Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 24
Ljubljana, petek, 15. junija 1928.
Leto HI.
Posamezna številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dotn. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO - KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Delavno ljudstvo mora nastopiti proti celotni imperialistični politiki režimov, proti služenju velesilam v protisovjetski fronti. Proti vojnim hujskačem moramo nastopiti s parolami: za sporazum in bratstvo z italijanskimi delavci in kmeti, za priznanje in mir s Sovjetsko Rusijo! Proč z imperializmom in militarizmom!
Predlog »Enotnosti*1
za izredni občni zbor SE. Rudarske skupine.
DAJTE DELEGATOM DIREKTIVE!
Na shodih, ki so sledili občnemu zboru II. skupine v marcu mesecu, je bilo sklenjeno, da se mora sklicati izredni občni zbor, na katerem je treba sklepe rednega občnega zbora II. skupine razveljaviti in sprejeti druge, boljše sklepe za podpiranje najbednejših in najpotrebnejših.
»Enotnost« je stavila svoj sicer skromen prostor na razpolago, za objavljanje predlogov za izredni občni zbor in pozivala rudarje po revirjih, da razmišljajo in diskutirajo o teh vprašanjih in da svoje -predloge pošljejo tudi v objavo, da bi že pred izrednim občnim zborom rudarska masa bila v stanju, da se izjavi k predlogom, ki naj na izrednem občnem zboru postanejo sklepi. — Razen sodrugov iz Velenj se ni oglasil nihče in ker bo izredni občni zbor II. skupine sklican za prve dni julija meseca, objavljamo danes predlog »Enotnosti«. da damo tako možnost rudarjem, da k predlogom samim dajo svoje mišljenje in pripombe. Sklep izrednega občnega zbora naj postane to, kar se bo v diskuziji pokazalo za najboljše. Zato naj radarji po vseh revirjih teh par tednov pred izrednim občnim zborom razpravljajo, naj zavzamejo stališče in dajo direktive delegatom za izredni občni zbor. Zaupniki II. skupine sami morajo pa skrbeti, da se bodo vršili tozadevni sestanki.
ODTEGOVALO SE BO, ČE SMO ZA ALI PROTI. ODLOČITI MOREMO LE: ALI NAJ GRE RUDARSKI DENAR V BELGRAD ALI NAJ GA UPRAVLJAJO RUDARJI SAMI.
Že par let se vsem delavcem, ki so zavarovani pri OUZD. odtegujejo prispevki za brezposelni fond in nad 50 milijonov dinarjev tega denarja so že nakopičili v Belgradu. Mesto, da bi ta denar uporabljali za podporo brezposelnih, pa so ga lansko leto razdelili kot posojila Belgradu, Zagrebu. Ljubljani in drugim mestom za zidanje hiš. Le mali odstotek tega denarja pride potom borz dela v roke brezposelnim. Rudarji doslej niso prispevali v ta fond in teh odtegljajev še ne poznajo. Sedaj pa je generalna rudarska direkcija na tem, da prične odtegovati te prispevke tudi rudarjem in če se to zgodi, bo tudi rudarski denar šel v hipotekarno banko v Belgrad in rudarji ga ne bodo več videli. Ko pa je položaj tak in ker pri današnji politični slabosti delavskega razreda ni pričakovati. da bi se mogli ubraniti teh odtegljajev, ki so jih sklenile meščanske stranke (klerikalci in demokrati) v parlamentu, je boljše, da si rudarji sami v okvirju II. rudarske skupine ustanovijo tak fond. s katerim bodo sami upravljali in ne Belgrad. Niti enega rudarja menda ni. ki bi raje prispeval v belgrajski fond. kot v svoj, rudarski, in o tem. da je z ozirom na gornje potrebno ustanoviti tak fond, ne more biti dvoma.
KAJ JE LAHKO IN KAJ NE MORE BITI RUDARSKI FOND?
Ko smo po zadnjem občnem zboru slišali sklepe o Rudarski Posredovalnici Dela, smo morali nastopiti proti njim: 1. ker so bili napravljeni brez soglasja in celo brez vednosti rudarske mase, 2. ; ker so vzbujali nevarno iluzijo, da more proleta- j riat s »samopomočjo« omiliti ali celo odpravljati i brezposelnost iti 3. ker se je sklenilo RPD dati tako širok delokrog, da bi RPD nadomestovala celo delavske strokovne in gospodarske organizacije.
Mi pa vemo in ko objavljamo naš predlog, podčrtavamo, da organizacija Rudarskega fonda ne more v ničemur nadomestiti proletarskih strokovnih organizacij in da proletariat sam s »samopomočjo«, z lastnimi sredstvi v kapitalistični državi ne more niti omiljevati, niti odpraviti brezposelnosti, niti r.e žrtvovati in zbrati takih sredstev, da bi bilo mogoče govoriti o izplačevanju regularne brezposelne podpore. Regularno brezposelno podporo si more proletariat samo izvoje-vati z močnimi strokovnimi organizacijami in močno politično stranko. Danes, ko govorimo o organizaciji Rudarskega Podpornega Fonda (RPF). je treba dvakrat podčrtati zahtevo proletariata po državni brezposelni podpori v višini eksistenčnega minimuma, ker RPF ne more biti nadomestilo za brezposelno podporo, temveč samo podporni fond za nsjhujše slučaje in potrebe.
RUDARSKI PODPORNI FOND (RPF).
NALOGE.
Rudarski Podporni Fond. ki bo imel na razpolago zelo omejena sredstva, tudi ne more imeti kakih velikanskih dolžnosti in obveznosti. Zato ne more biti govora o tem, da bi ta fond imel namen graditi Delavske Domove, konzume, stanovanjske hiše itd., kakor je bilo v pravilniku RPD, objavlje-
nem v »Napreju«. Tudi se iz RPF ne bo moglo dajati posojil za zidanje hiš, še celo proti prispevkom ,za rudarsko šolo, iz katere prihajajo priganjači za TPD, so se že izjavili velenjski rudarji. Stanovanjske hiše, konzumi, poceni krediti etc. so sicer zelo potrebne in koristne stvari, proti katerim ne more biti noben delavec, ko pa imamo na stotine gladujočih rudarjev na cesti, je najnujnejše pomagati tem. Sredstva pa so tako mala, da niti vseh brezposelnih ne bo mogoče podpirati in da bo tudi podpora mogia biti samo za najbednejše med reveži.
Važna in za vse potrebna je posredovalnica za delo, ki jo bo treba organizirati. Na cesto vržen rudar sam težko poiščp drugo delo in ga iskanje, vožnje, silno stane. Včasih so dane delovne prilike, pa brezposelni ne dobi dela, ker ne ve zanj. Posredovalnica mora imeti v evidenci vse delovne prilike v državi in dajati brezposelnim pojasnila. Pogosti so slučaji, da brezposelni ve za delo, pa ne more odpotovati, ker je brez sredstev. Dati brezposelnim potno podporo, bo tudi naloga RPF.
V	boju za zaščito rudarskih interesov imajo važno funkcijo zaupniki, zaupniki strokovnih organizacij in II. rudarske skupine. Težko stališče imajo danes, ko je moč proletariata slaba, delavski zaupniki. Če se pri podjetniku odločno postavijo za interese delavcev, se izpostavijo nevarnosti, da pri prvi priložnosti zletijo na cesto, če pa svojo zaupniško funkcijo medlo in strahopetno vršijo, jih naravno napadajo delavci. Interes delavstva je, da ima dobre, neustrašene zaupnike. Zato mora delavstvo zaupnikom dati potrebno moralno in tudi materielno pomoč, posebno če vsled svoje funkcije zgubijo delo in zaslužek. Podpiranje preganjanih zaupnikov bo morala biti tudi ena izmed glavnih nalog RPF.
Višina podpor bo seveda odvisna od prispevkov, t. j. od razpoložljivih sredstev in števila pomoči potrebnih.
\
VIŠINA PRISPEVKOV ZA RPF.
Od višine prispevkov, so odvisne dajatve in to je treba imeti pred očmi. Delavcem, zavarovanim pri OUZD, se odteguje nekaj več kot (4 % (0.3%) od zavarovane mezde za belgrajski fond. Za RPF bo treba z ozirom na sorazmerno velikansko število potrebnih, uvesti mesečni prispevek v višini V-? % od zaslužka. Prispevki bi znašali: pri zaslužku 800 Din — 4 Din mesečno, pri 1000 Din — 5 Din, pri 1500 — 7.50 Din, pri 2000 Din — 10 Din. To bi bil proporcionalni sistem, pri katerem bi piačal Ve % vsak, brez ozira na višino zaslužka: Ve % bi plačal oni, ki ima 800 Din in 1 e % tudi tisti, ki dobi po 2500—3000 Din mesečno.
Mogoč pa je tudi progresivni sistem določevanja prispevkov, po katerem bi oni, ki več zaslužijo. plačali večji odstotek kot tisti, ki imajo nižje zaslužke. N. pr. pri zaslužku do 1000 Din — do 2000 Din %% in nad 2000 Din 1% mesečno. Ta progresivni sistem plačevanja, da več plača za fond, kdor več zasluži, bi bil upravičen, ker tisti, ki zaslužijo nad 2000 Din, so tako zvani »rajsarji«, ki garajo na žive in mrtve na škodo drugih in zato naj tudi več plačajo za fond. iz katerega se bo podpiralo one, ki so na cesti brez dela. deloma tudi po krivdi »rajsarjev«.
»Enotnost« daje na diskusijo oba načina določanja višine prispevkov, ker je mnenja, da naj o tem odločijo rudarji sami.
UPRAVLJANJE S RPF.
Upravljanje RPF ne sme biti birokratično in ne trpeti pod okovi kake pretirane centralizacije. Prispevki naj se razdelijo približno takole: Za centralo II. skupine (stroški za občne zbore, potovanja, intervencije in pisarniške stroške 10%, za posredovalnico dela RPF 10%, za centralen fond RPF 15%, za podpore ostane lokalnim odborom 65%.
Posredovalnica dela je mišljena ena sama. ki bi z vsemi revirji morala biti v pismeni zvezi. Centralen fond je potreben, da more centrala RPF priskočiti v izrednem slučaju nujne potrebe lokalnemu odboru na pomoč. S posredovalnico dela in centralnim fondom upravlja načelstvo II. skupine, podpore pa naj delijo lokalni odbori sami, ker najboljše poznajo potrebe brezposelnega. Obračune pa morajo lokalni odbori pošiljati mesečno načelstvu II. skupine v svrho pregleda in kontrole. Po poročilih lokalnih odborov mora načelstvo vsaj vsaka 2 meseca objaviti mesečne računske zaključke z imeni vseh, ki so prejeli podporo, da bo mogoča javna kontrola.
Po dovršeni diskusiji bo »Enotnost«, vpošte-vajoč vse dobre nasvete iz revirjev pripravila za kongres tudi formuliran predlog za kongres sam.
Želimo, da se oglasijo k diskusiji rudarji iz vseh revirjev.
Pod režimom SLS in dr. Korošca.
BREZPOSELNI OD LAKOTE UMIRAJO!
Januarja meseca t. 1. sem spoznal Ivana Na-iarja, 441etnega ključavničarja, pristojnega v občino Medvode. Na potovanju sva oba iskala delo. Jaz sem imel še nekaj drobiža, ker sem dan prej napustil delo, a on ni imel nič. Zgovoren je bil, zato sva skupaj potovala na moje stroške, dokler nisva dobila dela v Paračinskem srezu. Nekega dne ni prišel na delo, delodajalec se razjezi in ga odpusti. Tako sva se zopet razstala. Slišal sem, da je hodil še kakih osem dni v tem srezu, potem nisem siišal nič več, kje se nahaja. Ko sem prišel sedaj v S. Palanko, sem takoj slišal, da je prišel pred menoj tudi Natar, bil v tvomici vagonov na delo sprejet, a da je zvečer na hitro umrl. Šel sem na lice mesta, kjer so ga našli mrtvega, oglasil sem se v gostilni, gostilničar mi je povedal, da je bil pri njem popoldan in prosil kaj za jesti, da je dobil kruha in sira, ponudeno čašo rakije je pa odklonil. Vpraševal sem naprej in neka gospodinja hiše mi je povedala: Prosil me je, da ga vzamem na prenočišče, ker je slab, ker ga zebe, ker ga noge več ne držijo. Jaz sem stara in sama v hiši in sem mislila, kaj, ako bi res umrl, ter sem ga odklonila. Pri drugi hiši so ga zopet odklonili, pri tretji hiši ni bilo nobenega doma. Tu se je v sedel na prag in ko -prfde gospodinja hiše domov, ga dobi pred vrati ležati. Bil je še gorak ali že je izdihnil. Poklicana komisija ga preišče, dobili so pri njem dobra in lepa spričevala, a niti ene pare denarja. Kolikor sem jaz razsodil, je hodil in zaman 3 tedne iskal deia. Za prosjačenje ni bil. Zadnji dan, ko je bil že sprejet na delo, je — že itak oslabel — popolnoma opešal in umrl. Milijone delavskega denarja, namenjenega za brezposelne, pa je Gosar razdal za zidanje palač.	A.	K.
BREZPLAČNI ČUVAJI NA DRŽ. ŽELEZNICI.
Kako se še nezavedno kmečko ljudstvo izkorišča! Šel sem po progi, ki vodi od Čuprije do Senskih rudnikov. Pridem do prvega mostiča in vidim seljaka, ki stoji s puško na rami. »Šta radiš« ga vprašam. »Čuvam, stražim most.« »A ti si železničar,« rečem jaz. — »Nisem železničar, jaz sem seljak iz tega sela,« pokaže mi vas. »A koliko imaš plače?« »Nista!« — »Pa kako to, da čuvaš, kdo ti je ukazal?« »S sosedi se vsakih 24 ur menjamo, na kogar pride vrsta, mora čuvati most, da ga ne poderejo.« — »Pa kdo ga hoče podreti?« »Arnavti, hajduki!« — »Pa tukaj vendar ni takih ljudi!« »Ni jih — pa lahko pridejo, je še več čuvajev naprej po progi, ampak so iz drugih vasi, vsaka vas mora čuvati po en most.« Vprašal sem ga še več, pa mi ni znal odgovoriti. Pridem do drugega. »Kako ti kaj gre?« »Dobro!« — »Pa koliko imaš plače?« »Ništa!« — »Potem ti pa ne more dobro iti, ako nič ne zaslužiš.« »E, pa šta hočeš, taka je naredba!« — »Pa kdo je odredil?« ga vprašam. »Predsednik občine!« — »Koliko časa že čuvate progo?«. »Celo zimo.« — »Pa koliko časa imate še da čuvate?« »Ne znam!« — »Pa ako imaš doma delo?« »Moram delo pustiti!« Mislil sem si, da se kaj takega more samo v srbskem delu države doživeti. Tretji mi tudi ni mogel nič pozitivnega povedati, odkod ta naredba in zakaj.
Tako se godi v Srbiji kmetom pod radikalno-klerikalno vlado in če bo še dolgo ta režim obstal, bo tudi v Sloveniji tako.	Antonius.
KO JE PRESTAL KAZEN, JE IZGINIL, A NJEGOV OČE JE UMORJEN.
V neki vasi Ovčjepoljskega sreza se je dogodil sledeči slučaj: Mladi krnet se je po prestani kazni, na katero je bil obsojen po zakonu o zaščiti države, vrnil domov. A ni dolgo užival sreče v krogu svoje rodbine. Na misterijozen način je »izginil« brez sledu, njegov oče pa je bil umorjen. Zadeva spada med slučaje, za katere delajo odgovorne faktorje, ki niso odgovorni. Tako se vsaj misli v selu in njegovi okolici.
»Politika« pa seveda poroča, da je sin zahteval od očeta denar, a ker mu ga ta ni hotel dati, ga je sin ubil in pobegnil neznanokam. Kakor zmeraj, je tudi sedaj poročala belgrajska »Politika« lažnjivo in tendenciozno.
Vsi so namreč prepričani, da je izginuli kmet umorjen. To je prvi slučaj, da je umorjen bivši politični osumljenec in obsojenec in da ubijajo sumljive ljudi, ki niso pustili življenja v ječah. Po tem novem sistemu mora namreč tisti, ki ni bil obsojen na doživljensko ječo, izginiti na nepojasnjen način. Razumljivo je torej, da so politični obsojenci, ki so bili 1924. leta pomiloščeni, baš zaradi tega slučaja v velikem strahu. — Dr. Korošec pa pravi: »V Macedoniji ie red, osebna varnost je siiaina!«
TRBOVLJE.
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in higiensko urejeni pekarni. 30SIP VAPGA.
Strajk pri ..TITANU" v Kamniku.
V	mezdnem boju je delavstvo vsled oholega stališča podjetja, ki odklanja vse zahteve delavstva, moralo stopiti v štrajk, ki je pričel v sredo 13. junija zjutraj. Štrajk je boj, trd boj in zmagovalec bo tisti, ki bo v boju trdnejši in vztrajnejši, tisti bo zmagal, ki se je za boj temeljitejše pripravil in pravilnejše razdelil in porazdelil svoje sile in moči. Solidarnost vsega kovinarskega proletariata in celokupnega delavskega razreda je na strani stavkujočih, Koroščevi žandarji in kapitalistični tisk »Slovenec« etc., pa so postavljeni v službo kapitalistom pri »Titanu«, Računajoč (na razdvojenost in malodušnost delavstva in oprt na pomoč žandarjev, stremi podjetnik za tem, da z gladom, z grožnjami z odpustom in še z žandarji zlomi štrajk delavcev. Računa pa podjetnik tudi na pomoč štrajkbreherjev in na pomoč še nezavednega, zapeljanega delavstva. Taka pričakovanja se podjetniku ne smejo izpolniti, zato je v interesu zmage delavstva potrebno, DA SE DELNA STAV-
KA (ŠTRAJKAJO NAMREČ SAMO PROFESIO-NISTI!!?) RAZŠIRI NA SPLOŠNO STAVKO VSEGA DELAVSTVA PRI »TITANU«, ker dokler se poMjetnika ne pritisne na profitih, bo vztrajal še na odklonilnem stališču napram delavskim zahtevam. NIHČE NE SME VRŠITI DELA PROFESIO-NISTOV V TOVARNI IN ŠTRAJKBREHERSTVA MORA BITI TAKOJ KONEC. Štrajkbreherji so dezerterji proletarske armade in kot z dezerterji v vojnem času je treba z njimi postopati. V delavske vrste, v organizacije in društva, v družbo delavcev ne spadajo več štrajkbreherji, ki so javno prestopili na stran izkoriščevalcev.
VZTRAJATI V BOJU, RAZŠIRITI GA NA CELOKUPNO DELAVSTVO V PODJETJU IN NA PROFITIH PRITISNITI PODJETNIKA, JE PREDPOGOJ ZMAGE!
ZA MORALNO IN MATERIALNO POMOČ STAVKUJOČIM MORAMO POSKRBETI VSI, NIHČE NE SME STATI OB STRANI!
Nevarnost lesarja
v Hrastniku.
Na naslov steklarne in tudi občine.
Dne 2. junija 1928 na strokovnem shodu zbrani steklarji zahtevajo napravo za zdravo pitno vodo ter utemeljujejo zahtevo s sledečimi razlogi:
Pri stanovanjskih hišah steklarjev, kjer stanuje 114 družin s približno 370 družinskimi člani, se pogreza zdrava pitna voda.
Že neštetokrat se je pojavila v tej delavski koloniji epidemija, po večini trebušni legar, tako zadnjič v letu 1927, meseca novembra. Ker smo sedaj zopet pred vročino in še vedno ni sluha o kakem delu za vodovod, zahtevajo na današnjem shodu zbrani steklarji, da se z ozirom na to, ker so brez vsake zdrave pitne vode in z ozirom na veliko nevarnost epidemije, takoj prične z graditvijo vodovoda, da dobi tudi ta delavska kolonija nujno potrebno zdravo pitno vodo.
j Sodružica Ude Se Pavoševie
Buržhazija slavi svoje mrtve s stališča individualnosti. V buržuazni družbi gre hvala in cena tistemu, kdor ima boljše pozicije in kdor zna bolj goljufati in krasti.
Tudi proletariat ima svoje mrtve, ki pa ne umirajo za lastne interese, ampak za skupnost — za proletariat. Izmed milijonov, ki so umrli in še umirajo za našo idejo, je tudi sodružica Adela iz Osijeka.
Tuberkuloza, ta proletarska bolezen, ki je uničila že tolikim sodružicam in sodrugom’ življenje, je posegla tudi po življenju sodružice Adele, ko je dopolnila komaj 30 let.
Še kot otrok je prišla v pokret in delala skozi do lanskega leta na važnih in najodgovornejših mestih delavskega pokreta. Leta 1919 je bila na najnevarnejši točki, v katero se je neprestano zaganjala buržuazna reakcija. V dobi vojnega režima so jo patrole razposajene soldateske dvignile iz postelje in jo gnale v policijske zapore. Več kot eno leto je presedela s. Adela po zaporih Hrvaške in Slavonije. Najhujši pa je bil njen zapor v Zagrebu. Več kot en mesec so jo porivali od zapora do zapora, vso premraženo, v slabi obleki in brez vinarja v žepu. In tukaj — po raznih zaporih je dobila sodružica Adela klico tuberkuloze.
Bila je izvrstna govornica. Videl si jo pri vseh važnejših forumih delavskega pokreta, kjer ni bila samo opazovalka, temveč aktivna delavka. Svojo veliko sposobnost je pokazala, ko je bila zabra-njena komunistična stranka Jugoslavije Ko je bila buržuazija s svojo reakcijo na vrhuncu, sodružica Adela ni klonila, temveč je ostala nepomirljiva boriteljica in revolucionarka.
Leta 1922 in 1923 je bila duša proletarskega pokreta v Osijeku. Kako impozanten je bil njen govor, ki se je nanašal na tri žrtve kapitalizma. Pred 8000 proletarci je držala s. Adela govor na mestu same nesreče, samo malo je manjkalo, da se ni razvil mirni pogreb v krvavo demonstracijo.
Leta 1924 in 1925 se je začelo opažati na njej delo tuberkuloze. Vendar tudi sedaj ni zapustila dela v organizaciji, še z večjo energijo se je vrgla s. Adela na delo, za osvoboditev proletariata. To njeno požrtvovalnost so cenili tudi njeni politični nasprotniki. Čudili so se njenemu nezlomljivemu duhu in sama osiječka policija jo je nazivala »Osi-ječka Roza Luksemburg«.
Dne 5. junija t. 1. je dokončala tuberkuloza svoje delo.
S težkim srcem se je ločil proletariat od sodružice Adele. Pa če je ta izguba še tako težka,
proletariat nje ne bo imzatiT,'spomin nadnjo .^nam bo ostal svetel in večen.
Njeno požrtvovalno delo, polno udanosti ideji za osvoboditev delavcev in kmetov, bo služilo za vzgled mladim generacijam, zlasti nam proletarskim ženam. Najlepše pa se oddolžimo s. Adeli me proletarske žene, če nadaljujemo njeno delo, če gremo po njenih stopinjah.
Večna slava s. Adeli!
Katera psS vedi k enotnosti delavskega razreda.
KAKO JE GOVORIL LENIN RUSKIM DELAVCEM O MEDSEBOJNEM BOJU MED BOLJŠEVIKI IN RAZNIMI FRAKCIJAMI MENJŠEVIKOV TER O POLITIČNI ENOTNOSTI.
(Iz Leninovega članka »Enotnost delavcev in „struje” inteligentov«, ki je bil objavljen 13. maja 1914 v ruskem listu »Pot resnice« in v slovenskem prevodu pa leta 1927 v »Enotnosti« štev. 4.)
Lenin pravi:
»Zavedni delavci, ki vodijo svoje gibanje naprej, se vedno ozirajo na pot, ki jo je delavsko gibanje že prehodilo in premišljujejo znova in znova, ali je ta pot pravilna, ali ni mogoče, da jo še zboljšamo.
Izmed vseh razredov Rusije ne obravnava noben drug razred TAKO NARAVNOST, POPOLNO in kolikor mogoče tudi JAVNO svojo taktiko, t. j. smeri in načine svojega gibanja, kakor ravno delavski razred. SAMO NESPAMETNIM LJUDEM ALI PA ONIM, KI SE BOJIJO, DA BI ŠIROKE MASE SODELOVALE V POLITIKI, SE ZDIJO JAVNI, ODKRITI IN STRASTNI SPORI O TAKTIKI V DELAVSKEM ČASOPISJU NEUMESTNI ALI NEPOTREBNI. Dejansko pomagajo prav ti vroči spori, da se pritegujejo vsi delavci, DA SE UČIJO VSESTRANSKO PREMISLITI SVOJO DELAVSKO POLITIKO, DA IZDELUJEJO TRDNO, JASNO, DOLOČENO RAZREDNO LINIJO GIBANJA.
Nedavno so pokazali delavci iz obrata »E. z. g. b.« popolnoma prepričevalno, KAKŠEN JE IN KAKŠEN MORA BITI ODNOŠAJ ZAVEDNIH DELAVCEV K SPOROM O TAKTIKI.
Napisali so v »Pot resnice« (glasilo boljševikov) sledeče:
»Pristaši ..severnega delavskega lista” (glasilo menjševikov-likvidatorjev) so nais pozvali na skupno nabiralno akcijo. Zbrana svota naj bi se razdelila obema listoma (boljševiškemu in menjševiškemu) enako, češ, to je korak k dopolnitvi enotnosti.*) Sodrugom, ki so se temu pozivu odzvali, rečemo, da smatramo ta njihov korak za nepravilen. On ne vodi k enotnosti delavskega gibanja, temveč narobe, otežkočuje združitev delavcev pod eno zastavo marksizma. Vzemimo tale primer: Recimo, da se dva človeka razburjeno prepirata o vprašanju, ki se tiče nas samih. Nam je ta spor neprijeten in ga želimo končati. Kaj moramo storiti v takem slučaju? Jasno kot dan: DOGNATI MORAMO, KDO IMA BOLJ PRAV IN STOPITI NA NJEGOVO STRAN; tedaj se bo drugi, ki nima prav, ali prepričal, da res dela napako, ali pa bo izčrpal svoje sile in se nehal prepirati, če ne bo mogel razumeti svoje napake. TODA AKO PA BOMO PODPIRALI IN SPODBADALI ENEGA IN DRUGEGA, SPOR NE BO IMEL KONCA.«
Tako so pisali delavci« — dostavlja Lenin. — »In popolnoma nemogoče je ovreči te njihove priproste razjasnitve vprašanja za vse delavce.«
*) Za svoj tisk, ki je bil vedno preganjan in zatiran od carizma, so ruski delavci vedno žrtvovali in zbirali prispevke. Ker so bili po tovarnah enotni, so jih zbirali skupno. Menjševiki so vršili agitacijo, naj se zbrani zneski razdele na polovico njim in boljševikom. Ti pa so stali na stališču, naj delavci sami označijo, ko dajo prispevek, ali darujejo za boljševiški ali za menjševiški list. Op. uredn.
Ossiovni tercielli USSSI.
(Nadaljevanje.)
1.	SOVJETSKA UNIJA, PRODUKT OKTOBER-SKE REVOLUCIJE.
Po porazu proletariata v prvi ruski revoluciji leta 1905 je delavsko gibanje nazadovalo. Nato se je zopet ojačilo in postalo aktivnejše. Boljševiška (komunistična) stranka je delovala neutrudljivo, istočasno proti drugim, nemarksističnim in dozdevno marksističnim frakcijam delavskega gibanja, za organizacijo revolucije in pridobitev mas za revolucijo.
Dne 28. februarja (13. marca po novem koledarju) 1917. leta se je zrušil carizem. Daši so bili nosilci boja revolucionarni delavci, vojaki in kmetje, je dobila moč tako zvana provizorična \iada, ki pa je bila popolna buržuazna vlada Imperialistična vojna je trajala dalje in sovjeti (sovjeti ali sveti so nastali že leta 1905. po revoluciji so se razšli in nastali zopet po padcu carizma), v katerih so bili boljševiki (komunisti) prvotno le slabo zastopani, so postali orodje manjševikov (socialdemokratov) in socialrevolucionarjev (SR. malomeščan-ska-revolucionarna. antimarksistična stranka, katere metoda je bil teror posameznika), ki so pakti-rali z buržuazijo. Po julijski vstaji petrograjskega proletariata, ki ie potekla s parolami: »Vsa oblast sovjetom! Proč s kapitalističnimi ministri! Proč z voino!«, se je stvorila koalicijska vlada iz zastopnikov buržuazije. menjševikov in socialrevolucio-narjev, s socialnim revolucionarjem Kerenskijem na čelu. Medtem pa je med masami vedno bolj naraščal vpliv boljševikov. ki so nastopili za takojšnje končanje vojne, za izročitev vse oblasti sovjetom in za razdelitev vse zemlje in posestev med
kmete. Ko je septembra leta 1917 kontrarevolucionarni general Kornilov, katerega je bil Kerenski povzdigni! za generalisima. poskusil neko rabuko, je spoznalo revolucionarno delavstvo potrebo proletarske revolucije.
V	noči od dne 24. do 25. oktobra (po novem datumu od 6. do 7. novembra) se je izvršila v Petrogradu (Leningradu) oborožena ‘vstaja. Vladna moč je prešla na vseruski kongres sovjetov, v katerem so imeli boljševiki že večino. Kongres sovjetov je izvolil (sovjetsko) vlado delavcev in kmetov. Nekoiiko pozneje je zmagal po srditem boju proletariat v Moskvi in nato tudi v drugih mestih Rusije. Delavci so zavzeli državno oblast, ki jo drže že od leta 1917 krepko v svojih rokah.
Socialna demokracija je smatrala do sedaj oktobersko revolucijo le kot meščansko revolucijo. Resnično je, da je morala oktoberska revolucija pometati tudi ostanke fevdalizma, toda je istočasno prešla tudi v p rol e t a r s k o revolucijo. Vprašanje o karakteru ruske revolucije je igralo pri boljševikih veliko vlogo tudi pred osvojitvijo oblasti. Tako je poudarjal in naglasa! Kamenev po zmagi februarske revolucije in je bil mnenja, da bi se moralo delati najprej na izgradnji demokracije, preden moremo misliti na proletarsko diktaturo. Lenin je pa nasprotno propagiral že v aprilu 1917. leta (glej aprilske teze in pisma o taktiki, zbrano delo: »Der Kampi um die soziale Revolution«, zaj ložba za literaturo in politiko, Berlin 1925), da se mora meščansko-demokratična revolucija izpreme-niti takoj v proletarsko revolucijo. Po zmagi proletariata se bodo mogle izvesti naloge meščanske revolucije — kakor je zgodovina Rusije pokazala še leta 1917 — mnogo temeljitejše, kot je to slučaj v meščanski revoluciji.
Iste dvome o možnosti zmage proletarske re-
volucije, ki so kratko pred oktobrom 1917 diktirali Kamenevu in Zinovjevu njihovo odbijajoče nazi-ranje o oboroženi vstaji, najdemo tudi danes v di-skuzijah o možnosti socializma (glej dalje spodaj!).
2.	PROLETARSKA DIKTATURA.
V meščanskem časopisju je često govor o »Vpeljavi komunizma« v Rusiji. Naivno je, če verujemo, da bi bil v Sovjetski Uniji, kjer so komunisti vodeča stranka, komunizem že uresničen. Komunistični družabni cilj, končni cilj komunizma je družabni sistem, v katerem so odpravljeni razredi (buržuazija in proletariat). In taka brezrazredna družba Sovjetska država ni in ne more biti. V Sovjetski Uniji je družabni red, ki se imenuje diktatura proletariata. Karl Marks je pisal:
»Med kapitalistično in komunistično družbo leži perioda revolucionarnih izprememb, ena v drugo. Temu odgovarja tudi politična prehodna perioda, katere država ne more biti drugačna kot diktatura proletariata.« (Opazke k kritiki Gothar-skega programa.)
V tezah ustanovitvenega kongresa Komunistične Internacionale v poglavju o »Meščanski demokraciji in proletarski diktaturi« je pisal Lenin:
»Zgodovina uči, da ni še noben zatiran razred mogel zavzeti oblasti brez periode diktature, to se pravi, brez ojačenja politične moči in nasilnega zatiranja in tlačenja obupnega, divjega in brezobzirnega odpora dobičkarjev, na katerega vedno naleti. Tudi buržuazija je zavzela oblast potom diktature. Buržuazija, katere gospodstvo sedaj branijo socialisti, ki nastopajo z dušo in telesom proti »diktaturi kot taki« in za »demokracijo kot tako«, je utrdila svojo oblast v civiliziranih državah s celo vrsto vstaj, meščanskih vojn. z nasilnim zatiranjem kraljevske oblasti fevdalcev, gospodov
sužnjev in ravno tako nasilno zatrla vse poskuse restavracije.«
Diktatura proletariata je bila izvedena v Sovjetski Uniji v obliki sovjetske oblasti. Samo prole-tarijat je gospodar v državi, medtem ko je buržu-azija zatirana. Pri tem postanejo organizacije delavcev, torej onega razreda, ki so ga kapitalisti zatirali, podlaga celega državnega aparata.
Sovjetska vlada, ki je po svojem delovanju proletarska vlada, je istočasno delavska in kmečka vlada. Ali ne obstoja v tem neko protislovje? Ne (s Stalinovimi besedami odgovorjeno), »ker se temeljni splošni interesi širokih kmečkih mas popolnoma skladajo z interesi proletariata;
ker so interesi kmetstva popolnoma jasno izraženi v programu proletariata, v programu sovjetske vlade;
ker sovjetska vlada podpira zvezo med delavci in kmeti. To je tudi utemeljeno v skupnosti interesov obeh razredov;
ker so končno poleg delavcev tudi kmetje, ki se skupno z delavci bore proti istim sovražnikom in ki jjod vodstvom delavcev gradijo novo živ-ljčnje, člani vladnih organov, sovjetov (»Probleme des Leninismus«, Verlag ftir. Literatur und Politik, s. 285.).
Nasprotniki sovjetske vlade, predvsem socialni demokrati, pridigajo nasprotno proletarski diktaturi o »demokraciji«, to se pravi,'o enakopravnosti buržuazije s proletariatom, o enakopravnosti vseh razredov po zakonu. Oni se sklicujejo na «nepra-vičnosti«, ki jih je začela sovjetska vlada in ki obstojajo v tem, da je odzeta buržuaziji svoboda tiska, svoboda govora in druge »demokratične svoboščine« in jih je revolucija pridržala le delavskemu razredu. Ta »demokracija« ali meščanska demokracija je čisto formalna. V kapitalistični dr-
žavi obstojajo te svoboščine le na papirju, kajti v resnici je časopisje last bogatašev in o svobodi govora vendar tudi ne moremo govoriti, če prostori za shajanje in velike dvorane niso last delavcev. Meščanska demokracija je zastrta forma samo-gospodstva ali diktature kapitala. Sovjetska vlada odklanja hinavščino meščanske »demokracije« in odkrito proklamira diktaturo delavcev, potom katere je edino izvedljiva prava demokracija, demokracija večine kot nasprotje meščanski demokraciji ali gospodstvu manjšine. (Dalje prihodnjič.)
-= Računski zaključek OUZD. Bilanca OUZD za leto 1927 izkazuje 964.264 Din poslovnega prebitka napram 833.014 Din za 1926. Glavne bilančne postavke so naslednje (v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1926):	Aktiva: blagajna 0.014 (0.2), poštna hran. in
banke 1.24 (1.2), razni dolžniki 0.6 (3.5), prispevki 15.6 (14.9), tiskovine 0.3 (0.3), inventar 2.85 (2.6), vredn. papirji 0.11 (0.13); pasiva: upniki 3.7 (3.9), SUZOR 10.7 (13.05), sklad 5.4 (5-1); prebitek 0.96 (0.83). Račun dobička in izgube izkazuje tele postavke: predpisani prispevki 36.3 (32.3), razni dohodki 0.5 (0.9); izdatki: upravni stroški 6.3 (6.1), ambulatorij 0.3 (0.7), hrana-rina 9.85 (8.3), podpore za porodnic* 1.5 (1.4), dečja oprema 1.9 (1.6),, podpore dojilj 0.045 (0.074), oskrba v bolnicah 6.1 (5.6), zdravila 3.6 (3.0), babiška pomoč 0.7 (0.4), pogrebnina 0.36 (0.36), zobje 0.6 (1.2), zdravilišča 0.3 (0.87), zdravniki 3.7 (3.4), odpisi 0.3 (0.16). Iz teh podatkov je razvidno, da so se lani dohodki OUZD zvišali za 3.6 milj. Din, na drngi strani pa so narasli tudi izdatki ’ zaradi povečanega poslovanja. Znižali pa so se izdatki za ambulatorij radi reorganizacije in za zobovje radi prevzema tozadevnih del v lastno režijo. V bilanci pa se je izredno znižala postavka raznih dolžnikov (od 3.5 na 0.6), narasle pa so ponovno terjatve za prispevke. Tudi so se zmanjšale obveznosti napram Su-zoru od 13.05 na 10.78 milj. Din.
Razredni boj in kričanski socializem.
Z novim letom je krščanska socialistična mladina začela izdajati svoje glasilo, svojo novo revijo »Ogenj«. »Ogenj krščansko socialistične mladine.« S to revijo, ki je naravni sad gospodarskih razmer, v katerih živi proletariat, je krščansko socialistična mladina pogumno krenila na novo pot in si nadela na rame težko breme. Naj se to breme imenuje sladko ali grenko, na teži ne izgubi ničesar. Boj, ki gre za tem, da odpravi pravico in možnost izkoriščanja po posamezniku in naroda po narodu; ki hoče uresničiti brezrazredno družbo; dati vsakemu polje, ki ga sam obdeluje, vsakemu lastnino, ki ima vrednost dela. katerega sam opravlja; tak boj je težak. Kapitalizem, proti kateremu je v glavnem ta boj naperjen, ne bo vrgel puško v koruzo, marveč se bo branil z vsemi sredstvi in z vsemi sredstvi še napadal. Iz nekaterih odstavkov, ki smo jih čitali v »Ognju«, bi sklepali..da se krščansko socialistična mladina vsega tega zaveda. Zakaj gorje tistemu, ki ne pozna težkoč boja, kateremu se je posvetil.
Iz prvih številk »Ognja« žari program, ki ga je treba resno vzeti. Nekaj kratkih odlomkov, ki jih tu podajamo, naj služijo našim čitateljem v orientacijo k temu, kar želimo povedati. V prvi številki smo čitali:
»Na raznih katoliških shodih se mnogo govori tudi o socialnem vprašanju. Dela se s precejšnjo dobro voljo. Kaže se na takih shodih silen vpliv vere. Vedno znova lahko rečemo: Naše ljudstvo ima vero! In ravno najnižja masa proletariata nosi vero globoko v svojem srcu in jo doživlja. Toda, kako to. da vse to ne vstvari pravične dr»ž*'<»"« (Podčrtali mi.) Dalje:
! :
. ;*>j»oniite\ n* thlTč' več moralnemu 5!c C'	'lo.-eka	n. novo zasužn aje. kot spioo
rav nali.’. ici?a.« Dalie:
.... .ju j e torej razdeljena? Vprašajte in poizvedite resno in temeljito, kako mora kak vele-podjetnik imenovati svoja velepodjetja in posestva za svojo »lastnino«? Radi čigavega dela neki? Čigav znoj se jih drži in komu pripadajo po človeški in lastninski pravici?«
»Nič ni bolj materialističnega, ko stališče, da je današnje premoženje in njegov nastanek tako svet. da se ga nikdar ne bomo smeli dotakniti. Kaj se sploh pravi .lastnina’?«
»Delavskega vprašanja ne rešimo s socialnimi reformami nikdar; nikdar z zakoni o zaščiti delavca, ki v nadaljnjem izvajanju postanejo nezmi-selni in s pomočjo katerih odžrejo delavcu polovico zaslužka. Tudi fraza o solastništvu se v praksi izkaže kot iraza. Kako tudi naj se solastništvo izvede praktično? Samo ena je praktična, možna rešitev: Dati delavcem v posest njihova produkcijska sredstva, njihove rudnike, tovarne itd. ravno tako, kot imajo kmetje v posesti svojo zemljo, ki jo obdelujejo s svojimi lastnimi močmi!«
»Vsakemu polje, ki ga sam obdeluje!«
»Vsakemu lastnino, ki ima vrednost dela, ki ga sam opravlja!«
»Vsakemu hišo in njegov del na materi zemlji! Proč z brezdelnim pridobivanjem premoženja, razen če gre za bolne in stare ljudi itd. Delavcu z umom dajmo plačilo za njegovo delo po vrednosti dela ročnega delavca! To mora biti moralno načelo. na katerega moramo pozidati nov socialni red.« Dalje:
»IN TU NAM STOJI ONA RUSIJA, ki je dala veleposestva kmetom, ki je pooblastila delavce, da imajo v najemu tovarne, BLIŽJE kot pa način mišljenja zapadnoevropskih socialnih reformatorjev, ki ravnajo po načelu: »Operi mi kožuh, samo ne zmoči mi ga.« In šele iz take preureditve more samo po sebi umevno priti novo nravno prerojenje posameznika, družine in družbe. Tu stoji ono silno vprašanje ločitve: Ali drvi svet še dalje v popolno suženjstvo modernega kapitalizma, se materiali-
zira še globlje in propada nravno in versko v enaki meri, ali pa bodo vzeli krmilo v roke drugi in bodo rešili vprašanje brez nas kristjanov v svojem duhu. Mi vemo. kje stojimo, kje naj delamo. Ura je že 5 minut pred dvanajsto. Zmešnjava je vedno večja. Zabloga vedno besnejša. Tu ne pomaga nič več padati nazaj v one stare, davno izrabljene teorije.«
Poleg tega je bil v I. št. objavljen tudi sledeči aforizem: »Socialističnega gibanja ni mogoče ne podrediti ne pridejati nobenemu drugemu pokretu.«
Druga štev. »Ognja« je posvečena vprašanju razrednega boja. S to številko se je krščansko socialistična mladina postavila odločno na stran proletariata. Na prvi strani te številke je objavila sledeči aforizem: »Razredni boj socialističnega proletariata je obramba. Zato ima svoj etas (= nravna opravičenost).
V članku: Samo dve fronti! prihaja pisec do takega zaključka: »Proletariat je razbit, kapitalizem triuinfira! Mi smo zato, da delovni razred enotno nastopa.«
V odstavku: »Naša beseda« pa čitamo to-le: »Vsak razredni boj moramo s krščanskega stališča odklanjati. Pravimo: vsak razredni boj. Kajti marsikdo ne ve, da je razredni proletarski boj, ki ga je Marx znanstveno opredelil in utemeljil, le nujen odgovor na krvav boj kapitalističnega razreda. ki ga je ta napovedal delavskemu razredu.«
Pisec članka: »Se o razrednem boju« se vpraša: »Ali naj razredni boi priznamo ali zanikamo ! in prikrivamo? Vprašanje je že samo v sebi zgrešeno! Razredni boj je!«
In ko skušajo posamezni pisci v tej številki »Ognja« v vseh mogočih varijantah opravičiti razredni boj proletariata kot naravno in logično po-1 sledico brutalnega kapitalističnega postopanja, beremo v posebnem članku še sledeče:
»Cilj razrednega boja mora biti. da ustvari pošteno in pravično družbo. Razredni boj mora pripraviti delovne mase, da bodo usposobljene za nositeljico in ustvariteljico te družbe. Jasno je, da se izoblikava nov stan, četrti stan in da bo ravno ta stan poklican, da nasleduje sedanji družbi. Kdaj bo prišla nova družba, tega ne vemo. Samo to vemo, da je spočet plod te družbe v boju, da se ta plod razvija na žrtvah, največ žrtev bo pa zahtevalo rojstvo in krst te nove družbe. Mogoče bo to revolucija, mogoče kak drug velik dogodek, vsekakor bo pa to nekaj tako grozno veličastnega, da bo pretreslo sedanjo družbo v temeljih, jo razrušilo in na njeno mesto postavilo novo življenje.«
Ako bi analizirali te in druge misli, ki so objavljene v prvih in naslednjih številkah »Ognja«, bi kaj kmalu prišli do zaključka, da so mladi krščansko socialistični pokretaši še vedno daleč od Mar-xa. Toda oni niti nočejo biti marxisti. In mi se nismo spravili na ta članek z namenom, da bi polemizirali. (kar bi storili, ako bi imeli na razpolago svojo revijo). Ali v gibanju, kakor je po krščansko socialistični mladini zamišljeno, je storjen velik korak naprej v smeri enotne fronte proletariata. Gibanje, ki priznava, da je razredni boj proletariata le obramben; ki se postavi na stališče, da »razredni boj je« in da nič ne pomaga zanikati, kar dejansko obstoji. Gibanje, ki hoče biti proletarsko, ki trdi. da »socialističnega gibanja ni mogoče ne podrediti ne pridejati nobenemu drugemu pokretu« in izjavlja: »Mi smo zato, da delovni razred enotno nastopa«, tako gibanje je usmerjeno v enotno fronto proletariata, do katere bo prišlo, do katere mora priji.
»Stari« v krščansko socialističnem gibanju so nevarnost razumeli in vrgli mladim pod noge prva polena. Dvomimo, da bi jim to kaj pomagalo. Mladina je šla precej daleč. In če se tudi vstavi in se vodstvo celo obrne, ne bo se več vrnila krščansko socialistična mladina na staro mesto. Pojav časa, ki se mora razumeti.	(Dalje prihodnjič.)
II. Okrožni zlet DTE „SV0B0DA“, Studenci, dne 14. in 15. julija
v Studencih.
Na plan za „SVOBODO“! — Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Odbor.
Vestnik „Svobode“.
V nedeljo na izlet!
Skupen izlet vseh gorenjskih in ljubljanskih »Svobod« se bo vršil v nedeljo 17. junija. Udeleže se ga »Svobode« Ljubljana, Šiška, Vič, Kropa, Lesce, Tržič, Javornik, Gorje in Jesenice. Odhod za izletnike iz vseh . krajev je s prvini gorenjskim turistovskim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.28. Vsakdo naj si kupi karto do Javornika. Ta karta velja tudi za povratek, ker je vožnja s turistovskim vlakom polovična. Spored izleta je sledeč: 1.) Na javomiškem kolodvoru sprejmeta ja-vorniška in jeseniška »Svoboda« vse izletnike. 2.) Odhod proti Savi pred Delavski dom. 3.) Od tu izlet proti Bledu čez Dobravo in Vintgar. V Vintgarju kratko zborovanje, skupno kosilo, petje, godba itd. 4.) Popoldan odhod proti Bledu, kjer bo svobodna zabava: veslači na čolnih, kopanje, plavanje itd. Povratek z zadnjim turistovskim vlakom. Na predvečer se bo vršila na Jesenicah konferenca vseh gorenjskih »Svobod«. Vabimo vse delavce, da pridejo v nedeljo v naš krog. Udeležite se vsi tega izleta, na katerem se bodo spoznali med seboj sodrugi in sodružice iz najraznejših krajev! Vožnja stane Din 24.50 za vožnjo iz Ljubljane in nazaj. Iz drugih krajev je seveda vožnja še manjša, tako da ni izlet zvezan z nobenimi velikimi stroški, ako vsakdo vzame s seboj nekaj mrzle jedi. Izleta se udeleže pevski in godben zbori posameznih »Svobod«. V slučaju slabega vremena se bo vršil izlet drugo nedeljo, 24. junija »Svobodaši« in vsi delavci, na plan! Delu čast in oblast!
Centrala »Svobode«.
Podružnica »Svoboda«, Studenci.
naproša vsa kulturna, strokovna in politična društva, da nam blagovolijo pravočasno javiti, v kakšnem številu se nameravajo udeležiti naše prireditve dne 14. in 15. julija; osobito telovadna in pevska društva naj pošljejo najkasneje do 15. junija sporočilo, s čim nameravajo nastopiti dne 14. julija zvečer pri akademiji, katera se vrši v dvorani »Union« v Mariboru. — Sodrugi, agitirajte za ta dan!	Odbor.
%
10 letnica »Svobode« v Beljaku na Koroškem.
»Svoboda« v Beljaku (Villach) proslavi 30. junija in 1. julija t. 1. 10 letnico svojega obstoja po sledečem sporedu: Na soboto 30. junija sprejem gostov, telovadne igre, vodni šport, lahka in težka atletika in dramatična prireditev,- na prostem. Na nedeljo 1. julija lahko in težko atletične tekme, teki po ulicah, manifestacijski obhod, proste telovadne vaje, vaje na orodjih, otroške igre, cvetlični dan, petje po ulicah, šahovski turnir in kolesarska tekma. Zvečer velika ljudska veselica. Te proslave se lahko udeleže gorenjske »Svobode« in sodrugi iz Ljubljane in okolice, ker tu vožnja ni draga. Udeležbo javite takoj na naslov, ki je razviden vsem podružnicam iz posebne okrožnice, ki smo jim jo dostavili. Kazen tega naj javi vsakdo udeležbo tudi nam! Važno in koristno za nas je, da se v čim večjem številu udeležimo te proslave avstrijske »Svobode«, ki jo bomo jeseni povabili, da se udeleži proslave 10 letnice naše »Svobode«. Živela internacionalna solidarnost proletariata!
Delu čast in oblast!	Centrala »Svobode«.
Delavsko športna podzveza »Svobode«.
Akcija za ustanovitev delavske športne podzveze »Svobode« in za čimprejšnjo popolno osamosvojitev delavskega športnega gibanja od meščanskega prav lepo napreduje. Pripravljalni odbor sedaj dela na končni redakciji pravil in programa. Podzveza sama pa se ustanovi v jesenski sezoni. Delavski športni klubi kažejo zanjo veliko zanimanja in je zato pričakovati, da se bo ta akcija povsem posrečila, čeprav so velike in skoraj nepremostljive težkoče. Na eni Izmed zadnjih sej Delavske športne podzveze se je tudi odobrilo taktiko, ki jo imajo zastopniki delavskega športa v LNP-ju. Treba je sistematičnega dela in le z njim je moči priti do pozitivnih rezultatov.
SK. »Svoboda«, Ljubljana.
Ljubljanski športni klub SK »Svoboda« je v sedanji sezoni prav agilno pričel s tekmovanji in treningi. Članstvo stalno narašča in je tudi opaziti, da se klub sam dviga i v moralnem oziru. V kratkem času so agilni sodrugi ustvarili prav lep delavski športni klub, ki marsikdaj in marsikateremu meščanskemu klubu prav resno konkurira. Ako bo šlo v tem pravcu naprej, bo SK »Svoboda«, Ljubljana, prišel v I. razred LNP.
SK Svoboda, Ljubljana : SK Amater, Trbovlje.
V četrtek, dne 7. junija, je gostovala ljubljanska »Svoboda« v Trbovljah in igrala s SK »Amaterjem« nogometno tekmo, ki je v polni meri skoraj vse presenetila. Igralci na eni kakor na drugi strani so bili dobri in so dokazali, da umejo svojo nalogo. Igra je v splošnem vsem ugajala. Rezultat 7:2 v korist SK »Svoboda«, Ljubljana, ni presenetil, ker se je pričakovalo, da bodo »Amaterji« podlegli. Postava »Svobode« je bila dobra m res izvrstna. I udi »Amaterji« so se dobro branili v lepi igri. Toda so morali podleči premoči Ljubljančanov. V drugi polovici so zabili »Svobodi« dva prav lepa goala. Sodil je dokaj dobro g. Vrhunc. — Takih tekem bi bilo več treba. Spoznavanje med delavskimi klubi je dosedaj pomanjkljivo in vsi tisti, ki sodelujejo pri delavskemu športnemu gibanju, bi morali forsirati tekme med delavskimi športnimi klubi.
Mladinski vestnik.
NA DELO MED MLADINO!
Danes v kapitalistični družbi dobiva v industriji vedno večji pomen delo nedorasle mladine. Obenem z novimi, izboljšanimi stroji pride v tovarno tudi mladina. Opravilo, ki ga je prej tnogel vršiti le odrasel delavec, danes lahko vrši že slaboten otrok. Zato kapitalist raje najame mladega delavca kot pa odraslega. Mlad delavec je veliko cenejši in veliko lažje ga izkorišča. V krog kapitalističnega izkoriščanja pride tudi delavska mladina. Mlad delavec občuti že zelo zgodaj izkoriščanje. Za njega ni nikake lepe zlate mladosti, ki jo uživa buržuazna mladina. On mora že v zgodnjih letih v tovarno, v delavnico, kjer dela po deset, dvanajst ur na dan, od svoje mladosti pa nima ničesar.
Kakšen je samo položaj vajencev? Danes se skoro vsa obrt pri nas živi samo od izkoriščanja tnlade delovne sile, vajencev. Vajenec, ki se gre učit, mora delati tri, štiri leta zastonj. Pa če bi se vsaj kaj naučil! Mlad pomočnik danes nikjer ne dobi dela. Tri leta se je učil, delal zastonj, pri tem se pa ni nič naučil. Podjetnik nima vajencev zato, da jih kaj nauči, temveč zato, da jih izkorišča. Vajenec je danes najcenejša delovna sila. Poleg vsega tega pa je vajenec najbolj zapostavljan, vsakdo dela z njim, kar hoče, uporabljajo ga za vse.
I udi oni, ki se ne gredo učit, takoj občutijo, da je danes delavska mladina najbolj izkoriščana. Vedno so najslabše plačani.
Zakaj se godi delavski mladini tako slabo? Zato. ker je ona mnogo manj zavedna, kot pa so odrasli delavci. Danes se delavska mladina vse premalo zaveda svojega položaja, premalo uvidi potrebo izboljšanja tega svojega slabega položaja. Ona se ne zaveda svojih lastnih interesov. Ne zaveda se še. da si more zboljšati svoj položaj edino ona sama v zvezi s celim delavskim razredom.
Kje pa se danes nahaja delavska mladina? V meščanskih organizacijah, v Sokolu, v Orlu, športnih klubih, kjer tvorijo skoro večino članstva mladi delavci. Ne zavedajo se še, da delavec ne spada v meščanske organizacije, ki imajo samo namen, da odvrnejo delavca od tega. da bi mislil na izboljšanje svojega položaja.
Naloga proletariata, naloga zavedne delavske mladine je, da odtrga mladino meščanskemu vplivu in jo privede v delavske organizacije. Na tein polju, na organiziranju mladine smo danes še zelo malo storili. »Kdor ima mladino, ta ima bodočnost«, s temi besedami je šel naš predbojevnik Karl Lieb-knecht med delavsko mladino. On je uvidel, kakšno vlogo lahko igra ona v osvobodilnem boju delavskega razreda in kakšen pomen ima tudi v boju za vsakdanje zahteve delavstva. Zato, sodrugi, povsod na delo med mladino!
POLOŽAJ BRIVSKIH VAJENCEV.
Danes, ko je v modi ta prenesrečni »slavni« bubi. je že skoraj iz vsake druge družine en sin brivski vajenec in zato jih izkoriščajo na vse mogoče načine. Po malih brivnicah je vajenec prvo leto učne dobe samo mazač (samo »žajfa« in umiva) in poleg tega jih rabijo mojstri še za dekle. Pošiljajo jih domov, da pripravijo soprogam mojstrov drva in slično, pošiljajo jih na trg po salato, krompir in slično, ker kam pridemo, če bi nosile soproge brivskih mojstrov cekarje polne mesa in zelenjave po mestnih ulicah, saj kakor oni pravijo, »če se uči, naj pa še kej postran naredi«. Ne smemo pa misliti, da je po večjih brivnicah kaj boljše. Prav nič. Vajenci po velikih brivnicah so prva tri leta »lasen-cutarji«, to mislim reči, da prva tri leta samo lase cufajo, da naredijo potem za dame »fovš kite«, tako da ko pride enkrat bubi zopet iz mode, bo dama prijela samo narejeno kito in jo bo pripela na glavo, pa bo imela kar čez^noč zopet lepo moderno frizuro. A zadnje, t. j. četrto leto, pa dobi za razirat kakšno barabo (tako imenujejo mojstri delavce, ki nimajo laka in iraka), da ga oguli, pa če ravno toliko plača kot kakšen ljubljanski gigrle — to je po velikih brivnicah. A po malih brivnicah je pa prvo leto tako kakor sem že zgoraj omenil, po prvem letu učne dobe pa mora že vse od kraja začeti razirati in striči, tako, da če ima mojster kakšnega pomočnika, ga odpusti z izgovorom, da ima premalo kšefta. Ni pa to res, pa kaj bi plačeval pomočnika, ko pa mu bo vajenec delal zastonj in poleg tega ga lahko prisili, da mu dela še čez-urno delo, čeprav je to protizakonito (vsi so mlajši kot 18 let in zakon predvideva samo 8 urno delo, delajo pa vsak dan nad 10 ur in š^ več). Ko je tak vajenec prost, ga mojster odpusti, če mu ne dela za par dinarjev, saj je med tem časom že tudi drugega vajenca naučil toliko, da bo lahko brez pomočnika. Ce pa zahteva vajenec kakšno zadoščenje, ga pa mojster kratkomalo obuta in vrže skozi vrata na cesto, lakih in sličnih doživetij je bilo deležno že tudi precej starejših pomočnikov. Tako se sedaj godi našim vajencem, a pomočnikom pa tudi povečini nič boljše, to pa radi tega, ker se ne zavedajo svoje dolžnosti, da bi se organizirali in redno plačevali članarino. Le potom močne finančno podprte skupne strokovne organizacije se dajo take lumparije odpraviti. Brivski pomočnik M. T.
Kal piSeio delavci in kmetiel
PISMO IZ PREKMURJA.
TURNIŠČE. (O dveh župnikih.) Imeli smo župnika, dobrega gospoda, ki je gledal na svoje ljudi in upošteval tudi najrevnejše kmete, ki smo najbolj izkoriščani. Vpoštevajoč težko stanje revnih kmetov nas ni odiral, zadovoljeval se je z malimi pogrebninami ali celo zastonj vršil poroke in krste, če je videl, da kdo težko ali sploh ne more plačati. Zato sam ni mogel imeti preveč denarja in ni prirejal nobenih gostij in pojedin. To so mu zamerili drugi duhovni gospodje, še bolj pa to, da ni bil politik, da ni bil agitator in priganjač za SLS. ki govori za kmeta, dela pa za bogataše. Moral je proč in slišimo, da v naši škofiji ni dobil več službe. — Župnik pa je postal naš prejšnji kaplan, ki je dober politik za gosposko, klerikalno SLS, pa slab župnik za nas revne kmete. Ta novi župnik ni skromen, kot je bil prejšnji in več kot za pol je zvišal cene za krste, poroke, pogrebe. Ta novi župnik se dobro spozna tudi na banke, ki hudo odirajo kmečko ljudstvo. Prejšnjemu župniku, skromnemu božjemu namestniku niso bili potrebni konji in kočije, sedanji pa brez njih ne more vršiti agitacije in zato mu jih moramo kupiti. To nam nič ne ugaja in bi radi našega prejšnjega župnika nazaj. — Naš poslanec Klekl nas že leta dolgo tolaži in tolaži, pa je vedno slabše nam Prekmurcem. Vedno bi rad imel denarja in prigovarja, naj vkup nosimo. Ali naj še naprej čakamo na nove obljube? Ne. zbrali se bomo, pogovorili se sami brez gospode in napravili delavsko-kmečko stranko brez gospode, ki nas tlači in žuli. — Prekmurski kmetič, sed^j stavbinski delavec.
Nova revija.
HENRI BARBUSSEV »SVET«.
V Parizu je pod uredništvom s. Henri Bar-bussa pričela izhajati francoska tedenska ’ revija »Svet«, ki je internacionalni informativni list za književno kritiko, za umetniške, znanstvene in družabne probleme.
»Svet« je neodvisen, nestrankarski tednik, ki se bori proti reakciji, za zbližanje intelektualnih in ročnih delavcev, proti ozkemu individualizmu v umetniški in književni produkciji. »Svet« je borben list in poziva vse prijatelje na sodelovanje. — »Svet« izhaja v Parizu in stane letno 125 dinarjev. Adresa: »Le Monde« 144 Rue Montmartre, Pariš.
Poravnajte naročnino I
DEMONSTRACIJE PROTI ITALIJI.
Ker so meščanski listi in za njimi »Delavska Politika« poročali, da so se nacionalističnih študentovskih demonstracij proti italijanskemu iašizmu udeležili tudi naši sodrugi, moramo tako poročanje ožigosati kot neresnično in tendenciozno. Res je, da je znani Iskra na zborovanju na univerzi hujskal na vojno, celo govoril za nettunske konvencije in je bila večina zborovalcev nacionalistov (klerikalni akademiki so na zahtevo vodstva klerikalne stranke zborovanje morali bojkotirati) na njegovi strani Vkljub temu je s. Kreft ostro nastopil tudi proti vsem našim režimom, naj si bodo to PP ali RR ali kleroradikalni. Naš režim je režim glavnja-če, ki je umoril s. Vulča in zatira vse one, ki se bore za svobodo delovnega ljudstva. Tak režim sklepa »prijateljske« pogodbe z italijanskim fašizmom ter se s tem popolnoma izenačuje z njim, pomaga uničevati dalmatinskega ribiča, pomaga tako direktno italijanskemu fašizmu, ki zatira vse delovno ljudstvo Italije. Zato se moramo predvsem boriti proti našemu režimu,, ki ga izkorišča imperializem Anglije in Francije v svoje namene. Jugoslavija ni svobodna država, temveč je postala kolonija evropskega kapitalizma. Angleški bankirji zahtevajo podpis nettunskih konvencij, sicer ne dado 13 milijardnega posojila, ki bo novo gospodarsko in politično zasužnjenje od strani evropskega imperializma, ki nas'smatra za svoj »Kano-neniutter«. Ako iščejo naši režimi zveze z imperializmom in fašizmom, si poiščimo zaveznike tudi mi. Za zvezo vseh zatiranih, malih in kolonialnih narodov, za samoodločbo slovenskega in vsakega zatiranega naroda, za zvezo s Sovjetsko Rusijo — edino zaščitnico malih in zatiranih narodov. Zveza narodov je orodje evropskega imperializma. Sovjetska Rusija je edina in prava zaščitnica samoodločbe zatiranih narodov. Živela fronta vseh zatiranih. malih in kolonialnih narodov proti imperializmu in internacionalnemu fašizmu! Živela Sovjetska Rusija!
Klub marksistov se dobro zaveda fašističnega značaja teh demonstracij in je sestavil tudi v tem smislu svojo resolucijo. Noben član se demonstracij ni udeležil, še manj glasoval za hujskaško or-junsko resolucijo akademikov, kakor tendenciozno poročajo meščanski listi in za njimi seveda »Delavska Politika«.
O ŠTRAJKBREHERJIH.
Pred kratkim sein čital v nekem nemškem delavskem časopisu naslednjo notico:
Najpodlejši zločin med proletarci je štrajkbreher-stvo. Stavkolomstvo je neodpustljivo. Zaveden proletariat stavkolomstvo kaznuje z večnim bojkotom, in sicer na ta način, da bojkotira podjetja, v katerih so zaposleni štrajkbreherji in štrajkbreherje same.
Tudi pri nas imamo še vedno precej stavkokazov In to v pekovski stroki.
Skrajno reakcionarno postopanje pekovskih mojstrov napram pomočnikom je lansko leto prisililo iste, da so stopili v stavko, katero so pekovski mojstri zlomili s pomočjo stavkokazov.
V tem poslu se posebno odlikujejo izraziti naprednjaki, kakor k. Bizjak, Gosposvetska cesta, g. Kavčič, Gradišče, in načelnik pek. zadruge, g. Vidmar, Rimska cesta.
Vsi ti gospodje še vedno delajo s štrajkbreherji. Vprašamo delavce, organizirane v Narodni strokovni zvezi, ali se strinjajo s tem početjem gospodov, ki so opredeljeni njim enako.
Proletarci, spreglejte vendar, da med delom in Kapitalom ni in ne more biti skupnega dela, zato v skupne vrste, skupno se moramo boriti proti skupnemu izkoriščevalcu, skupno ga obsoditi in mu dati zasluženo plačilo!
Kdor tega ne stori, spada pač v kategorijo štrajk-breherjev.
Delu čast!
+ Velenje. V tiskovini »Socialdemokrat« štev. 4 me napada bernotovec Martinšek in ker ne ve ničesar stvarnega proti ineni, mi očita, da sem bil policist itd. Toda dragec moj, ali sem to kdaj tajil? In ali se tebi to tako čudno zdi, če je tiste čase eden mislil in verjel, da bo šlo tako v državi kakor se je govorilo in če je vstopil v tako državno službo. Meni se to vsaj ne zdi čudno. In če tega ne bi bil preizkusil, ne bi bil prišel še na pot spoznanja in resnice kakor sem. Ali se mogoče spominjaš, katera stranka je bila takrat ob preobratu, ki je nagovarjala delavce-vojake, da smo se začeli formirati v »Narodne straže« in šli ščititi kapitaliste pred vojaštvom, ki se je vračalo od vseh strani in na vse strani v svoja dotnovja? Ti vedno trdiš, da ste vi edini ostanek nekdanje enotne stranke in kot tak bi moral to vendar vedeti, da ste nas ravno vi takrat spravljali v te akcije. Saj se je šlo vendar za konsolidacijo države? Ali ne? Saj za takrat pač nihče ne pomni, da bi bil ti tvoril kako opozicijo v stranki. Torej si z vsem tem soglašal, danes pa mi to očitaš kot pre-grešek, ker sem vas ubogal. Danes nisem več za to, za kar sem bil takrat, a ti si še vedno v istem taboru, kot si bil takrat, a vkljub temu hočeš blatiti mene s tem, s čimer si oblaten sam in se s tem nehote izdajaš, kaj da si. Kar se pa tiče drugega očitka, da bi bil jaz prosil za službo tajnega policista, ko je bila služba na progi Dravograd-Celje razpisana, pa samo to-le: Ako pošlješ konkreten dokaz na uredništvo »Enotnosti« o tem, da sem jaz vložil tozadevno prošnjo radi službe, ti izplačam jaz 1000 Din (reci in beri en tisoč dinarjev), ako pa tega v osmih dneh ne storiš, potem si pač tisočkraten lažnivec. Metode policijske službe so mi kolikortoliko znane in sodeč po tvojem obnašanju in nastavljanju pasti raznim ljudem, ki se v pokretu udejstvujejo, si nehote mislim, da izvršuješ ti nekaj takega, kar bi zelo zelo rad očital drugim. Tako namreč izgleda. Ako pa hočeš, da ne bo izgledalo — potem se moraš pač popraviti. Boli te tudi to nadalje, ker je moja žena ob prireditvi Svobode na praznik Dela pripenjala rdeče nagelčke. No ravno zato je poprej povedano popolnoma upravičeno. Pridejo gotove prilike, ko mora človek pokazati svojo barvo. In ti si jo pokazal s tem, da si že vnaprej bojkotiral enotno proslavo 1. maja. Praviš, da sem jaz bil proti vsem prireditvam, ki jih je »Svoboda« izvajala v Rudarskem domu preteklo leto, a letos — da sem za to ter da jih podpiram. Vidiš v Velenju si, tega pa ne veš, da »Svoboda« v Velenju do marca meseca 192S pri nas sploh ni obstojala ter da so gotovi ljudje vede ali nevede delali dostikrat štafažo buržua-ziji ob prireditvah, ki so se izvajale pod firmo »Svobode« ter tako pustili, da se je ubijala moralna stran proletarskega kulturnega društva. In danes, ko se je izvedla reorganizacija in se pričelo z delom na pravi strani v delavskem kulturnem in prosvetnem društvu, danes ti je žal — za tem kar je bilo poprej — namreč za sodelovanjem s kom — že veš, saj pri nas te ni. Kar se tiče blatenja po s Lekšu pa to-le: Ti praviš, da si je kot zaupnik priboril tekoče dnine, jaz pa pravim, po-služi se doprinesti dokazov, koliko je zaslužil, ko je delal v vrtu in še ni bil zaupnik in potem se bo videlo, da si tega ni priboril s funkcijo nego s stalno službo vrtnarja. Kar se pa tiče s. Kališnika in njegovega prostega časa, pa pomni to-le: vsi strojniki ti bodo hvaležni, ako jim izvedeš to, da bodo praznovali lahko med tednom mesto v nedeljo. Kaj pa je na to interpelacijo g. direktor odgovoril, veš ti ravno tako dobro kakor vemo vsi drugi zaupniki, toda tak si, da utajiš danes, kar si včeraj govoril. Da si res za demokracijo in za socialističen družabni red, si nam dokazal pa s tem, da si se ob priliki nezaupnice požvižgal na voljo delavstva in se oprijel starega Franc Jožefovega patenta iz leta 1897. na podlagi katerega hočeš biti in tudi si »posili zaupnik«. Pro-klamiran si bil že večkrat za lažnivca, a danes te spominjam samo še na pregovor, ki pravi: lažnivcu se verjame, tudi če resnico govori. Delu čast in oblast!
Jos. Polanc.
+ Ljubljana. (Pivovarna »Union«.) Za objavo nekaterih naših pritožb prosimo. Pravim samo nekaterih, ker če bi hotela pisati o vsem, kar nas tišči in tlači, bi napolnila celo našo »Enotnost«, da bi za druge nič ne ostalo. Nad 150 nas je, ki garamo in delamo, da pride med ljudi poznano Unionsko pivo. Mnogo nas je tudi žensk, vajencev ali mladih delavcev nisem še videla. Delamo po 8 ur, nekateri pa tudi po 12 in menda tudi po 14 ur. Nam ženskim delavcem plačuje tovarna po 3 do 3.50 Din na uro, moški sodrugi imajo nekaj več. Največ nas je iz bližnje in daljne okolice Ljubljane in nekateri se vozijo na delo in iz dela z vlakom alj s
kolesi, mnogi pa hodijo peš. Na praznik 7. VI. so nas poklicali za eno uro na delo. In po 2 uri so hodile iz Domžal sodružice. delale eno uro, zaslužile svoje tri dinarje in morale iti zopet 2 uri po prašni senci domov. Vem, da bi marsikatera raje dala samo par dinarjev, da bi si prihranila 4 ure pešhoda. Pa priti moraš, če ne si na cesti. Grožnje z odpusti so zelo pogoste. Posebno neki Hasnedl, »Braufiihrer«, je zelo oster in ima veselje, če ima priliko kričati in šikanirati. Zadnjič je enkrat nekako ugotovil, da je neka delavka bila v 8 urah 3 krat na stranišču. Bil je velik kraval in izdala se je komanda, kdor bo šel večkrat na stranišče kot enkrat, bo odpuščen. Kako bo to šlo ne vem in če bo šlo, kdo bo odgovarjal za posledice, ki morajo nastopiti.
Delavka O-a.
+ Celje. (Pritožbe stavbincev.) Kaj delamo? Slepi in gluhi delavci stavbinci, ali si bomo zboljšali svoj položaj ali ne? Kakor izgleda, se premalo zavedamo. Primoran sem ožigosati nekega »šihtenšreiberja«, kateri je zaposlen pri neki stavbeni firmi v Celju. Ta gospodič je mlad, je šele lani izvršil skušnjo, postopa pa z delavci tako, kakor da bi bili delavci njegovi sužnji. Vprašamo g. G., odkod to, da ste potom policije prepovedali težakom kaditi s pretnjo kazni 3 dni dopusta. Tudi zidarje se je baje posvarilo, da se naj pazijo in bolj skrivajo, če kadijo. Ali se bojite, da se zid užge? Kaj mislita priganjača? Ali delata s tem stavbeniku dobiček, da delavci med delom ne smejo kaditi? Nikakor ne. Pač pa škodo, ker navajeni kadilci bodo kadili, pa se bodo skrivali po raznih luknjah. Gospod G., kaj mislite, kje se nahajamo, v kaki Afriki med divjaki, da postopate proti delavcem z raznimi grdimi psovkami, z osli itd. in da prepovedujete delavcem jemati kruh od delavske pekarne? Gospod G. diktira, da morajo delavci jemati kruh od kapitalistične pekarne Vošnjak. Koliko procentov pa dobite? Delavci-stavbinci, kje je svoboda? Kaj mislite k temu. Dajte premišljevati! Delu čast in oblast!	L.
+ Nečuveno postopanje političnih organov v Rakeku. Savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Rakek, je hotela že večkrat prirediti predavanja za svoje člane, v svesti si, da s predavanji najbolj more dvigniti duševni nivo svojih članov. Toda sreski poglavar v Logatcu Poklukar je že dvakrat prepovedal predavanja. Na dan 1. inaja t. 1. bi se moralo vršiti skioptično predavanje o »Grozotah svetovne vojne«, dobrih nekaj dni pozneje pa o »Marčni revoluciji leta 1828«. A politična oblast je obakrat smatrala, da je treba dati predavanja in slike — v cenzuro, čeprav gospodje in gospod Poklukar prav dobro ve, da so skioptična predavanja last kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice za Slovenijo in da so že bila pregledana in cenzurirana. Proti temu postopanju sreskega glavarstva v Logatcu najostrejše protestiramo in zahtevamo, da se take šikane v bodoče ne ponavljajo več! — Tako izgleda pri nas svoboda govora. Pravijo, da so italijanski fašisti nekulturni ljudje, da v Italiji nima proletariat nobenih pravic, da je brezpravna raja, da imajo v Italiji slučaje Matteotija itd. O, kako čudno blizu smo mi Italije . . .
+ Dobrunje. (Izlet.) Prošlo nedeljo je priredila do-brunjska »Svoboda« pešizlet v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Izleta se je udeležilo nad 50 sodrugov in so-družic, odzvali so se tudi sodrugi in sodružice iz Zaloga. Na solnčnatih hribih smo pozabili na prašne tovarne, pozabili na ropotajoče stroje in človek bi skoraj mislil, da je res svoboden, če bi nas ne težila misel, da smo še stroji, da smo še orodje v roki kapitalistične družbe. Pod košato bukvijo smo se razgovarjali o našem položaju, kaki sužnji da smo in mlad sodrug nas je vzpodbujal za cilji »Svobode«, do končne zmage. Šli smo preko Šmarja, čez zelene trate skozi vasi. Povsod so se zanimali, kdo da smo, pa smo povedali, da smo delavci iz tovarn in da želimo s kmeti priti skupaj, da se skupaj borimo za »Svobodo«, da smo za združitev kmeta in delavca. Mlad sodrug zakliče: »Naj živi zveza delavcev in kmetov« in vsi »Živela!« V Županovi iami smo si ogledali naravne krasote. Je zares !ej>o, samo bolj slaba razsvetljava je, ker še ni elektrike in še ni vse natančno urejeno, ker »ni kredita«.
Tako smo preživeli dan v naravi, bili smo utrujeni in gotovo bi nam omagal kdo, da ni zopet Polde zabrenkal strumen marš. Sklenili smo, da se zopet snidemo, da gremo še na pešizlete v naravo. Naj živi »Svoboda«! Naj se ojači delavski pokret! Delu čast in oblast.
Niko Bricelj, t. č. predsednik.
KAKŠNE SO PLAČE ŽIVILSKIH DELAVCEV.
Ro statistiki iz leta 1927 so iznašale povprečne tedenske plače kvalificiranih živilskih delavcev v posameznih državah, kakor sledi:
v švicarskih frankih v dinarjih
Anglija	78.81	okroglo 859,—
Nemčija	59.73	651.—-
Danska	97.90	1067.10
Belgija	50.26	547.83
Francija	69.99	762.89
Finska	57.55	627.30
Poljska	58.05	632.75
Norveška	108.64	1184.18
Avstrija	48.95	533.56
Čehoslovaška	44.32	483.10
Rum unija	35.20	383.68
Švedska	100.85	1099.27
Švica	90.70	988.63
Rusija	119.70	1304.73
Jugoslavija	37.43	407.99
To so tedenske plače kvalificiranih delavcev v velikih podjetjih v mestih, v malih mestih in .manjših delavnicah so plače seveda nižje. Jugoslavija stoji v statistiki na drugem mestu od zadaj, na drugem najslabšem mestu, čeprav so bile vzete v obzir najvišje plače. Po nekaterih podjetjih v Jugoslaviji znašajo plače živilskih delavcev tudi samo 150—200 Din.
ZA ONE. KI IMAJO SVOJCE V AMERIKI!
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Intervencije zapuščin, zavarovanj, odškodnin, nastalih v prekomorskih državah v korist našim izseljencem in njih družinam spadajo v smislu točke 6, § 4 pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju, objavljen v uradnem listu za Slovenijo z dne 23. avgusta 1923, štev. 279/78, v delokrog izseljeniškega komisarijata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Za interesirane stranke je najbolje, da se za iztir-javanje takih zapuščin, zavarovalnin in odškodnin obračajo na izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamenita ul. 15/1, ki je poklican prevzeti brez posebnih stroškov zaščito njih privatnopravnih interesov.
Za „Enotnost“ dvakrat na teden.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 6. do 12. VL 1928.
17.616 Din tiskovnega sklada, 846 novih naročnikov, 498 za dvakrat tedensko.
Ljubljana VII: Slak 6, Neimenovan 5, Neimenovan 4. Krkne 5, R. Ž. 5, Vodnik 5, Pančur Jaka 2, Monte Kristo 5 Din. Litija: Sluga Filip 10 Din. Skupaj 41 Din. Od 4. septembra 1927 17.616.55 Din.
»Enotnost« sprejemajo, a ne plačujejo: D. M Polje: Sluga od 15. sept. 1927, Leskovšek od 1. dec. 1927, Novak od 1. dec. 1927. Črnomelj: Rajmer od 1. nov. 1927, Prušnik od 4. sept. 1927, Gregorčič od 4. sept. 1927, Flaj-nik Blaž od 1. nov. 1927, Andrejaš Franc od 4. sept. 1927. Celje: Štok Avgust od 10. avg. 1927, Leskošek od 25. sept. 1927, Knez J. od 1. sept. 1927, Grobelnik od 1. nov. 1927. Brezovica: Divjak V. od 15. avg. 1927. Ribnica: Polegek J. od 15. sepr. 1927, Karot L od 15. julija 1927, Jamnik V. od 1. aprila 1927, Jamnik F. od 1. nov. 1927, Jamnik D. od 1. nov. 1927, Hudales O. od 15. nov. 1927. Oross R. od 1. nov. 1927, Franc Črešnik od 15. sept. 1927.