Q^Jorn
V/AND
f-yuMice..*
No. 119
Ameriška Domovina
-“■Us
, 3^70 .“'J'e,	Hi
s O/,/ 5 IN SPIRIT fORfciw ^Op^NGUAG« ONLY
mmra;



c	SL0V6NIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Fly, Pueblo, Rock Springs, «11 Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-68OX)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1979
Leonid I. Brelnjev utrujen, ne mrtev
Leonid Brezhnev
MOSKVA, ZSSR. — Nobene tajnosti ni več, da je 72-letni sovjetski voditelj Leonid I. Brežnjev v zelo slabem zdravstvenem stanju. Da je to res, potrjujejo tudi dobro poučeni sovjetski krogi v Moskvi, čeprav neuradno. Zadnja leta se Brežnjev redko pokaže v javnosti in njegovi govori so kratki. Kljub temu je njegova izgovorjava silno nejasna. Vsi domači in tuji opazovalci pa soglašajo, da je Brežnjev še vedno zdaleč najbolj vplivna oseba na sovjetski politični lestvici in da nima vidnega naslednika.
Pretekli teden se Brežnjev ni udeležil nekaj važnih uradnih prireditev v sovjetskem glavnem mestu. Takoj so se razširile govorice, češ, da je sovjetski voditelj resno bolan in celo, da je umrl. Podlage za taka ugibanja ni bilo in Sovjeti jih niso hoteli javno zanikati.
Zahodni dopisniki, ki poročajo iz Moskve, so pa vprašali svoje vzhodno-evropske kolege, ali kaj vedo o tem. Ti so jim odgovorili, da je Brežnjev zelo utrujen, ni pa resno bolan. Pred dvemi tedni je bil Brežnjev namreč na 4-dnevnem obisku v Vzhodni Nemčiji, kjer so slovesne praznovali 30-letnico tega režima. Brežnjev se je udeležil več slovesnosti kljub slabemu vremenu. Ker je navdušen lovec, so ga vzhodnonemški voditelji povabili na lov. Kljub protestom svojih zdravnikov, se je temu vabilu Brežnjev odzval. Lov je sicer bil uspešen, Brežnjev se je pa zelo utrudil.
Kot znak, da res ni politične krize v ZSSR, so nekateri omenili obisk Andreja Kiri-lenka na Madžarskem. Kiri-lenka smatrajo vsaj tuji opazovalci kot drugo osebo v sovjetski politični hierarhiji, če bi bilo res kaj narobe z Brež-njevim, so menili, bi Kirilenko ostal doma ali se takoj vrnil.
Novi grobovi
Albert M. Poklar
Preteklo soboto je v Hill-crest bolnici umrl 57 let stari Albert M. Poklar, mož Anne, roj. Carrish, oče Michaela in Roberta, tast Paulette, 2-krat stari oče, brat Emillie Kastelice in Roberta, lastnik Poklar Chevrolet, Inc. v Chagrin Fallsu. Pogreb bo iz Brick-manovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue danes, v sredo, v cerkev sv. Frančiška Asiškega v Gates Millsu ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Pokojnik je živel v Bratenah-lu. Družina priporoča v pokojnikov spomin darove dobrodelnim organizacijam.
Thomas Yurlina
Umrl ]e 83 let stari Thomas Yurlina, vdovec po umrli ženi Mary, roj. Telban, oče Josepha, Roberta, Mary Jane Elam, Edwarda (pok.) in Thomasa (pok.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue v petek, 26. oktobra, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od. 7. do 9.
Bivši iranski šah Reza Pt hlevi je v kriknem stanju
NEW YORK, N.Y. — V ponedeljek zvečer je prispel v New York bivši iranski šah Reza Pahlevi. Sporočili so, da je prišel v to mesto na zdravljenje in da je bolezen rak. Dobro poučeni krogi menijo, da je šah v resnem zdravstvenem stanju. Nekateri celo trdijo, da zdravniki Pahle-viju ne bodo mogli več pomagati.
Šah je bil strmoglavljen januarja letos in je takrat odšel v tujino z družino. V pe-
Kuba je po 20 letih izpustila Matosa
HAVANA, Kuba — Hubert Matos je bil nekoč osebni prijatelj in sodelavec kubanskega komunističnega samodržca Fidela Castra. Borila sta se skupaj proti režimu Fulgenci-je Batiste. Takoj po zmagi gverilcev 1. 1959 je bil Matos namenjen za visok položaj v Castrovi vladi.
Skozi vsa leta skupnega boja Matos ni vedel ali slutil, da je Fidel Castro naklonjen komunistom in da je morda bil Castro vseskozi že komunist. Ko so Castro in kubanski revolucionarji prevzeli oblast je Matosu kmalu postalo jasno, kam namerava Castro voditi Kubo. Protestiral je. Poslal je osebno pismo Castru, v kateremu je svojem nekdanjem prijatčlju in soborcu jasno in odločno povedal, zakaj noče sodelovati več v njegovi vladi. Prosil je Castra, naj ga razreši vseh uradnih ■ funkcij in mu dovoli, da zopet postane učitelj.
Castrov odgovor je bil značilen in za Matosa usoden. Dva dni po odposlanem pismu je Matosa aretirala novoustanovljena kubanska tajna policija. Matosa so obtožili veleizdaje. Njegovo sojenje je bilo javno in sam Castro je govoril proti njemu kake štiri ure. Matosu so dovplili samoobrambo in je govoril dve uri.
Odločitev sodišča je pa bila neizogibna in Matos je bil obsojen na 20 let v ječi. Ta kazen je Matos pred dnevi prestal. Čeprav je sam dvomil, da ga bo kubanska vlada oz. Fidel Castro res izpustila na svobodo, je njegov sin sporočil tujim novinarjem, da se je to zgodilo. Pričakujejo, da bo Matos kmalu odšel v tujino, če mu bo za to potovanje Kuba dala dovoljenje.
tek bo Reza Pahlevi obhajal svoj 60. rojstni dan.
Kitajski voditelj Hua Guo-feng obišče Zah. Evropo
BONN, Zah. Nem — Kitajski ministrski predsednik Hua Guo-feng je prispel na obisk v Zahodno Nemčijo, kjer bo ostal 8 dni. Prej je bil v Franciji, kjer so ga zelo toplo sprejeli. To je prvo potovanje 58-letnega kitajskega državnika v Zahodno Evropo. Lani je namreč obiskal Jugoslavijo in Romunijo, kar je silno razdražilo Sovjetsko zvezo.
Dejanski položaj Hua Guo-fenga na kitajski politični lestvici tujim opazovalcem ni povsem jasno. Uradno ga Kitajci imajo za nekakšnega naslednika Mao Tse-tunga, kateremu je vsaj fizično podoben. Neuradno pa Kitajci sami dajejo vtis, da je najpomembnejša politična oseba na Kitajskem 75-letni T e n g Hsaio-ping.
Zahodno-nemška vlada je seveda sprejela Hua Guo-fenga z vsemi častmi. Vlada očitno upa, da bo ta obisk povod za izboljšanje odnosov med obema državama, posebno na področju gospodarskih stikov. V Bonnu pričakujejo, da bosta Hua Guo-feng in zahodnonemški ministrski predsednik Helmut Šmidt podpisala pogodbe o znanstvenih in kulturnih izmenjavah.
Ker obe vladi želita doseči boljše odnose, ‘/’pazovalci v Zah. Nemčiji dvomijo, da bo prišlo do kakšnih bistvenih nesoglasij. Edina skrb zahodno nemške vlade je možnost, da bi Hua Guo-feng ostro napadel Sovjetsko zvezo in njeno politiko.
Ko bo končal svoj obisk v Zahodni Nemčiji, kjer si bo ogledal več zgodovinskih in industrijskih točk, bo kitajski voditelj odpotoval v Veliko Britanijo in nato v Italijo. V njegovem spremstvu je tudi zunanji minister Huang Hua, ki je bil svoj čas veleposlanik v Washingtonu.
NOVA KRIZA V IZRAELSKI ! a Clevelanda VLADI; ZUNANJI MINISTER1 in °ko,ice M. DAJAN JE ODSTOPIL
JERUZALEM, Izr. — Že dalj časa je bilo vsem opazovalcem političnih razmer v Izraelu jasno, da se ministrski predsednik Menahem Begin in njegov zunanji minister Moše Dajan ne soglašata glede politike izraelske vlade napram palestinskemu vprašanju. Begin in njegovi somišljeniki v vladi in v stranki Likud, ki jo načeljuje, Palestincem ne zaupajo in jim niso pripravljeni dopustiti nobene resne politične vloge v državi. Dajan, ki je bil član Delavske stranke, preden je postal član Beginove vlade leta 1977, je bolj popustljiv v tem oziru.
Dajanovo stališče je, da se mora Izrael sprijazniti z dejstvom, da v državi živi več sto tisoč Palestincev-Arabcev in-da ti ne bodo voljni ostati drugorazredni državljani za vedno. Po Dajanovem mnenju jim bo moral Izrael prej ali slej ponuditi nekakšno obliko politične avtonomije. Temu pa Begin in njegovi podporniki nasprotujejo. Begin je prepričan, da bi izraelski Palestinci uporabljali avtonomijo v prid Palestinske osvobodilne fronte in v škodo Izraelu.
Javno mnenje v Izraelu glede tega vprašanja je deljeno. Na Beginovi strani so tisti, ki mislijo, da je vso ozemlje, ki ga ima Izrael vojaško zasedenega, v resnici sestaven del Izraela in da zaradi tega imajo Izraelci židovskega rodu neomejeno pravico naseliti se kjerkoli na tem ozemlju. Nekateri skrajneži so celo trdili, da imajo pravico naseliti se na zemljiščih, ki so last Arabcev. Izraelsko vr-
Prosvetne in kulturne dejavnosti Slovencev na Goriškem
Ameriška vojaška pomoč Kitajski ni izključena
WASHINGTON, D.C. — A-ftieriški tajnik za obrambo Harold Brown bo obiskal Kitajsko in se pogovarjal z naj-višjimi kitajskimi vojaškimi in političnimi osebnostmi. Čeprav je ameriško tajništvo 2a zunanje zadeve uradno zanikalo, da nameravajo ZDA Pošiljati vojaško pomoč Kitajski, dobro poučeni krogi trdijo, da bo skušala Carterjeva vlada uporabljati Kitaj-sko kot protiutež Sovjetski
zvezi.
GORICA, It. — Slovenci, ki živijo na Goriškem v Italiji, imajo zelo razgibano kul-turno-prosvetno d e j a v nost. Katoliško usmerjeni Slovenci so pa povezani v Slovenski prosvetni zvezi. Obe organizaciji že nekaj let sodelujeta v gledališki abonmajski sezoni Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in v glasbeni abonmajski sezani Glasbene matice.
Kultura je nekaj več kot zgolj petje, igre, koncerti ali prireditve; je zmožnost povezovanja kulturnih dejavnosti v celoto, ki omogoča pravo in integralno vzgojo duha. Kultura ni samo teoretsko znanje, temveč pomeni obogatitev in razvoj celotnega človeka in celotne skupnosti. Zato je potrebno, da so kristjani dejavni v kulturi, ki jim je lastna in odprta Absolutnemu. Drugi vatikanski cerkveni zbor je v konstituciji Cerkev v sedanjem svetu pokazal na pravilen odnos med vero in kulturo, ki sta za človeka veliki moralni in človečanski vrednoti. Kristusovo oznanilo, evangelij, temelji tudi na kulturnih dobrinah in je z njimi povezan, da človeka izpopolnjuje in vzgaja k
notranji svobodi. Kjer se torej evangelij združi z neko narodno kulturo, ustvari potreben človečanski humus, tam more rasti resnično trdno in prepričano krščanstvo.
Zato ni nič čudnega, če so slovenski katoličani na Goriškem povezani s Cerkvijo in župnijskimi dvoranami. Te slednje so zrasle po prizadevanju duhovnikov v Gorici, Števerjanu, Standrežu, Pod-gori in Doberdobu. Postale so ognjišča slovenske in krščanske kulture.
Gorica je bila pred prvo svetovno vojno pomembno kulturno središče ne samo za goriške, temveč tudi ^a ostale Slovence. Tu je bil sedež številnih kulturnih, gospodarskih in verskih ustanov in združenj. Fašizem je vse zatrl in uničil razen nekaterih dejavnosti, ki so se le s težavo ohranile v cerkvi. Prizadel je vso našo skupnost in povzročil nezaceljive rane vsemu našemu narodu. Po drugi svetovni vojni so bili Slovenci, ki so se znašli septembra 1947 v italijanski republiki, praktično oropani vsega svojega narodnega premoženja in ustanov. Italijanska država je ohranila le tiste šole, ki so jih obnovili zavez-
niki. Kulturno življenje se je sicer začelo obnavljati, toda v okviru fratelančne Sloven-sko-italijanske antifašistične unije na podlagi dvojezičnosti.
Zato so goriški Slovenci u-stanovili leta 1950 svoje Slovensko katoliško prosvetno društvo, ki je s pomočjo Slovencev v zamejstvu in zdomstvu leta 1962 zgradilo Katoliški dom v Gorici. Tu je pozneje dobila sedež tudi Zveza slovenske katoliške prosvete. Njena dejavnost je zelo razvejana na glasbenem področju, v prosveti in sega tudi na področje športa. Prav letos se je začela akcija za gradnjo športne dvorane.
Zborovska in glasbena dejavnost še vedno prevladuje v našem kulturnem delovanju. Poleg pevskih zborov, ki delujejo v okviru naših društev, včlanjenih v ZSKF Zvezo slovenske k a t o li ške prosvete), deluje tudi Združenje cerkvenih pevskih zborov. Sodelujejo mladinski in mešani zbori, ki pojejo pri bogoslužju. Nastopajo pa tudi pri raznih drugih kulturnih prireditvah in praznikih. Naj-večja manifestacija naših zborov pa je vsakoletna prireditev Ceciljanka. Na njej
že 20 let nastopajo številni pevski zbori iz zamejstva, včasih tudi kdo iz matične domovine.
Tej manifestaciji zborovskega petja sledi vsako leto tudi Mala Ceciljanka. Na njej nastopajo samo otroški zbori za 8. december, da proslavijo Brezmadežno. Na vsakoletnem božičnem koncertu v goriški stolnici nastopajo moški zbor Mirko Filej in drugi mešani zbori. Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je z velikim uspehom gostoval v Rimu in Parizu.
Poleg teh dveh zborov, ki imata sedež v Gorici, delujejo tudi zbor Hrast iz Doberdoba, mešani zbor iz Štever-jana, mešani pevski zbor Štandrež, moški zbor Štma-ver, mešani in moški zbor Rupa-Peč in moški zbor iz Krmina-Plešivo.
Na Goriškem delujejo tudi naslednji otroški in mladinski zbori:	Mladinski	zbor iz
Doberdoba, Mladinski zbor iz Sovodenj, Mladinski zbor Ru-pa-Peč, S e k s t e t Rupa-Peč, Mladinski zbor Krmin-Pleši-vo, Mladinski zbor iz Podgo-re, Mladinski zbor iz Štever-jana in Mladinski zbor Kekec iz Gorice.
(Dalje prihodnjič)
hovno sodišče je pa odredilo, da so taka dejanja protizakonita.
Z Dajanom soglašajo tisti Izraelci, ki menijo, da bo Izraelu mogoče doseči trajen mir le v sodelovanju s palestinskim prebivalstvom in da edino na ta način jih lahko odvračajo od PLO. Ako ne bodo videli Palestinci v Izraelu nobene politične bodočnosti, se bodo brez dvoma opredelili za PLO. Nobene tajnosti ni, da se Carterjeva vlada strinja z Dajanovim stališčem in da je tudi egiptski predsednik Sadat bolj naklonjen Dajanu kakor Beginu.
Beginovo stališče
Ko sta Egipt in Izrael marca letos podpisala mirovno pogodbo, je Begin res obljubil, da bo njegova vlada Palestincem na desnem bregu reke Jordan in v Gazi ponudila politično avtonomijo. Izraelski voditelj pa ni povedal, kdaj bodo Palestinci dobili avtonomijo in tudi ni orisal, kakšne pravice bodo Palestinci imeli. Pogajali se bomo o vsem tem, je rekel.
Pri pogajanjih in.vd Brkinom na eni strani in Sadatom in Carterjem na drugi se je kmalu pokazalo, da je Begi-nova zamisel o avtonomiji zelo slična verziji, ki so si jo zamislili Sovjeti glede- odnosov med zvezno ali centralno vlado v Moskvi in vladami posameznih sovjetskih republik. Po Beginovem mnenju namreč naj bi Palestinci imeli minimalno nadzorstvo nad lokalnimi zadevami in nič več. Dejanska oblast na desnem bregu Jordana in v Gazi bi ostala v rokah izraelske vojske.
Vse to je Dajanu postalo nesprejemljivo. ,Ko je govoril z novinarji takoj po odstopu, je dejal, da se je počutil čedalje bolj osamljenega v Beginovi vladi in da je bil prisiljen zagovarjati zunanjo in tudi notranjo politiko, s katero se ni mogel več strinjati. “Moje mišljenje glede več stvari ni bilo mišljenje večine v vladi,” je rekel.
Opazovalci v Jeruzalemu so enotnega mnenja, da bo Beginu uspelo reorganizirati svojo vlado in nadaljevati kot ministrski predsednik. Pričakujejo pa, da bo imel vedno več težav, ker bo po odstopu Dajana manjkalo člana, ki je bil bolj zmernega značaja.
-----o------
Inflacija povzroča resne posledice
navadnemu delavcu
CHICAGO, 111. — Neki u-službenec zvezne vlade je sporočil, da kljub večjim c-sebnim dohodkom porast inflacije v ZDA resno ogroža življenjski standard navadnega ali povprečnega delavca. Zaradi inflacije namreč more povprečen delavec sedaj nakupiti za 8% manj blaga ali drugih storitev kakor lani ob istem času. Inflacijska lestvica v ZDA je dosegla 13.4^ na
LILIJA praznuje—
V nedeljo, 28. oktobra, bo začetek zaključnega praznovanja 60-letnice Dramatskega društva “Lilija” s sv. mašo ob 11.30 dopoldne v cerkvi Marije Vnebovzete.
Prodaja peciva—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo prodajo peciva v soboto, 27. oktobra, od 2. do 7. zvečer in v nedeljo po vsaki sv. maši v šolski dvorani. Članice Društva in druge faranke so lepo naprošene za domače pecivo.
Brivnica zapita—
Znana Petričeva brivnica na E. 185 cesti bo zaradi odsotnosti lastnika zaprta od ponedeljka 29. oktobra do ponedeljka 5. novembra. Odprta bo 6. novembra.
Asesmenl—
Podružnica št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v četrtek, 25. oktobra, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Spominski dar—
Rojakinja Marija Šef je darovala 810 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pok. Alojzija Šef. Hvala lepa' Darovi AD—
G. Ivan Drear, Cicero, Illinois je daroval $10 v tiskovni sklad AD.
Pev. Jos. Cvelbar, Lake Panasoffkee, Florida je daroval AD $12.
G. Jože Gregorčič, Toronto, Kanada je pa daroval $10.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
Belokranjski klub vabi—
Vstopnice za Belokranjsko Martinovanje, ki bo 10. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue se dobijo pri tajnici na 261-0386. Tudi lahko kličite 481-3308. Vsi vabljeni! Nabiralca oglasov potrebujemo—
Uprava Ameriške Domovine išče zastopnika, ki bi nabiral oglase. Lep dohodek. Za podrobnosti kličite Madeline na tel. 431-0628.
t
Primorski klub vabi—
Vstopnice za Piimorski večer z večerjo in plesom, ki bo 27. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju se dobijo pri članih kluba ali pa pokličite tajnico Pavlo Rijavec na tel. 431-5030. Vstopnice so po $9. Vsi vabljeni!
Lilija vabi—
Dramatsko društvo Lilija bo zaključilo praznovanje 60-letnice obstoja z banketom v nedeljo, 28. oktobra, ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po banketu bo program, nato pa ples. Vstopnice so po $6 in $3 (za otroke) in se dobe pri tajnici. Kličite 261-5568.
VREME
Pretežno oblačno z možnostjo krajevnih neviht danes do 86'. . Najvišja temperatura bo okoli 45 F. Jutri bo delno oblačno in hladno z najvišjo temperaturo okoli 50 F.
oooooooooomaooooooooo
leto in nič ne kaže, da kmalu znižala.
sa bo
/
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 119 Wed., Oct. 24, 1979
Beseda iz naroda...
0b 6G-!einic! Dramatskega društva “Lilija”
CLEVELAND, O. — Dobo. v začetku tega stoletja tja do začetka prve svetovne vojne lahko v manjšem obsegu imenujemo dobo preseljevanja narodov, saj so ljudje trumoma prihajali iz Evrbpe v A-meriko. Tudi na tisoče Slovencev se je v tistih letih podalo v to obljubljeno deželo onstran morja. Veliko teh je našlo pot v Cleveland in dei teh ljudi v Collinwoodsko naselbino. Število Slovencev v naselbini je naglo rastlo in v želji, da bi ostali čim bolj povezani med seboj, so začeii organizirati podporna društva. Prvo takšno podporno slovensko društvo v Collin-woodski naselbini je bilo “Sv. Janez Krstnik”, ustanovljeno 1. 1903, kateremu so kmalu sledila druga društva.
Podpornim društvom pa so sledila tudi kulturna društva in prvo teh je bilo “Vrh planin”. Gojilo je' petje in dramatiko, ni pa obstajalo dolgo. Sledilo je društvo “Naš dom” z istimi nameni, pa je po par letih delovanja utihnilo. Avgusta 1919, proti-koncu gradnje Sloven skega doma na Holmes Avenue se je na seji direktorija tega Doma sproži--la ideja, naj se osnuje tudi igralska skupina. Ta ideja je bila uresničena, ko je bilo 18. avgusta ustanovljeno dramat-sko društvo LILIJA, kot Domov odsek, pa vendar popolnoma samostojno v vseh ozirih. Dne 9. novembra bo poteklo 60 let, odkar se je LILIJA prvič predstavila slovenski javnosti na odru,' katera jo je navdušeno sprejela. Sledili so leta plodovitega, delovanja.
Ob praznovanju 10-letnice Slovenskega doma je v članku ’“Ob desetih letih” Ivan Trček zapisal naslednje: “Na kratko naj bo k temu članku še: Dramatično društvo Lilija je pričelo delovati istočasno, kot je bil otvorjen Slovenski dom in vrši svoje vzvišeno težko nalogo že celih 10 let. Vprizorili so okrog 50 raznih predstav in mnogo drugih prireditev. Člani LILIJE so bili vedno naj neustrašne j si borci za moralen in tudi finančni napredek ustanove Slovenski dom. Le zavest vseh onih igralcev in igralk, ki s > in še igrajo pri LILIJI, da so storili dobro delo v narodov napredek, jim je plačilo za njih zasluge. Na tem mestu
naj bo omenjeno, da mora narod biti najbolj hvaležen o-nim, ki brezplačno žrtvujejo svoje zmožnosti in čas v korist splošnosti. Dajmo jim ob 10-letnici častho priznanje.”
H gornjemu res nimam kaj dodati, kot samo: Ob 60-letm-ci LILIJA lahko s ponosom gleda na izvršeno delo. Naloga, katero so si zastavili ustanovitelji društva, je častno o-pravljena. Vsa ta leta je podajala našim ljudem lepote slovenske besede in slovenske kulture. Bodrila jih je k narodni zavesti in vzpodbujala, naj bodo ponosni, da so člani slove nskega naroda. Istočasno je skrbno vzgajala kader mladih igralcev in igralk, ki so pripravljeni to lepo, kulturno- poslanstvo vršiti tudi v bodoče.
Op društvenem “diamantnem jubileju” je LILIJA posebno vesela, da lahko pozdravi še živeče društvene u-stanovitelje: Henry in Jennie Batič, Josephine Cigoj, Louis Jerkič, Joe Kompare, Mary Matoh, Joe Matoh, Josephine Rovanšek, Antonija Stradtjoi in Jennie Škerl. Louis Jerkič je bil tudi prvi društveni predsednik.
Ko LILIJA v nedeljo, 28. oktobra 1979 praznuje 60-let-nico ustanovitve, naj sprejme iskrene čestitke, s pobožno željo, naj svoje poslanstvo vrši še dolgo vrsto let.
Frarice Ancel ------o-------
Jesenski koncert ' Glasbene Matice
CLEVELAND, O. — Jesenski koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo v nedeljo, 4. novembra, ob 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu. na St. Clair Avenue, pod vodstvom znanega Vladimirja Malečkhrja ter s spremljavo na klavirju Regi-nalda Resnika.
Na programu bodo klasične slovenske pesmi in precej narodnih. Poleg celotnega zbora bo nastopilo nekaj naših pevk in pevcev v duetih in kot solisti. V angleščini bo zbor zapel nekaj znanih pesmi iz i“My Fair Lady”.
Po programu bo prijetna domača zabava in ples. Igral bo Ken Žagar orkester. Priporočamo res lep popoldan in večer!
Vstopnice so po $4 in se dobe pri članih zbora ali pa pokličite Cathy Hopkins na tel. 884-6143. Lahko si rezervirate sedež pri mizah v dvorani ali na balkonu, cena je ista.
Puhlicijski odbor
’ AMERIŠKA
Ob obletnic! smrti Kazimirja Kukoviča v Ljubljani
CLEVELAND, O. — Kazimir Kukovič je bil več let pred drugo svetovno voj no v Ljubljani nastavljen za višjega policijskega uradnika!. Bil je poročen, z njegovo ženo Pavlo sta imela edinega sina Janeza.
Kazimir Kukovič je bil vedno zaveden Slovenec in to se je pokazalo v javnosti z njegovimi dobrimi deli. Bil je vedno zaželjen govornik v naši policijski šoli v Ljubljani in je bil naš odličen učitelj, katerega smo vsi visoko cenili.
Cim je bila Slovenija zasedena od Nemcev in Italijanov, Slovenci nismo imeli več popolnega življenja. Kakor hitro se je rodila OF, so se pojavili krivi preroki, kateri so oznanjali svobodo našemu narodu. Tako je bil velik del našega naroda prevaran in nevede vprežen v komunistični voz. Kakor hitro so komunisti začeli zahrbtno pobijati naše ugledne slovenske može, so se že začele zavednim Slovencem odpirati oči. Tako se je začel ilegalen odpor, katerega so vodili naši zavedni Slovenci, čeprav je bilo to tvegano delo.
Med policijskimi uradniki je bil prvi, kateri je bil zahrbtno ustreljen v Tivoliju, višji policijski uradnik Ivan Polak. Tako so OF-arji dali povod, da je oživela v Sloveniji prava protikomunistična organizacija, katera ne bo nikoli izumrla. V tej organizaciji je bil najbolj delaven in neustrašen četnik Kazimir Kukovič. Navidezno je imel več svojih sodelavcev, kateri so bili z'njim vpisani kot popolni četniki. V resnici so bili pravi komunisti, kateri so v tem slučaju hinavsko koristili OF. Tako je bil kmalu poskus atentata na Kukoviča, kateri se je delno ponesrečil, bil pa je ustreljen njegov spremljevalec, Anton Habjan.
Po Habjanovi smrti ni imel Kukovič pravega spremljevalca, pač pa ga je začasno nadomestoval policijski agent Anton Zaman. Anton Zaman je sam klical po telefonu podpisanega. Zaupno mi je povedal, da bo Kukovič potreboval novega spremljevalca, in to enega, kateri bi se sam prostovoljno javil. Na vse to sem pristal in sem se drugi dan predstavil Kukoviču, s komur sva se o vsem povolj-no pogovorila. Tako sem postal Kukovičev stalni spremljevalec in njegov bližnji prijatelj. Tedaj sem bil odrejen v službo v njegovi pisarni kazenskemu referentu za kontrolo cen. Pri vsem tem mi je bil desna roka moj prijatelj Anton Zaman, kateri je pa moral prerano umreti.
Kazimir Kukovič je bil nam vsem priljubljen. Bil je velik idealist in ljubitelj našega naroda. Večkrat je v svojem govoru omenil našo Koroško in Primorsko. Bil je prepričan, da bo po končani vojni vse to priključeno Sloveniji. Izrazil se je še,- da bo on po vojni nastopil svojo službo v Celovcu, ker je to mesto tako ljubil. Na to mu je podpisani dejal: “Gospod predstavnik, a mi bomo tako ostali tu brez Vas.” Odgovoril mi je:	“Kjer bom.
jaz, boste tudi Vi, Vrtačnik.' Za vse to sem se mu hvaležno zahvalil.
Ko sva se s Kukovičem sprehajala, mi je dejal: “Dela
se na tem, da bbmo ' kmalu
*
imeli naše fante, kateri bodo v naši Sloveniji napravili red in mir. Ne bo se treba nikomur več bati, da bi bil kje iz
•' r> ■	; - -- ,r
DOMOVINA, OCTOBER 24,
zasede ustreljen.” — Vprašal sem ga: “Kako bo to mogoče storiti, ker so naši gospodarji še Nemci in Italijani.” — Odgovoril mi je: “To se mora zgoditi, ker bi bili v nasprotnem slučaju vsi pobiti. Vrhovni poveljnik nas vseh je general Draža Mihajlovič.”
To je bil za mene točen dokaz, da se je že takrat pripravljalo rojstvo naših varuhov domobrancev. Večkrat je hodil Kukovič na tajne sestanke, kjer so bile navzoče velike osebnosti. Poleg Kukoviča sem poznal le Marjana Strniša. Jaz sem bil le kot stražnik v predsobi, kjer so se ti sestanki vršili. Drugače se je pa vse to vršilo strogo tajno. Kukoviču so njegovi prijatelji svetovali, da bi se začasno kam umaknil, in bi se tako lahko izognil ponovnemu atentatu komunistov. Tega se ni ustrašil, kot popoln idealist je tako svoje začeto delo neustrašeno nadaljeval.
V zgodnjih jutranjih urah, 8. oktobra 1942, so v Medvedovi ulici komunisti ponovno s špansko strojnico napadli Kukoviča. Jaz sem bil tik zraven njega. Kukovič je po prvih strelih padel na tla hodnika. Takoj sem ga dvignil in ga hotel odnesti na varno. Ko je strojnica neprestano streljala na naju, sem imel občutek, da je bil Kukovič ponovno zadet. Napadalec je streljal iz gostilne, ki se je nahajala na nasprotni strani te ulice.
Ostal sem miren, položil sem Kukoviča na tla, obložil sem okrog njega vreče, napolnjene s peskom, ki so bile pripravljene za slučaj bombardiranja. Nato se je pričelo med tremi napadalci inT menoj pravo streljanje. Kot toča so krogle neprestano letele vse naokrog. Zdelo se mi je, da sem ?fldel enega od napa-delacev. Kar naenkrat so prenehali streljati na mene in so skupno odšli neznano kam.
Nepričakovano se je pojavil pred menoj italijanski policijski agent s pištolo v roki, ki me je hotel takoj ustreliti. Jaz sem ga prehitel in mu pištolo izbil iz rok. Med nama se je začela fizična borba, kdo bo prevladal. V najbolj kočljivem trenutku sta se pojavila pred nama dva italijanska karabinjerja, katera sta naju ločila in sta tako zaustavila najino borbo.
Čim je bil italijanski policijski agent svoboden, je pobral svojo pištolo s tal in me hotel zopet ustreliti. To sta mu preprečila karabinjerja z besedami: “On je v naših rokah in nam bo to v veliko korist, da imamo živega morilca ■ pod našim nadzorstvom.” Nato sem zavpil nad njimi: “Jaz sem v isti službi kot vi, kar vam lahko dokažem v svojimi izkaznicami, katere imam pri sebi.” Oni so me začeli tepsti in so vpili name:	Po-
dobne ponarejene dokumente imajo vsi komunisti in da sem jaz ustrelil slovenskega policijskega komisarja. Eden izmed navedenih karabinjerjev se je nahajal v bližini v času, ko je bil atentat na Kukoviča. On je to videl in se je vumaknil na varno. Uklonjenega so me italijanski policijski uslužbenci odpeljali na bližnjo karabinjersko postajo. Po zaslugi policijskih uradnikov so me morali Italijani končno spustiti na svobodo.
Italijani so se mi primerno oprostili, ko so zvedeli, kako je bilo pri Kukovičevem a-tentafu. Pri tem so mi svetovali, da bi se naj umakniLv Italijo in bi me v tem slučaju razrešili policijske službe. Plačo in vse ugodnosti bi imel iste, kot če bi ostal v po-

licijski službi. Na vse to sem se zahvalil in jim rekel: “O-stal bom v Ljubljani do konca vojne ne glede na to, kaj se bo z menoj zgodilo.”
Jože Vrtačnik ------o------
Zlata poroka pri Sv. Štefanu v Chicagu
CHICAGO, 111. — V nedeljo, 7. okt., smo imeli izredno slovesnost v cerkvi sv. Štefana. Naš naročnik Jakob Stražišar in njegova žena Josefi-na sta obhajala 50-letnico zakonskega življenja, zlati jubilej-
Sv. mašo je opravil p. Ata-nazij Lovrenčič ob asistenci p. dr. Kalista in p. Tadeja Trpina. Med mašo je imel p. Atanazij zelo lep govor, v katerem je na kratko tudi opisal življenjsko pot zlatoporo-čencev, ki pa ni bila vedno lahka, posebno ne med vojno in prva leta po vojni. Po tem govoru sta po 50 letih zopet obnovila zakonske obljube.
Po končani maši je bilo kosilo in program v veliki sve-toštefanski dvorani, katerega so se udeležili številni prijatelji iz Chicaga in okolice, o-pazili pa smo tudi goste iz Milwaukeeja in države Michigan.
Po izredno okusnem kosilu, ki ga znajo pripraviti samo slovenske kuharice, se je razvil program, p. Atanazij jima je še enkrat čestital, njihov vnuk Vincenc Rigler je nato opisal življenjsko pot svojih starih staršev ter jima čestital k zlatemu jubileju, nato jima je čestitala tudi mala vnukinja Suzi Rigler.
V zelo globoko segajočem govoru jim je čestitala ga. Ana Gaber ter opisala delo in skrb slovenske kmečke matere in žene, kakor tudi očetovo skrb za družino. V imenu Materinskega društva pri Sv. Štefanu jim je čestitala ga. Frances Žibert. - Pevski zbor je njima na čast zapel več slovenskih pesmi, plesalska skupina Slov. radio kluba pa jima je zaplesala več slovenskih plesov. Ker je bil naš jubilant med vojno tudi domobranec, je za to slovesnost prišel v Chicago tudi njegov bivši poveljnik, g. Franc Mejač.
Naš zlatoporočenec je bil rojen leta 1905 v Stražišču na Notranjskem, žena Josefina pa v Krvavi peči na Dolenjskem. Poročila sta se v cerkvi sv. Andreja v Otavah, ki je podružnica farne cerkve sv. Vida v Stražišču. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih trije živijo v Sloveniji, sin Jack in hči Marija, poročena Rigler so z njima tu. Kot je vnuk Vincenc’ Rigler povedal pri opisovanju njune življenjske poti, sta preživela tudi težka leta, tako med vojno in še posebno po vojni, ko je žena in mati ostala sama doma z otroci v negotovosti, kaj je z možem, mož pa v tujini v skrbi, kako je doina z družino. Šele leta 1956 je bilo omogočeno ženi, da je prišla s sinom Jackom za možem v Ameriko, kamor je pozneje prišla še hči Marija z možem Vinkotom in otroci.
Po programu na odru se je pričela res pristno domača zabava, vsi smo bili zelo dobro razpoloženi, k temu je pripomogel tudi Janez Arko in njegov orkester.
Našima jubilantoma pa naj Bog da, da v krepkem zdravju dočakata še mnogo jubile-jov do skrajnih mej življenja.
*	s!:
Naročnica ga. Vera Magajne je prejela iz Slovenije žalostno vest, da je v Stepanji vasi umrl 5. oktobra njen oče
Avgust Kostelec. Pokojni zapušča v Sloveniji ženo Pepco in sinova Avgusta in Andreja, v Ciceru, 111., pa hčer Vero. Naše sožalje.
Ludvik Jelenc ------o------
Drobtinice, sladke in žaltave... iz Chicaga
CHICAGO, 111. — Pred nedavnim je med žaltavimi drobtinicami v A. D. g. J. P. potarnal, da je bilo na Baragovem dnevu vse preveč “a--merikansko” tako, da bi. se bil kmalu- obrnil in odšel domov.
Te vrstice pišem, ker sem mnenja, da ima g. J. P. mnogo somišljenikov med Slovenci, zato bom napisal, kaj se je meni pripetilo.
Leta 1976 sem bil v Baragovi deželi in sem imel več razgovorov z gdč. Agnes Rufus, urednico “Baraga Bulletin”. Potožila je, da kljub velikemu številu udeležencev na Baragovih dnevih, je med Slovenci razmeroma majhno število članov Baragove zveze.
Ta dejstva sem skušal podrobneje ogledati in raziskati ter sem začel povpraševati med Slovenci, zakaj niso člani te zveze. Kmalu sem dognal, da mnogo Slovencev “Bulletina” ne razume ter s težavo občuje z Zvezo zaradi pomanjkljivega znanja angleščine. Odločil sem se, da bom ob prvi priliki skušal to pomanjkljivost po svojih močeh popraviti.
Ta prilfka se mi je ponudila na Baragovo nedeljo, dne 30. jan. 1977. Udeležil sem se sestanka čikaškega odseka Baragove zveže, ki se je vršil po deseti maši v spodnji sve-toštefanski dvbrani.
Na sestanku torn stavil predlog, da naj bi bilo Bulletinu priloženo v slovenščini pismo ki bi vsebovalo izvlečke Bul-letinovih člankov. Pismo naj bi prejeli samo tisti, ki bi to izrecno želeli ter bili pripravljeni plačati stroške tega pisma.
Takoj sem opazil opozicijo proti mojemu predlogu od nekaterih angleško govorečih članov Zveze. Predlog sem podal tajnici v slovenščini, vendar je zahtevala, naj ga ji narekujem v angleščini. Med tem, ko sem razlagal tajnici točke predloga, je g. predsednik že odprl debato, kar je proti pravilom. Najprej mora biti predlog v celoti rekordiran v zapisniku, šele nato se prične debata. Vsekakor debato je odprl predčasno tako, da ni bilo mogoče celoten predlog podati. V odboru tudi slovensko govoreči člani niso predloga podprli. Vzrok temu je bil najbrž ta, da je bil naj ostrejši nasprotnik predloga “slovenski duhovnik iz Lemonta”, ki se je skliceval na to, da Ave Manja prinaša članke od Barage v slovenščini. To je do neke mere res, res pa je tudi, da Ave Marija ne povzema člankov iz Bulletina, da bi jih Slovenci lahko čitali tudi v slovenskem jeziku. Tisti, ki so vešči obeh jezikov in berejo oba časopisa, bodo to lahko sami dognali. Debata se je razširila in so posegle vanjo tudi nekatere slovenske gospe in gospodične, ki so tudi nasprotovale predlogu. Med občinstvom so bili tudi podporniki predloga, vendar niso posegli v debato, ker so se baje ustrašili duhovnikovega nasprotovanja. Da so bili med udeleženci tudi podporniki predloga, sem dognal šele pozneje, ko so rrti prišli čestitat.
Predsednik-je po daljši razpravi debato ustavil, toda
predlog ni bil dan na glasovanje, kar je tudi proti pravilom. Vsak predlog, ki je podan in podprt, mora priti na glasovanje.
Torej toliko od sestanka Baragove zveze. Dodal bi še samo tole: Baraga je vsakemu narodu govoril in pisal v jeziku, ki ga je narod govoril. Tukaj je pa organizacija, ki se trudi za njegovo beatifikacijo, obenem pa gazi eno najosnovnejših Baragovih lastnosti in s tem zanikava'njegovo odprtost do ljudske duše in njenega jezika. Baraga je vedno posluhnil ljudstvu, ni jim pa diktiral. Tukaj bi pa nekateri vodilni radi, kot je napisal g. J. P., brž vse po-amerikanizirali. Naj še dodam, da je tako ravnanje tudi proti duhu II. vatikanskega koncila.
Po mojem mnenju je tako zadržanje do Slovencev hinavsko. Vodstvo želi, da bi Slovenci Zvezo podprli, ne nudi jim pa niti tisto, kar je bilo osnovno Baragi.
Tone Arko ------o------
Vabilo na kosilo
Euclid, Ohio—Nenadna smrt Father Jožefa Varga, vice-po-stulatorja za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška, nas je vse, ki pri tem delu sodelujemo, zelo prizadela. Saj marsikdo sodi, da bo z njegovo smrtjo to delovanje prenehalo. Toda vsi verno, da je bila pokojnikova srčna želja, da se delo za beatifikacijo škofa Slomška nadaljuje tudi po njegovi smrti. Prosimo Vsemogočnega, da bo naše delo in prošnje kmalu z uspehom zaključeno.
Nas vse, ki smo z rajnim Father Vargom sodelovali; navdaja praznota in čutimo, kaj smo z njegovim odhodom izgubili. Zavedamo pa se, čeprav ne bo več z nami^ bomo vneto nadaljevali delo za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška.
Slomškov krožek, ki na tem deluje že mnogo let; bo tudi letos v ta namen pripravil kosilo v nedelj d, 11. novembra, v dvorani Sv. Vida, Cleveland, Ohio Pričakujemo, da kot ste se vsako leto vabilu na kosilo odzvali v lepem številu, da bo tudi letos dvorana ves čas kosila polno zasedena. Za dobro postrežbo pač ni treba posebne reklame. Vsi, ki ste se prejšnja leta odzvali vabih1 na Slomškovo kosilo, Veste, da za takšno malenkostno vsoto $4.00 (za otroke polovično), nikjer niste tako postreženi-Iste pridne delavke? ki vsako leto žrtvujejo svoj čas in del0 za dobrobit naših namenov, bodo tudi letos to delo opravile.
Čas kosila bo od 11.30 ure predpoldne do 1.30 ure popol' dne. Prosimo, da si pravočasno priskrbite vstopnice, da vodstvo kuhinje približno ve. koliko naj naroči in pripravi-Prejšnja leta sta v okoliC1 fare Sv. Vida razpečavah vstopnice pokojna Ivanka P°' grajec in pokojna Marija Zo-renč, obe sta že v onostranstvu, sedaj pa je tam tudi duša te akcije nepozabni Father Jožef Varga. V hvaležen sp°' min njim se udeležimo tega kosila.
Sedaj čakamo iz Rima P° ročila, kdo bo nasledil Father
Varga kot vice-postulator za
Slomškovo zadevo. Upamo, a bo to kmalu urejeno. Prosim0 pa vsej ki jim je beatifikacij3 škofa Antona Martina SlorA ška srčna zadeva, da sodelu jete z molitvijo in z gmoto0 pomočjo v ta namen. Naklju čje je letos, da bo ravno ua Slomškov godovni dan, v ne deljo, IL novembra, prazn1 sv. Martina, ko bo prirejen0 Slomškovo kosilo.
M- T-
DOM LIPA
TORONTO, Ont. — Leto se nagiba v jesen. Včasih se še zasmeje sonce. S toplim pozdravom leti čez nebesno plan in že je pozno popoldne ovito v zgodnje sence in rosni plašč. Narava se koplje v zadnji lepoti rosnih trav in tisočerih barv. Ljudje spravljajo pridelke s polja in vrtov. Tržne stojnice se šibijo pod težo svežega sadja in zelenjave. Poletno cvetje razsipa poslednjo lepoto in nas spominja teka življenja od zgodnje pomladi, prekipevajočega poletja in pokojnih jesenskih dni. Potem priromajo preko neba težki sivi oblaki in zakrijejo sonce, da po-, stanejo dnevi mračni in otožni. Hladni vetrovi se poigravajo v drevesnih vejah in osipajo pisano listje na tla, kot bi hoteli vse spraviti k počitku.
V	takih dneh se radi zatekamo v tople domove. Vsa dejavnost je osredotočena v manjši, intimnejši krog. Poiščemo si prijateljev in z njimi ražpravljamo o minulih in bodočih dogodkih.
Ko se nahajamo v teh jesenskih dneh, mislimo nehote na dneve, ki jih bodo naši slovenski bratje in sestre preživljali v Domu Lipa. Lipa nas spominja drevesa z mehkimi srčastimi listi, ki dajejo prijetno senco v poletju in lipovega cvetja, ki je s svojim vonjem vabilo roje čebel v svoje vrhove in polnilo okolico s posebnim čarom domačega poletja. Pod vsako lipo so se ob večerih zbirali fantje in peli svojim dekletom. Pod njo je na kmečkem dvorišču stala utica, kjer so v nedeljskih popoldnevih počivali ljudje ter si nabirali znanja iz knjig in časopisov. Taro so prepevala dekleta in pripravljala ročna dela za svoj bodoči dom, poln čiste, preproste ljubezni in sreče, ki jo danes svet več ne pozna.
Lipa — slovenski simbol'. Ohraniti ga 'hočemo tudi ha kanadskih tleh. Tam ob malem potoku, na zemlji, kjer hočemo postaviti naš starostni dom, tam bo zrastlo to slovensko drevo, v čigar senci bodo počivali naši rojaki, ki so nekoč prepevali pod njo in se hladili v poletnih večerih. In spet bomo vsi skupaj v varnem domačem zavetju preživljali dneve, ki nam jih je odmeril Gospodar življenja.
Do takrat pa nas čaka še mnogo dela. Denarna kampanja je v teku. Upajmo, da se bodo za to življenjsko potrebno akcijo široko odprla slovenska srca. Kakor smo ponosni tudi na naš starostni dom Lipa, saj bo to delo in žrtev naših rok, ki jih bo Bog stotero poplačal.
V	vrsti družabnih prireditev je sedaj velik družabni večer v newtorontski dvorani v soboto, 3. novembra. Za dobro hrano so odgovorne naše kuharice, za ples pa bo igral Lebarjev orkester.
Poslednje srečanje prijateljev in podpornikov Doma Lipa bo v nedeljo, 2. decembra,
^ hiši na 52 Neilson Drive, -Etobicoke. Z vašo pomočjo in sodelovanjem bo takrat to posestvo že naša last. Za vse bo-bo odprta vrata, vsakdo dobrodošel. Imeli bomo tkzv. open house”. Po nedeljskih teašah bomo servirali zajtrk.
Pričakujemo vas v polnem stevilu 3. novembra in 2. de-Cembra.
j
rnsmrnK mmmm, ^ October si/ im—
V sklad Doma Lipa so darovali v avgustu in septembru v dolarjih:
a)	Namesto cvetja za pokojno Ano Arhar družina Milan Kajfež (Chicago) $100, Lojze Vovk $30, F. Osredkar $25;
b)	F. Kosar $50, L. Cvek $50, L. Mlakar $40, I. Kavčič $20, F. Mehle $100, Oshawa and District Association for Mentally Retarded $344.
O uspehu nabiralne akcije bomo poročali ob zaključku kampanje.
Pripravljalni odbor Doma Lipa
“Zgodovina Slovencev”
Cankarjeva založba
Ljubljana 1979
Izšla je nova knjiga “Zgodovina Slovencev”. Med avtorji najdemo naslednje. Zdenko Čepič, prof. J. Grafenauer, prof. dr. V. Melik, prof. dr. M. Mikuž, Marko Ivanič (CK ZK, Slovenija), Primož Hainz (SZDL Slovenija) itd. 7 avtorjev in sodelavcev je iz Instituta za zgo- -dovino delavskega gibanja.
Skoraj neverjetno zveni sestava urednikov te knjige. Če kje, je ravno v zgodovini potrebna objektivnost. Človeško in razumljivo je, da bo strankarski človek iz CK, recimo, pisal dogodke iz svoje perspektive. Ker je državljanski vojni in času po njej posvečene preko ene petine knjige, celo delo s tem trpi. Režim ne dopušča nobene kritike, le tako je možno razumeti, da v tako važnem delu ni niti poskrbljeno vsaj za videz nepristranosti.
Težka roka sistema se čuti v knjigi vse od fevdalnih časov naprej. Vse je pisano iz perspektive marksizma in razrednih bojev, to velja celo za desetletja; pred prvo svetovno vojno in še bolj za dobo prve Jugoslavije. Vsa dogajanja so bila taka, da se čuti po opisu avtorjev, da je vse ljudstvo težko in željno čakalo odrešenja po partiji?
27. marec 1941 (stran 734): Puč v Beogradu — po Kardelju, ki je največ citiran, ni predstavljal samo oficirskega puča, temveč je bil tudi posledica dolgotrajnih bojev in priprav KPJ.
Kot je znano in to seveda ni omenjeno, je bil puč zasnovan v času nenapadalne in prijateljske pogodbe med ZSSR in Nemčijo in iz tega izhajajočih kooperacij vseh komunistov v svetu, da se ta sporazum ne pokvari.
Knjiga omenja (stran 742) pohod 150 domačinov iz Milne z nemškimi zastavami, ki so zahtevali p r i k 1 j u čitev Trebnja k Nemčiji. Knjiga pravi, da so to organizirali Nemci iz Mirne in njihova peta kolona. Ob tej priliki so Italijani streljali in je bilo 7 nepotrebnih smrtnih žrtev. Kot je splošno znano, je ljudi' vodil v to nesrečo vsem znani slovenski komunist.
Stran 744: Nobena slovenskih legalnih strank ni mogla doseči enotnosti slovenskega naroda. Samo KPS je mogla oblikovati formalno in zgodovinsko povsem opravičeno novo vodstvo slovenskega naroda in to iz pozitivnih sil treh tradicionalnih političnih taborov in iz naprednih sil strankarsko neopredeljenih. Prva etapa na tej poti je bila ustanovitev’ OF slovenskega naroda dne 27. aprila 1941.
Stran 745: Skupim: OF, ki so se z delegati udeležile u-
stanovnega sestanka OF, so priznale pobudo KPS za ustanovitev OF in vodstvo KP v OF in NOB.
Ni bilo torej govora o komunizmu, temveč o boju za svobodo, na kar je mogel in moral pristati sleherni pošten Slovenec.
Stran 751:	Dne 27. aprila
1941 se je pravzaprav vršil sestanek protiimperialistične fronte, dočim se OF slovenskega naroda imenuje šele od nemškega napada na SZ (22. junija 1941), ker šele takrat se je vojna spremenila iz imperialistične v domov insko vojno.
K gornjemu bi bilo za komentirati: V Ljubljanski pokrajini je bilo aprila 1941 mogoče sto komunistov in pri prvem sestanku OF je partija kar naenkrat dobila legitimacijo, da vodi narod? Zadeva o ustanovitvi OF aprila 1941 je seveda privlečena za lase. ker takrat je šlo (vsaj tako po knjigi) samo za sestanek protiimperialistične fronte?
Da na sestankih OF prvo leto ni bilo govora o komunizmu, to je prav verjetno, šlo pa je končno za to, kaj je KPS v resnici nameravala. Da je OF bila samo sredstvo za dosego nadoblasti KP, je bilo jasno, ako ne takoj v začetku, pa sigurno tekom 2 do 3 mesecev. Celo obdobje od leta 1941 naprej je zopet v tej važni knjigi postavljeno na fikcijo narod noosvobodilne borbe, ki je bila že neštetokrat dokazana kot nepravilna in samo vaba in fronta za rabo zaveznikov. Kako je še mogoče-vztrajati na tej fikciji, ko je vendar J. Broz Tito javno na televiziji pred leti povedal: “Mi smo imali državljanski rat, ali o tome nismo mogli u ono vreme govoriti.” Kardelj v pismu CK KPJ decembra 1941:	“Naša
akcija se je spremenila iz NOB v borbo proti domači buržuaziji.” V podrobnostih obračuna s fikcijo borbe proti okupatorju Djilas v knjigi “Vojni časi” in nešteto drugih faktorjev bi lahko našteli, neglede na to jih pa ta knjiga sama našteva, kot bomo še videli kasneje, kot recimo:
Stran 753: Sklep OF 1. nov. 1941: po narodni osvoboditvi
i
prevzame na slovenskem c-zemlju oblast OF v celoti.
Stran 767: Julija 1942 je bila konferenca KPS v Kočevskem Rogu in Boris Kidrič je poročal: KPS v NOB je dosegla uspeh združitve ljudskih množic v OF. Le dva tabora sta na Slovenskem: OF in Bela garda, ki ji branijo vstop v OF le razredni interesi. Boj proti Beli gardi mora biti dvojen:
a)	razkrinkavati jo kot okupatorjevo podružnico,
b)	vojaško jo uničevati.
Niso komunisti krivi za nastanek in razvoj Bele garde, temveč razredna nesoglasja. V Sloveniji je v OF ustvarjena nacionalna enotnost, krši jo zaradi razrednih interesov le Bela garda, to pa je groba narodna izdaja.
K temu bi pripomnili, da je Kidrič nadvse spretno s perspektive KPS poskušal nadeti slovenski opoziciji pečat sodelovanja z okupatorjem in izdajstva; vendar je iz gornjega nadvse jasno, da smo imeli za opraviti s civilno vojno. Nespretno tudi naprti Beli gardi obrambo razrednih interesov'. 'Le kakšne posebne interese je mogel imeti skromni dolenjski kmet; prijel je pač za orožje, da je
branil svoje skromno imetje in svoje življenje. Ce je že kje bila napaka, je bila v tem, da je to napravil šele, ko je revolucija že uničila 1500 nedolžnih slovenskih življenj.
Stran 791: Ena temeljnih nalog OF (KPS) je ohraniti politično enotnost slovenskega naroda med vojno in ohraniti jo tudi po vojni. Konec februarja 1943 se je Dolomitska izjava (Kocbek, Lubej, Rus) ozirala že tudi na čas po vojni in je strankarski pluralizem bil obsojen kot nesmisel.
Naš komentar je skoraj odveč; ti gornji stavki več kot jasno kažejo, da je NOB fikcija, revoldcija pa dejstvo.
Stran 830: Pohod XIV. divizije iz Bele Krajine preko Hrvaške na Štajersko. Namen je bil izvesti mobilizacijo na Štajerskem, pomagati koroškim partizanom in Avstrijcem. Zanimive številke: pohod je divizija začela s 1112 ljudmi dne 6. jan. 1944 in 22. marca 1944 je imela divizija samo še 548 mož. V opisih raznih akcij se jasno vidi, da je partija skušala na celem slovenskem ozemlju že med vojno imeti kontrolo nad o-rožja sposobnimi moškimi. To se je delalo na več načinov:
a)	en del mobilizirati;
b)	drug del pa onemogočiti, ali da so jih spravili izven slovenskega ozemlja, ali celo fizično izobčili.
Konec vojne je moral po računih partije biti tak, da bo ona edina, ki bo imela orožje v rokah. Na človeške žrtve se partija med vojno popolnoma premišljeno ni ozirala, nasprotno veliko jih je popolnoma načrtno in namerno povzročila sama. Zanimivo je tudi, kar izhaja iz te knjige, da je partija poskušala pridobiti za borbo Italijane in Avstrijce, kar več kot nazorno kaže, da ni šlo za slovensko narodno osvoboditev, nasprotno slovenski nacionalizem se na Primorskem in Koroškem ni smel poudarjati.
Stran 854: Avgusta 1944 je bilo osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline. Bebler poroča, da je vse v zastavah brez rdeče zvezde. Mestna in trško prebivalstvo nas odlično sprejema, ni se pa še izluščila iz njega plebejska plast in se povezala z nami. CK KPS je odgovoril, da se ne sme začeti z diferenciacijo v NOB, ker bi to pomenilo nastanek Bele garde. Važno je, da gre vse v NOB. Diferenciacija pa je možna le takrat, ko se bo reakciji vnaprej izmaknila množična opora. Najprej se naj utrdi OF, potem naj bodo šele volitve. Glavno je mobilizacija.
Stran 767:	V teh dneh je
glavno poveljstvo opozorilo svoje enote na nekatere napake, ne nekaj tatvin, na nepotrebno nadlegovanje ljudi, na nekatere surovosti in neupravičene zaplembe. Pojavljati se je začelo vojvodstvo, ki je na žalost zelo razširjeno, nekateri partizanski voditelji so se imeli za neodvisne vladar-čke na ozemlju, ki so ga zasedle njihove čete. In še samokritika: Bilo je nekaj neupravičenih pomorov duhovnikov. Nič imen, nič številk! (Naša opomba.)
Stran 770:	Na osvoboje-
nem ozemlju na Dolenjskem • in Notranjskem so zemljo, za- > plenjeno tujcem in domačim petokolonašem ali delili ali pa ustanavljali velike šovhoze, kar kaže na elemente demokratične in celo socialistične revolucije. Tako je tudi Slo-
venija prispevala nekaj novega v razvoju marksistične znanosti.
Knjiga obširno opisuje partizansko življenje in delovanje v revoluciji, vendar brez tehničnih in faktičnih podatkov. Sploh je vsa ta doba statistično slabo obdelana, recimo, ni nobenega preciznega podatka, kak je bil vojaški rezultat bojev, v katere so bili partizani radi ali neradi res mnogokrat zapleteni. Vkljub vsemu se po tem velikem delu jasno vidi, da pomembnih vojaških akcij v Sloveniji med vojno ni bilo, ako izvzamemo prodor v drugi polovici aprila 1945 Jugoslovanske vojske iz Dalmacije proti Trstu in seveda proti Koroški, vendar takrat je bilo vojne že konec! Italijansko vojno ministrstvo je objavilo pred leti statistiko vojnih žrtev v Sloveniji v letih 1941/42 in 1943 in njihova, številka ni presegla 500 mrtvih. Nemci vse do aprila 1945 verjetno niso imeli niti toliko žrtev v Sloveniji. Z vojaškega stališča deset tisoči slovenskih žrtev med vojno niso imeli nobenega smisla, vojna se ni končala zaradi tega niti en dan preje, nasprotno, vojna je trajala v Sloveniji do 15. maja. S stališča revolucije je pa seveda drugačen račun Brez te strašne tragedije naroda bi verjetno KP ne zmagala, vsaj ne v Sloveniji. Položaj bi bil verjetno za Slovenijo danes isti, ker bi bili “o-svobojeni” z juga, toda brez OF in KP bi Slovenci vstopili v drugo Jugoslavijo biološko ; za vsaj 60 do 70 tisoč ljudi močnejši.
O žrtvah revolucije, reci- " mo o likvidacijah v Ljubljani, v knjigi z izjemo bana dr. -M. Natlačena, ni govora. O kočevskem procesu (str. 817) je zapisal dr. Anton Kržišnik, da je bil temeljito in skrbno pripravljen in je zato bila izključena vsaka krivica in pomota.
V zgo dovino slovenskega naroda to pot ni prišla niti besedica o usodi vrnjenih domobrancev, 12,000 po številu. Ali bo zgodovina o tem molčala?
Peter Urbanc
-o-
DOMA IN PO SVETU
Samo eden od povprečno 10 ljudi v naši deželi razume poleg angleščine še kak drugi jezik. Le 4% učencev in učenk višjih šol se uči poleg angleščine še kakega drugega jezika vsaj dve leti. Posebna predsednikova komisija svari, da bo tako omejeno znanje tujih jezikov imelo “težke posledice” za našo deželo v mednarodnih odnosih in v Enostanovanjska, 6 sob, na varovanju ameriških koristi v svetu.
* *
Zvezno prometno tajništvo se pritožuje, da velika večina avtomobilistov vozi hitrejše, kot je določeno. Na avtocestah Ohia je po uradnih podatkih v preteklih mesecih kar 79% vseh voznikov vozilo hitrejše kot 55 milj na uro. Ohio je v nevarnosti, da izgubi 5.8 milijonov dolarjev zvezne pomoči za vzdrževanje avtocest letno.
*
Osebni dohodek v naši deželi na splošno je tekom lanskega leta porastel za 11.3% Po podatkih: Trgovinskega tajništva je znašal povprečno
na osebo $7,836. V državi Ohio je bil nakaj večji — $7,855.
V vladnih krogih, zlasti v Kongresu, razpravljajo o večji spremembi zveznih davkov. Ko nameravajo znižati dohodninske davke, hočejo uvesti zvezni prodajni davek ali kot ga imenujejo — davek na dodatno vrednost (VAT). Tak davek imajo v večini evropskih držav, pa tddi v pre-nekaterih državah drugod po svetu. Poznavalci razmer trdijo, da bo do uzakonitve take davčne spremembe prišlo neoziraje se na to, kdo bo leta 1981 v Beli hiši.
Taka davčna reforma bo koristila imovitim, škodljiva pa bo onim z malimi dohodki, imovitim bo namreč znižan davek na osebni dohodek občutljivo, revnim pa komaj kaj, oboji pa bodo morali dražje plačevati vsakdanje potrebščine.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
HIŠA V NAJEM
V Collinwoodski okolici. Encstanovan j ska z dvema šivalnicama, 1U> garaže, klet, Kličite 442-1026
(119-123);

Obresti na posojila so pretekli teden dosegla novo rekordno višino v moderni dobi, 13.25% za najboljše in najzanesljivejše izposojevalce. Federal Reserve Board je dvignil obrestno mero za posojila včlanjenim bankam od 10.5% na 11%, kar je tudi nova rekordna višinša.
Zaloge blaga v skladiščih tovarn in trgovin so v letošnjem juliju, zadnjem mesecu, o katerem so na razpolago podatki, porastle za 1.9%. To napoveduje manjšo dejavnost industrije v prihodnjih mesecih. Industrijska produkcija je v avgust padla za 1.1%.
Vse razpravlja o gospodarskem zastoju, v katerega je dežela zašla, nihče pa ni gotov, kako obsežen bo ta in kako dolgo bo trajal.
(Iz “Glasa ADZ”)
HIŠA NAPRODAJ Odprta na ogled v nedeljo po 2. uri pop.
8243 Merile Lane, Chesterland Iščete dobro kupčijo? Pridite pogledat to odlično hišo v brezhibnem stanju. Ogrev na plin, 4 spalnice, družinska soba s kaminom na drva, kuhinja z vgrajenimi kuhinjskimi pripomočki, krasen lot (1 in pol akra). $89,900. Kli-
I čite Elaine Bullock. 729-9258.
\ DOLORES C. KNOWLTON,
I	1NC-
729-1971
i	(XV
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
STANOVANJE V NAJEM
Petsobno stanovanje s kopalnico, prenovljeno, zgoraj, v okolici Sv. Vida, oddajo. Prednost odraslim. 692-0667 ali 391-8875.
(X)
MORAMO PRODATI!
Zidana dvojna hiša, 6-6, blizu Holmes Ave.
Velik ranč v Mentorju, na velikem zemljišču. 3 spalnice, 2 kopalnici, dneva soba, družinska soba, jedilnica, kuhinja z jedilnim kotom, veranda z žarom na plin, klimatska naprava, v kleti lesen stenski opaž, garaža za 2% avta.
Letoviška hiša na Kelley’s Island. Spalni prostor za več kot 8 ljudi.
951-3225 po 6. uri zvečer (119-121)
NEW SLOVENIAN DOWNTOWN RESTAURANT
Needs part time help in SANDWICH ASSEMBLING. Location in the Old Arcade. Call 481-1902
(X)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
__________________ (X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
^______________________(X)
LASTNIK PRODAJA
Hišo s 6 sobami, 3 spalnicami zgoraj, preprogami, garažo za 2 avta, v okolici sv. Jeroma. Kličite 486-0260 za sestanek.
(116-121) House Work
1 day per week. References. 292-7090
(116-120)
HELP WANTED
Automatic Acme set up and Operate.
$22,000
Plus company paid hospitalization, dental care, pension plan, disability & life insurance. 6 yrs. minimum experience in close tolerance work. Interview by appointment only.
944-9000
(117-122)
FOR SALE
All brick, 3 bedrooms, fully carpeted, fireplace and basement. $49,900. Off E. 185 and Lakeshore. Call 481-4373 after 5 p.m.
(117-119)1
LASTNIK PRODAJA
zidano kolonialno hišo. 7 let stara. Moderno dekorirana, 3 'spalnice. Centralna klimatska naprava. Razvedrilna soba. Blizu Richmond Hts. Cena $79,900. Kličite 585-7112. ' (117-121)
BY OWNER EUCLID
Tapestry Brick Veneer. 3 bedrooms. 2 fireplaces. A-l. Maintenance free. E. 260 St. area. No reasonable offer refused. 943-3028.
(118-123)
Stanovanje v najem
Petsobno stanovanje na Norwood Rd. oddamo. Kličite 432-2976.
(119-121)
HELP WANTED
Advertising Representatives needed to sell advertising
for the American Home newspaper. Excellent commission.
Call Madeline at 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA,
OCTOBER 24, 1979
Dramafskcj društvo LILIJA praznuje 60-LETNICO OBSTOJA
v nedeljo, 28. oktobra, s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 11.30 dopoldne in z
BANKETOM In plesom ob 1. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.	(Vstopnice: kličite 261-5568)
_ m
G8oaetjrJ
CNH FAIRLAHE DRIVE
JOUET, !L 60434
Sme«* 1914 .. .
... thft Holy FarrJly Society of the U.S.A. has been dedicated to the serAce of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Ihe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. 8. Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and Uttle league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer«
President___________
First Vice-President
Second Vice-President ____
Secretary _______
Treasurer _______
Recording Secretary
First Trustee--------
Second Trustee -------
Third Trustee --------
First Judicial________
Second Judicial _____
Third Judicial________
Social Director_______
Spiritual Director ___
Medical Advisor_______
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osbome Joseph Šinkovec Frances KLrnak Anthony Tomazin Mary Riola John Kova*
Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
tian spirit for our members.
This is my report to you. I thank you.
JOSEPH J. KONRAD,
President
A motion to accept the President’s report was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried.
There being no further business to entertain, a motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony Tomazin that the meeting be adjourned.
The meeting closed with prayer at 1:00 P.M.
Nancy Osborne,
Recording Secretary -o-
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD SEMIANNUAL MEETING - JULY 21, 1979
At this time, President Joseph Konrad gave his report and comments to the Supreme Board.
Members of the Supreme Board
Welcome to this, our semi-annual meeting. I want to thank you, officers of the Supreme Boar£ for your advice and counselling. It is through the combined efforts of everyone in the Society, Officers, Members and friends, that our Society can keep moving ahead and continue to be of service to our membership.	*
Our Society is being affected by the ECONOMIC slow down. However, based on our first six months experience, we have a sound improvement in our financial picture. In order to assure our continued growth I present the following objectives for our Society.
1.	Continue to motivate our life insurance representatives to write more business with cash incentive programs.
2.	We are developing, “AT GREAT EXPENSE” for our memberships a complete new accident and health portfolio which will enable our members the opportunity to purchase insurance at prices they can afford.
3.	Our Society’s investment portfolio is monitored constantly. The growth and success of our portfolio is due to an enormous amount of research, hard work, advice and then prudent investments . . . We will continue these efforts.
In conclusion, we are all proud of our Society. With God’s help, we will continue to function in the true, fraternal chris-
Če se po mojih besedah razširi križ povsodi, kamor pojdem, potem bo tudi slovanski jezik v teh- pokrajinah obvarovan, navalom nemških voda bo napravljena najtrdnejša meja, in tako, upam, da tudi svoji domovini izkažem veliko uslugo.”
Vsi trije so prišli med tem v dvorec.
Tu jih res že niso mogli dočakati.
Za kake pol ure se je vrnil tudi Jitrenec s svoje ježe po obrežju, in v dvorani bukov-skega staroste je sedlo okoli mize kakih deset duš, ki so bile vse kakor združene z najtesnejšo vezjo krvnega sorodstva, ki so vse v resnični ljubezni, nenavadni odkritosrčnosti in v prijateljstvu, ki ne traja samo od danes do jutri, gorele druga za drugo.
Jitruška se je smehljala v najblaženejši z a d ovoljnosti, soprog ni spustil z nje pogleda niti za trenutek, njegova roka je bila v njeni, starosta Ljudevit je bil tudi zadovoljen v najvišji meri, in njegova soproga Živena ni vedela, katerega naj preje pogleda, ali hčer ali zeta; tudi gospa Adleta je bila, kakor da je pod tukajšnjim krovom pomlad ela, njeno čelo je bilo jasno, brez vsakega oblačka, tudi glas ji je postal zvočne j-ši in oko prosto megla, le Dra-guška je bila, kakor bi se sedaj zamislila in tako se je zgodilo vselej, kadar so se njene oči srečale s Sobehrdo-vimi.
“Toliko dežel si prehodil, toliko gradov obiskal, toliko pesmi spel, torej nam pripoveduj o svojih dogodkih, tu imaš hvaležne p o s 1 u š alee. Temno postaja, napravimo o-genj na ognjišču. Mogoče se nikdar več ne snidemo tako!”
“Da, težko kdaj, visoka gospa,’ je pritrdil starosta Ljudevit.
“Tako imenitni gostje — iz češke dežele!” je pristavila njegova soproga Zivena.
“V naši domovini so taki večerni trenutki najprijetnejši časi. Do danes se jih rad spominjam in pozabljam pri
tem na marsikako težavo sedanjih dni,” se je oglasil oče Dobrogost.
Minulo je nekaj trenutkov, in plapolajoč ogenj na ognjišču je obsvetil celo sobo š čarobnim svitom.
Oknice so bile zaprte; zu-
naj je vladala tišina. Le zdaj in zdaj je zabučal veter teh zatulil v dimniku, in zopet je bilo vse tiho. Zdelo se je, da dela tako le zato, da bi ne pozabil prastarih napevov.
“Sobehrd, bomo ti silno hvaležni!”
“Kakor izvoliš ukazati, svetla knjeginja!”
Černinovec je govoril s pritajenim glasom.
Draguška je sedela nekoliko v senci; tudi ona je hotela prositi Sobehrda, toda na ni-kak način ni mogla najti pripravnih besed.
“Sem sicer še mlad, malo izkušen; toda če me blagovolite poslušati, bom za nekaj časa pripovedovalec.”
In Sobehrd je začel... V pričetku se mu je sicer klas nekoliko tresel, manjkalo mu je tudi izrazov, toda polagoma se je vživel v pripovedovanje, in potem ni nihče niti dihal.
(Dalje prihodnjič)
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
lel slišati mnenje jugoslovanske škofovske konference o premiku nekaterih zapovedanih praznikov, zato so škofje na svoji jesenski redni kon-. ferenci tudi obširno razpra-
vljali o tem vprašanju.
Seveda so pa prišla na tej konferenci na vrsto tudi številna tekoča vprašanja, katera mora Cerkev reševati v konkretnem času in prostoru.
Endorsed by:
State Kep. Dennis Eckart AFL-CIO UAW
ELECT ON NOV. Gth
Thomas L.
JESENSKO ZASEDANJE JUGOSLOVANSKE ŠKOFOVSKE KONFERENGE
IVIIROS
PRESIDENT
of
EUOLID CITY COUNCIL
Citizens for Mer os Comm., J. Tarantino, Chmn.
Dne 27. septembra 1979, pozno zvečer, je bilo v Zagrebu zaključeno redno letošnje jesensko zasedanje jugoslovanske škofovske konference. Sej, katere so trajale tri dni, se je udeleževalo 25 škofov. Kbt gost sosednje avstrijske škofovske konference se je teh sej udeleževal gradiščanski škof Laszlo. Večino časa so škofje posvetili razpravljanju o besedilu posebnega skupnega pastirskega pisma o spoštovanju človekovega življenja pred njegovim rojstvom. Obširnejše poročilo, katero so že na zadnji konferenci temeljito pregledali, bo v kratkem posebej objavljeno,
V naslednjem podajamo svojim bravcem poročilo o redni jesenski konferenci jugoslovanskih škofov po tem, kakor ga je dala ljubljanska Družina svojim bravcem v številki od 7. oktobra tl.
“Število nasilnih prekinitev nosečnosti, splavov, je v zadnjih letih doseglo zaskrbljujoč obseg. Marsikje je že preseglo število rojstev. Zato so jugoslovanski škofje čutili potrebo, da razlože svoje poglede na trenutno stanj e5 hkrati pa da močno poudarijo božjo zapovedjo spoštovanju človekovega življenja. Kristjana ta zapoved veže V vesti, pa čeprav je to dejanje po obstoje-
či (jugoslovanski) državni zakonodaji popolnoma v redu.”
Na konferenci so dali voditelji posameznih škofovskih komisij, katere obstajajo v okviru škofovske konference, poročila o delu svojih komisij. Prav posebna pozornost je bila na konferenci posvečena poročilu komisije za katehezo. Škofovska konferenca je sprejela v tej zvezi med drugim tudi predlog, naj bi bilo eno izmed prihodnjih škofovskih zasedanj v skladu s Splošnim katehetskim pravilnikom posvečeno enotnemu veroučnemu načrtu kakor tudi še nekaterim drugim tozadevnim vprašanjem. Zelo verjetno je, da bo že v bližnji prihodnosti sklicano izredno zasedanje jugoslovanske škofovske konfe-rence^ na katerem bodo razpravljali samo o tem predmetu.
Na tem svojem zasedanju so se jugoslovanski škofje tudi seznanili s skupnim pastirskim pismom evropskih škofov, katero je bilo objavljeno 19. aprila tl. V tej zvezi še to: Ker je jugoslovanskim članom Mednarodne teološke komisij e^ katere predlaga za svoje področje Jugoslovanska škofovska konferenca, potekla poslovna doba, so škofje predlagali na njihovo mesto nove teologe.
Ker je Apostolski sedež že-

Making footsteps of her own . . .
ELECT
DOROTHY J. BURKHART
COUNCILMAN AT-LARGE
Chairman, Carolyn E. Chukayne, 934 E. 250 St, Euclid
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1953 East 62 St 17016 Lak« Škot«: Sivci.
431-268«
131-6366
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15361 Waterloo Road	531-123$
ČE SE SELITE
Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St- Clair Ave.	Cleveland, Ohio 441«?
Moj novi naslov: ...........................
MOJE IME: ...................................
Moj stari naslov: ...........................
)l

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

SL0VENSK0-AMERIŠK! PRIMORSKI KLUB
VABI
NA VEČERJO S PLESOM
j! <► j E
£
X
%
j*
s
j!

V soboto, dne 27. oktobra ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem domu na Sl. Glafr Ave.
Igrali bodo VESELI SLOVENCI Vstopnice so po $9.00 in se dobe pri članih kluba ter pri tajnici Pavli Rjavec Pokličite 431-5030