* • HBHP •■» ■ " • PUBLISHED AND DISTRIBUTED. UNDER PERMIT (No. 556) AUTHORIZED BY THE jfcd-QF OCTOBER 6. 1917, ON TTL± AT THE POET OFFICE OF NEW TORS* N. 7. By Order of tfia Prea't. A. B. Burleson. P. ML Oefi. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta .............. $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The Largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 21. 1921. — PONDELJEK, 21. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. S KONFERENCE V WASHINGTONU KITAJSKI SE BO NUDILO PR ILIKO. DA SAMA DOLOČI SVOJO BODOČNOST _ BALFOUR SE JE PRIDRUŽIL TRPI TVI JAPONSKE. DA SO ZADREGE KITAJSKE NOTRANJE CA ZNAČAJA IN DA NE MOREJO BITI PREDMET ZUNANJEGA NADZORSTVA. IVn. ii CarUr Field. Washington. I). <1!». m.v. \ sh (11 ■ m it i-v > seji komiteja Lr-roeili tudi easopisju naj se pu-sii na -trani vsako akcijo, ki bi imela za posledieo ntervellei jo. Hilnosaje Kitajske napram drugim narodom naj bi se uredilo, izjavili Japonci. — a tre-I a je dovoliti Kitajski tla sama m e.Ji svoje not ran.]«' zatleve. Japonska je zanikala v tej svoji izjavi, da ni želi kitajskega o-zemlja ali kakih posebnih pravic in privilejrijev. M ojfoee najbolj značilno ugotovilo, kar so jih podali .laponei, je bilo. da l»i bilo iu srečno zavlačevati potek konferenc s prcisUavo *• nestevilnih manjših zadev *. \'se t«i upravičujc domneve, da se je večino pacif:čnih in dalj-jo-i/točnih vprašanj oprostilo \ s.-li lastnosti, ki bi lahko doved- lc do spora med Japonsko in VA ru žen i m i d rža vam i. Nobenih posebnih radrecr ne bo •rlede pacifičnih in daljno-iztoč-nih vprašanj. Kitajska je narod. ki se je hotel pred v>emi drujrimi boriti na konferenci in Kitajska s- je tako ustrašila neprestanih n.-.rnijra vanj i -kom otvorilnih dni konference. da se bo vprizorilo mednarodno gibanje, s pomočjo kateretra se bo ustanovilo redno \ lado in pošt. no administracijo na Kitajskem, da je bilo odvzeto kitajski delegaciji vse bojno razpoloženje. še predm je zadala svoj prvi udiMcc. Obupna op »7.icija Kitajcev pro-ii kateremuU-.li mednarodnemu sribanju. s pomoejo katerejra bi se skušalo ustanoviti na Kitajskem redno in pošteno vlado, je imela /,. posledieo sedan je razpoloženje konference. ki se zrcali v sklepu. da se ne bo ničesar storilo. kar hi izgledalo kot umešava-n.je v notranje zadeve Kitajske. Ostale sile i:e Vedo Za nobello drii'_ro stvar, K i bi mo?la rešiti ta problem ter obenem zadovoljiti tudi Kitajce. Washington, D. <\. 19. nov. — Stefan I.auzanne. glavni urednik | ariške-j inskoz zanimivo, posebno takrat j kadar sta se sj>oprijela Lamin: nostnega človeka, c^rav ni mor-1 ;n ^redscdujoči sodnik, v besed- katerem i" I.an-ru ponavadi zmagal Enkrat je rekel : odnik. jaz sem ča- da to edini vzrok velikega nava- jm".M1 Vhoboju. la žensk na sodno dvorano. ' ,i, Če pogleda človek Landrujit. ' vidi pred seboj najbolj žalostne- I ga don Juana. ki si -a mn.^..-.. ! ~ tiospod Detroit, ^lich., Iicnrv I*V»rd. ki 19. novembra. Washinoton. D. ( .. 19. nov. je razpravljal !Aristide Hriand in admiral de včeraj s predsednikom Hard-j francoske mornarice sta da- ingom gletle svojega načrta, da |m.s popoldne zapustila Xe\v Wil-kupi in razdere ameriške bojnc!laril sprejet j»re0, ki se is ali ae bodo posluževali nafie banke. Denar nam jo poolaU najboU P« Dottestfte Money Order, alt pa po Noer fork Baak Draft. rSAKK 8AKBBE STATE BANK, 82 Cortlandt St., New YoA iifkfimi poroči* vale u ""Mctroit News'', kako in»<"izboljšati st;iro •rt'slo o niet-ih, iz premen jenih v pln«_r«' v toliko, tla izpremeni bojne ladje v Forclove avtomobile. Razpravljal je tudi < svojem nn-oaljnem na'-rtu. de. izprenieiu Muscle Shoals vladne nitratne! naprave v p >d«-tje, ki bo d;ilo dela en miljo!i ljudem. — To bo lahka stvar. — je rekel Ford. ki je imel pri tem v mislih ra/.diranje bojnih ladij, čeprav so mu mornariški izveden-ei rekli, da bo lo težkoee mo«roee ]/re velike. — R^kli so. da so ladje jiretez-ke in da bodo stroški vzdržava-rja suhih dokov preveliki, da bi bilo podjetje dobiekanosno. Jaz ]ia sem jim rekel, da bom zjrradil svoj lastni suhi dok. katerega bom pozneje rabil z?, grajenje trgovskih ladij. Nobena umetnost ni razrezati te velik" jeklene plošče. jih raztopiti ter izpremenitt v dobro allov-jeklo. — Predsednik Harding mi je rekel, da bi r.f mogel spraviti bojnih ladij k svojim napravam. •?az pa sem odvrnil, da imam ob c bali v New Jersey osemdeset ; krov in še nadaljna ozemlja, katera bi se lahko uporabilo v ta namen. — Če bosTe prenehali z zgraje-iijem bojnih ladij, bodo izgubili tisoči nadaljni delo in to jo najbolj resna stvar celega problema. Za te ljudi je treba dohiti dela in naprave v Muscle Slioals. polno razvite, bi lahko zaposlile en miljon mož. državnemu tajniku lluo zunanjost svojega admirala vi eivilni obleki, a tudi pripombo: — Hitiva, kajti drugače bova prepozna za monsieur Charlesa. Vrata vspenjačo so se zaprla in jrosto z-*.o enostavnega značaja, odgovarjajo vendar te priprave s-.ojemu namenu in stiskanje ja- iiolčnika gre veselo naprej. Ne-! žen . i i. - i i • i kateri farmer i i se niso ustrašili izginila sta. Nekateri bol i pod- , , ... ____. ____i . . , » stroškov ter sf> nabavili prave preše. a drugi so jih napravili , . , - , , rr- -- - sami doma i/, raznovrstnega ma-dovinski sestanek. I o se jim sicer J jet ni poročevalci so ju skušali prehiteti v upanju, da vidijo ta zgo- J«4 bil na razpo- ... . . .tenjala. ki iim m i>osre< [o. a v sredn leveskem : i-i uago. poslopju, v katerem se nahaja! , . . , . . , . ^ . Nekatere stiskalnice nr-edstav- drzavni department, je toliko',. . , 7. ... , , . ... -iiajo le valjar, ki je naspieen z uhodov. da se temu niso nie čudili. - • , ,. , . . » zreblji m ta valjar se vrti na-.Na koridorju na-vii obtožbo t -laz noč.-m povedati. zakaj me je zapustila. Imela sva za seboj tajno preteklost. V drugih sl 'eijih pa j*- zopet hlinil galantnega človeka t>-r v. hotel povedati, č« s«> bile , k»» se je doprineslo dokaze glede Mile. Terezije ?.iarchadier. zadnje \ vrsti doin-nevanih žrtev I.audsu.ja. zavzemajo za njega, aocim so priče v družbi navadnega občinstva ostro proti njemu, Čudno je videti pred sodnim poslopjem ele- Lailru ni zanikal, da je zbirati poročevalci. Med njimi seveda ni bilo "Wellsa, niti Arnold stroj, katerega je najti t gantne avtomobile, polne krasnih koro na vsaki farmi, ali pa trak- tor. Benneta m tudi 1) Annunzna ne. , . . .. . .... ^.j. .. , , Nekateri farmerji so se posluz.li Bill ]>a so drugi, o katerih pra- , •. • , .. . ii- - i zadnjh osi svojih avtomobilov vijo, i'cšanje. vrste dtM:g ?a dru- sednik, za danes dosti Skrivnost zadeva Charlesa bila pojasnjena. mB msivm [WS^] [WS| [M^' Cvprnv r.i bil prHelek jabolk v žensk, ki odhajajo v sodno dvorano ter pogosto tudi iz nje v leželi t-kom sedanj* S':/ije tako velik l:oi T. pretr.» letu. >c-vendar la^ko reče. de b do imo li farmer.!' zadostna zal-;-o -»a-bolčnika in jesiha. o n ■ bo- do v pr »'dnjem 1 * \ zopet dt»-zorela jabolka. Ker ni v moči človeške narave in prjiv posebno ne v moči ameriškh suhačev izpremniti postave narave, ni lahko pričakovati, da bi ostal ta jabojčnk tak kot ga predpisuje sveti Volstead in to velja prav posebno glede jabolčnika, katerega bodo nalili v sode. v katerih se je nahajalo preje žganje. Nekateri farmer.ji, ko jih glavna skrb je sedaj založiti se na kar največji mogoči način z jaboleni-kom. izjavljajo, da ne boda imeli nobenih težkoč tekom naslednje spomladi in poletja, ko bodo potrebovali tuje pomoči pri pospravljanju pridelkov, — a to seveda le v slučaju, da bo zaloga jabolčnika trajala dotedaj. V tem oziru pa se jim ni treba bati. kajti če bodo lastne zaloge pošle, bodo lahko dobili od sosedov in prijateljev nadaljne zaloge, ki jim bodo pomagale preko velikanske "suže", za katero so predvsem glasovali ameriški farmerji. stal z gospo.JV-no Marehadier v Božiču leta 101 s. nakar ga je ona dne 1januarja spremila v njegovo vilo v (Jamhais. I)«ka-zi. katere s.« pred'ozilo danes, l ažejo, da I bil Landru ob onem času b/ez denarja, iilasi sf. da je zapusti! r.im (lambais dne 14. januarja in da je izdal skoro tisoč frankov v času med 14. in 17. januarjem. Kosti dveh psov t«' ženske so našli zakopane na vrtu Landru jeve vile v Gamhais. Landru je danes popoldne priznal, da jv oba psa ubil in sicer s tem. da ju je zadavil. na prošnjo Mjle. Marehadier. kot je rekel. Landru je pričal, da je ostala Marehadier ver" dni v njegovi vili v Gamhais. nakar ga je zapustila ter odšli k svojim sorodnikom v Parizu. Odklonil je povedati .kako je prišel do denarja in do osebnih dokumentov.svoje zaročenke. Oni, ki zasledujejo obravnavo, so prepričani, ffci se je Landru kaj slabo postavil tekom dosedanje obravnavo in da je njegovo edino upanje Giafferi. njegov zagovornik in eden najboljših kazenskih zagovornikov v Franciji, ki ima mogoče v svojih rokah dejstva, katera Je dosedaj še zadrževal. ggg* ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. GLAS NAHODA, a. NOV. 1921 "GLAS NARODA" SLOVENIAN DAILY an* PublWwl fey BLOTINifi PUBLISHING COMPAVS MT^artUMil 'RANK IAKICM, PllilHM LOUH »CNEOIK. TrMMI f-!«c« Of Buain«M o« trt« Corporation and AMrooooo of Abovo Offlciarai M Cortunot fetroot. Bcrwoii o« Manhattan, Now York City. N. Y. "Claa Naroda" Mlaja vsaki fean Uvsomil nedelj I« praznikov. Za *eb!n> pljučnih boleKiii. kakor vplivajo klimaCič-ne razmere v znamenitem Mera-nu. To mora pač priznati vsakdo, tako da bi morali z zadoščenjem sprejeti vsako nrizadevanje takih . , , , ^ . , - - , ■« obravnavi zavodov, kateri in izkoristili milo .. Peter Zgaga V Parizu vrši proces proti rafniranemu zločincu Landiuju. I)vanaj>t žena je imel. pa jt* ptilagoma vs.-ii dvanjast spravil s pota. Kazsekal .jih Je. razkuhal njihove irlav^ in ostanke zakopal. Možak ne more biti pri čist! pameti. Soditi bi ga morali duše-1 slovci. ne pa sodniki. Pametnemu j človeku namreč c!ia žena čisto j zadostuje, včasih um je pa se ena j preveč. SugnalmtaitHkn Ustanovljena J. ]£9» Satnl. 3Ir?mnta IlikoTUOl irsO-i J. 1 JijO GLAVNI UPAD v ELY, MINN. I Po stopnicah je padla. Marjeta Klopčar, delavka ., Mostah pri Ljubljani, je n£sla po stopnjieali posodo, napolnjeno z vodo. Pri tem je padla in se pri padcu niftran.ie poškodovala. Prepeljali so jo "v bolnišnico. Višinsko zdravilišče za jetične. Po inieijativi dr. Pečnika se je pričela v Mariboru akcija za zgradbo višinskega zdravilišča za tuberkulozne na obronkih Pohar-ja in nižinskega zdravilišča v oko-liei Maribora. Pričakovati je, da bo vlada podpirala to akcijo. Ponočni napad brez povoda. Franceta Zor k a so te dni, ko se je vr3čal iz Bobrežja pri Mariim-ru domov, napadli ponoči po bresti fantje ter ga brez .povoda pretepli in ranili s kamnom na glavi. Razširjenje mariborske bolnice. Zbor primarijev mariborske podnebje v prid r;>l<«.^l^>n1iilk: liOCIK bALANT. l«»S. »»-url A.»v. I .oralu. O T-juik : jOSl Vh J't/HVJI, •ila*. ^ib^it.itiii..- j. Ki/e"fci?v«. Mim«. K!H}ftijuiir i]ft>.|.ui«it(.ik. cvUa: JOHN VOVF.MN. Fl i'n.1 W. I Mi.nfh, Mltm. VrtMwi • OKAilEK. 84S K. i»h»c N.S.. I1tt-i'«ir*r». nad morjem, kot planinsko zdra-javne bolnice je poslal članom ob-|vili5fe lia sredlllih Planinah, do-Činskega sveta okrožnico, v kateri r,m ^ I>avos v Svici' katero naglasa potrebo, da at prepusti 3r,G0 111 ni,d morjein- visoko gor-Dijaški dom zdravstvenemu odse- sko ^^vilišče. .Vajaaiamenitejši ku za Slovenijo v svrho razširje- -otovo 1):iVoS- ki uživa »voj nja mariborske javne bolnice.!s,oves vs1h<1 sv°Jyi i^vrstinb uspe nego nekako stopnjevanje istega K-ora v tej zadevi. Pse in mačke zdravstvenega sredstva. Da nave-j so pri teh damah nadomestile opi-demo primer, naj omenimo, dajte, morski prašički, baziliski in lahko označimo zdravilišče Hof-jkaee. cker nri Aflenzu. ležeče !MK) m Te "dame" nimajo zmisla ne javne Zdra\Tiiški zbor izdeluje velikopotezen načrt za razširjenje bolnice. Proračun znaša okoli petdeset miljonov kron. Poroka. V nedeljo 1C. oktobra sta se poročila v Mariboru uradnik južne železnice Pran Soklič bi g<»spodit hov. V Jugoslaviji imamo žal le prav malo zdravilišč za pljučne bolezni, znano je ljudsko zdravilišče v Topolšioi pri Šoštanju ter zasebno zdravilišče na Slemenu ]>ri Zagrebu — nasprotno pa imajo v Nemčiji po ]0 takih zdravilišč na vsaki miljon prebivalcev, i;a Angleškem in v Ameriki pa Or. JCR V, MOJI OR MI .AO I«"*, 2lMKf Su. / , il«. K A AN K ŠKHABi:C. 4K2. W»nbiiu'ue SL. l»*-uvrr. roroin! ulW: I —ONA KI» ei.AH< H iN I K., Bo* Kly. V'ruc '.KKOOtt J. CoitKr TA. Bo. 170, Bi«--* K KANI-' %oa*Cll. «2:7 8t Cleir Ave.. Cl' 1» Zdruie »nli» r: VAL.KNTIN PlltC, 61« M»-alo. ANTON C KI. A KC, 70« Market Street, Waukegau. IlL - Jctiuutiuo niadoo glasilo: "lila« Naroda". f- P» Vse stvari, tikajoč« se uradniU zadev kaLor tudt Jeaarne i>o$ilja-tvo naj se |K>Siljaje ua glavnefca tajnika. Vj« pritožbe uaj ne pošilja 11a preds»-dnika i*orotue^a txiltom. 1'roAuje /a sprejem novio Clauvr ln bolui.^ka spričevala uaj se j»osilja 11* frUovne«* zilrtsvnlka. Jugoslovanska Katoliška Jeduota se |»ript>roča vsem Jtigosluvsuom za obilen oristu|». Kdor £e!i postati /'lan tt organizacije, naj se aglanl tajniku bljižnega drufttva J. S. K. J. Za usUtuo.itev novib drufitev se i-a obrnite ua gJ. tajnika. Nov« društvo ae laid o vatan«/vl z 8 član1, ah člarJi-aiuL Karlisti. Ko je K;irl Halisburg dos]>el na Madžarska in s<- postavil na' < elo šopronjs'ce garnizije. se je zbrala okoli njega mi njegovega spremstva grupa Ilabsburžaiioin V€ na Milena Zeehner, tudi uradni ? ,neiij° razvoJ civilizacije po ca južne železnice. i številu takih zdravilišč. Že ix:'prej smo omenili, da bi bil Maribor V morju je utonil. Pri Dubrovniku v Dalmaciji je v morju utonil Franjo Šprah, kapi ar obmejne trupe, doma nekje s Štajerskega. Gozdni požar v Gozdniku pri Trbovljah. Ta gozdni pfižar, ki je nastal l^red par dnevi. &e sftdaj 111 poga-šen. Do sedaj je pogorelo do 60 oralov gozda, med tem 10 oralov novih nasadov. Ogenj je zanetil i» i- i -i • i - - - , . . . , v , novin nasaaoAr. Ugimi le zanetil ' .......... ' Joilj-iniki odpuščajo odrasle ter pndrze otroke, neki Wt ki je pekel v gozdu;llke za ^nmeni° družž citt nm je treba primeroma manj plačati. Ko izgubi krompir. V noči od 16. na 17. obtJn-ie' inora tam žive 1 ;a j^redo od bič, uničuje njihovo mladost, njihovo bodočnost ter kupiči delodajalcem zlato v blagajni. Doeim se šibki otroci uničujejo s težkim delom, hodijo krepki možki brez cilja po ulicah/iskajoč dela in zaslužka. Iz Slovenije. Pretep v Katoliškem domu. luron), ogoljufal Ferdinanda in I/ Brezniee pri Žiro\-niei poro- Ivano Škrjanc iz Javor za 180 K a jo, da s«* tamošnji kaplan na vse >n za par baržunafstih žensirih kri olje trudi za naštudiranje neki' veseloigre, ki naj bi se vprizo-rila v tamkajšnjem Katoliškem domu. Tudi 8. oktobra se je vršila skušnja za veseloigro, ki pa je prav ne veselo končala. Ipralci so se 44 in optima forma" ste. oktobra neka blazna ženska zažgala lastno hišo, ki je zgo-icla do tal. Nesrečnico so takoj prepeljali v bofcii&iico. Razne tatvine. Iz Amerike vračajočemu se Mi- ki Petkovškovi z Ambrožovega| haelu Pavlreu je bilo na kolodvo irga par ženskih čevljev in par ru v Mariboru ukradenih 8 dolar-novih templjancev (\-rednoat 700 ^jev in 500 ostavil Rakov- delovalce skega. Vredno je, da si Karlove jr,-| Vina najzvestejše pristaše in sot rud ni- i.erjevih zdravil ke pri njegovem zadnjem puču o- {banketu, kateri gledamo nekoliko od bližje. jtvrdka svojim uslužbencem v p(»- Rakovskv je predsednik mad-Jnedeljek zvečer. 31. oktobra 1921, žarskega parlamenta Mož jt- se-j.je predsednik družbe. Mr. Joseph veda izrazit klerikalec in pripa- Triner razglasil nagrade, ki jih da krščanski nacionalistični bodo deležni oni uslužbenci, ka-st ran ki. Pred kratkim je bil nan.jjn.i bodo dali dobre nasvete, ka-i/.vršen atentat iz avditorija skuplko naj bi se izboljšalo produkcij-ščine v Budimpešti. Atentator je jske oziroma trgovske metode, ka-izjavil, da j,- hotel Rakovskega Jko naj bi se sledilo s časom ali ielom in kako bi bilo mogoče ga, ker je Rakovskv neprestano j povečat i uspešnosti v katerikoli delal za povratek llabsburgov- jstroki. To naznanilo so vsi uslu-eev- • ;/benci navdušeno pozdravili in Eden najzvestejših Karlovih brez dvoma bodo uspehi te tekme služabnikov je dalje *rrof Appo- jako važni za bodoči razvoj to- ry. V stari monarhiji je bil madžarski ministrski predsednik in zloglasen naučni minister. V pre- varne Joseph Triner Company. je mogel požar tako dolgo trajati s,ne k)mili ,bo]nika ^ in se tako razširiti, so krivi krajevni faktorji, ki niso pravočasno ob vestili politične ob-Iasti. Prašič ga je ngrimiL Kanoeijan Krušnik. bajtar na ga to pot H o. Xe puščamo se za vajati od krajevnega domoljubja in vendar moramo ipriznati. da bi bilo južno sol učno .pobočje Pohorja prav izredno ngodno zs usta novitev zdravilišča. Tam se vzpe-jnja Pohorje iz vinogradnih goric tem ga je eden močno ugriznil v levo roko, tako da se mora zdraviti v deželni bolnixnici. Brezjah pri Krtini, je pomagal' ^ bujno p^tro ^o vse d., prodane prašiče nakladati. Pn|smrekovojra pragf>zda< kakor mu ga ni para drugod. Od Slovenske Bistrice, ki ima svojo železniško postajo, pelje krasna okrajna cesta v smeri proti Sv. Martinu na Pohorje, dobra cesta za vsaki voz, do kakih 900 m nad morjem na obronku pragozda. Tu imamo prav vse pogoje, ki so neizogibni za ustanovitev zdravilišča. Krasno vedro solnce, čisti gorski zrak, bližina smrekovih gozdov, razgled po prijaznih vinskih goricah, u-godne razmere za prehranjevanje, bližina Maribora in Celja, vse to vpliva združeno tako, da bi tu pač bilo res mog Apponv zaradi svojih obširnih posestev na Kljub temu pa j.i\nost do ne-1 Slovaškem prosil celo za češko-ba poveličuje xa sloj ter ga ozna- slovaško državljanstvo. Pozneje čr. kot 4 e ream' današnje družbe. Je Inož P »kazal pravo barvo. j* . i i u < »J stanovi! je svojo patriotično To je salamensko dober saner- , - , , 1 , . (stranko. Nele pred kratkim i** cream . ... . . liziavM v nekem patriot lenem ojrr-* * ( . * fskem listu, da smatra Karla Hab- Senat je sprejel predlogo, ki I sburšk(^a ra madžarskega kra-prepoveduje izdelovanje dobrega hja tako dolgo, dokler živi. Kari piva v zdravilne svrhe. | Ilabsburg se ir.u je zahvalil s Ta predloga je bila jia samo podelitvijo "zlatega runa". vratu in po njem se n inaučil ni- Načrti za odpravo brezposelnosti na Angleškem se porarajo kakor gobe po tležju. ru umrl vsled možganske kapi Ignacij Schein. Pokojnik je bil lastnik " Marienheima" in mesar. Star je bil 56 let. zate sprejeta, ker j-i v nj: točka, katera prepoveduje detektivom, policistom in drugim javnim zaščitnikom postave stikati po privatnih stanovanjih za pijačo. * * * Zdravnik n? more bolniku pred pisati dobrega piva, dočim lahko bolnik oziroma njegova žena kuha doma vsakovrstno strupeno brozgo in se >pi.ja žnjo. Oblasti prav dobre vedo, da si devetdeset odstotkov prebivalstva pripravlja doma pijačo. Ali bi ne bilo od zdravstvenega departmenta edino pošteno in pravično, da bi izdal navodila, kako je treba delati zdravo neškodljivo pijačo? # * * Toda tako daleč še nismo v Ameriki. Za narodno zdravje skr-be šovinistični metod isto vski popi, salonerji in .detektivi, katerim je prohibicija zlasti vrelec blagostanja. * * * In žalostno je, da se morajo tej zločinski bandi pokoriti zdravniki, znanstveniki in učenjaki, ki dobro vedo, kaj je prav in kaj ni. njen osti mizar južne zelezniee v Grof Julij Andrassi spada ne- j Mariboru Simon Žižek. Bil je are-dvoinno med najboljše madžar. j tiran in ovaden sodišču, ske državniki*. Andrassi je bil__ minister že večkrat pod sparim ležimom. Lei i 19?0 je Andrassi izdal brošuro, v kater« je dokazoval, da mora Kari Habsburški ostati brezpogojno kralj Madžarske. Vsled svojih spletk je — Andrassi pri madžarskem narodu nepriljubljen. Ima na vesti i več "veleizdr.jniškihprocesov, katere je potrebovala stara Avstrija za dviganje ugleda v sve-j tu. Tudi Štefan Fridrieh je vnet in prepričan karlist. Fridrieh je znan izza Tyszovega procesa in i* za zapadno - ogrskega ustanka. Po polomu Pele Kuna je organiziral sedanji "krščansko - madžarski" režim belega terorja. Za temi kolovodji gre vsa ogrska aristokracija, velik del zlasti židovskega meščanstva in mnogo oficirjev, upravnik Horthv je —j karlistom že davno sumljiv, da i — sam stremi po svetoštefansk kroni. ADVERTISEMENTS. . |ws§] 1W551 IWSSI (W5S1 !WS3 fWS5 Prefrigan goljuf. Alfred. Wachtar iz Tržiča je prišel v Medvode na posete in je prodajal j*>zlačene verižice za zlate. Ogoljufal je več oseb za .1 Ui-soč kron in pobegnil v Avstrijo. Dr. Koler SLO\ ENSKI ZDRAVNIK 63S Peno Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolv I« mJ-itirtjll alc^ensld ■dra.Trlk Ip««]* lUt t ntt»bur»i.«. ki !m II-Mm t i-^»toai. hltr>, (M^tl 4» nm prauabo,') ad> ITK P« ok«l t«!T«e pridn* la ut* ru f Urm •opat porrii] Frro«oio bJl rtvlno kilo omdrm^« » In <4c«r o»«r%ctJ«. Bolesr! n.«hrrja. ki povsro6«.oiov»nja p<> Španskem . prišel ii. in>>rt-iti vrn.:ti i• * prepričanja. »la olupka! malo republiko Andoro, skrito med prepa- 1 Francija m: bila že pr'lit-no mana. Špan- J oi:» zadn;ili mesecev, in s**daj s«-m hotel vedeti, ki nočejo pripadati ne prvemu ne drugemu teh i so si ohranil. — kar je s* bolj čudno — svojo i/./a časov, kit se je pričela zgodov.na te deže- po zaključki if: I'orl utralskem domov, tie da bi • ii iztočnih Pirenej. ••ko sftu »|)kvir te ali « nt* izmed velikih dveh sosednih i uržav. Ostal .i«' le en preživeli «le' >z «in«* meglene politične preteklo- | Kari poskusil samomor. Stok in jok v Totišrc. Deportaeija na Malto — Kurlovi pomočniki v zaporih. po: o<- Karlu :n ii J * opei etm Iz Kvrope s-i» » aknadro | avanturi sledeče: Neka antantna misija je dobihi o stanju Karla poročilo. ki pravi: Kari Ilahsburg.in njegova žena sta duševno popolnoma potrta. Bivša kraljica je p«-i:ovno dobila l;isleri«*-ne napade ter je prvi dan neprestano jokala "JJed soprogom prišlo do burnih prizor«.v. Karel Ilabsburg se ^e m-posredno po aretacij'1 kazal divje obupanega ic si hotM vzeti življenje. Morali so ga strogo stražiti Y strastnih izbruhih je obtožin*. J-silržavnega no.a vnika H »rlhyja x ele:/.«lajst va češ, da stremi po pvestolu za sebe ali pa za svojega , -ta. bivšega 4 nadvojvodo Albreht*:, dol-žil je s»oje prijatelje madžai>ke magnate la so ga zapeljali, budoval se na sebe. da je bil tako lahkoveren in sj.:*v4i ni hotel videti niti svoje žene. češ. ona j«- kriva katastrofe. — J Ko se je nekoliko pomiril, je dolge ure prejokal. Polkovnika Siges ! falvja. ki mu je bolel izročiti POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA. " W,fj V Washingtonu so začeli graditi poslopje, ki se bo imenovalo "George Washington Memorial Building". Temeljni kamen je položila Mrs. Henry Rodga Mallory. V poslopju bodo stanovali pohabljeni ameriški vojaki in m ornarji. jt potovanje naslednjega dne neprestano navzdol, cesar sem bil v resnici vesel. Nahajal sem se v glavni dolini dežele, katero namaka Valira reka in čeprav so bili obronki gričev strmi ter je bila steza prikladna le z amule, je bilo vendar povsod opaziti znamenj a:;bdelovan ja. Majhna polja, posejana s pšenico in tobakom. so s:* nahajala na najbolj ravnih mestih in videti je bilo i dosti zagrajenih pašnikov. Ko sem šel skozi par vasi. sem prišel krog poldn«* v del dežele, ki je izgledal veliko manj divji in dosti bolj udoben za potovanje. Dolina je bila širša, obronki manj strmi in tudi reka. ki j«1 postala že precej velika, je zasledovala svojo pot bolj mirno in manj bučno. Precej zemlje je bilo obdelane In pot je hila široka namreč republika Andora ali "Nevtralne doline Andore'.', j irj 0fividno napravljena šele v se glas, otieijelni naslov. — Z veliko nestrpnostjo sem vsled te- ; Zii(]„ j<.m C.Hsxl Sredi popoldneva akal na čas. k«, se bom končno seznanil s t«, republiko. Sem zapazil oddale«* kraj. ki ni Veeji del "nevtralnih do!m* leži na južnih, to je na španskih j moffei ]y[Xl ,irugega kot glav-nkih gora. a k» r -em si oghdai Pireneje s francoske strani, — se*ii sklenil napravit« potovanje >r. Ax-lcs-Thermes, v rtepartmentu Arieg.-s. pr«*k«i Andore t«*r priti vtr. na Španskem pri Set) d'Urgel. Takoj na tem mestu hočem omeniti, da ne morete vzeti na to pot ntkakega voza ali avtomobila. Iti morate peš aii pa jahati na hrbtu mule. /emljefid kaže p«»t. ki j«* baje primerna za vozove, a jaz vam I.iiiko zagotovim, da ni primerna Pokažem lahko slike, ki podpir.i-jo mojo trditev v t«*i«i oziru. Steza |>ostane oddalee podobna cesti •le od Kseablah naprtj. Otl tam pa do španske mej«* ni št* tako slaba. če se ne oziramo na številne skale, ki so pridrvele z gora ter ob-t " Slike z jugoslovanske rivijere. Od Bakra do Splita. Ntl. kot •ra < lu- no mesto. M sto je ležalo na drugi strani reke. in ko sem prišel cio mostu, vodečega preko reke. se je viil dež in skočil sem pod most v varno zavetje. Ko je bilo plohe konee. si m splezal zopet na cesto ter odšel proti mestu'. Ko sem storil to. se je naenkrat pokazal izza nekega drevesa, poti katerim je vedrih neki star mož lie na eesti. Vse to pa ,,i vznemirjalo mene. kajti sklenil sem iti' dežnikom v roki ter rdečo čepi-p* S. N. kega h (»ega jutra sem pustil sv«,j nahrbtnik v hotelu v Ax. ) eo na «riavi in zahteval od mene v/« I s seboj le nekaj malih stvari m kamero ter dospel pozno popol- i (1J) cenl mostnine tkie v lj Hospitalitet. neko vasieo r.a meji Andore. V Hospitalitet je majhna vojaška postojanka, a nihče mi ni rekel ni<"-esar. ko sem zapustil vas ter se najvotil po strmi stezi proti ii»»-ji. Tudi nii»«*n! srečal žive tlus^ ves dan. čeprav sem videl pri nekem majhnem stud iicn. ki znači mejo, kakega pol ducata mul in •i.iih gonjače visoko nad seboj, ki so pa na skrivnosten način izj?ini-1 j»lac-ati vsakdo, ki pride preko Ii. še predno sem se ja7 sestal ž njimi. Glasi se, da je tihotapstvo ,nostu. Za jiešca je bi] določen en • lavna industrija, s kater«, s« jweživljajo pošteni Andoriei in vsa j eent. Plačal sem ter odšel naprej, znamenja kažejo, da ni treba vsaj s francoske strani premagati dosti \aprek v tem ozi/M. Nikakih pridelkov in nikakih ■ - Vprašal sem ga. s kako avtoriteto hoče imeti od mene tako velikansko svoto in šele ]>o dol-^<••nl prigovarjanju n:i je kazal seznam pristojbin, katere mora vsakdo, znamenj bivaiišč ni bilo opaziti na severni si rani prelaza Krav .Miguel, a veliko število konj. ki so se pasli ob obronkih gričev, kajti Antlorei imajo navado da-j;-ti francoskim konjedereem — svoje pašnike v najem v to svr-ho. Plezanje |m> prelazu navzgor je bilo mučno, a končno seni vendar Andorra la Viella, glavno mesto re]>ublikeT je le vtlika vas. ki Šteje £eststo prebivalcev. Hiše. kakor ene drugik var:i. skozi ka-tt re sem prišel, so zgrajene iz moj poziv jc prišla neka | kamna ter imajo ploščnate stre-izgledajoča ženska ter mi , he. Sredi vasi pa je trg. na, kat-e- ba z velikansko mizo iz hrastovega lesa. Na moj brhko lzgietutjueu ze:isKa ter nu |;e. JSredi vasi ]>a je rekla, da lahko dobim sobo in j rem stoje večja poslopja. Casrt večerjo krog sedme ure zvečer. ; de la Vali ali občinska hiša, ka-Pričel sem se nato potikati na- i tero hoče videti vsak obiskovalec okrog ter govoriti z ljudmi. —j ne stoji na trgu. pae pa sama za-Večkrat sem pogledai na uro. ki ! se. na skrajnem robu mesta, se je hitro bližala osmi, a ko sem' Moja prva skrb Je bila najti ti« is pel do vrha ter se obrnil na- pogledal na stensko uro, sem vi-j hišo nekega Pedro Arajola. ki je zaj, tla S«* še enkrat ozrem na ( del, da ni se sedem. Tedaj sem se Lila znana kot najboljša gostilna, franeoske gore, ki stražijo sever- sjMiinnil, da liaže moja ura fran-jNa zunaj ni izgledala posebno ni vhod v to majhno državo. — eoski poletni čas, torej za ent» u-j imptizaHtno in iz spalnice, katero ; sem dobil, se mi je odpiral pogled To je bil kaj divji in zapuščen rf naprej, dočim so se ljudje tu-prizor. kajti človeku pride neho-jkaj ravnali po španskem, to je ; na svinjak. V splošnem pa ni bi- jr osamljen v svetu, rednem času. Pet ali šest mož je večerjalo pri veliki mizi, a meni so postregli v eni izmed majhnih sob. L te misel, da v katerem ni nobenega drugega življenja. Ko sem pričel iti navzdol na južni strani prelaza, ve je nudila t.«'esu takoj povsem drugačna slika. Dosti je bilo drevja in v dolinah spodaj sem zapazil čredo o->ae. ki so se pasle. Vijugasta pof .jt vodila v dolino, a jaz sem s^ poslužii ravne črte, kajti solnee j^ že zahajalo in hote! sem priti ^ vas Soldcau še pred mrakom ter dobiti tain večerjo. Moški in ženske so prinašali seno s polja, ko sem dospel v %as. Seno ni brio naloženo na ^ zove, temveč na hrbte konj in mul. Vprašal sem v Španskem jeziku, če je kaka gostilna v vasi, in vaitfan ml je v istem jeziku odgovoril ter mi pokaral gostilno. V Andori govore katalonsko (narečje španskega jezika. Tudi njih denar je španski, a poštno in brzojavno službo opravlja — Francija. Gostilna je bila zelo velika hi-&a, solidno zgrajena iz kamna in lesa. V pritličju je bila velika so- lo slabo in tudi Arajol je bil zanimiv človek. Znal je francoski, kajti v mladih letih je bil vodnik Povedal mi je. da je bila de-ki so mejile na veliko sobo. Vi-i žela razdeljena v šest župnij, ko-del sem moške, kako so pili vino ja vsaka ima svoj okrajni svet. na španski način, ki je naslednji: ki deli pašnik« ter dovoljenja za mož prime z obema rokama meh [ pobiranje lesa. Vsaka župnija^ iz-r.apolnjen z vinom, odpre usta in ^oli tudi štiri svetnike v glavni pusti teči po grlu tenak curek j svet, ki se sestane štirikrat na vina. Nikdar nisem mogel razu- leto. Volitve v glavni svet se vr-raeti, kako more človek požirati ' še vsaka štiri leta in vsaka tri le- vino. ne da bi pri vsakem požir-ku zaprl usta. Zjutraj, ko sem plačal, sem za ta se izv«»li predsednika in podpredsednika. Kriminalne slučaje sodita dva pazil, da je moja gostilničarka 1 sodnika, katerih enega imenuje prav tako brihtna kot je izgleda- j Francija, drugega pa španski — la. Računala mi je namreč deset ! škof iz Urgela. Nik*-»l:ih porot ni pezet za večerjo, posteljo in jutranjo kavo, torej več kot sem plačal v dobrem hotelu v Sevili in Granadj za ves dan s postrežbo vred. Ona je brez dvoma dobro poznala ceno, katero zahtevajo v francoskih kopališčih na — drugi strani gora. Vas Soldeu stoji dva ali triti-soe čevljev višje kot pa Andorra la Viella. glavno mesto male re- in nikakih pisanih postav in s«m1-nika sodita po svoji vesti in prepričanju. ^ Ko sem si ogledal v spremstvu Arajola občinsko hišo, v kateri sem videl tudi pripravo z^ usrar-čenje na smrt obsojenih, obstoječo iz vijaka, s katerim se zlomi obsojenemu tilnik, sem se poslovil od Andorre la Vielle ter se napotil v južno smer, proti — Slovak, ker je imel velik talent za slovanske jezike. Ta doktor j bil napram meni vnet zagovornik jugoslovanske države ter Krasno jutro v poznem avgustu je objemalo kvarnerski zaliv, ko s.* je ustavi) vlak na postaji preti Bakrom. Preti nami onstran zaliva po-' je očitno grajal madžarske meto-j nosna Tčka. ]>*d njo Lovrana. O-j de na Hrvatskem. C'e sem mu pa i patija. V« »lovsko, tam gori Kasta v , omenil, da bo Jugoslavija dobila Mat ulje in *ak«i naprtj do Kan- ! znaten kos takratne Madžarske t ride in Reke Imena znana in in tla bo Reka preje ali pozneje sveta vsakemu Jugoslovanu. —'naša. j<» zardel od jeze in prene-Nemo nas je ,'ozdravil Krk in za hal tajno politično diskusijo. — I.jim nesrečni ( res. . . j Ko mu je pa nekoč tovariš Ceh Kakšna spr-memhr., o«lk?.r sem v kavarni "Orande" omenil, tla gledal zadnji' na 1'čko! V oktob-j bo Češkoslovaška segala skoraj ru preti prevratom sem se vozil d. Peste, j« bila n »varnost, da s tovarišem Cehom i/ Opatije na i as izda s preglasnim govorjen-Reko. Nameravala sva ostati čez j jem. Drugače je bil pa imeniten noč v Opatiji in se vrniti rano v mož in bi mogel naš Kostanjevec jutro peš do Kantride. Na opa-j h-po opisati par naših večerov v tijskem molu sva se poslavljala j reškem starem mestu. «><• znanea. ki se je vračal. Že je | () Bakru ne bom pisal, ker je zapiskala sirena k odhodu, ko je to že lepše storil dr. Ivan Lah. pristopil k nama policijski agent j ki mi bo "nagajal"' s svojimi potil, je začudeno vprašal, če s«* ne; rimi spomini vse do Splita. Ome-vrneva. niti moram h , da j>o moji skrom- — Zakaj r.aj bi se vrnila? j ni nestrokovni sodbi Bakar ne bo — Jugoslovani so zasedli Reko j nikdar resen konkurent pri izbi-jutri se ne bosta mogla vrnit'1 i ri naše velike eksportne in itn- Agent j«* lnl naš človek. Po- portne luke. sporočila Horth; ja. Karel sprva ni V»tel sprejeti, češ da nuna i»:čes-ir opraviti z Veleizdajniki. Sedaj ;e popolnoma apatičen in prepušča stike z zunanjim svetom. ,Zita je mnogo energične.: a in je živahno protestirala, ko .je čuk«, da bo rodbina deportirana Značilno za Karlov značaj je dejstvo, tla je ekseesar v trenutku. ko so ga že vsi zapustili in so I ile njegove čete že razpršene v vse vetrove, bil št* vedno prepričan, tla gre le za koiii"dijo in »la ga bodo Horthyjeve čete pozdravile kot kralja. Iz apatije ga spravlja le skrb za otroke. Oba sta bila skrajno razburjena, ko je dospela iz Švice vest. da so vse osebe iz neposredne njune okolice izgnane. Žita se je obrnila na angleškega poslanika s prošnjo, naj se omogoči, da bedo mogli otroci istočasno s starši oditi v prognanstve. Z veliko napetostjo se pričakuje v dunajskih političnih krogih odločitve, kje naj se internira Kare! Ilabsburg. V antantnih krogih prevladuje mnenje, da bo Anglija prevzela nalogo, .-.praviti bab*, barsko familijo na varen kraj. U« vori se o otoku Malti, kjer naj bi se stari grad malteških vitezov v 1 ližiui mesta La Valette adaptiral za bivanje Karla Habsliurga. Po naziranju angleških krogov bi tre-balo Karla spraviti iz Evrope, na/bolje na kakšen otok. Renter p«»-ioča, da priporočaj"5 Angleži Kanarske otoke ali pa otok Aseension v Atlantskem oceanu. Izključeno pa ni. «la ga deport iiajo v kako r.ngleško kolonijo, kjer bi bil pod strogim nadzorstvom. Mala an-tanta se strinja z angleškim nazorom, da je treba Karla vsekakor spraviti iz Evrope. Južna Amerika ali pa otok na oceanu bi bila najprimernejši kraj. S franeoske strani se j«* pojavil predlog, da s«* ga internira na Spansl-«-m. Temu se proti vi predvsem Španska sama. ki noče biti zapletena v eventuelne nove karlistične intrige. Karlova vojskovodja polkovnik Lehar in major Osztenburg sta v civilnih oblekah pobegnila. Osztenburga so pozneje našli v neki kleti Totisa ter ga aretirali..Dva poslanca r.a katerima je bila izdana tiralica, sta se javila oblasti ter bila aretirana. sem ga srečal v Ljubljani mi je tožil, da se ne dobi zneje in trn siužbe. ker «o vsa iuos,3 polnjena z avstrijakant.il Ker sva imela potne dokumente v redu — dragocen privilegij cenzorjev — sva se a- zadnjem rutku odpeljala. Takrat sem gledal zadnjič na našr. 1 čko in ji prerokoval boljše čase. . . Xa R«*ki je bilo res vse narobe. Zvečer smo bili vsi točno na Pa-nonijj. Kti je zapustd parnik ba- prena- j karski zaliv, je bilo že temno. V i ozadju razsvetljeno reško prista-prazen. tih Kvarnerol 1 r. isee na levi znani otočič, ki so ga par-krat "zasedliD' Annunzijev! arditi. otok Krk. na desni Čres — vse v temi. Na pa miku se in razvilo živahno življenje. Novinarji smo Po vsem mestu strojne puške, na b:li večjidel sknp.nj. Zagrebčani križiščih celo topovi. Madžarski so šli večinoma v kabine. Cehi policaji so ustavljali pasante — 1udi ostali pa smo razpravljali o vsem. samo ne o politiki. ■—-Te imamo dovolj v redakcijah in drugod. Tmli petja ni manjkalo. Slovenske narodne so se menja-s srbskimi in hrvatskimi. — ječe so se ]v»lnile. Se pozno v noč s<- odmevali posamezni streli. — Obsedno stanje. . . Drugo jutro naju je komandant — reški madžaron, v civilu lesni trgovec — poštene oštel in pripomnil: — Ako gresta enkrat v ono slovansko gnezdo. — vaju dam zapreti! Ta grožnja pa je bda odveč. — ker sem pravočasno zapustil Reko. tZa menoj so korakali Italijani, zasedli P *ko in vse do Snežnika. Uboga Učka in njena gad-ja gnezda! Polno spominov. . . Cez par minut, smo že izstopili na bakarski postaji. Naložfli smo dame in prtljago na vozove, sami pa šli peš doli v Bakar, kjer smo prebili dan vsak po svoje do večera. Eni v morju, drugi pa pri "bakarski vodici*'. Pili smo torej vsi — mokri. Tudi Bakar sem videl zadnjič tik pred prevratom. Zahajal sem tja navadno z nekim madžarskim doktorjem, bivšim tik rajnim glavarjem, ki je bil po rodu najbrž publike, in vsled tega je šlo mo- španski meji. Pot je postajala ko, vedno boljša in ko sem prišel do meje, sem potegnil ven svoj potni list. da ga pokažem stražniku, a slednji je zamahni! z roko v znamenje, naj grem lepo naprej. Kot sem spoznal, ni tudi na španski strani dosti sitnosti s carinskimi ura«lniki, če pride človek iz An dor?. Izza davnih časov je živela -svo hoda v višinah. Še danes je dobiti v Andori vsakršno prostost celo ono, katero je ostali civilizirani svet izgubil — pravico, da človek pride in odide, ne da bi ga kdo vprašal — zakaj in ka- vah Beograib'anke so pele solo, mlad tenor pa eelo arije i:: italijanskih oper. Enemu ali drugemu to nt bilo ravno prijetno, toda mnenje da je če tlldi Cresom ne živec grebški umetnost mednarodna — ne I^lmaeije ljevine. izboljšanje parolirodnih Jmo kamen, b» redko šumica in še bolj redko njivica. In vendar — kljub vsej žalosti čudna, uzado-voljiva krasota ! Na krovu "Panoni.je"' nič novega. Pač! Tam ob ograji črno oblečena, simpatično bleda mlada dama. Iskajoče oči. hrepeneče po življenju. Kdo, odkod in kam? — Dalmatinka? Z nami v Split.' Minilo je poldne. Bližali smo se cilju. Obrežje je nekako ozelene- zvez. brezobrestno državno posojilo za zgradbo hiš in za ribiče. Ase silno potrebne stvari, le žal, da novinarji, kljub temu, da smo državniki ne vem katere velesile ne zmoremo veliko, kadar gre za finančne zadeve. Ako bi narod povsod tako cenil novinarje kakor v Dalmaciji, bi bila naša organizacija kmalu neposredna instanca za vlado. Potem bi brez-dvomno pomagali ne samo Šibe. vsem. lo. sreča val i smo parnike, jader-niku in Dalmaciji, ampak vsem. nice in navadne čolne. Parnik se brez razlike. j je obrnil proti obrežju. Oglasila Sibenik res trpi nr. težkih po-< se je sirena. Pred nami obširno sledieah nekdanje avstrijse malo- naravno pristanišče. Očarljiv po-marnosti in protislovanske poli- j gleel. V ospredju Dioklecijanov tike. Italijanska okupacija je še (Split! Okoli njega bizantinsko - povečala gospodarsko mizerijo. Trgovina in promet sta v zastoju. Brezposelnost velika. Tvorni-ca "Sufid", kjer je-bilo zaposlenih nad šeststo delavcev, je ustavila delo in odpustila delavce. — Kaj pomeni brezposelnost v mestu. ki šteje okoli 14.000 ljudi. — od katerih živi S5 odstotkov od ročnega dela. ni treba govoriti. Iu ljudstvo želi dela, zahteva pomoči otl države. Tudi v kulturnem oziru je Sibenik nekoliko oškodovan, ker je vlada premestila zadrsko učiteljišče na jug Dalmacije. Odkar smo izgubili Za-der. je Šibenik središče gospodarske in kulturne gravitacije sever- tik pred "italijanskim" — je pomirilo vznemirje-• Saj ljubljanski in za-"zenitisti *' celo trdijo. da umetnik ne sme biti nacionalist. Skoda, da Zveza narodov ni ma posebnega odseka ponskiin predsedstvom — ki razpravljal tudi o tej točki. Po drugi uri zjutraj smo pluli mimo razsvetljenega Zatira. — Neprijetne misli. . . V Šibenik u smo pristali malo pred sedmo. Prvi sprejem, prvi pozdrav. Občinski upravitelj, pesnik Siroviea, številno meščanstvo. Zaradi globokega žalovanja za- kraljem Petrom ni bilo — bučne slovesnosti ne tu in ne po-zneje. Občina nam je priredila lunch. Pregledali smo v naglici mesto, zgodovinske zanimivosti. Ob Tommasejevem spomeniku sem se spomnil na njegove "Iskrice ", ki so pred leti zelo vplivale na mojo dušo. Takrat sem ts&motaril v Zadru. Toramaseo zasluži spomenik v svojem rojstnem mestu. Mestna občina je izdala za naš prihod spomenico, ki omenja osvoboditev in navaja v^e, kar bi bilo potrebno za razvo j mesta pod belim orlom: razširjenje pristanišča, kanalizacija, pogozditev o-kolice, elektrotehnična šola, zavod za srednješolce, železniška zveza 8 severnim delom naše kra- Prvi vtisi v jugoslovanski —-Dalmaciji niso bili torej ravno prijetni. Kaj pomaga naravna krasota naše rivijere, če jc pa drugače marsikaj, kar ni v redu. Avstrije ni več. Italijani so od-pod ja-|®''' nj'bove vojne ladje še pro-hi'vocirajo v naših pristaniščih — torej na delo, da se popravijo — stoletne krivice na naši rivijeri! <4Panonija" je odplula. Xa o-bali pozdravljanje, na ladji od-zdravljanje, občudovanje, komentarji. Na svidenje^ romantično divni Sibenik! Pluli smo dalje proti jugu. Vse polno malih m večjih otokov, obljudenih in zapuščenih, svetilnikov in varnostnih znamenj. Tu-patam samoten pozdrav, otrok morskega čuvaja. . . Povsod sa- hrvatski. beneško - turški, novejši, vse skupaj pa naš jugoslovanski. Na levo vhod v Kaštčlanski zaliv, v sredi splitski biser, divni Marjan. . . In ves ta krasen, obširen prostor pred obrežjem, kjer bi se lahko kadilo iz neštetih dimnikov velikih in malih parnikov, ki bi izvažali in prevažali naše bogastvo pr. širnem mor ju. je še. prazen, in čaka. čaka. . . Tatvina v vlaku. V Zidanem mostu je bil okra-den beograjski trgovec Ilija Spa-sojevič, ko je ravno vstopal v mariborski vlak. Doslej neznan uz-inovič mu je potegnil iz žepa denarnico. v kateri je imel ) dinarjev in dva čeka za .">0 (M)0 K. Spa sojevič je tatvino sicer takoj opazil, a tint se je hitro umaknil med množico občinstva ter je brž [odnesel pete. ADVERTISEMENTS. ZAKAJ SE STRLTITE S SLABIM TOBAKOM. POSKUSITE NAŠ IMPORTIKAN pravi turški tobak, boksa en funt 13.00, pol funta JI.G0 s papirjem hercegovski mešani, boksa 1 funt $2.00; pol fanta |1.00 a papirjem Boksa hilsnov 15e. In mašina za delati cigarete 15c. Z naročilom pošljite denar. - ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. N. Y. V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da pravo Elgin garantirane moike in ienskne ure čisto slate prstane, verižice, priveska in vso drago zlatnino ter demante; dajje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki Bani Važ slovenski večletni trgovec s slatnfne -»o | t - t. IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mni po cenik, poilje ga Tam brezplačno. 't J OtAŠ !ČAROt>A. 21. N"OV. 1921 (Nadalje anje.) Kakšna bi bila i j* {rova radost, če bi bil 011 predmet tako ne- ♦ •doljive strasti kot j«* blestel:« sedaj pred njim? Česa bi ne dal za kaj takega! Tudi ot: iiut-1 nila-l«- in gorečo i znale razlikovat? Molk jrospodične de Arlanž je zopet predramil Daburona iz iM-yovih Nanj. iiviirml j'- svoje «»'*i. Premagana od svojega navdušenja, j«* omahnila n;./.aj Iia stol ler tako težko dihala, da je sodnik *::is!iI. ho omt-db-la. /«• j«- |v>si-«re| r. roko. da jM»zvoni a Klara j«- bila št- hitr.-jša t »t «ra ustavil:*. Kaj ho<"-fte storiti? — je vprašala. «;.• mi j««., da trpite je zajeeal, — in... Ni«' ui. »n is p. il. — j«- 4idvrn la 4ina. — Mogroee izgledam sla-ba. a to ni ni<"-. Zrl', »očrni sem. M-jeinite mi. /eh> močna. Res je. «l.i trpim, kot niseii: nikdar domnevala da Človek ti'p«-ti. To kriit«i z;i mlado deklico in sedai morate b'+ i zadovoljni, jrospod. ' '< >t i-n iia sem na stran vse zavese ter vam razodela največje skriv-*i.,sti sviiji-jr« st-i .i. Tejra ne oii/.a 1 ujt-m, kajti bilo je zanj. Obžalujem ;«a olrebuje nikaki obrambe. Njegovo nedolžnost je treba itokazati 'u kakor ml je liojr priča, j?.: jo bom dokazala. K i se je Klara dvignila na jh>". k«»t tla se hoče odstraniti, jo je /adr/.a! Oaburon s kretnjo. Y svoji sleposti si je mislil. bi ne itm-l prav. če bi inivi1 to ubojro mlado deklieo varano na najmanj-1 način. Ker je toliko storil tako; v pričetku. je smatral za svojo • iol/nost iti d< kom-a. Rekel si je v dobri vero. da bo na ta način bvaroval Klaro pred bodočimi obžalovanji in očitanji. Zdravnik. ki J" pričel z mučno operaeijo. ne obstane sredi pota, ker se bolnik Upira, trpi in kriči. .Mučno je. trr-spozn.->li dokaze, katen. imam v svojih rokah, gospo-dičnn. — j" rekel hiadno. —- če bi vam jih pokazal, bi ne dvomili nič več« vzkliknila Klara zajiovedovalno. \i /.«■ I i t <* to. w is|>4)dična .' l}«»bro. Hočem Nam navesti podrobno vse obdolžile, ka'ere j. dvignila pravica. Hočem vam pojasniti vse in izvedeli boste vse. Ne. zakaj bi vas vznemirjal vsemi 1 «'ini 'ukazi J Najti je ei: dokaz, ki je prepričevalen. Umor .if bil izvršen na veeer Pustnega torka. Jetnik pa ne more povedati, kaj je delal dotični večer. < »dš.-l je z doma ter se vrnil krojr dveh zjutraj, z umazano in raztrgar.4> obleko — O. dosti gospod. dosti. — »a je prekinila Klara, koje oči so opet blestele od sreče. — Vi pravite, da je bilo to na Pustni torek '.ivečer? ' — Da. gos|>04li"*nf.. — Da. vedela vin. — je vzkliknila ona zmagoslavno — Rekla sem vam zagotovo, da ne more biti on zločinec. Dvignila je svoji .4,ki. Iz gibanja njenih ustnic pa je bilo raz-.idr.o. da moli. Izraz najbolj završenega upanja in vere. kot ga je najti na slikah nekaterih star h italjanskih umetnikov, je osvetlil njeno krasno lice. ko se je zahvaljevala Bogu s prekipevajočim srcem. Sodnik je bil tako zmeden, di: je pozabil občudovati je. raka! je na pojasnilo. — No.' — je vprašal nestrpno. <;os(M>d. — odvrnila Klara. — če je t*> vaš najmočnejši dokaz. jMitem ne «d)staja več. Albert je preživel z menoj celi večer, 4» katerem govorite. — Z vami? — je zajecal sodnik. — Da. z menoj, v moji hiši. , Daburon j 4 * bi! po razen. Ali je sanjal? Roki sta mu omahnili navzdol. — Kaj? — je vzkliknil. — Grof je bil v vaši hiši? Jn vaša stara raati. vaša guvernarta vaši služabniki, ali so ga videli ter govorili 2ii jim! .. ,„<* Ne. gospod, pr Šel in odšel je tajno. Hotel je. da ga nikdo i.e vidi in da je sani z menoj. — Ah! — je r< Vd sodnik z vzdihom olajšanja. Ta vzdih je bil značilni. Pomenja! je; — Vse je jasno, — le preveč jasno. Ona ga hoče r^Šit. tudi če bi morala s tem kompromitirati svoj sloves. I boga deklica Ravnokar je morala priti na to misel Ta "ah" pa si je povsem različno razlagala gospodična de Ar-ianž. Mislila je. da je bil Daburon presenečen, ker jo ona na ta način sprejela Alberta — Vaše presenečenje je rnzzaljenje, gospod. _ je rekla. — Gospodična' — Hčerka moje družine, gospod, sprejme lahko svojega zaročenca brez nevarnosti .da bi se pripetilo nekaj, radi česar bi morala ca rdeti. Rekla je to ter postala ob istem času rdeča od sramu, žalosti in jeze. Pričela je sovražiti Daburona. — Jaz nisem imel nikake tukf žaljive misli kot si jo predstavljate, gospodična, — je reke1 sodnik. — Jaz Kem se le čudil, zakaj Je prišel grof Commarin tajno v vašo hišo, ko mu jA. vendar njegovo stališče dajalo pravico priti javno cb katerikoli uri. Še bolj pa sem se čudil. !:ako je mogel pri takem obisku spraviti svojo obleko v tako stanje, v kakršnem smo jo našli. — To se pravi, gospod, — je odvrnila Klara trpko, — da dvomite o moji besedi. — Okoliščine so take. gospodična. — Vi me torej dolžite laži? Ce bi bili mi kriminalci, bi se ne .►onižali toliko, da bi prosili. Nikdar ne bi" prosili za oproščenje. Ošabni t4»n gospodične <1e Arlanž ni mogel nič tlrugega kot razkačiti sodnika. Ka^ro kruto je postopala z n jim! In to vse radi-tega, ker ni hotel privoliti v to. da bi bil njen tepec. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. SE ^jjpilli ADVERTISEMENTS. ? =s=S= ft sedaj čas poslati nsvojeem t staro domovino ali jugoslovanske krone, dinarje. ita-Ijanske lire ali čeke v antenskih dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo prt: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New Yo rk kateri go olno mm. dnevnik T«k ilgnptt 1 katero je'j*** ta jtt niUMk » a p-. - .c ** c Naro&iiMi aa *1QU» Hmtf i. Za oeln leto fS.OO; ■ ml Ml 9S-00: a» atlri bmm Mii ILSO. - JfL f,V Saa Vhadtaa Oaftl • «» »ten Jacob Lorfla Mm rraaH s t J Peto* OaU^»John la A. Kocbmr. r. F. J. Kern ..............5.0« Nunski abeednik. ............... 'ita Nemško angleški tofancl ..-....* .Ml Pravilo do^tejnosti ............ ui« Sloveuslio-uemškl sterar — (Jauežič liartol; 4.®0 Angleščina brez u&ielja ........ M Cirilica. Navodilo za hitenje ln ptsauje srbišetne v ciritiel J§ uekleton. Spisal Anton B JogUZ Ml Uo»podinstvo — Purgaj. 1'rak-tii'na knjiga za naše gos|ottOkega .... JO 10. sv. :Zvestl sin. povest iz v'ade Akbarja Velikega ............ Jt5 .73 11. sv.: Rovesti sr. kraten čas .................. Trojka ...................... Zgodovina slov. narode (P. zv.) Zgodovina slov. naroda (0. zv.) Mladim srcem (2. sv.) Spisal K. MeSko Knjiga za lahkomiselne ijndl, Spisal I. Cankar..............115 'et tedtfy* v zrakoplova ........2.00 «merilta te Amerikanei..........8.00 Mala sanfdca knjige s podooami .................. jo Nova velika sanjska knjiga s Iiodobaml ..................1.00 jJUDSKA KNJIŽICA — POVESIT 1. zv Znamenje štirih. Per est ie tekti*a Sherlock Holmes .... jOO 2. zt. Darovana. Zgodovinska po-povest is dobe slovanskih apoe* tolov. ........................ .00 3. sv.: Jemač Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest .01 4. sv. Male i'vUevJe, povest .... M SPISI ZA MLADINO. Rcb sa mlad! ssb, pesmice Dedek Je pravil, pravljice MOLITVENI KI. Skrbi za dušo: v usnje vezano ........ v platno vezano ...... Rajski glasovi: v platno vezano ........... v kost vezano ............ v usnje vezano ........... Sveta ura: v platno rezano ........... Marija variiinja: v usnje vezano ........... Pot v nebesi;: data obreza, platno vezano j* Dm Bene Testament ....... zemljevidi. Združenih držav......... Kranjske dežela ......... Zemljevid Bvrepo ....... Velika stenska mape ... .30 JK 1.80 .90 JO 1.70 1.80 L00 1.80 JO .25 JI .10 JO *J0 Lambert Bolskar. Anrara, DL J. Verblfi, 030 Aarura Avsaae. OUeage, DL: Joseph BoatM^ Joasjh Blisk Joseph BevBA. doliet. ZSL Frank Bair^lch, fiaok ladtm ln John Zaletel >Mas«Mtak.IlL: Frank AipiiOa La flaUe, DL Matija Htmo. North Chieaco, DL: Anton Kobal in Matk. (lfrtB. Santh Chicago, DL: Frank Oeru. Springfield, DL: , Matija Harbori*. Waakegan, DL: Frank PetkovMI Franklin, Kans. In okellee: Frank Leskovle. Frontenae, Kansas i Kok Firm. Klngo, Kansas: Mike Penca KltzmiUer, Md.: Frank Vodupivee. Cbisboba. Min.: Frank Govfla Calumet, Mteh.: M F. Kobe ln Psvsi Bekalta Kveleth, Mina.: Loots Govfia Gilbert, Mhm.: h. VeseL Hibhlnc. Mif .t Ivan Povia, Virginia, Mine.: Frank Hrovatiek. Ely. Minn.: Frank Govfla Sa Joseph I. SL Loots. Me.: Mike Grabriaa. East Helens, MeaO.1 Frank HraUa Great FalK Msetaeai Math. Urlh. Klein. Moetaea: Gregor Zohes. N. L: Karl Sternlia. IJttle Falls, N. T.| Frank Masla. Barberton, Ohio: A. Okotlsh, F. Poje in Albla Poljaaee. Collin wood, OhW: Math. Slapelk. Cleveland. OkU: Frank Sakser. Oka^les hi Jakob Ilosnlk Lorain. Ohio: Lools Balaat, J. Ostanek. NUes. Ohie: Frank Kogovisk. Toangstssm, OUe: Anton KlkOJ. Oregon Cktf, Oregeet M. Justin. Pa.: Frank Jakls. V Fh.1 1 Loots HribUi Pa.: Antoe I] Pa.: John Pa»: Iran Pajk Claridgew Ph.: Anbm Jertaa tt glov. Pa.: CANOPIC 22 nov. Genoa SAXONIA 13 dec, — Cnerboui s MAf4CHURtA 23 nov. — Hamburg AQL'ITAMA is dec. _ ChcrtMurg PARIC 25 nov. — Cherbourg PARIS 14 dec, — Havre AROENTINA 26 nov. — Tr*t CENTEN. STATE 15 dec. — Boulogne KROONLANO 26 nov. — - Havre M'NNFKAHDA 15 dec. — Hamburg OROPESA 26 nov. — Hamburg LA SAVOIE 23 dec. Havre PANHANDLE S. 26 nov. — Boulogne ZZELAND 24 dsc. — Che.'aiurfl N. AMSTERDAM 2» nov. — Boulcjne ORBITA 24 des. — Hamburg AMERICA 29 nov. — Bremen PANHANDLE S. 27 dee. — Boulogne ADRIATIC 30 ncv. — ChcrtiOtLra ADRIATIC 28 dec. -- Cherbourg MONGOLIA 1 dec. — Hamubgrff RYNDAM 29 dec, — Boulogne LAPLAND 3 dec. — Cherbourg CARMANIA 31 dec. — Cherbourg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg i POTOMAC 21 dec. _ Bretren PRES. WILSON s. č«c — Tr*» LA LORRAINE 31 dt-K, Hrrre LA LORRAINE 3 dec. — Havre OLYMPIC SI dec. Cherbourg HUDSON s dec. -— Bremen AMERICA 3 Jan, Bremen ■ 40GRDAM 3 dee. — Boulogne N. AMSTERDAM 4 Jan. _ Bei-'osne CRETIC 4 dec, Genoa LA TOUT.AINE 7 jan. _ Havre ARABIC 6 dec - Genor OROPESA 7 jan. _ h'tmhurfl O. WA8H»TON 8 dec. — Bremen ARGENTINA 11 Jan. — Trst SAXON IA 8 dec. — Hart.ourg G. WASH INGTON 17 lan. _ Bremen FINLAND 10 dec. — Che. bou/j ROCHAMBEAU 17 Jan. — Havre PR. ttATOlKA 10 dic- Bremen PARIS 18 jan. - Havre OLYMPIC 10 •Jec. — Cherbourg ORDUNA 21 J?n. Hamburg ROTTFHDAM 10 dec. — Boulogne SAXONIA 21 j-n. — Hamburg ORDUNA «0 dec. — liamburg NOORDAM 21 jan. _ Boulogne COLOMBO 10 dec. — Genoa PRES. WILSON 24 Jan. — Trat LA TOURAINE 10 dec. - Havre LA LORRAINE 29 Ian. — Havre Glede ccd m *ozoe Uslke In TO p^jasniU, olirnife se tia tvrriko: FRANK SAKSER STATE BANzl, 82 Cortlar.dt St., New lurfc Naznanilo. TM Bo wa City, IV: Mat >^eljevidi: New York, Illinolo, Colorado^ Kansas, Motana, Minnesota, Wyominj in Alaska. — vsaki po .25 Pennslyvanla ................. JU West VIrginija ...............40 Razglednice: Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 25& Jerry ObM. ff^s Valentine Frank Novai. irmin. 9h: Opomba: Naročilom Je prfloiitl v gotovini, money order all znamke po 1 ali 2 eenča. Če poflje-te gotovine, rekomandirajte Ne naročajte knjig, katerih nI v ceniku. Knjig« Slevenic Publishing Go., 82 Cortlandt St., New York iff "Vf - ■- ■ ny .f ^ t» _____._______________'QLA8 NAKODA", HAM rmto w*tiw mnmux v sml vmttiAM tiea JugortoYhEBki generalni koazulnt v Netv York., obveza v«e -prizadete, da je postava o taksah z dne 27. juniju tega l?ta utopila v veljavo 1. te pa meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine uled^e: za prošnje 40 centov; za prilige, tikajoče ae pfcšenj, vsaka 10 centov; ca izdajanja, podaljšani« ali cbne%'f«v putne^a tiata; za šest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 dolarje • i rs potno knjižieo 1 dolar. opomba. Pr> izdajanju eli obnavljanja potnih listov je v.-eba plaokti pristojbino tudi za t-aa, ko ni bil potni list obnovl^n ali ker pravočasno vzet. Vsled tega morajo.- dr/avlyoii prejšnje kraljevine Srbije plača, ti za vsakih sest mecacev izza pti/ioda v Auieriko du danes po dv«i dolarja in dva dolarj»i *a bcdt^iX iest mesecev. Državljan. Ježke Srbije plačajo takso kot Srbi^nci, todn ta ta^sa se jim račucb od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajo, katob'c danec Vvorijo sestavni kraljevine Slovencev, Sr^ov ia HrvatoT i'urjo 7ly"*ati od 1. januarja 1919 pa do dano« sn -vaakih šest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih sest retaecev. Cne osebe ki imajo potne liate prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in HiYatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dntva, ko je potni lii*t izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest uiaseotv yo d rn dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se takfai računa od dneva vrnitve v Ameriko. Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takce za iida-vanje ali obnavljanja še takso za prošnjo, vizuni in kTijiiico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, marajo plačati za potni list: takso za potni lit»t 12 dolarjev, takso za pružnjo 40 centov, takso za vizum CO cer.to* in takso za knjižico en dolar. Vsega skup*j torej štirinajst dolaij^v. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo želi irn^ti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati *>a vizum 60 centov. JUGOSLAVIA Zimske znižanja sedaj v veljavi Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostort. Velik prostor na krovu. Vsa u-dobnosti modernega parnlka. Sises NEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG in ANTVERPEN FINLAND .............. 29. nov. LAPLAND .............. 3. dec. KROONLAND .......... 17. PsAUlte IS. ns rsCun vsak« boksa ' * ki naroČit* ln poslati bomo takoj. .' :: BALfcAN IMPORTING CO. «> < ► a«-S3 Chsrry at.. New York. N. Y. ' Tallsy, fit lortt ^Nvia O. J. w. vl: Frana Koelaa. Mas. W. wm.t PrlmoSMbdie. OIMCHOI? Največji, n-ih|trel»i parnlkl na •VetU. I zborna poatrežja e itnlksm. V vaiem mestu ail ollilnl ja lokal- nI saant* V Jugoslavijo, Bolgai ako , Rumunsko in Madžarsko, preko Genove v Trst in Reko. CARONIA - - - 7. dec. Karto do Trsta $110 do Reke $111. Davek $5. Preko Cherbo^rga In Southamptona: C AR M A 141A ........... 3. dec. AQUITANiA ........ 13. dec. Josepti Tmali Pstevanje v Jugoslavijo preko Reologne, Sor-Mer in Rotterdam. Vtl parnlkl. ki odplulejo Iz New Yorka so ns dva vijak*. xpw AMSTERDAM .. 26. nov. NOORDAM ............ 3. dec. ROTTERDAM ........ 17. dec. RYXDAM ............ 24. dec Vat pam&l Izeajo xa tretji rmS- red sobe ca. 2, 4 ta S oseb. Cena za S razred Is Nsw Yorka do Ljubljane $100, do Zagreba $101 ter $6 vojnega davka. Z* pojasnila ta cene.vpraSajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE ti-24 atats Street VeHc