce Sydne\>a Laburistična predstavnica volilnega okrožja Sydney
pragu velike politične kariere mlado dekle -Avstralka slovenskih staršev. laburistkaTanva Plibersek. Njeno volilno
Urednica Glasa
pogovoru s . Foto: Florjan A user
okrožje ni kar tako - je okrožje Svdnev. ki obsega 63 kvadratnih kilometrov, od Balmaina in Rozelle. do King Crosa in Pvrmonta.
Cam-perdovvna. Nevvtowna. Roseberyja, Glebe. Darlingursta in drugih krajev. Kot kandidatka za okrožje Svdnev bo nastopila na naslednjih zveznih volitvah. Ker to okrožje močno drži v rokah njena laburistična stranka, je skoraj sigurno, da jo čaka sedež v zveznem parlamentu - bodisi kot predstavnice vladajoče stranke - če zmagajo laburisti. ali kot predstavnice opozicijske stranke, če ostane na oblasti koalicija liberalcev in nacionalne stranke. Zaželimo ji veliko uspeha in sreče!
Tanya Plibersek ALP candidate
for the Federal seat of Sydney
Date of birth: December 2, 1969 Nationality: Australian (both parents from Slovenia) Political priorities: a second Sydney airport, reducing the burden on Kingsford-Smith; affordable housing in the inner city National: jobs, industry policy accessible health care and education; Aboriginal reconciliation; an inclusive and cohesive society; a clean environment; affordable child care and aged care. Employment History: Electoral Officer -Peter Baldwin MP Electoral Officer -Senator George Campbell Electoral Officer -Senator Bruce Childs Duties include policy advice, especially policy development in preparation for the 1998 ALP National Conference, writing speeches, paper and articles for publication, research for papers, parliamentary committees and policy debates; community and media liaison.
NSW Ministry for the Status and Advancement of Women Domestic Violence Unit
Research and policy advice on domestic violence; liaison with Local Domestic Violence'[Committees.	'. / Women's Officer, University of Technology
Campaigned on sexual harassment and safety on campus. Journalism
Contributor to the Sun-Herald, New Journalist, Snoop, Vertigo, Plexus, Sponge, Refractory G:ri Part) Positions
Member of the NSW ALP Stamis of Women Committee Member of the NSW Economics Committee
Member Kings Cross branch Joined Como-Jannali branch of the ALP in 1985 Other Positions
Member of the NSW Council on Violence Against Women; Attorney General Jeff Shaw's nominee Member of the management collective of Refractory Girl Member of Women's Electoral Lobby, Member of Emily's List Education: Master of Politics and Public Policy - Macquarie University; Bachelor of Arts (Communications) (Honours) - University of Technology, Sydney, Jannali Girls Hish School - dux
Iz avstralske zakonodaje
Pri Glasu Slovenije smo si že dlje časa želeli, da bi za naše cenjene bratce v Avstraliji posredovali tudi kakšno zanimivo informacijo iz tukajšnje zakonodaje, predvsem reševali oziroma posredovali odgovor na vprašanja, ki zadevajo socialno-zdravstveno tematiko. Zal pa se temu v samem uredništvu nismo nikoli imeli časa posvetiti. Iskali smo možnosti in ljudi, ki bi nam pomagali... za pomoč smo zaprosili tudi našo dopisovalko Martho Magajna iz Sydneya, ki se je tokrat potrudila in pripravila nadvse zanimive odgovore za ne več tako mlad del naše skupnosti.
AVSTRALSKI UPOKOJENCI Koliko dohodka lahko imate
Pripravila Mart/ta Magajna
SAMSKA OSEBA (s polno pokojnino) + izgubi pokojnino, če ima več kot
ZAKONSKI PAR (s polno pokojnino) + izgubita pokojnino, če imata več kot +
S 100.00 na 14 dni $ 820.00 na 14 dni
$176.00 na 14 dni $1.370 na 14 dni
Če ima samska oseba polno pokojnino in povrhu tega več kot S 100.00 in manj kot $ 820.00 dohodka ji pokojnina še vedno pripada, vendar se zmanjšuje. To velja tudi za zakonski par, če ima razen polne pokojnine še $ 176.00 in manj kot $ 1.370 dohodka, jima pokojnina še vedno pripada, vendar se zamnjšuje.
Koliko premoženja lahko imate
SAMSKA OSEBA, LASTNIK SVOJE HIŠE lahko ima denarja S 125.750 SAMSKA OSEBA, BREZ HIŠE lahko ima denarja S 215.750
Če ima samska oseba s hišo več kot $ 245.750 izgubi pokojnino Če ima samska oseba brez hiše več kot $ 335.750 izgubi pokojnino
ZAKONSKI PAR, LASTNIKA HIŠE - SKUPAJ lahko ima denarja $ 178.500 ZAKONSKI PAR, BREZ HIŠE - SKUPAJ lahko ima denarja $ 268.500
Če ima zakonski par s hišo več kot S 377.500 izgubi pokojnino če ima zakonski par brez hiše več kot $ 467.500 izgubi pokojnino
Commonwealth Senior Ilea 11 Card
Kartica daje pravico do znižane cene zdravil za ljudi, ki ne dobijo pokojnino, ker imajo več dohodkov kot je gornja meja za pokojnino. Zdravstveno izkaznico lahko dobite, če izpolnjujete sledeče pogoje:
-	imate stalno prebivališče v Avstraliji
-	ste dosegli starost, ki je v Avstraliji določena za upokojitev
-	imate dohodka na leto manj kot $ 21.320 če ste samec ali S 35.620 za zakonski par skupaj
Ta meja velja sedaj, od 1. januarja pa se bo ta meja zvišala na S 40.00 za samce in 73.396 za par skupaj.
Vsakdor, ki si pridobi to zdravstveno kartico (Commonwealth Health Card) bo plačal za zdravila samo S 3.20 in to maksimalno $ 166.40 na leto. Če pa potrebuje več zdravil, bodo do konca leta zastonj. To velja za zdravila, ki so na seznamu kot "Pharmaceutical Benefits Scheme".
Kdor želi zaprositi za zdravstveno kartico naj se obrne na najbližji "Centerlink", lahko pa tudi telefonira na številko 13 2300.
Med nami
Dva pomembna obiska v Avstraliji
Canberra /Poročilo Veleposlaništva RS/
Mihaela Logar v Sydneyu Foto: Florjan Auser
V maju in juniju letos sta se v Avstraliji zvrstila dva visoka državna obiska iz Slovenije. V začetku maja je Avstralijo obiskala državna sekretarka Mihaela Logar, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, v začetku junija pa predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu deluje kot del Ministrstva za zunanje zadeve RS in je zadolžen, da v imenu države Slovenije skrbi za potrebe slovenskih skupnosti po svetu ter jih povezuje s Slovenijo. Zato je državna sekretarka gospa Logarjeva obiskala večino slovenskih društev, organizacij, slovenskih narodnih svetov in slovenskih šolskih odborov. Zelo plodni razgovori so poskušali določiti želje, potrebe in probleme slovenske skupnosti v Avstraliji ter sc dogovoriti o čim boljšem medsebojnem sodelovanju. Dogovorjeno je bilo, da bo Urad za Slovence po svetu mlajšim generacijam pomagal pri navezavi stikov z drugimi podobnimi skupinami po svetu in jim preskrbel željene informacije. Na področju šolstva bo skupaj z Zavodom za šolstvo RS pomagal pri izbiri ustreznih didaktičnih pripomočkov ter pri organizaciji seminarjev za učitelje slovenščine v tujini. Ustrezno bo skrbel tudi za izobraževanje sodelavcev slovenskih medijev v tujini in pomagal koordinirati kulturne programe, ki so namenjeni slovenski skupnosti v Avstraliji. Urad je odprt za vse predloge in pobude slovenskih skupin in posameznikov, z njim se lahko povežete preko Veleposlaništva RS v Can-berri ali jim pišete na naslov Ministrstva za zunanje zadeve, Gregorčičeva 25, Ljubljana, Slovenija.
s
y
S S h
flQ

su
•S-l
Sü O ÖiD
i
C3 CO
: •- ra ■ O — —
= is
N to N >N ra > -c<
<u o
<u 2 ■— .
p 3
C O. oo -
._ 3 ~ râ1-^ 00 _
u w -a
ra í- P - .n -o >S2 -E M
2 a — ra ra ¿ p
1_ —. >lO ^
>o ra ra u en ~a
>00 (U
> on o" j5 e -
— J= XJ
_o ~ o
3 c"ç?Ë
c ra ■ - 00

ra
e c
ra -
u r-cl c
~ ra
o n
- u ~
z
ra t>
oo
Si¿
OX 5
t/l O >
s =3 c	ra
cx r* (u	r-
?? >	—
C 2 O	O o ._ O "O 00
oo >> —	O oo w
- c/) c co	e
15 > 2 'o
« c/> o o ra > cu ka ra fc: c -o c > -o
c w _ q. ra
C lo
W ra
I»
oo 3
>s-> s
S ?
■o -s
3 w 5
o g v ^ £
ra 5 e q- —• • —
^ « ra
> on
id —
e
t3 o
o oo
_ra
so
s-s
3 o
>3 I
s	s s >
>	° j2
ra	c a;
u —
~1 ž: X)
E 3 ra'.E <J u ÍJ _
ra -o > —
'■5 E
-a
e
« q.
="0 ra
o «
u
■ v 1/1
« >n "ra —
Tû
. . >00 o "ö
E
— <u »O E
3
aj ra —c
31"!
2 o 5 '3
5 s
VJ o p ^
D E E
ja oj .oo >o ra -3 "c .
o o.
e
en 2
on >
ra ^
»OO p (/> ■ — o
0) >00 ' in
äs.
o e
, q. ra > °
"o >t/]'
3 Í2 E -(u
00>S .3
£ ncs ra
00 _ O
ra ra
E > N 03 (U
Ni
"o •*-
ra <u — !tí o
; ra ra ! 00 ^ >
» ë
: 2 -) "O >00
>00 3 t3
ž	^
ra	—
e	•,
—	e
'oo 2
ra 3
g >
S o
o
•r-> ra
°	«
to	d. o
on ^
—	c
— o
<l>
•o ra
aj
>n >to Qj ra
"o e
o •-E
1/1 o
c ._
' ra ^
o -
> je
E E
e
'i-s
5 o o
oo
-o J¿ o "ora" , o -o o. <ü
O O	_L
> c	ni a>
ra T3	—
tí «	5 S
"o > "r
q-15-o j2 ra .Si, o
E CLJD
't=. > o ° jd ra
o^-'u e ° ra « g
E >N '
•- ._" o o
E	« v/
ra (u	p
--,>oo	E
w 3	„
g-o 2
tñ > E
ra ra «
E E oo

> "s
T3 w 3 o h "o
o' >
o '._ -o ra
Ö £ '-5 g
ai >n •—> U
•-•a
• — >
o — 3 «
o ^ g
._ aj r-
>oo .E
E >N
-, !l>
> - c
o «
X3 ra	3 ,-e
« .S	^ C
E E	E ~
(u
s'ra
ra ra T3 E
00 .
° — A °
"■Sli
>	q.
■—i on— .E.^e.ü
"o 3	—
o ra o >
cl P	—
) oo -	ra O
o <u	c on>^ ^ -g
-e e	su
l'oo ra 0ß rs ra > o
rao_
■s n o u _oj ._ ?" - o ■ £ -£> o
ra >
J
oo '00
^ 3 ra i-on-o
J-s
aj oo a> > o
N
o
J
a> t3 s o
^ jd > OJ
:e< c o
oo
3 «
(l> ^ E — "o
>. o
c/3 — >N
> o
3
o
«IÉ>¿^
>	ra1 o = a"
> ra
.^L; • 3 ra H
ju .ü ra .
>	o (j o ~ g S 3 r N <u
'ra1 3 G
<<
'ö1 ra g o
~ IÍ2 <5
^ (u
ra — o
u.
n. o
ra
m „ o > £ ra fr > e
ra 2 3 "O
leoâë^
-r, .-n c « on on 0 ra o >. cl o o — Cl one/) 3 cl
w 111
J2 'II o S
-S
. a> ^
o O o ra juí. o
• ü ra o E > (N
on 2
■5 -§ s s
ei — ±

-	ra
n ~
>	<u en oö ra 7e "2
>	[— = e O . O 1) CL ' on-n ,«2 .2 c u-
Q. g CQ r*. o ^ " o
5 ¡<u
o-So. e — ^ •cum «
aj	oo
Č? 3
>	(u « r ra •- -o h-on^ ¿i
(u
' -o ra .-s -s ° > tí 2. o „, o
^ > ^ o
ra — -o
2 -2 r= i:
s o o
N JD
V 2 £ ra d	a
ttj — ^ .. ra
— — —
> « ra «3
« -zr-.ü « ÔO K Q.BJ
o ra g)
_ w
ra >n "p m
o--s n =
C
-k-
©O Oo
If-«

<D yT ^ OflO
o q-e « ^
W OJ ^ —
— >, ra .
e —
JJ Ü
-o E •
— _
o
00 3
o2° c: - -3 w -Í2 o o — «j
h g -«
e- <.2 u- S3
O oo
s>
o f-
ll'S^ C o-i: ra £ g 8
UJ „ e >.-a . ra o o c 3 ju - os 3 's (u
'a S3 2 ra c tj ra o
- X ž u z
O ñ - 3 4J u O 1) 0/) O — -O
ra ^ o- ^ § g I "o
00 OJ
•o 1_
« J
h e
s
i "L-S
3 to ■ — <f 00 > ^ (u >
•a o -3 u u — N 3 ¡r
2.1.8
ra oo .ü
-6 .5
2ts
ra	3
.52	<
o	dj
3	>
o	o
-3 O
C ~10 E -
ai ra ra
p on
X o " E
CN CM
m
CM
CO CM CO
<J> ■ ■
X 05
oz
n v) (0 c
m o
ct) .
x— +j
co
Pišejo nam
Pozdravljeni!
Spel je čas, da poravnam naročnino za naslednje leto. Hvala za "friendly reminder". Brez tega bi verjetno pozabila in opazila šele ko Glas ne bi prišel Čeprav boIj pozno, vendar se tudi jaz pridružujem k čestitkam ob peti obletnici bogatega in priznanja zasluženega časopisa. Vedite, da Vaš trud ni zaman. Radi ga čila/no. saj nam posredujete novice iz celega sveta. Jaz tudi z zanimanjem prečitam članek: Kako pa kaj vaše zdrvaje? Današnji čas se res hitro vrti; vse opravljamo na "brzino"''hi velikokrat pozabimo na najbolj važno - to je naše zdravje. Veliko porabimo za zdravila in tablete da bi nam bilo boljše in to ni poceni Velikokrat bo tudi pomagal kak domači zdravilni čaj ali doma pripravljena hrana. Morda ima kdo od bralcev izkušnje ah nasvete kako preprečiti ali ozdraviti manjše bolezni ali neprijetnosti -po domače... Lepe pozdrave vsem. posebno Stanki in Florjanu Ivanka kremi)/, Sydney
Spoštovani!
Z ženo se odpravljava na potovanje po centralni in zapadni Avstraliji in od doma bova verjetno kar cele tri mesece. Ker nama med tem časom poteče naročnina, prilagam za naročnino in nekaj za tiskovni sklad. Naj uporabim to priložnost in Vam čestitam ob peti obletnici izhajanja časopisa Glas Slovenije. Po petih letih vztrajanja in nabiranja izkušenj pri urejevanju se Vam je verjetno tu in tam vsilila misel a/i se sploh splača izdajati časopis za Slovence v Avstraliji. Časnik kot je Glas Slovenije je nam Slovencem nujno potreben! Je vsebinsko dovolj uravnovešen in urejen za današnji čas. ko se Slovenci še vedno učimo sprejemati različnosti javno izraženih mišljenj in prepričanj Prinaša nam dogajanja med nami v Avstraliji in tuc/i tovrstno obveščanje lokalnih dogodkov je nujno potrebno za gojenje narodne zavesti in ponosa. Hvala tudi za odlično in kvalitetno pripravljeno proslavitev pete obletnice v Melbournu. tema proslave je bila enkratna. Stanko Prosenak, Melbourne
TISKOVNI SKLAD za Glas Slovenije
$ 100.00 neimenovana iz Svdneya. S 100.00 SALUK Š 20.00 Stanko Prosenak, Ivanka Krempl HVALA
Slovensko društvo Sydney

Vabimo vas na
Piknik
Nedelja, 12. julija Igra Lipa
Letni bal
Sobota, 25. julija Igrajo Veseli Gorenjci
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
udget
Renta Car Slovenija
Poslovalnice:
Airport Ljubljana Brnik
tel: +386 54 211-158 tel: +386 54 261-729 fax:+386 54 211-890
Bled, Ljubljanska 4
tel&fax +386 64 742-189
Rezervacijski center:
tel:+ 386 64 21 11 88 + 386 64 38 63 00 + 386 64 21 18 90
POSEBNE - NIŽJE CENE ZA ROJAKE PO SVETU
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square.
Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00
uradne ure so od 10.00 - 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (Bv appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164.
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XI1. Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
SLDVr-
''TóXTwT'*
NOVICE pred izidom
Štirje slovenski gimnazij(ilci na kemijski olimpiadi v Melboiirnu
Melhourne /STA/ - Te dni so prispeli v Melbourne štirje slovenski gimnazijalci - Andrej Grubišič in Miha Pavšič z II. gimnazije Maribor, Rožle Jakopič z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana in Daša Šuput z Gimnazije Kranj. Udeležili se bodo 30. mednarodne kemijske olimpiade v Melbournu, ki bo potekala od 5. do 15. julija. Izbrani dijaki so bili med najboljšimi tekmovalci na državnih tekmovanjih, kijih prireja Gibanje znanost mladini - sekcija za kemijo, izvajajo pa profesorji in sodelavci Naravoslovne tehniške fakultete, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko ter Pedagoške fakultete.
Razstava udeležencev 8. likovne kolonije slovenskih slikarjev izseljencev -razstavljala bo tudi Sabina Bratina iz Sydneya
most na Soči /STA/ - Minister za kulturo Jožef Školč bo 3. julija na Mostu na Soči odprl razstavo udeležencev 8. likovne kolonije slovenskih slikarjev izseljencev. Likovna kolonija seje sicer začela 23. junija in se bo z odprtjem razstave 3. julija tudi sklenila. Likovne kolonije so se udeležili slovenski izseljenski likovniki iz Evrope, obeh Amerik in Avstra-ljje, in sicer Davor Rehar, Franko Žerjal, Rado Jagodic, Rozalia Knez-Sauic, Jože Stražar, Maja Pogačnik, Edwin Ahlstrom, Erika Marija Bajuk, Veronika Sparhakl in Sabina Bratina.
Za smeh
iz Slovenskih brazd
Ne veruje
Bilo je že pozno čez polnoč, gostu se pa še ni mudilo domov. Še vedno seje imenitno zbaval in pravkar je navezal pogovor na zanimivo vprašanje: ali verujete v prenos misli?
Gostitelj: "Ne verujem, sicer bi nas že zdavnaj zapustili!"
Nedeljski lovec
Žena: "Zakaj se pa vračaš? Ali p.e pojdeš na lov?" Mož: "Saj sem šel, a zajec mi je pretekel pot, pa sem se vrnil, da bi se ne pripetila kakšna nesreča."
Pametnejši popusti
"Mihec, ne pretepaj se, saj vendar veš, da pametni prej popusti."
"Saj bi se ne pretepal s tem falotom, a mi noče verjeti, da sem pametnejši!"
Kako rastejo ribe
Radovedni sinček vpraša mamo: "Mama, ali ribe rastejo zelo hitro?"
"Vprašaj atka! Njemu zraste ščuka, ki jo je ujel včeraj, v eni uri decimeter!"
Bolni od interneta?
Že, že, internet - tu in tam. Tako kot kozarček vina - tu in tam. Ne pa postati alkoholik ali zasvojen z internetom - bolan... Njihovi prsti nikoli ne obmirujejo, piše Delo, kot bi nenehno premikali miško. Samo enojim roji po glavi: web. Ne spijo in ne jedo, da se jim ni treba odmakniti od zaslona. Najhuje prizadeti na koncu naredijo tudi samomor on line in ne le virtualno.... Gre za žrtve 1AD ali internet addietion disorder (motenj zaradi zasvojenosti z internetom).
Ta sindrom v ZDA dobro poznajo, a se je že razširil tudi v Evropo. V Italiji seje zanj specializiral rimski psihiater Tonino Cantelmi, profesor na papeževi šoli La Gregoriana. Na kongresu psihiatrov je pozval k preplahu s predstavitvijo 24 primerov "internetskih manijakov". Le štirje od njih, trije moški in ena ženska, so doslej privolili v zdravljenje s psihoterapijo. Drugi se raje zatekajo na neštete kraje na intemetu, namenjene bolnikom z IAD.
Ta bolezen zadene predvsem mlade ljudi, stare okoli trideset let. So izobraženi: imajo srednjo ali visoko šolo. Sposobni so tudi deset ur deskati po omrežju. Takšen je bil tudi prvi bolnik, ki ga je sprejel dr. Cantelmi. Manije seje nalezel v tujini, kjer je sijajno doštudiral. Posledica: ponoči visi za računalnikom, podnevi pa dremlje. In ljubezen? Kibernetski prostor mu zadošča. Prav ta mladenič je vzpodbudil Cantelmija, da seje lotil preučevanja omenjene obsedenosti in začel odkrivati žrtve.
"Ta obsedenost nima nič skupnega z zastrupljenci s televizijo, ki so popolnoma pasivni," poudarja psihiater. Krmar po omrežju je dejaven, lahko izgubi identiteto, spremeni osebnost, tudi spol. Kibernetična ljubezen je polna virtualnih transseksualcev, lažnih usodnih žensk... Med kongresom so nekateri udeleženci po Cantelmijevem nastopu predlagali, da bi najkrhejšim sploh prepovedali uporabljati internet. Vendar bi bilo to, kot so pripomnili drugi, podobno ravnanju Amišev v ZDA, ki hočejo ustaviti čas.
Morda niste vedeli...
-	da je bil Viktor Baraga prvi častni konzul Avstralije, za njim je Avstralija imenovala še dva (Viktor Baraga je, kot vemo, častni konzul Avstralije v Sloveniji)
-	da je bila letos v Slovenskem društvu Sydney ob materinskem prazniku izbrana za mamico leta Ivanka Bulovec
-daje bila 11. junija letos 100-letnica prve gramofonske plošče
-	da mineva letos 150 let mature na Slovenskem; prve mature so imeli gimnazijci v Ljubljani, Celovcu in Gorici
-	da Slovenci praznujemo 25. junij kot DAN DRŽAVNOSTI, 26. december pa kot DAN SAMOSTOJNOSTI in da marsikdo še vedno ne razlikuje ta dva praznika
Die schöne Sonja posiert im malerischen Salzkammergut
ifi Austrio hofft auf folle Film-Angebote
Pauls Kuh gibt keine Milch
Sic sieht aus wie echt, j dennoch kommt ihr kein ' Muhen über die Lippen. Denn .Mauia", die Kuh des Südlirolcrs I'.tuI Ivichtcr. ist r.us Holz. Aus Zirbcnholz. Dennoch weidet „Mjiim" auf den Sahiren Wiesen in der Gemeinde l'riggütx, Bezirk Neunkirchen (NO). Allerdings unter einer Käseglocke - als Lxnor.at der Frciluftaus-siclluite „Kunst in der Landschaft". Die Schau ist noch Iiis End« Oktober /.u besuchen.
lai_kschcn Dimd!
-	da rastejo vtnice samoniklo le na severni polobli, na južni pa le tam, kjer jih človel trudoma prenese; tako pravi prof. dr. Giani Franco Fineschi, lastnik rožnika v Italiji, ki je podaril bolnišnici v Valdoltri iz svojega vrta, kamor je zasadil 7000 vrtnic z vseh celin, 70 sadik trajnocvetočih vrtnic
-	da je postal v Italiji striptiz moda, zdaj se slačijo povsod, od študentk, gospodinj, do fantov in poslancev, pa zvezd nogometa; eksnibicionizem seje poiotil vseh,-od "elite" do množic, skratka Apeninski polotok je obnorel "do nac'ga"
Tiskarske napake povsod
Revija Družina in dom, mesečnik Mohorjeve družbe je v svoji junijski številki objavila izrez iz avstrijskega dnevnika Taglich alles, kjer so usodno zamenjali dve sliki oziroma besedili pod slikama. Besedilo na levi, pod kravo: "Lepa Sonja požira v slikovitem Salzkammergutu" na desni pa "Pavlova krava ne daje mleka". Družina in dom piše, da je to dokaz, da do napak ne prihaja samo v njihovi reviji. Resnici na ljubo pa moramo reči, da v Glasu Slovenije res večkrat prihaja do zamenjave posameznih črk in do drugih manjših napak, vendar do zamenjave celotnega teksta vseeno še ni prišlo.