"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL "
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI .SLOVENSKI LIST V AMERIKI
[T Geslo: Za v&ro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage J	r-
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 17. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 17, 1943.
LETNIK (VOL.) LIL
Silovit zračni napad na Grčijo
Pri posrečeni invaziji se mora vsaka podrobiosl »godili skoraj do sekunde ob času. kakor je bilo prej preračunano in določeno. Zalo se morajo armadni. mornariški in marinski časlniki med drugim ludi lemeljilo uveibali kako je treba naložili ali pa »prasnili ladje rasnih vrst. Tukaj vi-dimo. kako na vežbaliiču v Camp Bradford. Va.. islagajo tank srednje velikosti iz neke LST, kar pomeni "Landing Ship, Tank", medlem ko se je v bližini raznesla
ANGLIJA SE BO BORILA PROTI JAPONCEM DO SKRAJNOSTI
London, Anglija. — Angleški zunanji minister Anthony Eden, je pred angleškim parlamentom	razna pojasnila o konferencah v Kairo in Teheranu. Glede obeh konferenc in dogovorov med tremi velesilami Anglijo, Rusijo in Združenimi državami je dejal, da so ti novi dogovori največji uspeh, ki bodo mnogo pomagali vojno čimpreje zaključiti. Posebno ostro se je izrazil minister proti Japoncem. Dejal je: Japonska je prav tako nevarna našemu angleškemu imperiju, kakor je Ameriki in Kitajski. Mi se bomo borili proti Japoncem do skrajnega konca, ne glede kaj bo to nas stalo, ali kako dolgo se bo treba boriti.
SILOVITI NEMŠKI PROTI-^^ NAPADI PRED KIJEVEM
Moakvm, Rusija. — Rusko vrhovno poveljstvo javlja, da maršal Fritz von Mannstein nadaljuje s svojimi silovitimi napadi v okolici pred Kijevem. Nemci so poslali v ta kraj svoje najboljše čete in najboljše orožje z namenom, da prebijejo rusko črto in da osvoje nazaj Kijev ob Dnjepru. Pri mestu Radomišl so Nemci začeli napadati v masah. Mesto se nahaja kakih 48 milj zapadno od Kijeva in je 3r£dišče okolice. Nemški pritisk je bil tako silovit zadnji torek, da so Rusi mesto izpraznili, da so se obvarovali prevelikih izgub, ker Nemci so koncentrirali na to točko vso ostrost svojih napadov. Nemci so uspeli v tem delu fronte že pred enim mese-com, da so zaustavili rusko prodiranje in so se Rusi morali u-makniti za 26 milj nazaj. Nemcem gre pred vsem zato, da bi se vzdržali pri Dnjepru, ker čc se jim sesuje na južni fronti ta Črta, potem je zgubljena do ru
POMANJKANJE ČASOPIS-NEGA PAPIRJA
Miami, Fla. — V vzhodnih in zapadnih državah v večjih mestih že močno omejujejo liste, ker ne morejo dobiti dovolj papirja. "Bremerton Sun", ki je vsak četrtek izšel na 22 straneh, zdaj izhaja samo na 16 straneh. Več listov v Floridi je bilo prav primoranih skrajšati svoje obsege. Dosedaj je še nekako šlo. Za naprej pa kaže, da bodo vsi listi primorani računati s skrajšanjem.	j
VELIKE TEŽAVE Z UREJEVANJEM
CEN IN VOJNE PROIZVODNJE
! ' . f ' ^ <
Washington, D. C. — V senatu imajo te dni nemale skrbi, j kako zadostiti številnim zahtevam, ki ogrožajo iz več različnih razlogov ves gospodarski ustroj dežele. N. pr. eno najtežjih vprašanj je, farmarski blok zahteva, da se določi neke stabilne cene poljedelskim pridelkom. Razni odbori in pododbori, ki se bavijo s temi vprašanji, pa flikajo ta problem s tem, da tu in tam določajo zvezno podporo na take načine, da farmarji sicer dobijo svojo ceno, če tudi se izdelki potem prodajajo za nižjo ceno na trgu. Razliko doplača vlada. Vladni eksperti pravijo, da je na ta način najbolj pravično porazdeljena izguba, katero ves narod pokrije. Deloma je to res. Toda kake stabilnosti pa v takih razmerah biti ne more, ker vladna podpora je le začasna in nihče ne ve, kako bo jutri glede tega.
Te dni so zborovali v Chicagi posebni strokovnjaki glede po-
EDEN OBLJUBLJA POMOČ JUGOSLOVANSKIM GERILCEM
Lndon, Anglija. — Anthony Eden je včeraj pred parlamentom omenil, da bo Anglija nudila vso pomoč Rusiji v tej borbi. Na Balkanu pa maršalu Ti-toju. Generala Mihajloviča ni v svojem govoru ničesar omenil.
SAMO PAR STO
Baragovih Praiik za prihodnje leto je še na roki. Kdor jo še nima, naj zdaj hiti, da ne bo prepozen z naročilom!
"BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1944
Letos je povečana za celih 32 tirani. Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pralika stane letos s poštnino
40 CENTOV,
kar je poslali v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road.
CHICAGO (8). ILL.
HUDA ZIMA
Chicago, 111. — Začetkom tega tedna je nenadoma pritisnila po vseh osrednjem zapadu ostra zima. V sredo je bilo pet stopinj,pod ničlo, kar je za letošnjo zimo rekord. Vremeno-slovci napovedujejo, da bo mrzli val kmalu odjenjal.
L
PCgtflCTOKr
Mi BUY
OflJM VMirae wfl ITATU
jyffsiAMPf
KUPUJTE VOJNI BONDEI
STEy. (NO.) 163
američani bombardirali trinemskebaze v grčiji
Alžir, Afrika. — V torek je napadlo tri nemške glavne letalske baze v Grčiji okrog 300 ameriških bombnikov. Bombardment je bil silovito podvzetje. Dvanajst nemških letal, ki so skušali ovirati ameriške letalce, je bilo sestreljenih. Napad se je izvršil na dve najvažnejše letalske bazi blizu Aten in na drugo pri Pirauesu. Ta zračni napad označujejo kot uvod večjih napadov na Balkan, katerim bo sledila prej ali slej invazija.
Iz italijanske fronte poročajo o ljutih bojih ob jadranski obali. Kanadske in indijske čete so vrgle Nemce na več točkah nazaj in so zasedli Ca£dari, ki se nahaja šest milj od Orto-ne. Amerikanci bijejo hude boje pri Venafru. Neki nemški u-jetnik je izjavil Amerikancem, da mu je poveljujoči častnik rekel, da se faemci borijo tu proti razboritim ameriškim vojakom iz Texasa. Nemci občudujejo vstrajnost ameriških vojakov.
Vreme se je v Italiji nekaj izboljšalo, za koliko časa seveda se ne ve. Nebo je zdaj jasno 1 in ugodno za letalske napade. Ako bo to vreme nadaljevalo, je pričakovati velikih zračnih aktivnosti v Italiji, na Balkanu in drugod.
Poročila omenjajo, da so se Američani že do dobra udomačili v Neapelju. Bojna fronta je j zdaj do 40 milj severno. Kaka sovražna letala še vznemirjajo prebivalce, dosti pa ne. Kavarne, gostilne so odprte in Američani si privoščijo dobre kapljice in si pač delajo kolikor mogoče prijazno bivanje v Neapelju.
munske meje vsa Ukrajina in druge postojanke. Nemci imajo; pri teh protinapadih silno visoke zgube v moštvu in orožju.
Ruski pritisk se pa veča iz j dneva v dan v okolici Krivog roga. Čete generala Koneva so silno aktivne pri Svidovoku, Cerkasu in pri Smeli. Tri sto tisoč Rusov že več dni napada nemške pozicije, katerih so na več krajih že prebili. Nemci poročajo o velikih bojih v okolici Nevela.
Poročilo iz Londona pa omenja, da maršal Mannstein sluti velik ruski udar v prihodnjih par tednih in da bi Rusom zmešal načrte žrtvuje cvet nemške armade pred Kijevem.
razdelitve poljedelskih pridelkov v deželi. Med temi so nekateri dokazovali, da z vladnimi podporami mnogi kujejo dobiček, dočim mora to potem ves narod prispevati. Na kratko so to metodo imenovali: Nekdo dobi svoje, drugi mora to pa plačati.
V senatu zdaj delajo glede tega razne načrte. Mnogi so za to, da se podpore ukinejo, cenam in proizvodnji pa da kontrola drugega značaja. Težave pa bodo z enim ali drugim načrtom. Je pač vojna, ki meče iz tira vse in to ne samo enkrat, ampak vsak dan sproti.
JEKLA PRIMANJKUJE ZA CIVILNO UPORABO
Washington, D. C. — Urad, ki vodi oskrbo raznih zalog za civilno uporabo objavlja, da bo v bližnji bodočnosti zelo manjkalo jekla za civilno uporabo razen, Če bodo vojne zahteve pojenjale glede tega. Je-klarne so preveč zaposlene z vojnimi naročili in pomanjkanje delavcev je drugi razlog, da ni mogoče zadostiti zahtevam civilne uporabe.
BOLGARI BODO OSTALI ŠE NADALJE Z NEMCI
London, Anglija. — Londonski "Daily Telegraph" piše, da zgleda, da bodo Bolgari ostali še naprej z Nemci. Rusev, bolgarski vojni minister, je baje za odpor proti vsaki invaziji. Prav, ampak Bolgari bodo nosili zato i tudi težke posledice.
KRIŽEM SVETA
—	Stockholm, Švedska. — Nemci zadnje dni premeščajo svoje poveljuikfivse na okrog. Maršal RommoTTJ t JXOslsR DA 56"
ver v Norveško. General Fal-! kenhaussen, ki je dosedaj pove- > ljeval okupacijskim četam v Belgiji, je tudi prestavljen. Spremembe so tudi v več drugih krajih. *
—	New Delhi, Indija. — Japonski bombniki so skušali te dni napasti ameriško bazo v As-samu v Indiji. Protizračne baterije so izstrelile sedem japonskih letal. Napad je povzročil nekaj škode, dosti pa ne, pravi poročilo.
—	Kairo, Egipt. — Ameriški general George Patton je dospel v to mesto, kjer je na važnem posvetu z drugimi vojaškimi strokovnjaki. Domneva se, da je general Patton določen za voditelja invazije na Balkan. Nemce ta vest hudo razburja.
—	Washington, D.» C.—Tajnica Perkins poroča, da je bilo tekom letošnjega novembra za-! poslenih v vojni industriji okrog 282,000 manj delavcev, kakor v lanskem novembru. Razlog, 1 proizvodnja je bolje organizirana in zato bolj uspešna.
—	Washington, D. C.—Tajnik Harold Ickes poroča, da se je tekom zadnjih dveh mesecev vrnilo 572 manjših neunijskih jjremogokopov lastnikom. V teh malih majnah ni bilo stavke, zato ni povoda, da bi se vlada še nadalje bavila z njimi.
—	Montreal, - Kanada. — 4500 policistov, ognjegascev in drugih mestnih uslužbencev je odšlo v ponedeljek in torek na stavko. V dobrih 12 urah so prišli do soglasja. Mesto je stav-jkarjem ugodilo in so se zopet 'vrnili ha delo.
—	Cleveland, Ohio. — Izdelovalci barv, za barvanje hiš in
■	drugih predmetov izjavljajo, i da je. letos več kakor 12% več i naročil za barve, kakor jih je
■	bilo v letu 1942. Izražajo boja-i zen, da po vojni bo več let te-, i žava izdelati dovolj barv, ker ► j~zahteve po barvah bodo mnogo
višje, kakor so bile dosedaj.
VLADO SKRBI POMANKA-NJE PREMOGA V PRIHODNJEM LETU
Washington, D. C. — Urad za vojne informacije objavlja, da je za deželo eno ^aJr^Mfe ših vprašanj poasnjk&nfet&i-
moga v prihodnjem letu. Seda-
inja proizvodnja premoga v deželi in ves premog kar ga je v deželi na roki bo komaj zadostoval za tekoče potrebe do prihodnjega meseca marca. Od tedaj naprej je velik problem, kako še bo prišlo do zadostne količine premoga. Vojna proizvodnja v topilnicah in drugih industrijskih panogah potrebuje silne količine premoga, tako tudi številni transporti, ki prevažajo v vedno večjem številu preko morjev, porabijo velike količine premoga. Letošnje stavke so omejile precej proizvodnjo premoga. Edina rešitev je, da bo treba več delavcev za premogope.in obratovati ponoči in podnevi, če se bo hotelo ; zadostiti zahtevam.
NEMCI BODO PORAŽENI V LETU 1944
Kairo, Egipt. — Politični o-jpazovalci izražajo, da ste konferenci v Kairo in Teheranu nadvse porazno uplivale na Nemce same, posebno pa še na osiščne satelitetne države. Nobena izmed Hitlerjevih sateli-tet zdaj nima več upanja v nemško zmago. Sestanki so bili nekaka ofenziva na osiščne živ-ice in na vsej črti uspešni. Končna odločitev bo padla v letu 1944, so mnenja vsi.
hajn0vej&a poročila
u stare domovine
P. Bernard Ambrožič
j * .'-fp: N —
KAKO SE VEŽBAJO ZA INVAZIJO
Vaške straže (kakor sem na-prej ugibal in pisal o tem) so 1 pred nemško okupacijo prejšnje "Ljubljanske provincije" šle v hribe v raznih manjših od- J delkih in so imele naročilo od 1 Slovenske Zaveze, da ne smejo ' v boj s partizani, ampak naj ča- 3 kajo Nemcev, oziroma Zavez- ]
nikov, da se jim pridružijo. J
*-	J • «
Nemcev je prišlo pa v Ljub- < ljano samo 300 in so mirno razorožili laško posadko okolij 8000 mož, deželo pa pri miru)1 pustili — za enkrat. . . ; }<
Med tem so se Lahi dveh di- s
vizij pridružili partizanom, ki jih je bilo poprej le dobrih s 2000 v deželi, jim dali vse svoje topove, tanke in oklopne avto-j mobile na razpolago in šli z nji- • mi v boj — ne zoper Nemce, ^ • ampak zoper Slovence — zoper! vaške fetraže! To so storili Lal^i 1 in partizani po prejšnjem med-] Obojnem dogovora-*'«® afcjfruj laškega zloma! Ker so bile vaške straže same nase navezane r in brez primernega orožja za brambo pred takimi silami, so ■ druga za drugo podlegle in je 1 padlo sila Slovencev . . .
Vsa Dolenjska je čez noč po- ' stala sovjetska republika in vse moške od 17 do 45 leta je mobilizirala, seveda prisilno. Več nadaljnjih duhovnikov je bilo pomorjenih, pa tudi dosti drugih civilistov.
V gradu Turjak se je zateklo i 700 mož in fantov od vaških J straž. Teden dni so jih oblegali partizani in Lahi in grad ob- j streljevali s kanoni. Končno so na grad brizgali z gasilnim strojem bencin in ga s kanonskim ognjem zažgali. Kar so l slovenskih vojakov živih zajeli, so jih zvezane odvedli v Velike Lašče, na čelu sprevoda je igrala harmonika. Kaj se je po- | tem z ujetniki zgodilo, v Ljubljani ob času pisanja poročila še niso vedeli . . .
Povsod so partizani in Lahi v bratskem objemu na debelo pobijali tudi civilne slovenske ljudi . . .
Med tem so si Nemci opomogli in prišli z močno silo v deželo. Napovedali so čiščenje (Dolenjske in ga kajpada pozneje tudi izvedli, dasi poročilo iz domovine tega še ne pove, pa mi tu vemo od drugod. Pove pa poročilo iz domovine, da so Nemci že tistikrat bombardirali Novo mesto in je prišla v Ljubljano vest, da je bilo ubitih 36 " oseb, 120 pa ranjenih. Zdi se, da je bilo Novo mesto pozneje " zopet tepeno na podoben način.
L j
. J Poročilo iz domovine se boji, da bo nemško "čiščenje" tako, da bo pomenilo konec slovenstva, kar je še ostalo za Lahi in partizani . . .
i Tako so partizani edino z i j laško pomočjo in brez vsakega t boja z Nemci, dokler se ni za-
-	čelo čiščenje, "osvobodili" Slo-
-	venijo? In "osvobodili" s tem, -|da so najprej izkopali grobove
Ineštevilnim domačim ljudem,., t
Šubašič postal delegat Jugoslavije v italijanski komisiji
New York. — Overseas News Agency je zvedela, da bo delegat jugoslovanske vlade v izgnanstvu, prideljen Posvetovalnemu Odboru za Zavezniško Kontrolno Komisijo za Italijanske zadeve, Ivan Šubašič, Ban Hrvaške, ki živi v Zedinjenih državah od 1. 1941 naprej.
Šubašič je sprejel imenovanje kot neposredno pooblastilo od kralja samega, ne pa od vlade v Kairu, katere politiko obsoja. Po konstituciji Jugoslavije, je Ban odgovoren le kralju samemu.
V začetku preteklega poletja je Šubašič z letalom odšel v London, da se tam posvetuje s kraljem Petrom glede kritičnih vprašanj jugoslovanske politike. Z veliko doslednostjo se je -^ao dumi strani od j ugasla* vanske vlade v izgnanstvu, s katero so bili hrvaški krogi V najstrožjem nasprOtstvu, ker je bila predstavnica velesrb-skih ambicij.
Neznano je še, kdaj bo Ban Šubašič odšel na svoje mesto, da prisostvuje sejam Posvetovalnega Odbora, ki se je sestal prvič v Alžiru, dne 1. decembra.
Ameriški član tega odbora je Robert D. Murphy, angleški delegat je Harold MacMillan, ru-! ski pa Andrej Višinski. -o-
<
Rusko poslanstvo bo obiskalo Jugoslavijo
London. — Rusija se je odločila, da bo poslala vojaško misijo v Jugoslavijo; tako je poročal radio iz Moskve 14. dec., ki je izrecno omenil, da j je to izjavo podal informacijski urad komisarijata za tujezem-ske zadeve.
Isto poročilo pravi nadalje, da smatra ruska vlada za "ne-izogibno potrebno", da dobi bolj natančne informacije glede dogodkov v Jugoslaviji ir sedanjega položaja gerilskil organizacij. Iz tega vzroka bc poslala tja misijo, podobno oni ki so jo prej poslali Angleži.
Stran 2
AM ERIK ANSKI SLOVENEC
Petek, 17. decembra, 1943
AMERIKANSKI SLOlVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The~first^and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891	Established 1891
I »ha j« vsak tortk in petek	Issued every Tuesday and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.t Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544 '	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto _______________________________$4.00 For one year ..........................$4.00
Za pol leta ___________v____________________ 2.00 For half a year __________________________ 2.00
Za četrt leta ____________________________ 1.25 For three months ________________ 1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ________________________________$4.50 For one year ------------------------------$4.50
Za pol leta _________________________ 2.25 For half a year______________________ 2.25
Za četrt leta................................... 1.50 For three months .......................... 1.50
Dopisniki so proseni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vreča.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
B02ICNA RAZMIŠLJANJA
Prihod Odrešenika na zemljo pomenja v odrešilnem božjem načrtu največje dejanje vseh vekov in vseh časov. Toda na zunaj je bilo Zveličarjevo rojstvo za tedanje ljudi j in kraje le malo pomemben dogodek. Rojen je bil v bornem hlevu betlehemskega predmestja kot reven, nebogljen otrok siromašnih staršev, neopažen in neznan v velikem svetu. Prvorojenca Kralja vseh kraljev niso pozdravili s slavnostnimi obhodi, veličastno razsvetljavo, bučnimi veselicami in razkošnimi pojedinami. Pač so pri njegovem rojstvu peli zbori angelov, ki so človeštvu obljubljali mir, toda njih petje je slišalo le nekaj preprostih pastirjev, ki so prihiteli občudovat izreden dogodek in molit božje Dete. Toda vse ostalo prebivalstvo kraja in dežele, čeprav je bilo potrebno veselega oznanila prav tako ali pa še veliko bolj, kakor revni pastirji, se za rojstvo včlovečenega Boga ni zmenilo. Večina takratnega judovskega ljudstva je odrešenje pričakovala od nečesa povsem drugega, kakor od revnega deteta. Vsi vodilni možje so mislili na gospodarstvo in politiko, na močne organizacije, na vojsko in zmagovite osvojitve sovražnih ozemelj. Božje Dete pa je mislilo na pravičnost in ljubezen, na novega notranje prerojenega Človeka, ki bo vsem zemeljskim stvarem in dogodkom vtisnil nov pečat, znamenje pravičnosti in ljubezni.
Kristusov prihod na zemljo ni enkratno, zgodovinsko dovršeno dejanje, ki se je izpolnilo z njegovim rojstvom v Bftlehemu. V gotovem smislu se Kristus v vseh časih vedno znova rodi na svet in vedno znova najde bistveno enak položaj, kakor pred 1943 leti ob svojem prvem prihodu na zemljo. Vedno je človeštvo potrebno božične blago-vesti, toda koliko ljudi je, ki jo res iskreno iščejo in z vernim srcem sprejmejo? Le poglejmo, kako do podrobnosti se ponavlja vedno znova zgodba prve svete noči!
Revni in preganjani se bodo tudi na letošnjo sveto noč satekli k jaslicam, kjer bodo počastili božje Dete in ga bodo prosili milosti in blagoslova za bodočnost. Na splošno je menda vedno tako, da so revni in neznatni pred svetom prvi, ki poiščejo pot k betlehemskemu hlevcu. Vedno so oni privilegiranci božji. To jim je plačilo za njihovo odkritosrčno spoznanje, da so odrešenja in nebeške luči potrebni. Kristijs jih je nagradil že tedaj, ko je na svet prišel v prvi sveti noči, da se je rodil v njihovi sredi in ne med objestnimi bogatini. Revni so bili, ki so v sveti noči razumeli revščino in zadrego svete Družine. Imeli so čut in smisel za žrtev včlovečenega Boga, ker so sami na sebi doživljali, kako trda je revščina in kako boli ošabnostni prezir srečnejših soljudi. Božje Dete, ki leži v jaslicah, govori zato njim besede, ki jih nihče drugi razumeti ne more; oni so veseli, ker so deležni sreče in tolažbe, katero jim je svet vedno odrekal in bi jim tudi dati ne mogel. Njih molitev je polna ponižne vere: "Pokaži nam, Gospod, svoje obličje in bomo rešeni!" Bog jim zadostuje, z njim združeni se čutijo dovolj bogati.
Kako pa Jia drugi strani? Ozrimo se med bogatine, ki žive v razkošnih razmerah. Ali je tam Kristus tudi tako dobrodošel? Kako je med sodobnimi voditelji držav in raznih narodov? Koliko se tam zmenijo za božje Dete? Koliko ti upoštevajo mir in ljubezen, ki jo uči božje Dete v jaslicah ?
Ko bi kdo mogel sklicati na božic ii večer skupaj vse vodilne državnike in bi jim pokazal Betlehem, naj se gredo tja učit medsebojne ljubezni, medsebojne iskrenosti in zaupanja, in naj na načelih tega razpoloženja začno zidati bodoči svet, bi se mu pomilovalno nasmehnili in bi ga naj-brže imeli za nespametnega. Da bi se šli k revnemu otroku v hlevček učit državnih modrosti? To bi jim bilo preveč. Pa vendar le nedolžna iskrena ljubezen do bližnjega more biti trdna podlaga kakemu trajnemu miru. Koristo-lovski nameni, sebičnost in pohlep po moči in bogastvu so najslabša podlaga za mir. In vendar svet se le teh poslužuje, pravo iskrenost in ljubezen do bližnjega zametuje. Pravičnost je proglašena za nerodovitno ideologijo, ljubezen za slabost, ponižnost za bojazljivost. Občudovana in vsemu svetu posnemanja vredna pa se zdi sila, nasilje in j
zvijačnost. Proti ubogemu milemu in miroljubnemu Kristusu divja naravnost vihar obtožb, klevet in sovraštva. Njegove pristaše označujejo komunistični brezbožniki za podpornike kapitalizma, moderno nacionalistično poganstvo Hitlerjevega tipa pa jih sramoti kot častilce zavrženega Juda. Danes ni moderen duh ponižnega Betlehema, ampak miselnost prevzetnega Babilona. Proti krščanstvu se dvigajo sile Antikrista na vseh življenjskih področjih.
Verni kristjani zato ne morejo v našem času od sveta kaj prida pričakovati. Sprejeti moramo na sebe usodo betlehemskega Deteta. Vendar pa nimamo nobenega razloga za črnoglednost. Betlehemsko Dete je močnejše od vseh mogočnjakov Babilona. Poedine kristjane je mogoče ubiti in jim splesti mučeniški venec, toda Kristusa ne bodo njegovi nasprotniki nikoli ubili, ker je nesmrten in njegova stvar nepremagljiva.
Ne smemo pa se brigati kristjani le za lastno usodo. Kristus se ni rodil samo za nas, marveč za vse človeštvo. Neprestano moramo kazati soodrešilno ljubezen tudi drugim. Posebno na letošnjo sveto noč molimo za vse ljudi in za ves svet, da bi mu božje Dete čimpreje naklonilo svoj veliki božji Mir, ki ga je svet tako potreben! Naj božje Dete prinese svetu mir in ljubezen, naj bo goreča prošnja nas vseh k Njemu, Kralju vseh kraljev!
DVE BOŽIČNI
Tončka Jevnik, Cleveland. O.
SVETI VEČER
Sveta noč, prelepa noč . . . Dete v jaslih daj pomoč, blagoslovi narod cel, da bo v složnosti živel.
Vodi rod naš k sreči pravi, mir, edinstvo daj deželam, usliši prošnjo prav gorečo: Jugoslaviji daj srečo.
Blagoslovi njihova polja, naj zgodi se tvoja volja, j blagoslovi ves naš svet, naj iz duš bo srd odvzet.
Piresveto dete, nam rojeno, usliši mater solzne prošnje, da jim božič bi naslednji sinove vrnil v naročje.
PRI JASLICAH «
Pozdravljene, jaslice svete, radosti nebeške sijaj, rodilo se v vas nam je dete, ki spet nam vrnilo je raj.
Zahvalim te, dete nebeško, ki prišlo si k nam na zemljo, J da si nad nesrečo človeško razpelo tolažbe nebo. '
■r» :r f I
Zahvaljena, Mati Marija, ki dala največji si dar; premagana je hudobija, tvoj sin je postal naš vladar.
Radujte se, angeli sveti, slavite Gospoda z menoj, ki v jaslicah v mrazu in bedi počiva med nami nocoj.
•-o-
TONE S HRIBA SE ŽIVI Joliet, 111. Ko Vam ravno pošiljam naročnino za Am. Slovenca in Novi Svet, naj še povem Vam in naročnikom lista, da sem še vedno pri življenju, kakor tudi I moj prijatelj Jure. Večkrat me prime žilica, da bi kaj napisal za "A. Slovenca", pa povem, da sem zdaj preveč zaposlen. Vsak dan moram na delo in večkrat delati čez uro. Doma po večerji imam razno delo in ko še preberem liste, je največkrat že pozno in ni več časa ne za pisanje, ne za kaj drugega.
Starega prijatelja Jureta še tu in tam obišoem. On je še trdna korenina, le nekaj toži, da se mu hrbet krivi nekam naprej. Toda, ko obišče svoj spodnji štuk, pa pride iz njega mnogo bolj raven, kakor pa gre vanj. Zadnjič, ko sem bil pri njem, mi je ppmignil naj grem z njim. | Kot poslušen in ubogljiv človek sem ga kajpada ubogal in sto-ipila sva doli v njegovo zidanico. Pa mi pokaže na dva okro-! igla rekoč: "To le smo napolnili letos z božjo kapljico." Nato vzame kozarec, odvije pipo in ga napolni z vinom. "Na, poku-i
si, boš videl kakšen je." — Jure je imel srečo, dobrega je naredil. Nakupil je nekaj grozdja na neki farmi, par baks je pa kalifornijčana primešal in povem vam, pijačica je taka, da bi jo še angeljčki pili. Hvalil jo je on in hvalil sem jo jaz. Juretova dobra volja je naraščala in polnila kozarce, ki sva jih pridno zapored praznila. Postala sva ob sodčkih tako kunštna, da je morala priti doli Juretova boljša polovica, ki je zaključila najino zborovanje za tisti večer. Drugače bi bila midva še in še zborovala, kajti po vsakem glažku so prihajali nama novi predlogi na m|$el.
Drugih novic je vedno veliko, pa o njih itak drugi pišejo, kaj j naj bi še jaz tratil prostor z njimi. Včasih me je skušnjava prijemala, da bi zopet začel zasledovati gospo Štorkljo po našem slavnem hribu, ki je zadnja leta silno zaposlena. Dolgo-kljunka menda vedno dela overtajm in bo naš hrib tako pomnožila, da bo Joliet eno največjih mest. Kmalu bo naš hrib premajhen in jih bo treba še šest, potem bo Joliet pravi Rim, ko bo imel sedem hribov, kakor jih ima Rim v Italiji" Vse še pride, le počakati je treba.
Za zdaj bom končal in naj pozdravim vse osobje pri listu, pa tudi vse čitatelje tega lista v Jolietu in po drugih krajih A-merike ter vsem skupaj želim srečen in vesel Božič.
Tone s hriba.
KAJ JE NOVEGA V CHICAGI?
„ Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo je imelo v cerkvi sv. Štefana skupno sv. j obhajilo društvo Najsv. Imena. Bilo je navzočih lepo število fantov in mož, kljub temu da veliko naših fantov in mladih mož služi pri vojakih. Društvo j Najsv. Imena Je vedno živahno | deluje pod vodstvom našega č. g. župnika p. Edwarda Ga-brenje.
Popoldne pa se je vršila v šolski dvorani sv. Štefana veli-; ka prireditev v korist vseh fantov in mož, ki služijo pri vojakih. Prostorna dvorana je bila polna in pri igranju je bilo dovolj živahne zabave za vse.
Prihodnjo nedeljo dne '19. decembra pa bo v šolski dvorani božična prireditev naše šole, ki obeta zopet obilo zabave za vse. Vsi farani pa tudi vsi drugi so vabljeni, da pridejo prihodnjo nedeljo v našo dvorano, da dajo s tem naši šoli priznanje, marljivim sestram in mladini pa vzpodbudo za nadaljno; delovanje.
Za dobo po novem letu pa se ; pripravljajo pri Klubu Ljublja-j
I na, da bodo podali na našem | odru eno najbolj veselih predstav, ki se imenuje "Kisle gobe". Poročano je že bilo, da so v igri najboljši naši igralci, kot Mr. Nick Mencinger, Mr. John Gradishar, Mrs. Mary Golenko, Mr. Tomaž Cukale, Miss Katie Triller in cela vrsta drugih. Igra bo v nedeljo dne 16. januarja popoldne. Ne pozabite.
Zadnjo nedeljo so* nastopili člani in članice Kluba Ljubljane v Medinah Temple, kjer je bila velika prireditev za poživ-ljenje kampanje za chicaško križarko. Skupina je nastopila v narodnih nošah pod vodstvom Mrs. Helene Kušar, ki ima skupino za narodne noše v oskrbi. Nastop naših je naredil na vse prav ugoden utis. Tako člani in članice Kluba Ljubljane častno ; predstavljajo slovensko ime in nas Slovence pred ameriško javnostjo. Onim, ki se za take na-|mene žrtvujejo, bodimo vsi j hvaležni.
r	-o-—
NOVICE IZ MINNESOTE
Ely, Minn.
Dne T. dec. so bile v našem mestu volitve za mestno admi-; nistracijo. Za sodnika je bil iz-;! voljen župan John Kapsch sa-i ;mo z enajst glasovi veČine nad i oponentom Ed. Toms, sedanjim sodnikom, ki je bil sodnik
■	mesta Ely šest let. Zupan
■	Kapsch se bo odpovedal žu-l panstvu, na njegovo mesto bo
I	gotovo imenovan E. Porthan za
-	i dobo enega leta. Za aldermane i so bili izvoljeni Joseph Kosil chak, Anton Lenich in J. E. Ma-• ki, za podsodnika pa Anton Go-i lob.
Prejeli smo brzojav, da sta i se dne 7. dec. v Minneapolisu v i katoliški cerkvi poročila Lieut, i j Richard Ehlers in Anna Peshel, i nad sedem let uslužbenka pri
-	j Harry W. Atwatter v Wayzata,
II	Minn., hči Mr. in Mrs. J. J. Pe-i shel.
i V Ely sta se poročila Mr. Albin Koval in Misg M. Škerjanc f iz E. Harvey Sfitr" r j Mrs. Frank Veranth se je vr-. nila po par tednov odsotnosti . od doma. Njen sin Victor je bil . ranjen na bojnih poljanah ter . je bil prepeljan v bolnišnico v i Jackson, Mississippi, kamor ga . je šla obiskat.
t Miss Veronica Kosmach, hči
>	Mr. in Mrs. Jacob Kosmach je ) bila te dni na dopustu za osem 'i dni pri svojih starših. Vrnila se i je v San Diego, Calif., v službo j,Strica Sama, kjer je operatori-, | ca zrakoplova "Rigger". To je j menda edina Slovenka v zrako-
plovni službi. Naše častitke nje-j nim staršem.
J. J. Peshel.
r	-o--
. PODRUŽNICA ŠT. 20 SŽZ i	Joliet, 111.
Tem potom se naznanja vsem članicam naše podružnice, da bomo imele zelo važno sejo tretjo nedeljo v deecmbru to je 19. dec. ob 1:30 popoldne v Ferdinand Dvorani. 7 Važna je pa predvsem zara-.: di volitve odbora, ki je življe-. nje pri podružnici. Ako imate
>	uradnice, ki jim je organizaci-l ja pri srcu, bodo vedno pri-i pravljene sodelovati in jim ne ) bo vsaka malenkost odveč.
>	Pri naši podružnici smo bile . vedno — lahko rečem — sreč-. ne, da so odbornice složno sodelovale, kar so pokazale prire-
r ditve in njih udeležbe. Da bo-. jmo še zanaprej tako aktivne, . i izberite si odbor na tej seji, da . boste še druge imele čast biti l uradnice.
Vedno opominjam: ases-ment! Vem, da ste se me že kar . privadile poslušati, in če bi si . izbrale drugo tajnico, boste , mogoče bolj zadovoljne in tudi l bolj redno plačevale, .j Vsa čast in priznanje tistim, J ki ste bile točne, posebno ti-, stim, ki ste kar za celo leto pla-. | čale. Koliko skrbi ste si prihra-. nile, ko ste na ta način izpolnile svojo sosestrsko dolžnost, ki ste jo obljubile ob pristopu.
Prišle bodo važne točke v rešitev in bodo vam vsem v ko-
rist, zato bi želela, da bi se vse, ako le mogoče, udeležile te važne letne seje. — S pozdravom,
Josephin4 Muster, tajnica.
(Ostalo pride drugič.—Ur.) o
DRUŠTVA ZSZ VABIJO ČLANE NA LETNO SEJO
Tukaj objavljamo kratke posnetke iz pisem, namenjenih za zadnjo torkovo izdajo Am. Slovenca, ki je obenem tudi članska izdaja za društva Zapadne Slovanske Zveze. Ta pisma so prišla prepozno za zadnjo člansko izdajo.
Dr. "North Eagle", št. 21 Z. S.2., Ely, Minn. — Letna seja iu volitev novega odbora bo v nedeljo 19. dec. ob 1. uri popoldan v Slovenskem Narodnem Domu. — Frank Likar, tajnik.
"Northern Lights", No. 13 WSA, Ely, Minn. — Our Annual meeting will be held Dec. 19 at 2:30 and I wish that all the Juvenile members will attend because we shall elect new officers for 1944. — Frank Likar Jr., Sec'y-
Dr. "Sloga Slovencev", št. 14 ZSZ, Spring Glen, Utah.—Letna seja in volitev novega odbora bo v nedeljo 19. dec. ob 2. uri v John Skerletovi dvorani. Slišali boste letne račune. Zelo važno, da pridete vsi. — August Topolovec, tajnik.
Dr. Sv. Katarine, št. 29 ZSZ, Cleveland, O. — V torek 21. dec. bo glavna letna seja. Pripeljite kako novo članico. Pri novih za mladinski odsek ni treba zdravniške preiskave. — Johanna Mervar, predsednica.
Dr. "Washington", št. 32 Z. S. Z., Cleveland, O. — Pridite na letno sejo v Slov. Del. Dom na Waterloo Rd. Poravnajte asesment. — Josephine Maček, tajnica.
-o-
O VELIKI PRIREDITVI Joliet, 111.
Ze nekaj tednov se v Jolietu, zlasti pa med farani fare sy. Jožefa, splošno govori o veliki pevski prireditvi, ki jo bo priredil naš pevski, zbor cerkve sv. Jožefa v nedeljo dne 2. jan. 1944. Kot sem zvedel iz zanes-j ljivih virov, bo ta prireditev res nekaj izredno lepega in zanimivega, kar še nismo videli ali slišali farani sv. Jožefa, odkar naša fara obstoji in to je že čez 51 let. Zato se mi zdi umestno, da se tudi v javnost nekoliko poroča, kaj naš vrli pevski zbor pripravlja za nas omenjeno nedeljo. Veličastni NABOŽNI kon-|Cert nam bodo dali, vsi sedanji pevski zbori in bivši pevci in j pevke bodo nastopili, z vso vnemo in marljivostjo ter trdim de-jlom se pripravljajo pod vodstvom našega organista Anton [Rozmana in pripravljalnega [odbora, da bo ta nabožni kon-Icert sijajna manifestacija naše 1 pesmi. Koncert se bo vršil v naši veliki cerkvi. Nastopili bodo mešani zbori, moški zbor, j ženski zbori in solisti s petjem i lepih božičnih in drugih slovenskih kakor tudi angleških pesmi. Poleg domačih pevskih zborov bo nastopilo več drugih pevskih zborov iz našega mesta, med njimi tudi sloveči A Cappella pevski zbor z 130 pevci. Poleg lepih melodij naših orgel j, ki jih zna izredno mojstersko izvajati naš profesor Anton Rozman, bomo čuli tudi zanimive melodije raznih godbenih instrumentov, kakor trumpete in druge. Posebna zanimivost za vse pa bodo neke posebne vrste zvonovi, ki so naročeni za to slavnost.
Vse to in še mnogo drugih raznih zanimivosti bo še na programu. Razvidno je, da bo res nekaj veličastnega to nedeljo v naši cerkvi. Kateremu Slovencu srce veselja ne vzkipi, ko čuje krasne božične melodije orgelj in mile božične pesmi, kakor tudi vse druge? Katerega izmed nas starejših ne popeljejo spomini v staro domovino, v naše lepe cerkve, kjer smo v mladosti prepevali te nepozabne
(Nadaljevanje na 3. strani)
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
Pfc. Edward Zakrajšek na obisku
Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je dospel iz Iowe, kjer je zdaj nastanjen, Pfc. Edward Zakrajšek, sin pokojnega Mr. Albina Zakrajšeka in Mrs. Helen Zakrajšek, v Downers Grove, 111., na -enodnevni dopust. Obiskal je svojo mater Mrs. H. Zakrajšek in nekaj drugih, nakar se je zvečer podal zopet nazaj v Iowa na svoje mesto. Hvala za obisk in zopet kmalu pridi.
Zastopnik se je preselil
Brooklyn, N. Y. — Mr. Anton Anžlovar, ki je stanoval do sedaj na 25 Wilson Ave., se je preselil na 1504 De Kalb Ave., Brooklyn, N. Y.
Pozor, članice podr. št. 2 SŽZ!
Chicago, 111. — V nedeljo 19. dec. bomo pri sv. maši ob 7:30 skupno pristopile k sv. obhajilu, ki ga naj vsaka blagovoli darovati za žive in mrtve članice naše podružnice; preteklo je 17 let, odkar je bila naša podružnica in SŽZ ustanovljena. — Lillian Kozek, tajnica.
Nagla smrt
Pittsburgh, Pa. — Dne 26. nov. so našli Franka Jamnika mrtvega v njegovem stanovanju. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 51 let in doma od Maribora na Štajerskem. Tukaj zapušča hčer Justipo Ruppe.
Iz Minnesote
Chisholm, Minn. — Tukaj je umrl Martin Zalar, star 67 let in rojen v Ljubljani, vdovec. V Ameriki je bil 39 let in zapušča šest sinov ter sedem hčera.
Poroka
Cleveland, O. — V soboto 4. dec. sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Marif Prijatel, hčerka Mr. in Mrs. Louis Prijatel iz 6507 St. Clair Ave. in S/Sgt. Louis Ažman, sin Mr. in Mrs. Frank Ažman iz 6501 St. Clair Ave.
Nesreča v rovu
Everettsville, W. Va. — Dne 20. nov. je bil Albert Obregar tako težko pobit v premogovniku, da je pet dni kasneje umrl v bolnišnici. Bil je samski, star 61 let in doma od Vač pri Litiji na Dolenjskem.
Življenje za domovino
Joliet, 111. — Mornarični oddelek je obvestil Mary Barbič, da je njen sin Bernard R. Barbič, ki je služil pri marinih, padel v bojih na Pacifiku.
— \
Za božič
Chicago, 111. — Cerkveni zbor Adrija pri Sv. Štefanu bo pel o božičnih praznikih popolnoma novo latinsko mašo, ki je pri nas nismo še nikoli slišali. Je polna lepih melodij in kakor nalašč primerna za božič. Pevcem izredno ugaja, kar je najbolj zanesljivo znamenje, da bo prav tako ugajala tudi drugim rojakom.
i — ^
Smrtna kosa
Norwalk, Conn. — V Nor-walk General Hospital je umrla za ojaeracijo na vratu Mrs. Kattie Delia Penna, rojena Pa-jer, in doma iz Kranja. Pokopana je bila z sv. mašo zaduš-nico ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev na St. John pokopališče v Norwalk, Conn.
Tu zapušča soproga Dome-nika, hčerko Agnes, omoženo A. Premru Jr., sina Alberta, ki je sergeant v armadi nekje na Pacifiku, sestro Pavlino, omož. Čad v New Canaan, Conn, in brata Valentina Pajer v Brook-lynu, ter dva vnuka.
AMERIKANSKI SLOVENEC
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:
1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955
maryt0h
CAFE AND RESTAURANT
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
2246 Blue Island Ave.,
Chicago, Illinois
Telefon Canal 9189
Vsem cenjenim gostom, ki so poteč ali našo gostilno v tem letu, kakor tudi mm prijateljem, znancem in vsemu slovenskemu narodu želimo PRAV VESELE IN RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ZDRAVO NOVO LETO!
POZOR — BIRTH DAY PARTY!
Na starega leta večer 31. decembra bomo slavili v naši gostilni "BIRTH DAY PARTY" NA MR. IN MRS. ANTON GO-LENKO. Vse prijatelje in rojake iskreno vabimo; za vse bo obilno zabave!
SE P R I P O R O Č A M O 1 -:-
VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN SOSEDOM
izražamo prav
prisrčno zahvalo
za prijazno patrijoniziranje in se nadejamo, da naše poslovne zveze, bodo trajno nadaljevale. .Obenem prosimo vse sprejmite naša iskrena voščila, s katerimi vam želimo
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
iskreno želiva našim rojakom in rojakinjami
Peoples Federal Savings
and loan association of chicago
r >. 1700 WEST 21ST STREET
PILSEN LAUNDRY CO
J. STAYER in J. ST ARC, lastnika 1158 W. 18th Street	Chicago, Illinois
Phone Canal 3500
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem Slovencem
louis zefran
URADNIKI in DIREKTORJI
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
Telefon Canal 4611
Rojakom Slovencem se priporoča v slučaju pogrebov, kr-stinj, svatb, itd. — Avtomobili vseh vrst .vedno na razpolago.
Uradniki:
*
STANLEY W. ROPA, predsednik
JOSEPH J. BARC, podpredsednik
KASPER ROPA, tajnik-blagajnik
AL C. ROPA, izv. podpredsednik in poslovodja
Lepe in vesele božične praznike in srečno zdravo
Novo leto
ielim vsem rojakom Slovencem 1
Direktorji:
ALD. JOS. F. ROPA, MICHAEL WLEZIEN, HENRY CZEKAJSKI
FRANK BICEK
SLOVENSKA SANITARNA BRIVNICA
Chicago, Illinois
r Petek, 17. decembra^ 1943 ^
KONFERENCA V TEHERANU
•	'	Napisal Victor M. Bienstock
PLOČEVINASTA KOLESA
Na levi stoji Edward C. Carter, predsednik ruskega vojnega relifa, ki je pred kratkim obiskal Rusiio Vidimo ga. kako si tam ogleduje rumumki tank. ki ga je zajela rdeča armada. Poročnik general Hmelnicki mu razkazuje lesene konice in v. naglici napravljena kolesa iz pleha. Pač velikanska razlika med temi in oklopnimi tanki 1
to in ono iz življenja in sveta
KAKOR POVSOD
Kakor po naših lastnih domovih, kadar kdo snema slike pred hišo ali na vrtu za hišo, tako so se tudi trije voditelji zavezniških narodov pred kratkim pregovarjali v Kairi, kdo naj kje sedi.
"Kar tukaj, ravno tukaj med ministerskim predsednikom in menoj," je rekel predsednik Roosevelt generalissimu Čiang Kajšelcu. "Vi ste častni gost. Navsezadnje je to Vaša konferenca." ,
Generalissimo pa je odklonil in se je usedel na predsednikovi levici. Potem je pa Winston Churchill stopil na njegovo desno stran, nakar je 25 ameriških in angleških fotografov začelo snemati slike.
Ko je Madame Kajšek prišla k skupini, se je najprej usela zraven svojega moža, toda predsednik Rooaevelt je menil, naj bi ne sedela skupaj s svojim možem, nakar se je usela k Churchillu.
-o-
MM — ALIGATORJEV A
PEČENKA! Neki nesrečni aligator na nekem neimenovanem otoku je prišel preveč blizu mesta, kjer so bili na delu ameriški morna-rični gradilci — "seabees" — to je "pomorske čebele", kakor jih navadno imenujejo. Za aligatorja je bilo usodepolno, da je bil ladijski kuhar, Henry T. Christian, doma iz Floride, kjer so ljudje vajeni aligatorjev. Ta mož z burkljami in belo kapo je vedel, kaj je bilo treba narediti. Pripravil je izredno večerjo za ladijske častnike, ki niso mogli prehvaliti izborne pečenke. V bližnjih močvirjih
je še veliko take pečenke, zato hodijo lovske skupine zdaj redno tja na lov.
--o—
NE BODO JIH VEČ BARVAI4 Kakor srebro v soncu se bodo zopet svetili armadni aero-plani, Iti so namenjeni za uporabo doma. Poveljstvo letalskega prevoza in zračne proge so dobile naročilo, naj odstranijo iz takih letal rjavkasto zeleno barvilo, ki jih je do sedaj pokrivalo kot vojna kamuflaža. Vzroka za to naročilo ne navajajo, toda letalski uradniki pravijo, da bo po novem vsako letalo lahko vzelo 150 funtov več tovora, preletelo precej milj več na uro in ne bo toliko posla ž njim pri oskrbovanju.
-o-
_ PRIŠLI IN OSTALI Ne da bi koga vprašala za dovoljenje, je jata ptičev, o-krog deset tiso& priletela in se naselila v Louisiani ha močvirnem kraju, ki je lastnina nekega Franka Guidrija. Državni komisiji za ohranjevanje je sporočil, da so med temi pticami tudi snežnobeli egreti, ki so jih nekoč nabiralci lepotičnega perja skoraj iztrebili, ter svetli ibisi. Ptice živijo redno in koristno življenje in imajo* določene ure za delo in za spanje Podnevi se razkropijo po riževih poljih in uničujejo mrčes ter se povrnejo domov ob istem času vsak večer.
o
SKUPNE VOJNE IZGUBE
Te dni sta pretekli dve leti oč Pearl Harborja. Od tedaj znašajo izgube v vseh ameriških oboroženih silah 121,319. V armadi je bilo največ izgub, namreč 89,650, pri mornarici pa je
prstana v neki zasebni hiši v Ogdenu, Utah, se je čez mesec dni povrnil in izmaknil $35 v gotovini, obenem pa je prinesel nazaj tisti dve ženski obleki, ki jih je bil pobasal prvo pot. Naj-arž ni bila prava mera za uz-movičevo ženo, ali mu pa barva ni bila po volji.
-o-
NAŠA LETOŠNJA BOŽIČNA ŠTEVILKA
Izdali smo jo že ta teden. Zakaj? Zato, da bo dospela vsem v roke do Božiča. V božičnem času je vsako leto silno velik naval na pošto. Dasi vsa-ko leto najamejo posebne raz-našalce za predbožično sezono, kljub temu še v normalnih časih je pošta zaostajala v tem
času po več dni. Letos pa je še toliko slabše, ker tudi poštni uradi ne morejo dobiti dovolj raznašalcev. Zato so že dva meseca pred Božičem opozarjali vse, naj božične izdaje in božične pošiljatve odpravijo preje, kakor navadno, da bodo dospele pravočasno v roke naslovnikov. To je vzrok, da smo se odločili izdati božično številko že ta teden, mesto prihodnjega. Obenem pa je to bolje tudi za one, ki imajo v listu oglase, ti želijo, da so božični oglasi objavljeni dovolj začasno pred prazniki, ker drugače oglasi za nje nimajo pomena. Toliko v I vednost glede malo bolj zgodnje izdaje letošnje božične številke.
bilo več mož ubitih v boju namreč 42 več kot v armadi
Med slučaji armadnih izgub, ki so vštete v številu 89,650, je bilo 12,841 mož ubitih, 30,263 ranjenih, 23,954 pogrešanih, 22,592 pa ujetih. Mornarični seznami pa kažejo, da je bilo med 31,669 slučaji izgub 12,-883 mož ubitih, 5,640 ranjenih, 8,918 pogrešanih, ter 4,228 ujetih. Mornarčine številke krijejo tudi obrežno stražo in marine.
Vojno ravnateljstvo za prevoz izjavlja, da je bilo 4,800 j trgovskih mornarjev zaznamo-! vanih za mrtve ali pogrešane v < bojih t>d Pearl Harborja, za 547 pa vedo za gotovo, da so postali vojni ujetniki.
-o-
NEKAJ MU NI UGAJALO Celo tatovi so se zaobljubili, vsaj izgleda tako, da ne bodo nič tratili ali zavrgli dokler traja vojna. Ropar, ki je-ukradel dve ženski obleki, uro in dva
mile pesmi? O rojstna domovina, takrat si bila za nas raj na svetu. Danes krvavo trpiš pod krutimi tirani, vzeli so ti svobodo in najdražje, slovensko pesem, ti ne dovolijo več prepevati uničiti hočejo kar je bilo sveto in drago Slovencu tisoč let. Tužna so tudi naša srca. Globoko čutimo s teboj, rodna domovina v teh težkih časih. Radi tega pa še toliko bolj sedaj cenimo in ljubimo našo slovensko pesem v svobodni Ameriki. Toliko bolj ljubimo in čislamo našo novo domovino, kjer lahko pojemo in poslušamo svobodno naše rodne pesmi. Da, Amerika, naša sedanja domovina, se bori za svobodo vseh zatiranih narodov. Z njeno opmočjo ti bomo pomagalrrojstna domovina, da boš zopet dosegla še lepšo svobodo, da se bo zopet razlegala slovenska pesem po naših cerkvah in čez hrib in plan po slovenski zemlji. Zato ne o-bupaj. Pride kmalu čas, ko ti bo zopet zasijalo lepše solnce. Jolietski Slovenci pa moramo biti globoko hvaležn našim pevskim zborom, ki se tako neumorno trudijo, da nam dajo milo slovensko petje pri službah božjih ob nedeljah in mnogokrat tudi pri društvenih prireditvah in z veliko požrtvovalnostjo delajo za čast božjo in za našo faro z lepim slovenskim petjem. Zato sedaj, ko se pripravljajo da nam dajo še ne-, kaj bolj veličastnega, kar je zvezano z velikim trudom, dajmo našim pevcem in pevkam v spodbudo našo pomoč in priznanje ter se udeležimo vsi brez izjeme tega nabožnega
koncerta, ki ga bodo priredili nam v razvedrilo in v korist naše cerkve.
Še nekaj posebnega bo to nedeljo na programu. Naš pevski zbor si je namreč nabavil častno tablo v obliki lire, v spomin vojakom članom pevskega zbora, ki se nahajajo v vojni službi. Na tej tabli bodo vpisana imena vseh članov vojakov ter jo bo ob tem času blagoslovil č. g. župnik Rev. M. Butala z lepimi vojaškimi obredi med pe-tjenj patriotičnih pesmi, kar bo gotovo v sedanjem času ganljiv prizor za vse navzoče.
Toraj rojaki v Jolietu in okolici, če še ljubite svoje slovensko petje in želite izkazati našim pevskim zborom hvaležnost in priznanje, kar povsem zaslužijo, ne pozabite priti v našo cerkev v nedeljo popoldne ob 3. uri dne 2. januarja 1944.
Vsem članom društva Najsv. Imena kakor tudi vsem Slovencem, kjerkoli bivajo, voščim kolikor mogoče vesele in blagoslovljene božične praznike in zdravo srečno novo leto 1944, z željo, da bi nam prineslo za-željeno zmago in zopetni ljubi mir.
Andrew Hochevar, preds.
-o——
UTRINKI
Človek, ki ga hvalimo, čeprav bi zaslužil le grajo, se nikdar ne sramuje te hvale, e
Odkritim besedam ljudje pritrjujejo le takrat, ko niso z njimi prizadeti.
m
Ljudje cenijo čas le zato, ker lilepe za denarjem.
Zedinjene Države Severne
Amerike, Velika Britanija in Sovjetska Unija so bile zaveznice že skoro dve polni leti — združene v skupnem boju proti strahovitemu sovražniku — predno je postalo mogoče, da se njih voditelji sestanejo na skupni konferenci kot v Teheranu.
Ta kratka misel nam pokaže, kako globok je bil prepad, katerega so končno vendar s polnim uspehom premostili Roosevelt, Churchill in Stalin.
Ta konferenca pa mora tudi ravno radi tega veljati za enega najvažnejših dogodkov v tej vojni — kajti ta konferenca je naposled vendar spojila trojico separatnih in posameznih vojn, katere so Anglo-Ame-rikanci in Rusi vodili proti svojemu skupnemu sovražniku, v eno samo, skupno frpnto.
Iz deklaracije je razvidno, da je Stalin zadovoljen z do-zdaj še neobjavljenim dnevom, ki je določen za začetek "operacij, ki se bodo začele iz vzhoda, nahoda in juga . . ." in fla bo to izvedeno čim preje, kakor hitro bodo mogli Anglo-Amerikanci nastopiti z vsemi svojimi silami. Res je sicer, da gre tu za vprašanje, ki se tiče pred vsem vojaških računov, toda stvar sega tudi daleč v politično ozadje sedanje vojne, tako da je bilo potrebno, da pride do političnega sporazuma najvišje vrste.
Na polju vojaške strategije se izraža deklaracija s toliko jasnosti kot je le mogoče pričakovati, ter pove kratko in jedrnato, da so se zavezniki sporazumeli glede načrtov za popolno uničenje nemških oboroženih sih ter da je bil dosežen tudi sporazum glede splošnega obsega teh operacij in preciznega datuma, kdaj bodo izvedene.
Dejstvo, da je Stalin podpisal to deklaracijo, potrjuje, da bo brez vsakega dvoma — ne-glede na sklepe pacifiške konference, ki se je vršila časovno pred konferenco v Teheranu — vojna v Evropi dobila s strani
Anglo-Amerikancev vso podporo, ter da bo vsaj - začasno borba na Tihem Oceanu ostala pred vsem pomorska akcija.
Povsem očividno je, da je Stalin prepričan, da 'deklaracija glede Kine ne bo ovirala Anglo-Amerikancev, da nastopijo v Evrppi z vsemi svojimi silami.
Konferenca v Casablanki je dala Churchillu priliko, da je izgovoril svojo slavno krilatico o "koncu začetka" — Teheran I mu zdaj nudi priložnost, da oznani tudi "začetek konca".
Akoravno pa je* konferenca povedala v vojaškem pogledu vse, kar je le mogla, bi se ji moglo očitati, da ni prinesla nobenih novih podatkov — preko onih, katere nam je dala moskovska deklaracija — glede odločitev za povojni čas.
Uradni opazovalci, ki so bili navzoči na teheranski konferenci, pravijo, da je bil ves zadnji dan posvečen izključno le razmotrivanju političnih problemov, toda o teh je le malo prišlo v besedilo deklaracije.
Prej je vladalo prepričanje in pričakovanje, da bo sestanek štirih velikih prvakov razjasnil in razčistil položaj podjarmlje-nih evropskih narodov in morda pokazal vsem nezadovoljnim satelitom, po kateri poti- se morejo rešiti iz svoje zagate; Moskva je to storila za Avstrijo. Najbrže bo tudi nekaj razočaranja radi dejstva, da ni nobenega znaka, da so se trije prvaki sporazumeli glede osnovnih vprašanj nemške predaje.
Mali narodi, ki dozdaj niso imeli nobenega vpliva na razgovore in bistveno važne odločitve glede bodočnosti evropskega kontinenta, pa bodo vsaj do gotove mere našli nekaj zadovoljstva na podlagi obljube, da bodo tri velesile "stremele za tem, da sodelujejo z njimi vsi narodi, veliki in mali", pri ustvarjanju miru, ter v dejstvu, da so se velesile zaklele, da bodo imeli vsi narodi na svetu možnost, da žive v svobodi, tako kot jim bodo narekovale njihove različne težnje in hrepenenja.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Predsednik John Pezdirc. 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Sknr. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar.
NOV DOM SLOVENSKE BANKE V CLEVELANDU, OHIO
V teh dneh se bo selila slovenska "The North American Banka" v Clevelandu v lastne nove prostore, kateri so oddaljeni samo par sto korakov od podružne banke kjer je do sedaj nad 20 let poslovala kot podružnice Slovenske Banke v Collinwoodu.
Poslopje, katerega je direktorij kupil za banko je bilo zidan« pred nekaj leti v izredno komodnost za bančno poslovanje in je stalo veliko vsoto denarja.
Nahaja se v najbolj ugodnem kraju za Cleveland-Collinwoodsko okolico, kjer se nudi sijajna bodočnost Slovencem na vzhodu.
Premoženje Slovenske Banke-je naraslo že do 4 miljone, odkar se je banka reorganizirala, podružnica v tem kraju nadkriljuje glavno banko na St. Clair v poslovanju. Vsa čast rojakom, ki se oklepajo domačega podjetja.
Direktorij obstoji,iz sedmih mož: Anton Grdina, Joseph L. Surtz, Dr. James W. Mally, Dr. Anthony J. Perko, Frank Mramor, Mike Piki in John Zalar.
Direktorij ob tej priliki zahvaljujoč se za naklonjenost, vošči in želi vsem vložnikom in odjemalcem širom Amerike, vesele praznike ter srečno novo leto.
P. S.: Banka prejema vloge tudi iz drugih mest potom pošte. Vloge so zavarovane po Federal Deposit, Ins. Corp. Banka je članica Cleveland Clearing House AgS.. »A. :	/" '	' ■ ;
Za nadaljna pojasnila se obrnite na A. GRDINA, 6131 St. Clair Ave?., Cleveland, Ohio.
Prosim blagovolite obvestiti prejemnika kdo mu list naroča. S poštovanjem,
Podpis onega, ki pošilja naročnino.
BOŽIČNO PISMO AMERIKANSKEGA SLOVENCA"
! "
I Predragi!
Današnjo številko "A. S." bo čital marsikdo, ki ga doslej morda še ni nikoli čital. Vsem takim naš iskren pozdrav in naša prav iskrena božična voščila.
Preberite to številko in če se vam list dopade, vas prosimo, sedite, vzemite v roke pero in naročite sami sebi božično darilo. Kakšno? Naročite si "Am! Slovenca" za eno leto, ali pa vsaj za pol leta.
Tisti, ki pa že imate list, pa imate morda sorodnike, prijatelje, itd., ki tega lista še nimajo, naročite ga njim za eno leto, ali vsaj pol leta kot vaše božično darilo.
Vse kar je potrebno je, izpolnite spodnji kupon, izre-žite ga, pridenite zraven potrebni znesek, ako za eno leto $4.00; če za pol leta pa $2.00 in pošljite na Upravo lista.
Storite to še danes! Dobro delo boste storilil
■•MMM»*MMtMM*t*MM
l «
... KUPON *—
UPRAVA "AM. SLOVENCA"
1849 W. Cermak Rd., Chicago X8). QL
Cenjeni: — Prosimo začnite pošiljati vaš list na spodnji naslov kot božično darilo, za kar vam prilagam tu zraven
znesek $........................——
List pošiljajte na:
Naslov _
r AMERIKANSKI SLOVENEC
. Janko sloni globoko sklonjen in šiva. Tako že dve leti dan na dan, ob nedeljah sa-mo malo preneha ropotati stroj, pa še takrat ne vselej. Roka je navajena, skoraj ne čuti, da suče šivanko in drži blago. Ko drugi odidejo, mora on Še pospravljati, vse mora pomesti, vse dejati v red, vse mora biti na svojem mestu, šele potem sme v posteljo, šele potem se zanj prične nedelja ali praznik. Morda je treba še nesti izdelano obleko bogvekam, morda je treba nesti račun, morda stopiti v trgovino po to in ono za gospodinjo. Za vse je samo vajenec Janko in vse mora molče narediti, še smejati se ne sme takrat, ko se drugi smejejo.
Janko šiva in hiti. Dobro ve, da Še ne bo vse narejeno, ko bo pustil obleko, ko bo odložil šivanko. Tri obleke bodo nocoj gotove, pa bogve, kdo jih bo nesel srečnim lastnikom. On pač ne, ker bo prej odšel. Da, odšel bo, za tri dni, za tri cele dneve bo šel domov. O veliki noči je bil zadnjikrat, takrat samo za dva dni, zdaj pa kar za tri. Saj že dva večera ni mogel spati od samega pričakovanja, čeprav so delali Čez polnoč. Tako bi bil rad zaspal, pa se mu ni dalo, samo to je premišljeval, kako bo doma, kako ga bodo veselo sprejeli, kako mu bodo pravili, da je spet zrastel, kakor vselej. Potem bo vse lepo in spet bodo vsi sedeli za domačo mizo. In doma bo jedel in govoril bo lahko. In nihče ne bo nad njim vpil, nihče ga ne bo priganjal, stegnil se bo za pečjo in samo v cerkev bo šel, nikamor drugam. Vsi ga bodo vpraševali, kako je v mestu in kako dela, vsem bo odgovarjal. Samo še deset mesecev ima učenja, še to prestane, pa" je rešen najhujšega, potem bo šele videl in ve-> del, kaj je mesto. Vse te misli so se Jankotu mešale in zdelo se mu je, da gre dan strahovito počasi naprej. Ura na steni se ni in ni hotela nikamor premakniti.
"Mojster, temu rokovnjaču bomo pa morali usta zašiti, tako nemarno že ves dan zdeha," je špiknil najstarejši pomočnik, mojstrov sorodnik, vsi drugi so se pa smejali.
"Nič ne bo treba, ga bomo takoj poslali na pot, da se bo malo sprehodil. Veš kaj, Janko, pripravi se, boš nesel obleko učitelju v Podbreg, mora jo nocoj dobiti, sicer smo mu jo zadnjikrat delali."
"Pa ne bom do šestih naz&f; . še je Janko nekoliko ustavljal.
"Boš,' boš; pa ni tako važno, če tudi nisi do šestih nazaj, saj imaš dosti drugega dela."
Jankota je zadelo v živo. Torej ne bo šel že z vlakom ob šestih? To se pravi da do polnočnice ne bo prišel domov. Da svetega večera prav za prav ne bo imel. Pa naj si zdaj pomaga, če si more.
"No, ali naj prošnjo delam, da boš sploh vstal?"
Janko se je dvignil.
"Tu imaš, pa pazi, da mi ne zmočiš in česa ne zgubiš. Tu imaš pa račun. Denar naj ti da, pa da mr ga ne vseješ, ušesa ti potrgam, če mi v redu ne oddaš, dovolj si že velik!"
Stokrat je Janko že šel takole z novo obleko čez roke in z računom v žepu, stokrat je že premeril vse poti po mestu, za vse bližnjice je vedel, vse prehode poznal. Saj je bil še vesel, če je mogel ven na svež zrak. A tako težko kakor je šel nocoj, ni še nikoli šel. Pred vrati je postal in se ozrl nazaj. Ali naj sploh gre? Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi vrgel novo obleko z računom vred v prvi kanal in zbežal domov, zbežal na vlak, da bo doma do polnoči? Kaj naj pa zdaj domov hodi? Ali naj vso temno noč bo na poti in naj se povrhu še zgubi in zmrzne kje v mrazu? Te čudne misli se mu pode po glavi, in že stopa kakor vselej, počasi in skoraj boječe, vsakdo mora vedeti, da je krojaški vajenec.
Podbreg je daleč. Potem naj pa še tam išče tistega učitelja, ko komaj ve, kje je Podbreg. In po noči naj trka na vrata in vprašuje, če tukaj stanuje tisti učitelj. Janko računa. Če bi pošteno stopil, bi morebiti prišel. Dobro uro ima časa. Če bi bilo svetlo, bi mu Še mar ne bilo v eni uri priti tja in nazaj. In če bi tja prišel in mu vrgel obleko, bi tudi šlo. Zdaj ga bo pa gotovo moral čakati in iskati po vasi in tako mu bodo bežali dragoceni trenutki, vlak pa ne bo nanj čakal. Ali naj gre res šele ob desetih s tistim vlakom in naj potem pride domov ob treh zjutraj, če bo sploh prišel? Nikakor, naj ga stane kar hoče, ob Šestih mo-
* ra na vlak! Bo pa hitreje stopil.
Janko hiti po ulici. Meša se med ljudi, ki vsi nemirno hite, vsem se mudi kakor Jan-. kotu. Pot je razmočena in kasna, človek ne more pošteno stopiti, da bi kam prihitel. Potem pride kmalu v predmestje, kjer je manj ljudi in počasi hodijo. Mrak ga objema in s strani vleče hladna sapa, da Janko dvigne ovratnik in še bolj skuša spešiti korake. Nad mestom žare v večerno in
oblačno nebo številne luči, da je vse oblito s čudno svetlobo, ki sveti od daleč. Od nekod se sliši potrkavanje, ki tako milo poje, kakor bi hotelo Jankotu pripovedovati in ga
priganjati, naj stopi hitreje, vlak gre že ob šestih in težko ga bo ujel. Kaj bo pa potem
z njegovo polnočnico, ali naj vso noč tava in zjutraj pol živ pride šele domov?
Učitelja v Podbregu je Janko k sreči kmalu dobil. . Pri prvj hiši so mu povedali, kje stanuje. Tudi čakal ni dolgo, kmalu so bili zmenjeni, le denarja ni takoj prinesel. Nič ne de, da le kaj hujšega ni, da ga je le takoj dobil.
"Ali bi mi povedali, koliko je ura?" je vprašal, ko se je poslavljal.
"Pet je že," so mu prijazno povedali in ga vprašali, če se mu mudi. Seveda se mu, ob šestih mora biti na postaji v mestu in še preobleči se mora. Pohiteti bo moral, skoraj uro računajo odtod v mesto. Tako so mu povedali.
Janko je spet na cesti. Zdaj ima vsaj roke proste in lahko stopa hitreje. Nič ne de, da bo malo stekel, če se mudi, samo da pride še pravočasno. Kjer se kaj bolje vidi, x kar teče po cesti. Čutil ni več hladne sape, vse je lepo, Janko misli samo na dom in na vlak, ki mu zdaj pač ne bo ušel. Spet posluša svetonočno zvonenje, od vseh strani se oglašajo zvonovi in zdi se mu, da v tem spevu sliši tudi domače zvonove, ki ga vabijo, ki ga priganjajo, ki tako mehko po jo.
Noč je že legla in Janko je prispel nazaj v mesto. Nič ne gleda v izložbe, ne meni se za ljudi/za najkrajšo pot se odloči in teče, da ljudje pogledujejo za njim. Dober četrt ure je Še, mora priti, mora. Če je do zdaj zdržal, ali naj zete j odneha, da bo ves trud zastonj? 2e čuti, kako ima potno čelo, po vsem telesu čuti gorkoto, ki mu dobro de v tem hladnem zraku. Tudi čevlje ima mokre, pa kaj zato, samo da pride v pravem času na postajo, pa bo vse pozabljeno, doma še vedel ne bo, da je bilo res težko.
Ves zasopel je stopil v delavnico. Nič ni -dosti pogledoval nikogar, le denar je izročil mojstru in niti toliko ni čakal, da bi mojster pred njim preštel. Stekel je v sosednjo sobo, kjer je spal in hitro pripravil, kar je nameraval vzeti s seboj. Saj tako ni bilo drugega kakor par raztrganih nogavic in nekaj obleke, vse imel že nekaj dni pripravljeno.
"To se ti tudi mudi," je zagodel mojster. "Kdo bo pa pospravil? Ali misliš, da bom jaz?"
Janko je stal sredi sobe in ni vedel, ali misli mojster zares ali se samo šali. To je vendar pregrozno, da bi ga zdaj, ko je tako tekel še mojster ne pustil. To je prehudo, to je surovo, tega je zmožen samo mojster. Zakaj mu je obljubil že pred tednom, da bo ob šestih lahko šel?
"Saj boš tako vlak zamudil! Dobrih pet minut je še."
"Ne bom ga zamudil," je rekel Janko in že stopil počasi skozi vrata, a ko je bil zunaj je stekel po klancu, kar so mu noge dale. Za vsako ceno! Mora dobiti vlak!
Prisopihal je na postajo in vlak je potegnil. Janko se je oddahnil. Samo da ni zamudil. Zdaj je vseeno, čeprav je truden. , Rad bi kam sedel, pa ni prostora; vlak je poln, toliko ljudi potuje nocoj, vsi z istimi občutki kakor Janko. Domov gredo, morda od daleč,morda s takim hrepenenjem kakor Janko, morda po dolgem času kakor Janko, i morda so tudi hiteli na vlak kakor on. Zdaj l mu je pot oblil čelo, ves je premočen in naj-i raje bi odprl okno, da bi se shladil. Noge : se mu šibe, saj že dolgo ni tekel tako kakor • nocoj.
Vlak je sopihal skoz noč in Janko je mi-i slil, da je že doma, samo da je pustil tisto i luknjo, tisto delavnico, samo da ne vidi več ' tistih posmehljivih obrazov. V grlu ga šče-l geta, nekoliko se je prehladil.* Saj je tudi i tekel kot še nikoli. Nič ne de, samo da bo i kmalu doma.
Janko stopa po samotni poti, znana mu i je in čeprav je temno, ve, da se ne bo zgu-- bii; samo poldrugo uro, pa bo doma. Do-a ma se nemara prav zdaj pogovarjajo o 1 njem in ga pričakujejo. Od daleč zvoni. To o so vendar že domači zvonovi. Tako lepo ga n pozdravljajo, kakor da samo njemu zvone, e Pokašljuje in v grlu ga duši, res se je malo i- prehladil, pa doma bo vse dobro. Mati mu >- čaja skuha, nekoliko se bo oddahnil, potem i- bo pa polnočnka. Hitro stopa v breg, ne->- kam s silo se zaganja, noge mu odpovedujejo, a čuti še moči, še daleč bi lahko prišel, ri Saj ni ve£ daleč, to bo že zmagal, če je še i- toliko. Pot je polžka in Janko se lovi z ene le strani na drugo. Zdaj je pred vasjo, samo 1. s še.p^r sto metrov in doma. Ze vidi luči, ie ki svetijo skozi oJkiia malih, tihih hiš. ' a- Doma so ga veselo sprejeli. Veliko je a- bilo veselja, veliko vprašanj, da Janko ni ti mogel vsem sproti odgovarjati. Kaši j al je in	(Nadaljevanje na 5. str.)
VAJENCA JANKOTA SVETI VEČER
J. V.
J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
Človek dokazuje z vsem, da je slab, čeprav z namenom, da bi dokazal, da je vzvišen.
Nedelja — 4. Advenfna
Ponedeljek — Peter E lave*
Torek — Tomaž apoitoi
Sreda Servul
Četrtek — Emilij ana
Petek — Adam in Eva, Sveti večer
Sobota — BOŽIČ, Rojstvo Gospodovo
TRETJA NEDELJA V DECEMBRU
"Čujte toraj, ker ne veste, kdaj bo prišel hišni gospodar, zvečer ali o polnoči, ali o petelinovem petju ali zjutraj" (Mar. 13,35). ' N
Kaznih milosti in vsestranske pomoči potrebuješ od Boga, da dosežeš svoj večni namen, svoje izveličanje. Za vse te milosti in za vsako pomoč moraš neprestano prositi Boga. "Molite brez prenehanja". Vedi pa in dobro se zavej, da je največja in najbolj potrebna milost in vse želje vredna vztrajnost, stanovitnost v dobrem do konca. Zato opominja sam Kristus: "Čujte . . . ker ne veste."
Pred vsem nikoli ,ne bodi pri delu za svoje izveličanje brez nekega strahu in trepeta, brez skrbi. Strah ne sme biti suženjski, temveč sveti strah božji dobrih otrok, in ta strah ne sme zapustiti tvojega srca, trepetati moraš pred sodbo božjo in o-hraniti v svoji duši srd do greha.
Bodi zvest v malem: vsak dan opravljaj svoje krščanske in časne stanovske dolžnosti. Ne brigaj se preveč za bodočnost, delaj pa vsak dan marljivo na svojem izveličanju. Ako ti postane včasih težavno in se. ti zdi breme vsakdanjega kr-, ščanskega dela težko, misli na
300 svatih maš letno, za žive in mrtve člane Mašne Zveze. Članarina
za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upišite
vaše sinove vojake.	_
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dapi. A. SL Louis ft). Me.
KO BI BIL ČLOVEK MLAD
V Latinski in Južni Ameriki so osnovali več posebnih šol, da učijo mlade fante, kako je treba narezati gumijeva drevesa, da se ne pokvarijo in da se bodo ohranila tudi za povojno proizvajanje gumija. Tudi Ze-dinjene države so dale svojo pomoč za to vzgojno delo. Pri
omenjenem poslu bo morda še velika bodočnost. Izučena oseba dobi trikrat toliko gumija, kakor tisti ki kar na slepo nase-kuje in narezuje, kakor so na-vadno delali prej.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI naše pokojne soproge in matere
nary 2efran
ki je preminula 18. decembra 1942.
Chicago, Illinois, 17. decembra 1943.
STUDENEC BLAGOSLOVAi ]
Leto je minulo odkar ai ee poslovila od nas draga soproga in mati. Dom je ostal prazen brez matere ki ai bila vedno središče in magnet za vso družino. Toda spomin na Te živi med nami in nas dnevno spominja na Te. Naš spomin in naša molitev je pri Tebi.
• . '
Spavaj in počivaj v Gospodu dokler se nekoč ne snidemo gori nad zvezdami, kar nam podeli Bog, da bi skupaj božičevali pri Njem v nebesih.
JOHN 2EFRAN, soprog ; JOHN, LOUIS in JOSEPH, sinovi; MARY in CHRISTINE, hčeri; RONALD, MARILYN, DENNIS, PATSY, JUDITH, BARBARA LYNN, vnuki in vnukinje.
besedo IzveHčarjevo: "Nebeško kraljestvo trpd silo, in le eni, ki silo rabijo, jo potegnejo nase". Mat. 11, 26).
Bodi goreč in stanoviten v molitvi. Od molitve ne odnehaj pod nobenim pogojem. Mnogi so molili, ko niso verovali, ker so se zavezali za molitev m so hoteli biti mož beseda. Kot ateisti so si izmolili vero nazaj 1 Takšna je moč celo neverne molitve. Vez e Bogom se pretrga šele, kadar je pretzgftna vez molitve. Dokler moliš, še živiš, dihaš, kadar nehaš moliti, ai £iv mrtev. Boj se te žive smrti, ker je začetek večne smrti.
Društvo sv. Jožefa
ST. 1», K. S. K. J„ CLEVELAND,. (CoMnwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se Sprejemajo moški m ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu.in do 16. leta.
Poleg izredno velikih {todpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Stran 4
Petek, 17. decembrt, 164S
Nedeljski pomenhi
i DR.MIJ.niWA
| 23 LET IZKUŠNJE \	OPTOMETRIST
iSOl So. Ashland Avaoes \	TeL Canal 0529
Uradne ore: vsak dm ed f ! \ ztotraj do 830 zvečer.
Vi radi berete vesti Is dragih naselbin; dragi radi bere
Čajte novice in dogodke v "Am
■t......
Petek, 17. decembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
VAJENCA JANKOTA SVETI VEČER
(Nadaljevanje z 4. strani)
2ELIMO VSEM ODJEMALCEM NASE TRGOVINE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Vesele praznike In srečno Novo leto vsem!
in mati je bila v skrbeh. Ali se je prehladil, ali je morda že dalje časa bolan? Ne, samo zdaj kašlja, malo se je zasopel, ko je spešil v breg, bo takoj dobro.
"Janko, bled si, bled in nič se nisi zredil, vedno bolj suh si. Ali moraš preveč delati?"
"Delati?" odgovarja Janko. "Seveda moram delati, pa ni tako hudo, samo še deset mesecev, pa bom izučen in potem bo drugače." Janko je ponosen na to, da bo kmalu pomočnik. Zdaj, ko je doma, je vse pozabljeno, vse zbadljivke, vsi dolgi večeri, ko je moral poznp v noč delati in potem nazadnje še pometati.
"Janko, ti si bolan, sedi vendar, čaja ti prinesem."
Mati ga gleda, bratje in sestre se spogledujejo. Morda je pa Janko v resnici bolan . . .?
"Bi pa k polnočnici ne šel, ko tako kaš-ljaš, se boš saj spočil," ga prosi mati.
"Zakaj sem pa potem prišel domov?"
"Zakaj? Saj si doma, boš pa jutri šel k maši, ko se boš pošteno odpočil."
Janko se ne more vdati temu. Zakaj je pa potem tako hitel, zakaj je pa tekel v Pod-breg in nazaj, zakaj je pa dirjal na postajo
in zakaj zdaj med potjo ni nič počival? Ali ni bilo vse samo zato, da bo še ujel polnoč-nico? Bi bil pa raje ostal v mestu in pometal po delavnici in šele jutri šel lepo počasi in gosposko na pot!
Janko je šel k polnočnici. Ko so se vrnili, je popil nekaj čaja, potem pa trdno zaspal. Zjutraj ni mogel vstati. Kuhala ga je vročina, rdečica mu je objemala obraz in zdelo se mu je, da vidi vse po dvoje. Kri mu je naravnost butala po žilah in ni imel moči, da bi se dvignil. Še vedno je slišal zvonove, ki so odnekod zvonili, klicali so ga..Mati je prišla k njemu in prestrašila se ga je.
"Janko, ti si bolan . . ."
"Mama, bolan sem."
Prišli so drugi ljudje in tiho so hodili okrog njegove postelje. Rekli so, da je pljučnica.
"Mama, ali sem res bolan?"
"Nič ni hudega, Janko, samo truden si. Poslali smo po zdravnika. Za vsak slučaj, »če bi bilo kaj hujšega."
Vse praznike je bil Janko bolan. Ko so zvonovi odpeli svoje vesele božične pesmi, so se zlili v žalosten spev in so jokali nad grobom vajenca Jankota, ki so ga pokopali dva dni pred novim letom.
lanpert lumber co.
MIMEOGRAPHING—ADVERTISING
— Ne pozabite, da je tudi v blagu razlika —
Pri nas dobite vedno prvovrstno blago.
PRODAJAMO LES, PREMOG IN ŽELEZNINO
Skladišča imamo na:
BUHL,	ELY.	" [
COOK.	I	CHISHOLM,
GILBERT.	VIRGINIA.
MINNESOTA
PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsemu občinstvu
GILBERT HERALD
JOHN gRAISE. Prop.
ČASOPIS VAŠEGA DOMAČEGA MESTA
Gilbert,
Minnesota
Vesele graznike in srečno zdravo Novo leto
želimo vsem!
BEST GAS & OIL CO.
Vesele božične praznike želimo vsem našim prijateljem, kakor tudi srečno zdravo Novo leto!
gilrert bar
JOS. POTOČNIK, lastnik
Prodajamo Conco Gas, Keroseae. gorilno olje. Diesel motorno olje. olje za druga mašile in Hood tires.
Elcor,	Minnesota
Gilbert, Minn.
Miha: "In večerja?" • "Natakar: "Osem dinarjev.' Miha: "No, potem mi prine site večerjo!"
neredno utriplje. Ali morda pi jete?"
Bolnik: "Pijem, a zelo red-
»»
no.
Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
žalimo vsem našim prijateljem!
PRI VEROUKU
Katehet: "Šime, kdo je zalučal kamen v Goliata?"
Šime, ki mu gre že kar na jok: "Jaz ne, gospod kaplan! Lahko mi preiščete vse žepe, pa ne boste našli kamna. Sploh nič več ne lučam kamenja."
PRAV VESEL IN ZADOVOLJEN BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želimo vsem!
RED V NEREDU Zdravnik: "2ila vam zelo
PETE'S GARAGE
awww—>i
VESEL BOŽIČ
ALBERT WIINIKAINEN, lastnik
PRODAJALCI DODGE — PLYMOUTH in PACKARD AVTOMOBILOV
Ely,	Minnesota
DR. U. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL.
J. A. KANGAS
MIHA V GOSTILNI
Miha pride v ljubljansko gostilno : "Rad bi nekaj jedel." Natakar: "Kaj izvolite?" Miha: "Koliko stane kosilo?"
Natakar: "Deset dinarjev."

Trgovina Z ZLATNINO
Phone 453 Ely, Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem!
FENSKE HARDWARE & FURNITURE CO.
VSE VRSTE ŽELEZNINA in POHIŠTVO
SE PRIPOROČAMO!
Ely,	Minnesota
Vesele praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem našim prijateljem!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
selimo vsem našim prijateljem!
Ustavi srbečico takoj
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje,
■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je' brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO„ 322 So. Clark St.. Dept. A. Chicago. I1L. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo.
frank's garage
PUROL PRODUCTS Gilbert, Minn.	Telephone 161-W
fm/M/mmmmmmmmmfHfiEJMJ
t-Na j boljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam I	in Vašim Otrokom
I Kranjsko-Slovenska | Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 50. leto. i Članstvo: 38,400	Premoženje: $5400,000
garni's rar
JOE GARNI, lastnik Ely,	-:-	Minnesota
Gilbert.
Minnesota
ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO?
Avtomobilska transportacija na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite Mansfield 3700, ali pa pišite Da: California Car Co., 4715 Madison Street, Chicago, 111.
Iskrena božična voščila in srečno zdravo Novo leto želimo vsem odjemalcem in vsem našim rojakom!
Vesele praznike in srečno zdravo Novo leto
želimo vsem!
Če hočei dobro sebi in svo£m dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za amrtmne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 26. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lete pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 1250.00 do $5400.00.
K. S. K. JEDNOTA je ptava mati vdov in sirot. Če še nisi San aH Slanica te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, sli pa na:
LAINE'S DEPARTMENT STORE
LOZAR BROTHERS
SLOVENSKA GROCERIJA Ely, Minnesota	Phone 86
Gilbert,
Minnesota
Vesel Božič vsem!
ELY BARBER
SHOP
Zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto
vam šali
SPORTSMEN'S INN
PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO ZADOVOLJNO NOVO LETO VSEM!
SAARI and LASSEY
Mi zapremo vsak dan ob 6. uri zvečer razen na dneve pred prazniki. -
Ely, Minnesota
JOSEPH KLUN, JR., lastnik Ely, Minnesota
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU P 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
ISSiSSSSSlSSi
Gilbert,
Minnesota
Prav vesele božične praznike in srečno zdravo Novo v .	leto želimo vsem!
Vesele praznike in srečno Novo leto vsem!
MODERN MOTOR SERVICE
Vesel in
zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto želimo vsem!
ELY CO-OPERATIVE ASS'N
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
CONOCO" IZDELKI
VSE VRSTE MESO, GROCERUE IN BLAGO.
Trgovine na ELYU in na WINTONU MINNESOTA
C0LVIN
Izvršujemo vse poprave.
želim vsem
GILBERT, MINNESOTA Telefon 21-W
Gilbert, Minn,
Telefon 44-W
FIRST NATIONAL BANK
Gilbert, Minnesota
JUGOSLOVANSKI NARODNI DOM
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želimo vsemu narodu!
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
murphy
carry
ieli vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto.
ELY, MINNESOTA
PRI NAS DOBITE VEDNO SVEŽE PIVO. DOBRA VINA IN LIKERJE!
NAJBOLJŠE BLAGO GILBERT,	MINNESOTA
Telefon 12
A. L LOPP, lastnik
Gilbert, Minn.
Telefon 78
cash
želimo vsem!
SOLVENTNOST K S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
MEH ZA SMEH
the ely shopper
Ely, Minnesota
NICK PLESHA, Prop.
Telefon 34
CARLSON'S
Gilbert,	-:-	Minnesota
Phone 37
Vesel in zadovoljen Božič in srečno Novo leto želim vsem rojakom Slovencem!
DR. F. J. Z ALL AR
— ZOBOZDRAVNIK —
ZALOGA MOŠKIH IN ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLEK IN OBUVAL.
lapp's food shop
MOREN'S SERVICE
THE PURE OIL COMPANY
530 Chestnut Street,	Virginia, Minn.
Telefon 1353
ŽELI VSEM PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO!
Vesele praznike in srečno zdravo Novo leto!
EVELETH FLOUR & FEED CO
A. SAARIKAKI, Prop.
Moka, vse vrste krme, žito in semena
Telefon 656
Eveleth, Minnesota
Stran 6
'i* i
♦i &
T?
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj	Poslovenil — AL Benkovič
i*
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
"Pelji nas nad Tatarje! Kje so Basur-mani, ki požiga jo naše cerkve?"
"Pelji nas, pelji nas!" se je glasilo od
vseh strani.
"V ogenj s Tatar jem!" je zakričal nekdo.	.
"V ogenj ž njim! V plamen"" so ponovili drugi.
"Stojte, fantje!" je rekel Serebrjani. "Poprej ga dobro izprašamo. Odgovarjaj," je rekel knez in se obrnil k Tatarju, "ali vas je mnogo? Kje taborite?"
Tatar je dal znamenje, da ne razume.
"Čakaj, knez," je rekel Poddubni. "Raz-vežemo mu jezik. Hlopko, daj sem malo ognja! Tako. No, kaj, ali boš govoril?"
"Bom, bačka!" je zakričal osmojeni Tatar.	, . ,
"Ali vas je mnogo?"	4 ;
"Mnoga, bačka, mnoga!"
"Koliko?"
"Deset tisoč, bačka; sedaj deset tisoč, jutri pridejo sto tisoč."
"Torej ste samo prednja straža? Kdo vas vodi?"
"Han vodi."
"Sam han?"
"Ne sama! Han prišla jutri; sedaj prišla širinski knez Sihmat."
"Kje pa je njegov stan?"
Tatar je zopet pokazal z znamenjem, da
ne razume.
"Hej, hlopko, ogenj!" je kriknil-Pod-
budni.
"Blizu stan, bačka, blizu!" je hitro odgovoril Tatar. "Ne več odtod, kot deseta vrsta."
"Pokaži pot!" je rekel Serebrjani.
"Ni mogoče, bačka! Sedaj.ni mogoče videti pot. Jutri mogoče, bačka!"
Poddubni je približal goreče poleno zvezanim Tatarjevim rokam.
"Ali boš našel pot?"
"Našla, bačka, našla!"
"Dobro," je rekel Serebrjani. "Sedaj se najejte, bratci, dajte jesti tudi Tatarju, potem pa takoj na pohod! Pokažimo^vragom, kaj je ruska moč!"
25. Priprave k bitki.
V tolpi je nastalo tako vrvenje, beganje in kričanje, da se Maksim niti zahvaliti ni utegnil Serebrjanemp. Ko so se nazadnje razbojniki uvrstili in ganili iz lesa, je Maksim, kateremu so bili vrnili konjgf in orožje, stopil pred kneza.
"Nikita Romanič," je rekel, "danes si me poplačal za medveda!"
"Kaj to, Maksim Grigorič," je odgovoril Serebrjani. "Zato smo na svetu, da pomagamo drug drugemu!"
"Knez," je segel vmes Prsten, ki je tudi jahal poleg Serebrjanega, "giedal sem te in si mislil: Skoda, da ga ne vidi tisti junak, ki sem ga pustil na Volgi. Čeprav je slabe vrste človek, kakor na primer jaz, vendar bi ti bil všeč, knez, in tudi ti bi bil njemu! Ne bodi hud, če ti to povem, a podobna sta si po značaju. Ko si omenil sveto Rusijo in so se ti zaiskrile oči, takrat sem se spomnil Jermaka Timofejiča! On ljubi domovino, silno jo ljubi, nič ne de, če je razbojnik. Dostikrat mi je rekel, da mu je žal, ko je tako brez prida na svetu, da bi rad služil domovini. O, ko bi bil sedaj tu, da bi šel nad Tatarje! On je sam za celo stotnijo! Kadar on zavpije: Za menoj, fantje! se. ti zdi, da si sam postal večji in močnejši, nobena stvar te več ne ustavi, vse okrog tebe se kar podira. Podoben si mu, sam Bog ve, da si mu podoben, Nikita Romanič, pa ne bodi hud, da ti to pravim!"
Prsten se je zamislil. Serebrjani je jahal oprezno in se oziral v temno daljavo. Maksim je molčal. Votlo so odmevali po cesti koraki razbojnikov; zvezdnata noč je brezglasno legla na spečo zemljo. Dolgo je stopala tolpa v tisto smer, ki jo je bil pokazal Tatar, katerega sta spremljevala
Hlopko in Poddubni z golima sabljama v ; rokah.
Naenkrat so se v daljavi caslišali čudni, enakomerni glasovi.
To ni bil človeški glas, ne rog in ne gosli, J marveč nekaj podobnega šumu vetra v ( trstju, če bi trstje moglo zveneti kakor j steklo ali strune.
"Kaj je to?" je vprašal Nikita Romano-vič in ustavil konja.
Prsten je snel čapko in nagnil glavo prav do škel.
VČakaj knez, daj, da razločim!"
Glasovi so prihajali odmerjeno in tožno, sedaj v zvonkih, srebrnih strujafi, sedaj podobni šumu majajočega se gozda — naenkrat so umolknili kakor v sunku stepne-g^ vetra.
"Končal je!" je rekel Prsten, smejoč se. "Vražje prsi ima! Gotovo je piskal pol ure v eni sapi!"
"A kaj je to?" je vprašal knez.
"Cebuzga!" je odgovoril Prsten. "To je pri njih isto, kot pri nas rog ali piščal. Bržkone so Baskirci. Kajti pri kanu se je zbrala pisana sodrga. Kazanci in Astra-hanci in drugi nogajski pogani. Slišiš, zopet so pričeli!"
V daljavi je znova zapiskalo kakor nov val vetra, in se je spremenilo v dolge, tožno prijetne prelive in se čez nekaj časa končala hipoma, podobno konjskemu prhanju.
"Aha!" je rekel Prsten. "Ta je bila krajša. Zagoltnilo se ti je, kajne, pasji sin?"
Tedaj so se oglasili novi glasovi mnogo bolj zvočno. Slišalo se je, kakor bi množica zvončkov neprestano cingljala.
"To je pa iz grla!" je rekel Prsten. "Slišiš od daleč in ne veš, kaj je, oni pa to delajo z grlom. Glej no, kako jih je prijelo, vragove!"
Žalostni, tožni glasovi so se izpremenili v vesele, toda to ni bila ruska tožnost niti ruska smelost. Tu se je izražala diyja lepota kočujočega plemena, dirjanje konjskih čred in junaški spopadi in prehajanje narodov iz kraja v kraj ter hrepenenje po neznani, prvotni domovini.
"Knez," je rekel Prsten, bržkone imajo blizu svoj stan. Mislim, da se bodo za temle gričem videli tudi ognji. Dovoli, da grem in pogledam, kako in kaj; tega sem navajen, dosti sem imel opraviti z njimi na Volgi. Ti pa dovoli fantom, da si odpočije-jo in se razgleda jo."
"Hodi z Bogom," je rekel knez in Prsten je skočil s konja in izginil v temi.
Razbojniki so se uredili, pregledali o-rožje in sedli na tla, ne da bi zmedli bojni red. Globok molk je vladal v krdelu. Vsi so umeli važnost pričetega dejanja in potrebo brezpogojne pokorščine. Medtem so kakor prej zveneli glasovi čebuzge, mesec in zvezde so razsvetljevali polje, vse je bilo tiho in slovesno, le včasih je lahno dihanje vetra zavalovilo kovilje v srebrnih progah.
Minila je kaka ura. Prsten se še ni vrnil Knez je postajal že nestrpen, kar se je kake tri korake od njega dvignil človek iz trave. Nikita Romanovič je segel po sablji.
"Tiho, knez, jaz sem," je rekel Prsten in se nasmehnil. "Prav tako sem se plazil k Tatarjem. Vse sem si ogledal. Sedaj poznam njihov stan tako kot svojega. Ako dovoliš, knez, vzamem deset fantov, preplašim konjsko čredo in prestrašim Tatarje, ti pa med tem časom, ako se ti zdi prav, udari nanje z dveh strani in z velikim krikom. Naj bom sam Tatar, če jih ne posekamo polovico. To govorim samo za začetek. Nočno delo se boji mojstra. Ko pa solnce izide, boš ti ukazoval knez, mi bomo pa samo slušali."
Serebrjani je že poznal iznajdljivost in premetenost Prstenovo, zato mu je dal delati po njegovi pameti.
(Dalje prih.) /
SEARS, ROERUCK & CO.
TRGOVINA, KJER SE DOBI VSE Virginia, -:- Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto
vam želi
MINNESOTA STORE
NAREJENA OBLAČILA IN OBUVALA Chestnut Street,	Virginia, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
vam seli
ketolas
v VIRGINIA in v INTERNATIONAL FALLS, Minnesota
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
i
želimo vsem!
KELLY'S
POPOLNA OPREMA ZA VAŠE DOMOVE V VIRGINIA in na HIBBINGU Minnesota
Vesele praznike in srečno Novo leto
želimo vsemu občinstvu!
reid's
—FEDERIRANE TRGOVINE -Virginia, -:- Minnesota
Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
želi vsem
COAST TO COAST STORE
WALTER W. LUEDKE, lastnik
410 Chestnut Street,	Virginia, Minn.
«■>■!»
Prav vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto
želimo vsem!
hughes
306 Chestnut Street,
Virginia, Minnesota
Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
želimo vsemu občinstvu!
HERVI STUDIO
103 —2nd Avenue in Mesaba Avenue, VIRGINIA, MINNESOTA Telefon 2020
Gre za uravnavo razmer na; I vzhodu Evrope, vzhodno od "V narodne nemške in italijanske ^ meje. Hitler je naredil neki g načitt, kar raztegniti vse tja 1 j do narodno ruske meje le iz- f ključno nemško mejo, kar po- 2 meni, da bi morali vsi drugi na- jč rodi kratkomalo izginiti, well t kaj takega ne kaže več, ker v! Rusiji ne kaže ura dobro. Hit- i lerov načrt je neka federacija c vseh vzhodnih držav od Finske p do Balkana in' Črnega morja. ^ Med aliiranci je še vse, da nih- j ^Če ne ve, kako utegne biti, am- 1 pak načrtov vsaj je celo več. ^ Kakor pa gre Hitleru pri ,na- j -, črtu le za nemške interese, ne < za interese te federacije, tako * gre tudi pri aliirancih bolj za.' interese, podomače, za žakelj. 1 En načrt je, da naj bi mesta 1 Trst, Salonika, Gdansko, Riga,:! prišla pod skupno zavezniško upravo, kar pač jasno kaže na angleški žakelj, ako kdo ni naravnost neumno nekam za-telebljen. Ta načrt pa je le preveč prozoren za žakelj. Drugačnega načrta je treba, da se ne vidi preveč. Federacija na j demokratični podlagi: vsak narod edinica zase z lastno na- j rodno upravo, vsi supaj pa bratje v demokraciji, in ker bi imeli Rusi za leta doma v pra-:Vi Rusiji dela le preveč, jim ne ' bo za to, da bi špegali prav tja j do nemške in laške meje, in za komunistično ali "rusko" delo bi imeli mir, kakršnega so najbolj potrebni, ker s komunizmom pri delu so še daleč zadi. Komunistične muhe bi bile pri ti federaciji izključene, posamezne države naj si napravijo kraljevsko ali republikansko robo, vsaka vladna 1 oblika lahko gre v federacijo, saj so na svoji zemlji lastni go-1 spodarji. Morda pride do take federacijo, ko jo Hitler propa-J gira in tudi London, v Moskvi pa nič ne pravijo. I Pri Hitleru lahko rečemo: ; vse bi bilo nemško, in na demokracijo kar pozabimo.
Kako pri aliirancih? Za federacijo je treba vezi, jezika, da wm^******************* se morejo med seboj pomarn- tr ! vati, in naj govorijo doma sto i jezikov. Kako naj se sporazu-j mejo, kako naj poskrbijo za silno potrebno skupno upravo? : Ali "po nemško," ali "po angleško?" Nemško — hm — bi bilo pač vse nemško, in angle-jško — hm — bi bilo vse pač an-[gleško. Cegava bi bila ta fede-j racija ? ?
VESEL BOŽIČ želi vsem!
KLINX BAR
Virginia,
MINNESOTA
Vesel Božič in srečno Novo leto!
hub clothiers
RUBENSTEIN BROS.
Oprava vse vrste Virginia, Minnesota
sfcg*! TOP ftUT-fc.
VESEL IN ZADOVOLJEN BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO
želimo vsem!
VIRGINIA CLEARING HOUSE ASSOCIATION
AMERICAN EXCHANGE NATL
BANK
FIRST NATIONAL BANK STATE BANK OF VIRGINIA
Vse so včlanjene pri Federal Deposit Insurance Corporation.
VIRGINIA, I	MINNESOTA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 17. decembra 1943
mmmm
dEufc^i■■riiif/liE
J. M. Trunk
Si siten ko podrepna muha. Veli, tedaj je bila borba za Ameriko med Francijo in An-;lijo. Malo drugače je bilo, pa e le tudi slično ko pri -bodoči ederaciji. Zmagali so Angle-:i, in Amerika je angleška, in :e bi bili zmagali Francozi, bi )ila Amerika francoska.
Vse nič ne pomaga. Angleži n Rusi se pisano gledajo tudi lanes, ko sedijo pri konferenci 7 Moskvi pri isti mizi. Mosko-riči so tiči in poznajo svoje —1 Angleže. Ali bodo res zatisni-i oči in dobrohotno pustili, da jim jutri po končani vojski A.ngleži skozi vzhodno federacijo gledajo v sklede?? Nemcem bi ne pustili, to stoji, ampak tudi pri Angležih jf stvar prekerna, kakor je prčkerna, pa nočejo o prekernosti slišati, pri partizanih, in tisto prekerno partizanstvo je in ne bo zlahka izginilo v mejah bodoče vzhodne federacije. Se bo preglavic, da nič kaj.._
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES * ChicagL —
PRODA SE:
5 akrov farma, na kateri rastejo trte in drugo sadno drevje, ter 7 sobna hiša, na Hinsdale, 111.
5	stanovanjska zidana hiša z bejzmentom. Rent donaša $95 na mesec. Cena je $6,600;
6	stanovanjska hiša po 4 sobe in bejzment; rent donaša $120 na mesec. Cena je $7,500;
5 stanovanjska hiša na Lincoln in 2Ž. cesti. Mesečni dohodki $106. Cena samo $8000.
Imam še več drugih hiš in bungalov na prodaj v češki Kaliforniji in v Lawndale okraju.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave.,
Rockwell 7196	x
V DVEH DELIH — DEL II
IN TWO PARTS — PART II
CHICAGO, ILL., PETEK, 17. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 17, 1943
DOGODEK SVETE NOCI...
in da jo bo moral popeljati vsaj v kakšno zavetje za pastirje. Že je padala noč. Tako pa si res ni predstavljal rojstva Sina Božjega.
V betlehemski kotlini je bila pastirska votlina. Pred njo je bila streha na lesenih kolih in s slamo pokrita. Tja je popeljal v težki uri Jožef Marijo. V votlini je našel samo nekaj otepov slame, kameniti žleb in jasli. V bližini ni bilo človeka nikjer.
In pripravil je Jožef ležišče iz slame in odejo ter pohitel, da bi nakupil najpotrebnejših stvari. Nihče mu ničesar ni dal zastonj. Moral je kupiti tudi svetilko in olje, da, celo ponvico žareče-ga oglja, da bi mogel napraviti ogenj. Ko se je vrnil, je bila globoka noč.
Marija pa je medtem bedela in molila. In o polnoči se je rodilo dete, katero je povila v plenice in položila v jasli. Vsa vesela se je poklonila rojenemu Bogu.
0GODILO se je v teh dneh, da je prišel od cesarja Avgusta ukaz, naj se pjopiše ves svet. Pri tem so preštevali ljudi, pa tudi pobirali davek. V židovski deželi je prevzel ta posel sirski vladar Cirinus. Ta je tudi poslal tja svoje pisarje, uradnike in vojake. •
Po tem ukazu naj bi popisali imetje vseh ljudi. Zato se je moral vsak zgla-siti tam, kjer je imel posestvo; kdor pa je bil brez njega, je moral kreniti tja, kjer se je rodil. Jožef je bil siromak. V Nazaretu si doslej še ni pridobil imetja, kajti hiša, v kateri je živel z Marijo, je do tedaj pripadala še Marijini materi. Bil je v Nazaretu samo priseljen tujec ter je zato moral na popis ljudstva v Betlehem.
MIR LJUDEM NA ZEMLJI
Viktor Nolimal:
BOŽIČNA SKRIVNOST
Nad gozdom ja skrivnostno saiumalo v dan zgodnji, ko narava ja ša spala, a šum skrivnosten vse budi iz spanja, nevidna bitja so povelje dala:
Za siromašne ljudi je bila taka dolžnost zelo težka: morali so za več dni zapustiti svoje delo ter potovati v deževnem zimskem Času v kraj svojih roditeljev. Zato je ubogo ljudstvo tudi godrnjalo.
Ko se je moral Jožef napraviti na pot v Betlehem, je vedel, da bo Marija vsak čas rodila. Toda popis ljudstva je trajal v vsakem kraju po več dni. Pisarji so zapisovali vse natančno ter vsakega poklicali nekolikokrat v urad. Jožef se je spomnil, da ima v Betlehemu sorodnike. Upal je, da sprejmejo njega in Marijo na dom in da bodo z ljubeznijo negovali tudi dete, ki se ima poroditi. Spomnil pa se je tudi na prerokbo, da se bo Rešitelj rodil prav v Betlehemu. Zato ni godrnjal kakor drugi, temveč se je celo veselil poti.
Toda vreme je bilo megleno in dežev- \ no, v planinah je snežilo, pota pa so bila j razmočena in spolzka. Ljudje so hodili * v plaščih, vrženih čez glavo. In videl je ; Jožef, da bi Marija ne mogla-potovati i tako hitro kakor sicer, zlasti še, ko je f tik pred porodom. Morata pa priti v ; Betlehem kar najbrže, da bi se dete ne rodilo kar na poti. Zato sta odšla iz Nazareta takoj po objavi ukaza, tako naglo, da je Marija mogla vzeti s. seboj samo povoje in plenice. Jožef pa je vzel s seboj osla, na katerega je sedla Marija, kadar jo je utrudila pot.
V drugačnih razmerah je taka pot trajala tri dni, sedaj pa pet. V samari-tanski pokrajini nista bila dobro sprejeta, kajti Samaritani so sovražili osta-' le Žide. Jožef pa je tolažil sebe in Marijo, da bosta zato s toliko večjo ljubeznijo sprejeta v Davidovi hiši.
Prišla sta tako k prvim hišam v Betlehem.
Jožef je hitel k Davidovi hiši, ki je bila last njegovih staršev. Menil je, da se mora Sin božji kot najslavnejši potomec
"Priklonite do tal se vsa drevesa in naredite slavolok čez cesto —-Marija s Jožefom besi pregnana tja v sveti kraj. tja v betlehemsko mesto
Oj. toplo sonce, pošlji žarke žarke svoje, da se ogreje Jožef in Marija daj, omehčaj ljudem brezčutna srca, ki jih oklepa samo hudobija.
Zapojte v gaju, vi krilatci drobni, prelepo pesem božjemu otroku, ki rojen be nocoj v samotnem hlevu. Oj, to veselja bo ob vašem zvoku!"
Kake tri ure poti od votline je stala na vrhu pastirska opazovalnica. Tam so bedeli stražarji, ki šo pazili nad črede in v trenutku nesreče dali znamenja ostalim pastirjem.
Glej, in angel Gospodov se je prikazal ob njih in svetloba božja jih je razsvetlila tako, da so se zelo prestrašili. In rekel jim je:
"Ne bojte se, kajti naznanjam vam veliko radost, ki bo razveselila vse ljudstvo. Rodil se vam je namreč danes Odrešenik, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. To pa naj vam bo znamenje:" Našli boste novorojenčka, povitega v plenice in položenega v jasli."
In takoj je angela obdala množica nebeških vitezov, hvaleč Boga z besedami:
"Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"
Kakor hitro pa so angeli odšli v nebesa, so se pastirji posvetovali med seboj in hiteli v Betlehem. Prišli so tja ob prvem svitu. Poznali so pastirske staje, vedeli so, kje je votlina in jasli, zato so brez težav našli mater in novorojeno dete. In prinesli so darila in se poklonili Bogu.
Tako so Sina Božjega prvič v življenju počastili ljudje. Pa niso bili to njegovi sorodniki, ne njegovi rojaki iz Be-tlehema. Ti ga niso hoteli sprejeti. Niso mu hoteli odstopiti v svojih hišah prostorčka, kjer naj bi se rodil. Zato je poklical angel tuje pastirje, ki so prihajali tja pozimi iznad Jordanske pustinje. In tem pastirjem je bilo usojeno, da so videli izmed vseh ljudi prvi Odre-šenika.
Jaroslav Durvch.
VF///M
ijf/i/ffi
Lepe, vesele in blagoslovljene
božične praznike želimo vsem čitateljem in prijateljem lista!
UREDNIŠTVO in UPRAVA
te hiše roditi prav v tej hiši, kjer se je rodil tudi kralj David. Zelo pa je bil razočaran, ko je prišel in videl, da se je prav v to hišo naselil urad za popisovanje ljudstva. Bilo je tam vse polno ljudi, v hiši sami pa so stanovali pisarji, uradniki in pogani. Seveda so tu stanovali tudi Jožefovi sorodniki, ki so kupili hišo od njegovih bratov. Toda ti so se vedli do njega kot do tujca. Spoznal je, da mora poiskati prenočišče v mestu samem.
Tako je stopil v Betlehem. .
Skusil je že, kako so ga odslovili sorodniki v Davidovi hiši, zato se je bal stopiti tudi k sorodnikom v mestu samem. Toda vse krčme so bile že polne ljudi, ki so prihiteli k popisovanju. Zato je moral kljub vsemu vendarle k sorodnikom. Hodil je od hiše do hiše, toda zaman. Ko so slišali sorodniki, da ima ženo, ki ima vsak čas poroditi, so se povsod izgovarjali, da nimajo prostora.
Žalosten in utrujen se je vrnil k Mariji. Vedel je, da se bliža že ura poroda
AMERIKXSISKI SLOVENEC
Božična priloga
Stran 2
AMER1KANSKI SLOVENEC
Petek, 17. decembra, 1943
M. Savi:
BOŽIČNI VEČER
Sosed, stari Kajžovec, "Kajžovčev oče", ine pokliče:
"Matija, koliko si star?" "Bom kmalu šest let." "Torej še nisi šest let. Do šestega leta ste še vsi nedolžni angeljčki. Po šestem letu pa že začne ta zlodej rogoviliti in razprostirati svoje mreže in skuša ujeti v svoje zanjke nepremišljene nič zlega sluteče otroke. Ti si še nedolžen. Svojih otrok nimam, torej mi boš ti moj "angeljček" pri večerni blagoslovitvi naše hiše. Pridi koj po zvonitvi angeljskega češčenja."
Seveda sem bil ponosen, da bom "angeljček" Kajžovčevemu očetu in bom nosil posodo z žerjavico, na katero bode on potre-sal blagoslovljeno kadilo in obkadil in po-blagoslovil vse Kajžovčevo pohišje in vhišje.
V določenem času sem že gologlav ku-štravček pri Kajžovcu. Kajžovčev oče, že postaven in dokaj upognjen kmet-bajtar, je tudi pripravljen. Poda mi piskerc z žerjavico, natrese na njo kadila in nekaj listov oljke blagoslovljene na Cvetno nedeljo in še suhih blagoduhtečih brinjevih jagod. Nato se pobožno prekriža in začne: "Verujem v Boga Očeta . . .", potem pa radostni del rožnega venca: "Oče naš . . . Ceščena si Marija ... ki si Ga od Svetega Duha spo-čela."
To v hiši. Pri drugi desetki: "Ki si svojo teto Elizabeto obiskala, — Oče naš . . ., Ceščena si Marija . . .", začne pokadivati sobo na vse strani, spalnico, kuhinjo, pred-durje in vse prostore prav do dobra napolni s prijetnim vonjem kadila in brinjevih jagod.
Pri: "Katerega si v Betlehemu rodila" — OČe naš ... mi namigne, da greva v hlev. Zopet potrese žerjavico z obilnim kadilom in, prišedši v hlev, kjer je bila kravica s teličkom, najpreje poblagoslovi ves hlev, potem pa še kravico s teličkom rekoč: "Kravica, le pridna bodi, močna in zdrava, da nam daš dovolj mleka in smetane. Ti pa, teliček, hitro rasti, da te spomladi prodam za dobre srebrne goldinarje, ki so nam vedno bolj in bolj potrebni." Teliček se stiska k materi-kravici, češ: "Kaj pa vse to pome-nja, da nas tako pozno in čudno nadlegujejo?"
Kajžovčev oče začne: "V čast svetemu Florijanu, da nas obvaruje ognja in požara, in še na čast svetemu Rokib^ da nas vse skupaj ohrani zdrave in odganja od nas vse nalezljive bolezni — Oče naš . .."; k meni: ''Pojdiva v svinjak."
Dva pujsa sta bila tam. Oba sta se malo prestrašila in nejevoljno grgotala. Kajžovec vse dobro pokadi in reče: "Pujsa, redita se. Čez nekaj tednov pričakujem od vaju obilno mesa in klobas in drugo pa dosti slanine za zabelo za celo leto — Oče naš . . . Ceščena si Marija . . ., ki si Ga v tempeljnu darovala."
Greva na pod. Zopet dišečega kadila in brinjevih jagod na žerjavico. Pod na vse štiri strani pokadi in: "na čast sveti Jederti in svetemu Izidorju, da nam pomagata pri obdelovanju pelja in pri vsem gospodarstvu, "Oče naš ..." v
Na to zunaj okrog hiše. Oče začne: "Ki si ga v tempeljnu našla . . . Oče naš . . ., Ceščena si Marija . . ." Pokadi vse stene, pokadi drvarnico in vrt, da se prijeten vonj kadila razgrne vse na okrog in objema celo pohišje in drevje na vrtu.
Nazadnje nazaj v fiišo, kjer še enkrat vse obkadi, potem pokleknemo, oče pa: "Za vse verne duše v vicah — Oče naš . . ., Ceščena si Marija . . ."
Sedaj vzame košček krede, izbriše nad vratmi napis lanskega leta in: "v čast vsem svetnikom in svetnicam božjim, posebno svetemu Lenartu, patronu naše vasi, Oče naš . . ." Potem se vzpne in s tresočo roko zariše križ in črko "G", zopet križ in črko "M" in še en križ in črko "B": "Gašper, Miha in Boltežar, sveti Trije Kralji, ki ste se
poklonili Božjemu Detetu in ga molili kot svojega Boga in Zveličarja, prosite za nas in blagoslovite našo hišo — Oče naš . . ."
(Na Silvestrov večer je Kajžovec še pripisal letnico za prihodnje leto, tako, da je od Novega leta nadalje bil napis nad vrat-
mi:
18 -I- G -I- M -I- B 76.)
Potem se skoro utrujen vsede in veli materi Kajžovki, naj prinese malo okrepčila. Mati koj postreže s škodelico kave in orehovo potico očetu, meni in sebi. Za odhod mi še nabaše orehov, jabolk in kos potice, da se še doma spomnim, kako sem služil
kot "angeljček",na oni Božični večer.
*
Zupni zvon zakliče k polnočnici v sv. Petra cerkev v Preddvor. Vse se napravlja. Fantje prinesejo že pripravljene smolnice, jih nažgejo in čakajo, da se Brežani zberejo za na pot. Naprej gredo vštric trije fantje, da nam nekako pot delajo po svežem snegu. Smolnice drže visoko nad glavami, malo po strani, da vidimo, kam in kako stopati po stezi. Raztopljena smola kaplja v vročih ognjenih kapljicah po snegu, Obilen srež po drevju se svetlika in bliska v vseh mogočih barvah in odseva, kakor bi bilo vse posejano in obsedeno z raznobarvenimi dragulji. Za trojico fantov gremo otroci, potem druga mladež, na to ženske, nazadnje možakarji v svoji ovčjakih, kojih krzno, bela volna, je na znotraj, na zunaj pa lepa belo vstrojena ovčja koža posejana na hrbtu z mnogimi obšivi lepih cvetk po največ v rdečih, sinjih in zelenih barvah. Pobeljena Zaplata nas pozdravlja, zasneženi Stor-žič nas skrbno pregleduje, Ojstrica in Grin-tavec nas v ozadju občudujejo.
Kakor iz Brega, tako se vije tudi od so»> sednih vasi ljudska procesija in hiti k polnočnici v Preddvor. Premnoge smolnice Bašljanov, Mačanov, Potočanov oznanjajo, da tudi po onih strmih potih prihaja množica vernikov k polnočnici v Preddvor. Izza gošče se svetlikajo smolnice številne družbe iz Spodnje, Gornje in Srednje Bele. Po ravni cesti čez Kokro zapazimo osvetljeno dolgo procesijo iz Tupalič. Celo od svetega Jakoba na gori se vije smolnica po ostrih strmih ovinkih, ki nam naznanja, da tudi od tam prihaja cerko-vmik v Preddvor k polnočnici. Od vseh strani smolnice in gruče ljudi; vse se vije, gre in hiti k polnočnici v Preddvor.	ovb!
Pred cerkvijo naši fantje pogasnejo svoje smolnice in jih potaknejo v sneg, da jih zopet porabijo za pot nazaj na Breg.
V cerkvi že vse v lučkah. Po vseh oltarjih sveče prižgane. Iznad velikega oltarja zadaj nad tabernakeljnom nas resno gleda iz svojega stola sveti Peter, župni patron, ves pozlačen v slavnem ornatu. Tijara trojno ovenčana. Oblastno nam kaže svoja dva velika ključa, kakor bi hotel reči: dobrodošli in pozdravljeni moji župljani; prav vesel sem vas; držite se mene in mojih navodil, katere vam oznanjam v Kristusovem imenu, da vam slednjič odprem vrata v srečno večnost v nebesa.
Natlačimo cerkev prav do zadnjega kotička. Klopi napolnjene. Drugi stoje na gosto drug pri drugem, da niti za poklekanje ni prostora.
Veliki zvon zadoni in nam pove, da se prične slovesna polnočnica. Orgle se bučno oglase in igrajo ljubke, vesele, skoraj poskočne napeve, da nam je kar gorko pri srcu. Vsa slovesnost je zares ginljiva ter nas napolni z radostnimi občutki za pobožno praznovanje Božičnega dneva.
Po polnočnici ista razvrstitev proti domu. Smolnice plapolajo in nam razsvetljujejo zasneženo pot. Tu in tam poči strel iz samokresa na čast novorojenemu Božjemu Detetu za dobrodošli Božič.
Kako pa je danes tam na Gorenjskem v starem kraju? —
"Oj, enkrat je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako."
predse in ji zapovedal, da mora z njima.
"Pa kaj je naredila, gospoda, da jo odvajate?** je vprašal Peter.
"Tiho, slovenska svinja, in delaj, če ti je ljubo življenje," je zarohnel nad njim prevzetni nazijec in ga butnil s puškinim kopitom, da je Peter kar padel vznak.
Kmetje in kmetice so se spogledali in začeli nekaj mrmrati med seboj.
"Še enkrat zapovem: Tiho slovenske svinje, če ne ukažem streljati na vas!" se zadere zraven stoječi podčasnik.
Utihnili so, a v njihovih srcih je divjal boj. Toda kaj, vojaki so imeli nabite pu-
"Tako!" je ves razpaljen vzkliknil Peter.
"Dajte mi skledo mleka, potem pa hitim nazaj. Bil 'sem s četniki. Nad S00 mož je že v gozdu iz okolice,. Dobim jih, in pazili bomo, kam bodo šli s trukom, in preprečili bomo umor naših ljudi."
Mati odpre omaro, hitrQ poprime skledo prigretega mleka in jo da Petru. Ta popije mleko, objame mater in že hiti nazaj v v noč.
"Bog te blagoslovi!" mrmra za njim mati . ..
Globoko v gozdu sredi gostih borovcev
ki revolver, jih zmerjal, pljuval v nje in se obnašal kakor sam satan.
Zadaj za lučima, ža trukom, se je postavilo osem strelcev s puškami, kakih deset metrov za temi pa dva vojaka 8 strojnico, ki sta jo namerila proti kraju, kjer so kopali talci skupni grob. K sreči so vsi kazali hrbte proti robu gozda, kjer so par metrov za njimi tičali skriti v travi četniki.
Vodja četnikov je vedel, da dva metra globoko jamo ne bodo kar na enkrat izkopali. Zato je treba potrpežljivosti in kadar bo šum pri delu največji, takrat bo najboljša prilika za napad. Čez kakih deset minut
ške, vsak odpor, bi pomenil takojšnjo smrt. se(ji skupina mladih četnikov. Delajo načr- pridejo kopalci že do kamna in udarci
Delali so naprej in bili tiho. Čez kako uro in pol se vojaka vrneta z Nežiko, ki je bila "vsa objokana in opraskana, pa tudi eden izmed vojakov je imel praske na licu. Vojaka sta jo zapodila nazaj na njivo in ji za-povedala, naj dela naprej.
Možje in žene so se spogledavali in s pogledi so se nemo sporazumeli, kaj se je Ne-žiki zgodilo. Tudi Lovrincev Peter je slutil, kaj je bilo. On in Nežika sta se rada imela. Zdaj se je to zgodilo skoro pred njegovimi očmi. Silna jeza je kipela v njem in že je mislil planiti, da bi pohotne-žema porezal vratove s srpom. Toda kaj bo dosegel? Gotovo smrt sebi in drugim. Premagal se je, a v srcu je snoval maščevanje. Sam pri sebi je govoril v srcu:
Prokleti barbarji! Proklet Hitler! In vi nas poštene slovenske ljudi zmerjate s svinjami, ko ni večjih svinj od vas! Pravico nam uničujete! Nedolžne nam onečaščuje-te! Kradete nam, kar smo sejali. Kruh nam izpred ust kradete! V duhu se je ozrl v nebo in nadaljeval: In to naj bo dovoljeno? In misli so mu švigale po glavi. Ne, to mora biti maščevano ... da, maščevano mora biti!	,
Malo pred nočjo so delo dogotovili. Obširne njive ovsa so poželi in zraven morali oves še naložiti za barbarje in tatove, ki so jih pri tem še priganjali. Nemci so odpeljali na vojaških vozovih oves, kmete in kmetice pa so v zahvalo ozmerjali in jim za-povedali, da morajo domov in da po mraku ne sme biti nihče nikjer na vasi, ne na polju, ali pa ga bo zadela ostra kazen. Ljudje so se razšli na domove, poparjeni in žalostni. Zdaj so čutili strašiid robstvo.
Lovrincev Peter je doma hitro pojedel nekaj soka. Dosti ni jedel, ker jeza je v njem še vedno kipela. Ko je odzvonilo Ave Marijo, je še stopil v hlev, dal nekaj krme živini. Med tem se »je naredila noč. Peter si je preobul škornje, šel v podstrešje, si odrezal precej velilfekos slanine, v omari
te za razne napade na nazije v okolici. Zunaj na robu ob potu sta skrita s strojnico v visoki travi dva četnika, ki pazita, da bi se neopaženo kje ne približali naziji. Ne daleč od njiju se nenadoma oglasi neki ptičji glas, ki se dvakrat ponovi. To je tajno znamenje in prijava, da se bliža neki četnik. Kmalu se jim javi Lovrincev Peter, ki ga spustita naprej v notranjost gostih borovcev k skupini četnikov.
"Fantje, v naši vasi so odbrali danes prav zdajle pred večerom deset mož in fantov, da jih postrele kot talce. Med temi je tudi
krampov so odmevali, da je bil šum vsestranski. Ker delo ni šlo uspešno naprej, je začel podčastnik zmerjati in vpiti. Med udarci krampov na kamenje in vpitjem je siknil neki ptičji glas v noč. Kakor bi trenil, so skočili četniki proti razpostavljeni vrsti vojakov. Vodja, na drugi strani pa Lovrincev Peter, sta v par sekundah opravila nad onima, ki sta ležala na tleh pri strojnici. Drugi si je vsak izbral svojega in lovski noži so mesarili in pokončali deset nazijev predno ste minule dve minuti. Med tem so trije že razorožili vojaka voznika truka in
Fantje, pojdimo in jih rešimo. Pri- • Potegnili doli Lovrincev Peter pasejez
prerezal hleb kruh sko steklenico dom, je povil v zavoj, v samokres in lovs Kam?
V velikem bo; nami je bilo več
Regerčan:
DOGODEK PRI "DVEH KAMNIH"
Bilo je v lepem jasnem junijskem jutru v letu 1941 pod vznožjem lepih gorenjskih planin, na vzhodni strani Kamniške Bistrice nedaleč od Kamnika. Sonce se je dvigalo od južno-vzhodne strani in barvalo s svojimi zlatimi žarki lepa žitna polja. Tihe lahke sapice so valovile po poljih žito, ki je kazalo izredno lepo. Tam za Cpiim grabnom je skupina kakih 30 do 40 mož in žena žela še ne popolnoma dozorel oves. Okrog njiv je stal oddelek nemških vojakov z nasajenimi bajoneti, kričal nad kmeti in jih priganjal. Požeti oves so morali sproti nakladati in odvažati. Nemci so ga vzeli za
svoje konje. Kmetje so jim ga morali požeti in naložiti. Prevzetni in okrutni Nemci so jih pri delu priganjali, pretepali in zmerjali. Osemnajstletno Nežiko P., ki je bila med žanjicami, sta dva Nemca malo pred poldnem odvedla v bližnji gozd. Nežika je bila ena najlepših deklet v kamniški okolici. Rdeča kakor gartroža, pridna, zraven pa samozavestna, modra in pametna dekle. Nazijski pohotneži so jo opazili in morala jo ž njimi bližnji gozd. Lovrincev Peter, ki je opazil, da sta nazija pozvala Nežiko naj gre z njima in dalii hotela, je videl, kako jo je sunil in pahnil nazijec
V kleti si natočil piv-ega tropovca. Vše to p si je vtaknil nabit in izginil v noč.
gozdu pod plani-ališč, v katerih so se zbirali ražni begunci, možje in fantje, ki so slutili kaj jih čaka pod naziji, pa so pobegnili v gozdove iivtamkaj snovali načrte, kako naj se maščujejo radi tega in onega, kar so barbarski naziji počenjali nad slovenskim ljudstvom. To so bili nekaki prvi slovenski četniki, ali, kakor jih imenuje svet, gerilci. Nekateri oddelki teh so se prav uspešno borili in so sovražnim Nemcem delali velike neprilike.
Nazijski častnik je drugi dan opazil, da mladega Lovrinca ni bilo med kmeti, ki so bili pozvani na cfelo na druge njive.
"Kje je Lovrinc?" začne jezno povpraševati kmete.
"Ne vemo," so odgovarjali po vrsti. Vsak, ki je odgovoril, da ne ve, je-dobil klofuto.
"Čakajte, slovenske svinje, plačali boste račun za to!" je rohnel satansko zlobni podčastnik in kričal dalje: "Desetim bomo upihnili življenje za tol"
Kmetje so prebledeli, ker so poznali nemške krvoloke in so vedeli, da bodo obljubljeno grožnjo tudi izvedli. Med skupino je bila tudi Nežika. ProtTnjej pa je pokaial podčastnik s'prstom in zamrmral enemu izmed vojakovi vz&njemb nocoj i seboj!" Vojak je prikimal.
Kmetje šo morali zopet ves dan trdo delati. Pred mrakom jih pokličejo naziji skupaj in ponovno zahtevajo, da jim povedo, kam je izginil Lovrinc. Nobeden ni ve-deh Sledi zopet zmerjanje in vpitje nad njimi. .Nato jih postavijo v vrsto, bvainšti-rideset jiji je bilo. Vsak četrti je bil pozvan iz vrste. Deset talcev so nabrali. Zraven pride neki nazijski poročnik, kateremu podčastnik sporoči, kaj se je zgodilo. Zdaj začne tudi ta zmerjati in vpiti. Ukaže podčastniku naj izvrši eksekucijo pozno zvečer po previdnosti. Podčastnik je trčil s petami skupaj, salutiral in vzkliknil: "Heil Hitler!" in sodba je bila končana.
Osem vojakov, je .stiražilo skupino, ki je čakala ob potu na vojaški truk, da skupino odpelje nekam v gozd in jo tam postrele.
Ko se je stemnilo, se je tisti večer Lovrincev Peter neopažen vrnil preko polja domov. Mati mu je povedala vse, kaj se je zgodilo in da je med talci tudi njegov oče.
moj oce.
peljali jih bodo najbrže tja, kjer so zadnje postrelili, k 'Dvema kamnoma' pod gozdom. Fantje kaj bomo naredili?" — je gledajoč po fantih in možeh vprašal Peter.
"Ali imaš kaj pojma, koliko nazijev bo spremljalo talce?"
"Zadnjič je spremljalo talce osem vojakov in dva častnika. Ustrelili s6 dvanajst mož. Dosti več jih tudi zdaj ne bo."
"Dobro. Trideset nas bo šlo. Dvanajst vas naj vzame puške in nože. Drugi revolverje in nože in vsak po dve ročni granati, ki jih pa rabite le v skrajni sili. Orožje moramo čuvati, ker ga je malo." Tako zapove vodja, ki je sedel v sredi skupine.
V dobrih desetih minutah je bila četa četnikov že na potu. Lovrincev Peter je vodil po bližnjici. Ob robu borovega gozda so se postavili. Bila je temna noč. Kmalu so opazili velik vojaški truk, ki se je z močnima svetilkama bližal vznožju gozdnega ob-robka. Tam je bil kraj, kjer sta gledala iz zemlje dva skoro do metra visoka špičasta kamna, kakor v kakih ustih dve škrbini. Pastirji in kmetje v okolici so rekli temu kraju "Pri dveh kamnih". Ta kraj so naziji določili, ker je bolj skrit, za grobišče talcem. Koncem maja so tamkaj postrelili 12 talcev. Truk jei vozil/tudi ta večer v to s&ner, kar je bilo znamenje, da bodo tu ustrelili talce.	-	.. -
"Od "Dveh kamnov" je bilo komaj kakih 200 metrov dO gozda, nakar se je začel, dvigati breg. Tu so se četniki naglo razvrstili. Vodja jim je ukazal, naj vsak z lovskim nožem hitro nareže v gozdu velik snop trave, da se z njo vsak zakrije, ležeč na tleh pred lučjo. Zraven sebe naj imajo pripravljene nabite puške. Streljati ne sme nobeden, dokler ne bo dal on znamenja. Morda streljati sploh treba ne bo. Opraviti se bo dalo morda z lovskimi noži. Pazijo naj, kako bodo naziji razstavili svoje može. Če bodo zrli proti četnikom, tedaj naj fantje ležijo nepremično. Prvi od leve sem naj izbere za cilj prvega, potem vsak naprej naslednjega. Merijo naj v prša. Na voditeljev žvižg vsi hkrati ustrelijo. Na tistega, ki se bo ob prvem strelu že zgrudil, ne streljati več. Na one, ki bi ne padli pod prvim strelom, hitro streljaj vsak drugič. Nato napad z nožem, na voditeljev dvakratni žvižg. Za slučaj da fante najdejo, meri hitro vsak in oddaj po potrebi svoj strel. Če bi se sovražniki bližali in bi jih bilo več kakor, pričakovano, naj rabijo v skrajni sili ročne granate. Če se bodo pa razstavili tako, da bodo četnikom hrbte kazali in ne bodo svetili proti njim, tedaj jih naj napadejo oni četniki, ki imajo revolverje in nože in sicer se vsak v ravni vrsti na vso moč tiho približaj proti njim tedaj, ko bodo talci kopali grob. Na žvižg plani vsak hitro. Z desno roko objemi izza hrbta sovražnika okrog vratu, stisni ga z vso močjo k sebi nazaj in mu zabodi lovski nož z vso močjo v vrat na strani, kjer se začne rama. Ali so razumeli vsi?
"Smo!" so pritrdili.
Nato so se razpršili. Hitro sb si narezali trave za kritje in v dobrih par minutah so ležali ob robu gozda zakriti s travo.
Nazijski truk je ropotal bolj in bolj in se bližal "Dvema kamnoma". Dospel je tja in se ustavil.
"Doli, slovenske svinje!" je zaklical nazijski podčastnik in .zlobno gledal na privedene žrtve. Ko so izstopili, so morali zadaj s truka vzeti vsak še kramp in lopato, in podčastnik ukaže vozniku, naj truk obrne nazaj in naravna luči na kraj, kjer bo on stal. Voznik zaobrne. Pred trukom, oziroma pred lučima na razsvetljenem kraju, zapiči podčastnik štiri vejice in talcem ukaže kopati precej široko in dva metra globoko jamo. Talci so se spogledali in vzdihovali. Nad njimi pa je vpil podčastnik držeč v ro-
vso furijo zagnal v podčastnika, mu izbil iz rok revolver in ga izpodbil, da se je dvakrat preobrnil.
"Tu imaš krvoločna zver!" in ga je ponovno izpodbil, da se je kar zakotalil po tleh.
"Stojte!" zakliče vodja četnikov; "opraviti moramo hitro." Podčastnika in voznika truka Veli postaviti predse in ju pretiplje, če nimata li na sebi še kako orožje. Nato pa začne govoriti v nemščini:
"Vi krvoločni barbarji ste prišli nas mirne slovenske ljudi pobijat, trpinčit in nase žene skrunit. Kaj takega niti najbolj divji kanibali ne delajo. Kaj smo vam mi storili? Ti podčastnik, od kje si doma?"
"Dvajset milj od Berlina, blizu Bernau."
"Si hodil kaj v šolo?"
"Sem. Dovršil sem osnovno meščansko šolo in štiri leta višje šole."	, ^
"Ali so te v teh šolah učili ropati, oskru-njati nedolžnost ter pobijati nedolžne ljudi?"
Podčastnik ni odgovoril.
"Je to v skladu s pravico in dostojnostjo človeka moža?"
Ni odgovoril.
"Si li ponosen na ta dejanja, kakor si jih vršil te zadnje dni in prav tule nocoj, ko sem te videl z listnimi Očmi, da si temle poštenim slovenskim možem pljuval v obraz in jih zmerjal s svinjami?"
Nemo je stal, bled kakor zid.
"Povej mi tu, je to človeško, kar si pravkar počenjal tu?"
Zopet nobenega odgovora.
"Ne odgovarjaš? A preje, ko si imel še ti orožje v oblasti, si se pa drl kakor hijena? Zaslužiš, da bi ti pljunil v obraz, ampak taka propalica si, da nisi vreden slovenskega pljunka."
Bled kakor zid je stal pred vodjo četnikov nazijski podčastnik. Med tem se je po potu začel bližati neki avtomobil.
"Kdo gre tam?" vpraša vodja podčastnika.
Zdaj odpre usta in na pol tiho izprego-vori: "Naš komandant poročnik Hauser. Gre, da bi ugotovil smrt talcev."
Vodja hitro ukaže četnikom odvzeti podčastnika in voznika v bližnji gozd. Sam pa s skupino stopi v ozadje truka, da jih luč avtomobila ni osvetila. Ko privozi avtomo-' bil, izstopi iz njega poročnik in dva vojaka. Se predno so se mogli kaj razgledati, so že skočili nad nje četniki in jih razorožili. Nato vodja pokliče nazaj četnike iz gozda, naj privedejo ona dva nazaj.
Vsem petim ukaže stopiti v vrsto. Zopet jim naredi govor. Nato pa ukaže: "Zda^vi primite krampe in dokOpljite grob!" Kopali so še precej časa, predno je jama dosegla potrebno globino. Nato so morali mrtve na-zijske vojake sami položiti v grob.
"Da bo krivica maščevana," nadaljuje vodja Četnikov, morate tudi vi v ta grob. Toda naših krogelj je škoda ža vas!" Nato da poročniku nazaj njegov nabiti revolver in mu zapove, naj stopi tja h grobu in stori svoje. Poročnik Hauser .se je tresel, kakor največji bojazljivec. Ko je videl, da nima izhoda, si je pognal kroglo v glavo. Tako so storili tudi ostali štirje.
Kmetje so nato s četniki vred zagrebli grob. Lovrincev Peter pa je s truka iztrgal desko in zapisal na njo: Tu počiva petnajst nazijskih barbarjev, ki so prišli krast, morit, skrunit in i-opat na slovensko zemljo. Pravici so padli v roke in maščevanje jih je zadelo.
Nato so četniki pregledali nemški vojaški truk in avtomobil. Oboje je bilo uporabno. Naložili so nanj puške in vse, kar so naziji imeji porabnega. Kmete so povabili s seboj, ker če bi Šli nazaj v vas, bi jih čakalo trpljenje. Vsa skupina se je odpeljala ^
j** (Nadaljevanje na 3, strani),
!;	DIREKTORJI:	J
j |	JOHN B. BRENZA	jj
j j	STEVEN S. TYRAKOWSKI	- j \
j i	" DR. SYLVESTER R. BRENZA
1 i	JULIUS C. BRENZA	jI
TELEFON CANAL 1955
VARNOST IN JAMSTVO I
ji b «
, : • Vm vloge na nail banki so uvararane pri !
i "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPO- ! i KATION", katere ustanove je ta banka član. — ! ft.'ft.'ftWft'ft'ftfftrft^ | Vsaka posamezna vloga je zavarovana do .višme !
j j $5,000.00. — Trgovci, obrtniki, ustanov«, dru- !; j | »tva so vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi m 1 j
• | hranilnimi vlogami.	| j
1	fU ft.1
s VEDNO SMO NA RAZPOLAGO
• Posameznikom, ustanovam in komurkoli potreba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bodisi glede vlaganja vaših prihrankov, investiranja vašega denarja ali v kakršnihkoli denarnih ali gospodarskih zadevah. — V vsakem slučaju vas vabimo, da pridete in se z nami posvetujete.
Vesele
Božične
Novo Leto
2ELI VSEM SVOJIM VLAGATELJEM IN KLIJENTOM
Petek, 17. decembra, 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
DOGODEK PRI "DVEH KAMNIH"
(Nadaljevanje z 2. str.)
trakom in avtomobilom v notranjost gozda. Četa četnikov se je ojačila.
Lovrincev Peter Se danes četnikuje in težko čaka, da napoči dan, ko bodo s slovenske zemlje izginili krvoločni barbarji nazi-ji. Takrat se bo vrnil v rojstno vas, če bo dočakal, in bo skušal uresničiti obljubo, ki
jo je dal Nežiki, seveda Če bo tudi ona dočakala novega svobodnega dneva na slovenskih tleh.
Dogodek pri "Dveh kamnih" pa bo ostal za vedno v spominu onim, ki so sami pri njih gledali smrti v obraz, kakor tudi mnogim drugim. Tako kakor tukaj bodo maščevane krivice nemških barbarjev še marsikje.
KAKO SE JE ČEVLJAR UPE ŽENIL
(Za Am. SI. priredil O. J.)
Deževalo je kar naprej, da je voda že stala v obcestnih jarkih; tudi po cesti so se že delale mlake. Na njive sploh ni bilo mogoče iti, ker se je preveč udiralo. Vsled dolgotrajnega dežja se je polje spreminjalo v močvirje.
Stopil sem v hlev, da popravili steljo in pogledam, če je pri živini vse v redu. Ravno ko zavihtim vile, se pred vrati neniyloma pojavi čevljar Lipe, brž stopi pod ostrešek in zapre dežnik. Bil je gladko obrit in oblečen v pražnjo obleko. Ker ni bila nedelja ne praznik, temveč le navaden delovni dan, četudi vsled dežja nihče ni mogel delati na polju, je Lipetova zunanjost kazala, da mora biti na neki izredni poti.
"Janez, ti si pripraven za pisanje. Ali bi ne hotel vzeti nekaj papirja, črnilo in pero in iti z menoj za pričo? Da, ali bi mi lahko storil to uslugo in šel z menoj za pričo?" je ponovil.
"Za pričo? Za kaj ti je treba priče, Lipe?"
"Rad bi, da bi šel z menoj h Katrici in mi bil za pričo."
Lipe in Katrica sta bila zaročena dobro leto ali malo več. Katrica je bila hči Moč-nikove Urše, ki je bila znana po celi okolici zaradi svojega ostrega jezika.
"Pa saj menda vendar ne boste šli danes v mesto kakšno pisanje delat?"
v*
Z vil je usta, kakor bi se hotel nasmehniti, pa se je prej premislil.
"Tistega pa že ne; vse drugo prej," je rekel.
"O, že vidim. Malo sta se sporekla, pa hočeš, da vaju spet pobotam?"
"Na-a, da bi naji* pobotal? Niftreba. Te-
ga prav gotovo ne maram, pač pa bi mi napravil uslugo, če bi me očrnil."
Na tak odgovor nisem bil pripravljen, kar se mi je najbrž videlo iz obraza.
"Nič-me ne vleče, da bi se vzela s Katri-co. Ne, prav nič se ne mudi, da bi se poročil ž njo," je rekel Lipe mirno in hladno.
Hotel sem, naj mi malo več pove.
"Tam gori na Srednjem Vrhu je neka dekle, — v taberh hodi delat, morda jo poznaš, — Krompirnikova Lojzika —"
"Kaj pa je ž njo?"
"No, ja, zdi se mi, da bi raje vzel.njo."
Razložil je še nekoliko več.
"Vidiš, tako je: Mislil sem, da imam Ka-trico strašno rad, dokler nisem videt Loj-zike; jo imam še vedno rad, ali ono imam pa še rajši. Tako pa ne more iti naprej, zato sem prišel doli na Dobravo, da uredim tako ali pa tako."
"Kaj pa misliš narediti?" pravim; "to je precej kočljiva zadeva."
"Ne vem, kaj bi bilo pri tem tako težavnega. Šel bom h Katrici, pa ji bom rekel, naj pozabi name. Vse ji bom povedal po pravici.!'
"Ali pa veš, če bi te Lojzika hotela vzeti?"
"Ej, hm, no ja; zastran tistega se nič ne bojim."
"Kaj pa, če Katrica hoče, naj ostane tako, kakor sta se zmenila?"
"Če hoče tako, pa tudi ne bo nič narobe."
."Ali se ti mudi, Lipe?"
"Saj veš, kako je. Stanujem pri teti, ki je že stara in slaba in ne bo več dolgo. Čas mi je, da se poročim in si ustanovim svoj dom."
"Potem greš zdaj h Katrici?"'*"«i
"Da. Okrog poldne jo bova gotovo dobila doma."
"Seveda jo bova. Ali zakaj bi pa rad, da bi šel jaz s teboj?"
"Rad bi te za pričo. Če me hoče odve-zati, dobro. In če me res bo, je najbolje imeti pričo, da kasneje ne bo mogla snesti besede, če bi se spet premislila."
Lipe mi je vse to pripovedoval čisto vsakdanje, kakor bi govoril o vremenu ali setvi. Iz raznih vzrokov mi nikakor ni kazalo iti Ž njim, zato nisem Šel. Povedal sem mu naravnost, da ne morem ž njim, naj mi oprosti in naj si poišče koga drugega. Nič ni rekel. PoČaBi se je obrnil in odšeL Kako uro pozneje sem ga spet videl. Mahala sta jo po cesti s Kosovim Mihom, oba pod enim dežnikom. Kosov Miha je bil največji ša-ljivec v vasi in je bil znan kot tak daleč naokrog. Kakor do malega vsak večer, se je tudi tisto noč oglasil pri nas, ž njim pa vsa ostala družba. Takoj nam je začel pripovedovati, kako je uspelo njegovo nenavadno poslanstvo tisti dan.
"Najprej vam moram povedati," je začel Miha in si obrisal mokre brke, "da za to čudno zadevo nisčm čisto nič odgovoren. Vem, da je Katrica skrbna in poštena, kakor njena mati; ravno tako sem povedal tudi Lipetu, ko je prišel po mene, naj grem ž njim."
"Ej, marsikatero kupico mi je že natočila Urša, kadar sem pri njih kaj pomagal," je pripomnil Drejče in se zamislil v prejšnje čase.
"Lipetu bi bil rad ustregel, ker me je prbsil," je nadaljeval Miha, ne meneč se za Drejčetovo pripombo, "in priznal mi je, da je res tako, kakor sem rekel. Nekaj časa me posluša, potem pa mi pravi: No, ali greš • z menoj, ali ne greš? Je od sile trmast, kadar si nekaj vtepe v glavo."
"Potem si pa šel ž njim," je silila naprej Marička, da bi ga takoj naravnala v pravi tir.
"Ej," je rekel navihanec, "tako strašno se nama pa spet ni mudilo."
Posegel je za pas po mehur, ga počasi odvil in razvezal, izkopal tobaka, kolikor ga je mogel prijeti s tremi ali štirimi prsti, ter stlačil žlahtno listje v usta; na levem licu se je prikazala kepica, kakor bi nenadoma nastala tam velika oteklina. Pospravil je mehur, med tem pa je važno pogledo-
val iz enega kota v dragega; očividno se je pripravljal na silno pomembne in tehtne besede.
"Eden ali drugi mi je že večkrat rekel," je spet povzel besedo, da pri vsaki reči takoj najdem kako šaljivo stran."
Tukaj je Miha prenehal in se ozrl po nas. "To je pa res," se je oglasil France. "Pr-mejdun, kako hitro je Afiha videl šaljivo stran pri mojih škornjih, da nista spadala skupaj. Imel sem 2 para, pa je tako prišlo, da je bil pri obeh parih desni škorenj bolj „ izrabljen, kakor levi. —Potem sem pa obuval od vsakega para po en škorenj, tisti, ki ni puščal. Nihče ni zapazil, da sta bila oba narejena za levo nogo."
"Nosil si jih samo včasih, kadar je bilo grdo vreme," je pripomnil Jerneje. "Nimaš prav nič slabše obuče, kakor kdor si bodi v vasi."
"Tiste škornje sem obul samo, kadar je bilo blato ali kadar sem šel v hosto," je navdal jeval France, "in sem jih nosil tako skoraj celo leto, pa mi še na misel ni prišlo, da bi bilo pri tem kaj smešnega. Ves čas sem vedel, da ne spadata skupaj, na šaljivo stran pa nisem mislil, dokler me ni Miha vprašal, kako je to, da hodim, kakor bi se pri vsakem koraku hotel zasukati na stran. Da, Miha me je videl v tistih škornjih samo enkrat ali dvakrat, pa je takoj zapazil nekaj šaljivega na njih."
"To »ni nič," je rekel Miha. "Videl sem mnogo drugih, še vse drugače smešnih reči."
"Kako pa je bilo s Katrico?" je spet Silila Marička.
"Tako daleč še nismo prišli, ali smo?" je rekel Miha. "Nismo ne. Govorili smo le, kako ima vsaka reč svojo šaljivo stran. Ej, le počakaj malo. Šaljive strani nisem omenil zastonj."
Prenehal je, da bi zbral svoje misli. "Je že res," je nadaljeval končno, oči so se mu pa hudomušno posvetile, "ravnokar sem rekel, da hitro zapazim smešno stran pri-vsaki reči, pa naj bo kar hoče. Kakor bi mignil, sem videl smešno plat tudi pri tem, kar Lipe počenja."
"Saj vemo, da si ptič," je dejal France z občudovanjem. "Kaj pa je bilo?"
"Ali ni res čisto nič šaljivega pri tem, če si nekdo prizadeva iznebiti se ene devojke, da bi se lahko poročil z drago?"
"Seveda je," je pritrdil France dvom-5iivo* .. .. 4 ^..j
"Ali mu je pustila?" je vprašala Ančka in vzela besedo z jezika Marički.
"Do tega še pridem," je rekel Miha. "Ko sem se enkrat tako nasmejal, da me je že vse bolelo, mi pravi Lipe, naj —"
"Prmejdun," je zavpil France in udaril s pestjo po mizi, "ta zadeva ima pa res veliko šaljivega na sebi. Res je tako, Miha."
"Saj ni treba tolči po mizi," je pripomnila Marička, Miha je pa nadaljeval:
"Lipe je hotel, da bi vzela s seboj nekaj papirja, Črnilo in pero, da bi vse lahko zapisala črno na belo, kar bi prišlo. Jaz pa sem rekel, papir bom že vzel, ne pa tinte in peresa, saj bova lahko tam dobila tinto in pero. Tako sem mu rekel."
"Pa ga je pustila?" je vprašala Marička, "No ja," je rekel Miha, "napotila sva se k Močnikovim in sva res našla Katrico doma. Sama je bila. Da ne bi tratil časa, se Lipe tam takoj vsede na skrinjo — saj veste, da jim ne bi spanja odnesel — potem pa spet vstane. Pa začne resno in slovesno: Katarina Močnik, vprašat sem te prišel nekaj važnega, namreč to, ali hočeš ti, Katarina Močnik, mene, Filipa Koruznika, od-vezati od najinega dogovora?"
"To vam ga je morala pogledati?"
"Ne, bila je kar trdna in mirna. Zdelo se mi je, da je morala najbrž nekaj slišati že prej, kako se stvari pletejo, ker je odgovorila čisto enostavno, kakor bi ne bilo nič posebnega: Kako pa to misliš, Lipe?"
"Zato te vprašam," je rekel, kakor bi se bil naučil iz knjige, "ker so se med tem moja čuvstva spremenila."
"V mislih imaš Krompirnikovo Lojziko," pravi Katrica.
"Da, njo imam v mislih," odvrne Lipe popolnoma odkritosrčno. _	*
"Pa ga ni pustila, ali ga je?"
"O ne, Katrica ni narejena iz take moke. Čudno se mi zdi, kar govoriš, je rekla, odvezala te pa.ne bom od ničesar takega."
"Malo premisli," je rekel Lipe.
"Sem se že odločila," je rekla.
"Saj boš kmalu dobila drugega," je dejal resno.
"Kdo pa ve, če bi ga dobila?" je odvrnila razumno in razsodno. "Kolikor jaz vem, ni tako lahko dobiti dobrega moža."
"Prepričan sem, da bi ga," pravi Tine z glasom, ki ni izražal prav nobenega dvoma," ker si lepa za pogled in te vsi poznajo, da si pridna dekle."
"Ej," pravi Katrica, "vesela sem, da me (Nadaljevanje na 5. strani)
^ (t; fti^Kt? ftf-ttw ft; ft! ft! ft? ft? ft? ft? ft! ft? ft? ft'
NAŠA BANKA IMA REKORD
i! i! i! <! i! II i! i! i! i >
• Da jo ni bilo treba nikdar reorganizirati. Nikdar ni bilo potrebno nas obveščati v naprej za dviganje hranilnih ali pa komercijalnih vlog. — Ni bila nikdar zaprta za promet. — Bila je vedno otvorjena za business na vsadc poslovni bančni dan, — Nikdar ni dolgovala računov.
<X! ft? ftr ftfftfftr t^r im ftgftJftfftf ftftgftgftiftJftJftgftffC-'
VARNOSTI IN
■ftfrftgftfrftgftSftgftfrftfftgftgftgftgftfftfftfftHg
jI * URADNIKI: V ji
(t JOHN B. BRENZA. prsdssdnik j STEVEN S. TYRAKOWSKL podpreds. j' ! | JULIUS C. BRENZA, podprsds. In blag. j j
2201 West Cermak Road
BANKA, KI JE PREIZKUŠENA GLEDE
ZANESLJIVOSTI.
praznike in srečno

Chicago, Illinois
fretek, 17. dedetobra,
AMERIKANSKI SLOVENEC
ZANIMIVOSTI
Vesele in radostne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto
- ieli rum trojim v1tgatal|—i
DEBELEJŠA JAJCA BODO KOKOŠI NESLE X
Vsi tisti, ki imajo v življenju poleg drugega Se to skrb, kako bi zavili vrat svoji bolezni in se spet čisto pozdravili, so menda že kar precej brez izjeme pridli do spoznanja, da ni kar tako zametovati nasvetov starih preizkušenih ljudi, ki se niso morda Se nikdar drugače zdravili in zelo pogosto tudi pozdravili kot z domačimi rožami. Verjetno so imeli tolikšne uspehe tudi že zaradi neomajnega prepričanja samega, da jim bo takšno preprosto domače zdravilo res pomagalo. Da imajo te naše navadne rastline v sebi res veliko zdravilno moč, o tem menda tudi zdravniki gumi ne dvomijo.
S pomočjo njih pa ne dosežemo samo zdravja, pač pa so koristne tudi še v drugih ozirih. Oglejmo si, kakšno moč skriva , v sebi na primer navadna kopriva. Dokazano. fje, da vsebuje več hranilnih snovi, kot pa otrobi. Zlasti so priporočljive za krmljenje prašičev in kokoši. Koprive je treba posušiti ne na soncu, pač pa v senci, nato pa jih raztrositi po prostoru, kjer je dovolj svežega zraka. Če jih lepo zdrobljene dajemo kokošim med pičo, bomo kmalu videli uspeh. Kokoši bodo začele nesti debelejša jajca. Priporočljivo je, da zdrobljene posušene koprive pomešamo s pše-ničnimi otrobi ter vse skupaj poparimo s kropom in tak 'močnik' natresemo našim putkanu
15 let. Doma je s škotskega.
Oče mu je bil profesor. V zadnji svetovni vojni je bil poveljnik rušilcev, Za hrabrost je bil odlikovan kot poveljnik rušilca "Scorpiona" v Galipoliju. Njegov rušilec je izvajal najtežje in najbolj odgovorne ter nevarne naloge. Pripadal je znani peti skupini rušilcev. Kadar je bilo treba narediti kak drzen korak, vedno so predpostavljeni mislili na "Scorpiona" in njegovega poveljnika Cunningha-ma. Pozneje je bil Cunningham poveljnik rušilcev v Sredozemskem morju in vsega angleškega domovinskega brodovja na oklopnici "Rodney". Leta 1937 je bil imenovan za podadmirala kot poveljnik skupine križark. Novembra leta 1938 je bil na "Hoodu" poslan, da preišče, kako je prišlo do potopitve neke angleške trgovfeke ladje. Avgusta leta 1939 je poveljeval petim angleškim vojninr ladjam, ki so plule v Turčijo na uradni obisk. Ob tej priliki je z letalom prišel tudi v Ankaro, kjer se je sestal in razgovarjal s predsednikom turške republike Izmet Inonijem.
Tekom zadnjih let, odkar se je angleška mornarica bila z Italijo in Nemčijo v Sredozemlju, je igral kot glavni poveljnik zelo važne vloge. Njegovemu znanju v mornariških zadevah se imajo zahvaliti, da so se
doslej vse invazije izvedle z uspehi, kakor so se.
OBIČAJNA USODA VELIKIH MOŽ
Leta 1878 so prvič v Evropi pokazali Edisonov gramofon. Tedaj so bili največji učenjaki mnenja, da je to očesna prevara.
Ko so začeli graditi Eifflov stolp v Parizu, je podpisalo 300 francoskih književnikov naslednjo pritožbo: "Mi, književniki, slikarji, kiparji, arhitekti, strastni ljubitelji lepote našega Pariza, z vsemi svojimi silami protestiramo v imenu užaljenega francoskega okusa, proti zgraditvi nekakšnega čudnega in grdega stolpa sredi Pariza." Visoki stolp pa le stoji v okras francoske prestolnice.
"Zagotavljam vas, da so to majhni baloni," je dejal v francoskem parlamentu veliki učenjak Paul Painleve, ko so prve granate začele padati na Pariz. NJkdo ni hotel verjeti, da bi bilo mogoče iz Nemčije streljati na Pariz. Nekaj dni pozneje pa so francoski častniki ugotovili po drobcih granat, da morajo imeti Nemci top, ki so ga takoj ihaenovali "Debela Berta".
Lahko bi našteli še dosti drugih primerov takšne vrste, videli pa bi iz vseh, da skoraj nikdar niso učenjaki hoteli dati priznanje nobeni takšni novosti. Skoraj v vseh primerih so dobili izumitelji priznanje šele po navadno prezgodnji smrti od lakote . . . Potem pa jim je "hvaležno" človeštvo postavilo vsepovsod kamenite spomenike.
reliance
FEDERAL SAVINGS AND LOAN iSSOCIATION
(SLOVENSKO HRANILNO in POSOJILNO DRUŠTVO)
1904 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Telefon Canal 7180
Uradniki:
LEO JURJOVEC, predsednik JOHN J. PETROVIČ, tajnik ANTON J. DAROV1C, podpreds. JOS. KUKMAN, blagajnik
Direktorji:
JOHN SEVER, ANTON TOMAZIN, FRANK KOZJEK, JOHN LUKANJCH in FRANK BANICH.
\SEM blagim faranom župnije sv. Štefana in vsem Slovencem v Chicagi in
-1 okolici, želimo izraziti potom božične
številke "Amerikanskega Slovene^" blagoslovljene in milosti polne božične praznike in srečno zdravo Novo leto 1944!
Naj Božje Dete prinese vsem vse potrebne milosti in božjega miru!
•
Rev. Father Edward, O.FJML, župnik, Rev. Father Andrew, O.FJMn pomočnik, Rev. Father Louis, O.F J&, pomočnik.
Vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo
Novo leto
' '' * 'i : i i šali vsem Slovencem v Chicagi in okolici
SLOVENSKI ODVENIK V CHICAGI
Uraduja na: 2209 WESTCERMAK ROAD 1 TeL Canal 5080 Pravni zastopnik sa:
*	* 31j. i
Reliance Federal Savings and Loan Ass*n,
CHICAGO. ILLINOIS
Slovenskemu občinstvu se priporočam, kadar rabite legalne pomoči, pri urejevanju davkov, ali karkoli, ali pri prepisovanju zemljišč, hiš ali druge opravke s sodnij&mi.
LEP IN VESEL B02IC TER ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO
ieli vtem
joseph kukman
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA
VESELA IN TOČNA POSTREŽBA
1837 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 5634
Slovenskim gospodinjam želimo povedati to le:
Pri nas dobite vsako SREDO najbolje doma delane krvave klobase. Imamo tudi vedno doma delane kranjske klobase, ter drugo prekajeno meso: Imamo vedno k "V) repo in zelje. Pri nas dobite vedno vse vrste grocerijo, karkoli rabite za praznike, kot jederca, vse vrste moke. Posebnost je naša ajdova moka. Imamo tudi vse vrste sveže "«*yo in perutnino. Dalje vse vrste fižol, kaše in drugo. Pri nas dobite mnogo predmetov, za katere ni treba po in tov.
•SE VLJUDNO PRIPOROČAMO VSEM!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
ieli vsem odjemalcem, pripateljem in znancem
KDO JE ADMIRAL SIR
ANDREJ CUNNINGHAM 7
V tej sedanji vojni je angleški admiral Sir Andrej Cunningham l)il do zadnjih . časov glavni poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja. Govorilo se je nekaj, da bo angleško vojno brodovje pod tem slavnim admiralom premeščeno v Tiho morje, če je že bilo ali ne, ni znano. Je pa ta admiral preživel večino svojega službovanja v Sredozemskem morju in to mu je poznano do zadnjega kotička.
Admiral Cunningham je vstopil v kraljevsko mornarico že leta 1888, ko mu je bilo komaj
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto
želimo vsem rojakom
MR. in MRS.
ANTON ZUPANČIČ
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBUVALI (SHOE STORE)
1937 West Cermak Road,
CHICAGO, ILL.
NEMCI STRAŠIJO OB TURŠKI MEJI
Kairo, Egipt. — Nepotrjena poročila omenjajo, da so Nemci z&čeli zbirati ob bolgarsko-turški meji svoje čete. Dovajajo veliko število tankov in drugega orožja. Ako so Nemci gotovi, da bodo šli Turki v vojno s zavezniki, znajo Nemci udariti prvi na Carigrad.
Vi radi berete vesti iz dragih naselbin; drugi radi bero novice iz vaae naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovenca**. -
korenchan grocery
SLOVENSKA GROCERIJA
2313 So. Wofcott Ave.,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 6399
Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto želita vsem rojakom Slovencem
MR. and MRS.
VALENTIN KOBAL
PIKN1ŠKI PROSTOR
Slovenska gostilna na deželi. — Lepo urejena dvorana sa domače zabave, svatbe iid. 55th St. A. Clarendon Hilla Rd., Clarendon Hills, I1L ROJAKOM SE PRIPOROČAMO. DA NAS POSETIJO.
SE PRIPOROČA SLOVENSKIM GOSPODINJAMI
X zalogi imamo vedno najboljšo in vedno svežo grocerijo vse vrste. Vse blago je prve kvalitete. Pridite in prepričajte se!
Vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem
Vesel Božič in sfrecno zdravo Novo leto
želi vsem
KUKMAN BROS
Radostne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto
šali vsem
Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto
ram želimo
i
(ANTON KUKMAN, lastnik)
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
1900 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
Telefon Canal 0S72
Za božične praznike se priporočamo slovenskim gospodinjam. Imeli bomo v zalogi vse vrste sveže meso. Naša posebnost so vedno prave kranjske doma delane mešane klobase in krvavice in vse drugo grocerijsko blago, cene smerne.
philip p. bliss
Zastopstvo za
VSE VRSTE ZAVAROVALNINO
175 W. Jackson Boulevard, Chicago, Illinois Telefon Harrison 0683
Mi Specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalništvu. Posebno se priporočamo društvom, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali vam bomo postreči mi.
Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine.
J. L. TELSER
2111 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 6138
STEFAN G. TUPONICH
•	PRODAJAMO ZEMLJIŠČA IN HIŠE
•	ZAVARUJEMO PROTI POŽARl/ IN VSE DRUGE ZAVAROVALNINE.
VSEM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAMO!
Vsem našim prijateljem in naročnikom Slovencem najprisrčneje želimo srečen Božič in srečno Novo Leto!
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ISKRENA HVALA ZA PATRONIZIRANJE V PRETEKLOSTI IN SE ZA ISTO ŠE NADALJE PRIPOROČAMO.
1429 W. 18th Street, Chicago, I1L
• Telefon Canal 1640
BALKAN MUSIC CO
1425 West 18th Street, Chicago, Illinois
Tftlafon Seals? 4057
PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEMU ČLANSTVU IN VSEM SLOVENCEM
SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA
Vesele božične praznike ter srečno zdravo Novo leto želi vsem odjemalcem in vsem rojakom Slovencem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! V
PARK VIEW WET WASH i LAUNDRY CO.
FRANU? GRILL, predsednik 1729 West 21st Street, TeL Canal 7172-7173 £ CHICAGO, ILLINOIS
MATH KREMESEC
SLOVENSKA MESNICA IN GROCERIJA
sv. mohorja
CHICAGO, ILLINOIS	|
JOHN MLAKAR, predsednik. JOS. J. KOBAL, tajnik,
JOS. OBLAK, blagajnik.	|
Prav vesel Božič In srečno Novo leto
šali vsem Slovencem	j
ANTON KEGEL j
SLOVENSKA GOSTILNA NA DEŽELI.
Lastnik krasnega rrta. pripravenaapoleine i*lele ali piknike.	I
SE PRIPOROČA -:-	! Archer Avenue, Willow Springs, I1L
TeL: Willow Springs 99	-	j
FRANK P. KOSMACH
Prav vesele božične praznike in srečo zdravo Noyo leto želi vsem Slovencem
1912 West Cermak Road,
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 6319
PRODAJALCA ZEMLJIŠČ — ZAVAROVALNINA VSEH VRST.
2116 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
JAMES GOLEiN vi
Zastopnik
METROPOLITAN INSURANCE CO. J
Chicago, Illinois	—:
Slovenskim gospodinjam se priporoča za praznike. V zalogi bomo ime-' li vse vrste meso in vse kar potrebujete za božične praznike.
Telefon Canal 2138 SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST
Stran 4
anthony j. darovic

— želi vsem —*» *
EMIL A. BASENER
in .
Petek, 17. decembra, 1943
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Stran 5
★ ★ ★ BOŽIČNI POZDRAV!
V duhu naieft upanja, poguma in nase vere v boljšo bodočnost, ki je pred nami, Vam pošiljamo naš iskren in prisrčen božični pozdrav naše dobre volje in naših ielja za vse najboljše, za srečo in zdravje, ki ga naj vam bodočnost vsem obilno nakloni!	<
Prav iskrena božična voščila in srečno zdravo Novo leto želimo vsem Idijentom, vlagateljem in vsemu narodni :
THE MINERS NATIONAL BANK
EVELETH, MINNESOTA
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
the fair store
EVELETH, MINNESOTA
jarvey's
TRGOVINA POHIŠTVA in 2ELEZNINE
— Zaloga vsakovrstnega pohištva, barr, Taxnilev in železa Ss izplača, da ai ogledate naše trgovino.
114 Grant Ave.	Tel. 80	Eveleth, Min
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem
FULLERTON LUMBER CO
Eveleth, Minn:	Phone 49
NORTHWEST CAS & POWER COMPANY
EVELETH,	\ MINNESOTA
BLAGOSLOVLJENE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELIMO VSEMU SLOVENSKEMU NARODU V CLE VELA NDU IN PO AMERIKI!
PRAV VESEL ZADOVOLJEN BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO!
JOHN POTOKAR, lastnik
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM!	^ i
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto 1944, želimo vsem našim odjemalcem
Izdelovalci najbolj popularnih
BUCKEYE" PIVA
6511-6519 ST. CLAIR AVENUE
LESTER SAGEN
EVELETH,	t MINNESOTA
(id
Kadar rabite želesnino, ali pohištvo, si vsdno oglejte našo trgovino in nase zaloga. Ne bo vam žali
CLEVELAND, OHIO
RUSSELL§
Evelethska vodilna trgovina za moške obleke
EVELETH, MINNESOTA
Telefon: HENderson 4629
Vesel božič in srečno zdravo novo leto
želimo vsem
i SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO!
< "*	PRVOVRSTNO PECIVO .
HENDRIKSONS BAKERY
d..	Ixdelovald
-:- DOMAČEGA KRUHA -:-
felefon 112	Eveleth, Minnesota
Iskrena in prisrčna božična voščila k božičnim praznikom ter srečno Novo leto polno uspeha želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in vsemu našemu narodu v Clevelandu in po širni Ameriki!
a. grdina in sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TkGOVINA S POHIŠTVOM
Y ■ .4 u ....	* L '	ht
n^ naslcwti:
1053 E. 62nd Street,	6019 St Cla ir Avenue,	15303 Waterloo Road
CLEVELAND, OHIO
Kakor doslej tako bodo vsa naša podjetja tudi. za naprej služila svojemu narodu, v čigar namen so ustanovljena. Našemu slovenskemu narodu pa se priporočamo v naklonjenost. Naša podjetja so najstarejša po ustanovi slovenskih podjetij v Cle velandu. pri tem pa tudi zanesljiva v cenah in blagu. Postrežba je znana za najboljo. SE PRIPOROČAMO!
MASINTER BROS
Trgovina s popolno zalogo moških potrebščin in oblačil
Najbolj znan zavod v Minnesoti za moške obleke.
EVELETH in na VIRGINIA, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno novo leto
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
• )
t	želi vsem
THE PACIOTTI COMPANY
LES - PREMOG - BARVE - 2ELEZNINA Telefon: 70	Eveleth. Minnesota
GAMBLE STORE
TRGOVINA S PRIJAZNO POSTREŽBO
Prav vesele božične praznike in srečno zdravo novo leto želim vsem Slovencem!
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto ,
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto
želi vsem
GRAHAM FUNERAL HOME
GOLDEN RULE TRGOVINA
POGREBNI ZAVOD
Urad na Evelethu in na Virginia
Teleion na Evelethu:	Telefon na Virginia:
Eveleth 47	Virginia 46
MINNESOTA
RANGE HARDWARE & FURNITURE CO
EVELETHSKA VODILNA TRGOVINA	\
J	DEPARTMENT STORE	_
— Govorimo slovensko —
321-323 Grant Avenue,	Eveleth. Minnesota
EVELETH, MINNESOTA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! *
Vesel Božič in srečno zdravo novo leto
Z ZLATNINO.
__ želi vsem
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem svojim klijentom, prijateljem in vsemu narodu!
KOVANIEMI S JEWELRY
WIITAMAKIS
Pri nas dobite "darove, ki trajajo!" 217 Grant Avenue	Eveleth, Minn.
THE FIRST NATIONAL BANK
EVELETHSKA VODILNA TRGOVINA
214 Grant Avenue Phone 94 Eveleth, Minn
Pri nas dobite vse predmete za božična darila. Pridite in oglejte si našo izbiro.
EVELETH, MINNESOTA
Prav iskrena božična voščila in srečno zdravo Novo leto želimo vsem!
Vesel božič in srečno zdravo Novo leto
Iskrena voščila k božičnim praznikom in srečno zdravo Novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
GILS0N
BETTER FOODS MARKET
"PRIMOZICH'S"
LEKARNA in DRUGf PREDMETI
318 Grant Avenue, -:-Phone 72
R. POZNANOVIC
JAVNI NOTAR, RAZPRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINA ZA VSE SLUČAJE.
517 Grant Avenue	Eveleth, Minnesot
Telefon: 544-W
Eveleth, Minn,
Eveleth, Minn.
GUayi	,	• _ .
Vesele praznike in uspešno zadovoljno Novo loto želim vsem Slovencem!*
---------—
Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem naročnikom "Am. Slovenca" in "Novega Sveta"!
I
JOHN STRAH in ANTONU NEMGAR Zastopnika na Evelethu
Vesel božič in srečno zdravo novo leto želi vsemu narodu
Plumberji in naprave lir^ za gretje ^
MINNESOTA

Želi vsemu slovenskemu občinstvu
117 Grant Avenue, ■:• Eveleth, Minnesota
Phone:562 — 563
G. H. PERLMAN
I ■ *;	-
Trgovina ustanovljena 1903	r' *
EVELETH,	MINNESOTA
želimo vsem!
A. F. CHERNE & SONS
EVELETH,
DE. G. A. GUNDERSON f
' •	lf i*	f x..	"
ZDRAVNIK ZA OCI	'f•• V
Grant Theatre Bldg.,	Eveleth, Minnesota
m-...	,
EVELETH, MINNESOTA
\
Teleion 70 " <
geo. j. brince
želi vsem
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
KAKO SE JE ČEVLJAR LIPE ŽENIL
(Nadaljevanje s 3. strani)
imaš rad, Lipe, ker me boš pač moral vzeti."
"To ga je pa spodvilo, kaj?" je segel v besedo France.
"Zavzel se je, da ne bo odnehal," je odvrnil Miha, "zato ji pravi: Katrica, ti misliš, da sem dober človek, pa se prav hudo motiš. Nič čudnega bi ne bilo, ko bi prej ali slej ostal brez vsakega dela, in kako bi bilo s teboj potem? — Saj veš, Katrica, da sem po naravi len in da mi ni za delo, pač pa ga rad pijem. Tako gotovo, kakor zdaj stojiš pred menoj, sem pravi ničvrednež, grši kot sama hudoba iz pekla!"
"Ta je bila pa precej debela," je pripomnil France, "pa jo je že menda hotel ostrašiti?"
- "Seveda, pa se mu ni posrečilo. Katrica mu namreč reče na te besede: Vsi imamo svoje napake, Lipe. Bodi hudoba iz pekla ali kar hočeš, ti si ravno pravi mož zame!"
"Lipe malo pomisli," je nadaljeval Miha, "potem pa poskusi brenkati na drugačne strune: Katrica, ji pravi, tvoj oče so zdaj že
s
stari, pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, razen tebe. Zdi se mi, da bi bilo kruto in neusmiljeno iz moje strani, če bi te vzel stran od njih?"
"S tem pa gotovo ni več dosegel pri Ka-trici, kakor če bi bil metal bob ob steno; zakaj ni §el raje plankam žvižgat in ribam gost, ali pa poslušat, kako trava raste?" se je oglasila Ančka, zadovoljna, da je vendar dobila priliko, poslužiti se svojih običajnih izrazov.
"Ravno toliko bi opravil," je odvrnil Miha. "Rekla mu je: Zaradi tega ne bodi nič v skrbeh, Lipe. Naš ata so popolnoma pri volji, pustiti me od hiše!"
"Pa je bilo vsega konec?"
"Seveda je bilo konec.'.'
"Ali si moral vse popisati?" je prašal France.
, "Ni bilo treba," je rekel Miha. Oteklina na levem licu mu je izginila, zato pa se je prikazala na desnenf. "Na-a, papirja se še pritaknil nisem. Ko sem videl, da sta se do kraja domenila, sem se izmuznil iz hiše in ju pustil sama; kaj pa naj storim? Nocoj sta šla gledat tisto hišo pod klancem, ki je naprodaj.

Petek, 17. decembra, 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
MEH ZA SMEH
Prav vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
želimo rum odjemalcem in prijateljem!
Prav zadovoljne in srečne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto
ieli vsem odjemalcem in prijateljem
JOHN BLUTH
"ROYAL BLUE STORE"
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 1207 Cora Street, Tel. 2-3390 Joliet, Illinois
gantarjeva
ČEVLJARSKA TRGOVINA in POPRAVLJALNICA i 622 Tenth Street	Waukegan, Illinois
Phone N. C. 5842
i SLOVENCEM ROJAKOM SE PRIPOROČAMO ZA " 1	NAKLONJENOST!
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsemi
Merry Christmas and Happy New Year!
LINCO BEVERAGE CO
DR. JOSEPH W. ZELKO
DENTIST
Ordinira od 9. do 12. dop. in od 1. do 5. pop. Zvečer od 7 do 9 in ob nedeljah po dogovoru.
Cor. Chicago & Jackson Sts.,	Joliet, Illinois
Telefon: 2-1764
Gold Valley Beverages — All Flavors
1102 Lincoln Street -:- North Chicago, III
Phone North Chicago 899
Season Greetings!
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto ieli vtem prijateljem in odjemalcem
Vesele praznike in zdravo srečno Novo leto
LINCOLN DRUG STORE
KOSIR S ELECTRIC STORE
Complete Stock of
WHISKIES, WHITES, BEERS
Vi*ii Our Liquor Department — "The Home of Low Prices'
F. G. SESKOTAS, R. Ph. G., Prop.
831 — 8th Street	Waukegan, Illinoia
. t -	TeL: Ontario 2929
MARTIN GORSICH
PRIPOROČAM NEW YORK BELO AJDOVO MOKO. Imamo doma delana krvava in metana klobate.
900 No. Hickory St.,	Joliet, Illinois
Telefon: 2 2628
POPRAVLJALNICA PRODAJALNA RAZNIH ELEKTRIČ NIH POTREBŠČIN IN TOZADEVNA POSTREŽBA
826 Tenth Street	Waukegan, III.
SUSMAN LINOLEUM CO.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
ieli vtem
MICHIGAN PRODUCE CO.
JOS. LEZEBROOM, lastnik
Trgovina t krompirjem, sadjem, aelenjavo in grocerijamL 303 Cats Street Telefon 4855 Joliet, Illinois
Pri nas dobite tudi najboljša vsake vrste in velikosti lepa božična drevesca. — SE PRIPOROČAMO.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
ielimo vsem rojakom Slovencem!
Season Greetings!
TRADE AT
GOODMAN'S DEPARTMENT STORE
"THE HOME OF TAILOR MADE FURNITURE" 602-604 Tenth Street -:- Waukegan, Illinois Phone: Maj. 783
VSAKE VRSTE LINOLEUME,
sa tla in pode. sa stene in druge namene in korinasli okraski.
1920 Grand Avenue,
PINKY'S TAVERN
1112 Sheridan Road NORTH CHICAGO, ILLINOIS
WAUKEGAN, ILL,
Merry Christmas and Happy New Year!
JOE'S FOOD SHOP
JOE ANDRULES, Prop.
WHOLESALE and RETAIL 1716 Sheridan Road,	North Chicago, I1L
Phone North Chicago 2343
Vesele Jbožične praznike želimo vsem!
Vesele božične praznike in veselo Novo leto
ieli vtem
FRANK OPEKA
sedej's
TAVERN
COLUMBIA BAKING CO,
JOLIET. ILLINOIS
Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto ieli vtem —
SLOVENSKA GOSTILNA
ORANGE CRUSH	SQUIRT
allen bottling co.
.	.	. - —- x - - -
1012 Collins Street	Joliet, Illinois
Prav vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
ieli vtem
Točimo "OLD STYLE LAGER' pivo. Nase pijače sadovoljijo vsakega. ■
ANDREW 0GRIN
MARTY SVETE'S TAVERN
SLOVENSKA PRODAJALNA
GROCERIJA in VSE VRSTE MESO
726 — 10th Street, Waukegan, Illinois SE PRIPOROČAMO!	Telefon: Maj. 3312
— SLOVENSKA GOSTILNA — Toči fino "AMBROSIA" pivo, fina vina in likerje.
1201 Morrow Avenue	North Chciago, I1L
Phone: N. C. 5842
NORTH CHICAGO, ILL. Telefon: N. C. S831
RUBY ST. GROCERY & MARKET
, ■	A. GREGORICH, lastnik
Prav vesele božične praznike in srečno zdravoNovo leto
QUALITY FURNITURE MODERATELY PRICED
C. GORDON DEPT. STORE ,
10th and Lincoln,	North Chicago, 111.
Phone North Chicago 1051 iimiatW'Wi'ramorv-'rc *ni •T ir1"' — — — — — —	-r.
Vesel in srečen Božič in srečno Novo leto vsem!
JOSEPH J. NEMANICH
— SLOVENSKI POGREBNIK —
želi vsem
SVETE DISTRIBUTING CO.
Joliet, Illinois
Vesele božične praznike vsem!
SEASON GREETINGS!
CROWN LIQUOR STORE
Low Prices Always on - FINE WINES, LIQUORS and BEERS
818 — 10th Street,	Waukegan, Illinois
TOM MEERS COAL CO
(Ustanovljeno 1904)
Zanesljiva postrežba t premogom v vseh slučajih. Vse vrste premog.
Jako niske cena.	__
PRIDITE SAMI K NAM, DA VIDITE.
116 Collins Street	Tel. 5441	Joliet, Illinois
11th A Park Avenue,
NORTH CHICAGO, ILL.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
ielimo vsem prijateljem In odjemalcem in te te dalja priporo čamo v naklonjenost.
TENTH STREET HARDWARE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO . ZDRAVO NOVO LETO ieli vsem
TWIN CITY TAVERN
MRS JENNIE ZELENIK in SIN, lastnika 501 Tenth Street, -:- North Chicago, 111. Phone: N. C. 5971
Vesele božične praznike in prav srečno in zdravo Novo leto želim prav vsem
naročnikom "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta", ter vsem blagim oglaševalcem v tej božični številki, ker so z svojimi oglasi pomagali našemu slovenskemu tisku v Ameriki. Čitatelji tega lista naj tega ne pozabijo in jih naj patronizira-jo ob vsaki priliki!
MRS. JENNIE KEBER,
zastopnica
" AMERIK ANSKEGA SLOVENCA' in
WAU&EGANS MOST COMPLETE HARDWARE STORE
620 Tenth Street,	-:-	Waukegan, Illinois
518-520-522 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
(3 Blocks North of City Loop)
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želijo vsem ~
ZNANO DOBRO
citizens beer
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
1039 Park Avenije -:- North Chicago, 111 Telefon: N. C. 2244
"NOVEGA SVETA" Waukegan, Illinois
Stran g

Telephone 9417
V zalogi imamo vse vrste grocerijo, tve-ie in t uho meto. Izdelujemo okusne doma narejene klobase. — Gospodinjam ta priporočamo. — Obenem ielimo vtem VESE-*LE BOŽIČNE PRAZNIKE 1
150 Ruby Street	Tel. 6886
(Pivo)
KI SE TOČI IN PRIPOROČA PO VSEM MESTU
Dial 4714 ' JOLIET,	ILLINOIS

Phone: Maj. 994
PIVO IN VSE VRSTE PIJAČE
403 Tenth Street -s- North Chicago, I1L Telefon: N. C. 1702
Telefoni: Maj. 2539 in Ontario 3330 Ret.
želi vsem
f	PRAV RADA	in
Gospod Cagovec bi se zelo 1 l rad oženil z gospodično Mili-j i f co, a ni imel poguma, da bi jo i ^ jo zasnubil. Naposled je skle- f f nil, da bo to storil telefonično. ] Pozvonil je in s trepetajočim ; f glasom vprašal: "Halo, ali je ] f gospodična Milica tam?"	]
E Milica: "Da, pri telefonu." i Cagovec: "Ali bi hoteli po- i
5	stali moja žena, gospodična j l Milica?" \
Milica: "Prav rada. A kdo E je tam, prosim ..."
I V ČASIH BREZPOSELNOSTI E Pravijo, da se je zgodilo v
6	Londonu. "Pomagajte!" kliče
nekdo, ki se obupno bori z valovi Temze. Mimo gre g. Smith in vpraša: "Kdo si ti ?" — namesto da bi nesrečniku pomagal, — "Ime mi je Douglas. Rešite me, rešite!" — A Smith je hotel vedeti še več: "Kje si pa zaposlen?" — "Pri tvrdki Brown in drug," obupano zavpije nesrečnik. Smith se mirno obrne In gre k tvrdki Brown in drug, se predstavi in reče: "Pri vaši tvrdki je izpraznjeno Douglasovo mesto. Ali bi sprejeli mene?" Pa so mu odgovorili: "Zelo žal nam je, a služba je že oddana onemu, ki je Douglasa pahnil v vodo."
I * * ' i
I Season greetings!
\ Bowlarium
t Free Instructions Every j L Week Day Afternoon. 1
I ★ j
I NORTH CHICAGO, j f	ILLINOIS
I * *
Vesel božič in srečno zdravo ter uspešno novo leto želimo vsem rojakom Slovencem!
713 Tenth Street
Season Greetings!
Season Greetings!
S. EISENBERG DEPT. STORE
804 Tenth Street,	-:-	Waukegan, Illinois j
Phone: Maj. 508	t
"THE FAMILY TRIFT CENTER SINCE 1903"
611 — 10th Street,	North Chicago, 111.
Phon: North Chicago 112
Season Greetings!
Phone: Maj. 1936
CEPON BROS.