List 28. Tečaj LVI. a in Izfeajajo vs&k petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po počti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 15. julija .....i.*.» •t ffcSfcA® JM i&ftHfcft A it, it ft it ífcífcífc itititit it it ititit it it, it it-itit it it it & h mentoval jo je zato, da bi se ne mislilo, da more rečeni Politiški oddelek. .ji * Odstop tržaškega finanč. ravnatelja. Kadar se je v inozemstvu še zgodil kak javen škandal, naj se je imenoval „Panama" ali „Panamino" ali kako drugače, vselej so se avstrijski oficijozi ponosno trkali ob prsa in patetično deklamovali, da smo divjaki vendar boljši ljudje in da je v Avstriji korupcija popolnoma neznana stvar. Natančnejši poznavatelji razmer in zgodovine so pri takih prilikah samo ustne na smeh ubirali, sicer pa mol-čali, dobro vedoč, da stoji zanjimi vsegamogočni državni pra\dnik. Le tu in tam je bilo slišati ominozna imena Bruck, Pino, Kaminski, Madejski, ali usque ad finem in ěe kaj pcdobnega. milijonar vsacega uradnika onemogočiti. Potem pa dr. Schuster na rahel sicer a vendar občerazumljiv način obsodil razmer je mej politično in mej finančno upravo, upliv zgolj političnih momentov na zadeve, pri katerih bi taki momenti ne smeli priti nikdar v poštev in přiznal je, da so ti uplivi ga pognali v pokoj. ____ •> * Vsa čast diskrétnosti dr. Schusterja ! Redki so dan- danes možje, ki celo v trenotku svojega padca znali in hoteli državni ugled staviti nad svojo osebo in ki so . pripravljeni žrtvovati sami sebe, samo * da državna uprava ne prišla na glas, da se kdaj ravna po nestvarnih ozirih. Ali vzlic temu je javno mnenje prepričano, da so iz osebnega koristolovstva izvirajoče tajne spletke izpod-rinile dr. Schusteria. svojem govoru je dr. Schuster čeprav indirektno sam přiznal, da je přišel v konflikt z znanim tržaškim _ __ i * . Zdaj se je zopet nekaj zgodilo, kar utegne provzro- milijonarjem, kateri hoče po vsaki sili igrati v Trstu veda bode prilika, spisa ti novo poglavje v zgodovini liko ulogo, in čegar počenjanje se je svoj čas vsaj neko-avstrijske uprave, poglavje, ki se sicer ne da primerjati l^o ožigosalo v državnem zboru. Ta člověk je přišel do njimi sploh v upliva s tem, da je raznim javnim funkcijonarjem pla- čiti » imenovanim inozemskim škandalom ali isto vrsto postavljati, ki pa tudi ni posebne častno Tržaški finančni ravnatelj dr. Schuster je šel v čeval dolgove in jim dajal sredstev za razkošno, njih pre moženjske razmere presezajoče življenje in pridobil si na ta način veliko moči. Naj je že ta milijonar sam provzročil odstranitev vsled katere se je izredno hitro povspel na visoko mesto dr. Schusterja ali naj so tudi drugi vplivi bili merodajni, pokoj. Uzrok? „Ker mu tržaški zrak ne stori dobro." šel je v pokoj, dasi se odlikuje po nenavadni sposobnosti, finančnega ravnatelja. Šel je v pokoj, dasi star šele verjetno je, da je dr Schuster padel, ker je hotel po svoji 41 let in je torej v najlepši starosti, dasi je delaven in vesti in po zakonu postopati pri odmerjenju osebne do- kar je pri finančnih uradnikih velika redkost ^ » u ^^ * priljubljen ter přiznán kot pravičen mož. Zrak tržaški mu ni storil dobro! Kako uplival na dr. Schusterja, to je povedal sam v obče ta zrak hodarine. Verjetno je to in ta verjetnost se da krepko podpreti. é JtJ- á - iT^K- TJradni izkaz o odmerjenju osebne dohodarine v Trstu izšel v „Fremdenblattu". Tu se je naznanilo, da bo osebna dohodarina v Trstu nesla samo 460.000 gld. na leto. Ta svota govori glasno, ta svota priča, kako uplivajo 3 «-. * 'Sfie + d v' 4>t " » f 4 f ""* • i i \ I \ \ tem govoru je dr. Schuster s priznanja vredno politični momenti ali celo osebne zveze na finančno upravo ! govoru,s katerim se je poslovil od svojih uradnikov in kateri obudil v celi državi senzacijo. , / delikateso in požrtvovalnostjo dementoval govorico » da je Ta svota ne more biti posledica pravičnega in nepristran bil primoran stopiti v pokoj vsled razpora, ki .-je nastal skega postopanja, ker je veliko prenizka! mej njim in nekim tržaškim s katerim je Računimo samo nekoliko in hitro spozname to. Po přišel v konflikt radi odmerjenja osebne dohodarine. De- novih davčnih zakonih se odmeri osebna dohodarina pro- 212 gresivno od 2 do 4%• Denimo, da se je v Trstu računalo samo po 2%, da se je torej postopalo tako milo in 9 t t w obzirno, kakor nikjer drugod v naši ljubi Avstriji. Kaj najdemo? Svota 460.000 gld. kaže, da je finančna uprava v prvem trgovi nskem mestu v naši državi našla samo 23 milijonov kapitala. Bogati Trst, kjer so že pred dvaj-8etimi leti računali, da prebiva v njem nad 50 oseb, ka-terih vsaka ima nad milijon gold, premoženja, v Trstu naj sedaj ne bo več kapitala kakor 23 milijonov?! Da, ako se držimo osebne dohodarine, ako kapitalizujemo svoto 460.000 gld. z 2%, — ako bi jo pa kapitalizovali deloma s 4% bi našli še manj kapitala — potem res vse privatno premoženje v Trstu ne znaša več nego 23 milijonov, a dobiti člověka, ki naj to verjame je absolutno nemogoče ! Kdor pozna količkaj tržaške razmere, tišti ve, da imajo samo Reinelt, Ralli, Scaramangà in nekateri drugi italijanski, grški, srbski in nemški trgovci več kakor 23 milijonov premoženja in tišti ve tudi, da premorejo samo veliki kapitalisti v Trstu — malih ne računamo — blizu 100 milijonov premoženja in da bi osebna dohoda-rina v Trstu morala nesti nad 21/2 milijona gold., ako bi se bilo tako postopalo, kakor je hotel postopati doktor Schuster in kakor se postopa drugod ! Mesto tega pa bodo vsi tržaški kapitalisti veliki in mali ln ogromna množica uslužbencev skupaj plačevali osebne dohodarine le — 460.000 gld! Te številke ilustrujejo kaj drastično govor bivšega finančnega ravnatelja dr. Schusterja, te številke kažejo, kako upliva politična uprava na finančno upravo, iz kratka kakšen je zrak v Trstu, kateri značajnemu in poštenemu dr. Schusterju ni dobro storil. Mi dr. Schusterju drage volje verujemo, da v tem ozračju ni hotel obstati in da se je raje umaknil, kakor da bi s svojim imenom sankci-joniral gorostasno krivičnost, da se je ogromnemu bogatstvu v Trstu odměřila za osebno dohodarino bagatela, beraška svota 460.000 gld. najmanj za okroglih dva milijona gold, manj, nego bi se je moralo odmeriti po naj-skromnejši cenitvi. Po teh izvajanjih bodo čitatelji umeli, ako ne pretresamo vprašanja, kaki uplivi so provzročili odstranitev finančnega ravnatelja Schusterja. Kar je o tej stvari po-vedati, to se mora povedati le tam, kamor ne sega moč državnega pravdnika, v državnem zboru in če tega ne store slovenski poslanci, našli se bodo pač drugi možje, ki bodo namesto njih usta odprli! Politični pregled. Položaj. — Zadnje dni se je že mnogo govorilo o si-stiranju ustave in o uvedenja federalizma, toda naposled se je obzorje vender nekoliko zjasnilo. Vlada je bila povabila pooblaščence nemških strank na posvetovanj a o jezikovnem zakonu, s katerim hoSe nadomestiti jezikovne naredbe, da tako ugodi nemški zahtevi in omogoči normalne razmere v parlamentu. 0 tem povabila so se posvetovali načelniki nemških strank od nedelje do srede. Povabilo so pač odklonili, a udali so se vladi v toliko, da so se posvetovali o njenem náčrtu jezikovnega zakona. S tem so zapustili svoje prejšnje stališče, da sploh ne « stopijo v dogovor z vlado, dokler jezikovnih naredb ne prekliče; odklonili so povabilo na pogajanja, a poga-jali so se sami z vlado. Nemci so sicer vladni načrt jezikovnega zakona odklonili, a ker so enkrat zapustili svoje stališče in se začeli z vlado pogajati — čeprav le iz strahu, da se premeni ustava —- je opravičeno sklepanje, da se bodo tudi še nadalje pogajali. Vsled tega je položaj nekoliko ugodnejši, kakor je bil zadnji čas. Ta pogajanja pa ne bodo mogla dolgo trajati, ker se mudi z nagodbo. Vlada misli sedaj skli-cati drž.. zkor in mu predložiti svoj načrt jezikovnega zakona. Lex Kolisko. — Vlada ni predložila v sankcijo zakona, kateri je v zadnjem zasedanju sklenil deželni zbor do-lenjeavstrijski in s katerim se je določilo, da mora biti nemščina izključni učni jezik v vseh dolenjeavstrijskih ljudskih šolah, dasi živi v tej deželi skoro pol milijona Čehov. Izjemno stanje v Galiciji. — Protižidovskim izgredom ali — točneje povedano — kmetskim puntom v tej deželi je konec. Ječe so prenapolnjene in na tisoče sestradanih žrtev aristokratične in židovske lakomnosti čaka sodbe. V tem pa razdeva vlada s čudovito eneržijo in brezobzirnostjo soci-jalnodemokratično organizacijo, dasi socijalni demokratje pro- tižidovskih izgredov niso krivi. ^ _ _ _ Ziga baron Conrad-Eybesfeld. — Bivši naučni minister v Taaffeovem kabinetu baron Conrad-Eybesfeld je te dni v starosti 771et urnrl. Conrad se ie rodil 11. avgusta 1821. Služboval je v Gradcu, v Mariboru, v Tamešvaru in v Milanu, dne . 18. aprila 1867. pa je bil imenovan deželnim predsed-nikom v Ljubljani, na katerem mestu je ostal štiri leta. V tem času se je navidezno slovenski učil. Učitelj mu je bil Levstik. Dne 19. maja 1871. je bil imenovan namestnikom v Lineu, od kodér je přišel naslednje leto v jednaki lastnosti na Dunaj. L. 1880. je vstopil v ministerstvo kjer je pre-vzel naučni portfelj. Demisijoniral je dne 5. novembra 1885. in sicer vsled razpora s slovanski mi strankami. Conrad je bil pozneje nekaj časa vodja srednje stranke v gospodski zbornici. Slovanskim narodnim težnjam je bil jako nasproten. Hrvatska. — Zadnji čas so se začeli Madjari s posebno unemo poganjati za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Uzrok temu je, da bi radi prišli do morja, ker jim Reka ne zadostuje. Toda Dalmatinski Hrvati odklanjajo zjedinjenje pod madjarsko patronanco Zjediniti se hočejo samo z neodvisno, svoje historično državno pravo uživajočo Hrvatsko, nečejo pa, da bi postala Dalmacija madjarska satrapija. Srbija — Pri otvoritvi srbské skupščine je kralj Ale-ksander obdolžil radikalno stranko, da hoče storiti velikoristno delo in odstraniti Obrenovióevo dinastijo, zato da ž njo ne bo nikdar več paktiral Radikalna stranka je sedaj res vsa raz-bita in Obrenovići se trudijo, da z najskrajnejšo reakcijo one-mogočijo vsako svobodnejše gibanje. Vzlic temu pride dan plaČila, pride dan, ko bodo morali Obrenovići pobrati šila in kopita, Čeprav jih Avstrija na vso moč podpira. Papež. — Papež je dajal zadnje dni zopet avdijence, toda zdravje njegovo je tako slabo, da resno vznemirja vatikanske kroge. Papež ve dobro, kako je ž njim in je to v pogovori h . z monsign. Marzolinijem, s prof. Lapponijem iz z grofom Peccijem tudi že opetovano povedal. Naravni propad moči so pospešile še za papeža jako žalostné zunanje okolnosti, zlasti revolucija v Milanu, pai Melineovega ministerstva in zmaga franeoskih rađikalcev ter še posebno poraz Španske. Kreta. — Francija, Rusija, Angleška in Italija so skle-nile, da izroče notranjo upravo Krete sedanji kretski narodni skupščini, katero bi nadzirali admirali ondi stacijoniranih ev- ropskih brodovij dotlej, da dobi Kreta definitivnega guvernerja Turčija vstašev. odgovorila, da je r omenjena skupščinar le družba so nevarni, imetku, » trgovini, obrtniji in miru i - » # » Turkov in da odklanja Turčija vsako odgovornost za posle-dice, ki utegnejo nastati vsled postopanja rečenih velesil. - ® * ... * - « ® —1 » ^ * Balkanska zveza. Bolgarski knez Ferdinand je te dne obiskal rumunskega kralja. To je dunajské in peštanske kroge — zopet vznemirilo, ker domnevajo, da se je pri tej skovala nova balkanska zveza mej Črnog oro, Bolgarsko in Rumunsko, da zapro Avstriji pot na Balkan svezo stoji Rusija. in da za; to # I ^ ' t Rusija in Italija. Odkar se čmogorska prince- zinja Helena poročila z italijanskim prestolonaslednikom, je razmerje mej Rusijo in It ali jo prav dobro. Zdaj misli italijan- a * ski prestolonaslednik potovati v Rusijo. Temu potovanju se v diplomatiônih krogih pripisuje velika važnost, češ, da je dokaz tesnega prijateljstva mej Italijo in Rusijo. Kmalu po tem potovanju italijanskega prestolonaslednika. pride rusko brodovje v razna italijanska pristanišČa, naposled pa pride sam ruski car, da obišče kralja Umberta. Navzlic silnim pone misli na mir. V se Spanjsko-ameriška vojska. ražom, kateri so zadeli Spansko, ta Tekom desetih tednov so Amerikanci uničili obe španski bro-dovji in zdaj ima Španska samo še nekaj starih baik, katere vojnim ladijam niso podobne in niso za nobeno rabo. Ameri- kanci obleg sedaj Santjago, katero mesto se bo moralo v kratkem udati. Ob jednem so poslali manjše brodovje pod vodstvom admirala Watsona v Evropo, da bombardira španska obrežna mesta. Položaj Španske je čedalje kritičnejši, a vlada vender neČe prositi miru, ker se boji, da bi v tem slučaju postala dinastija nemogoča. Samo radi dinastije troši milijone in milijone, spravlja državo in vse prebivalstvo v najobupnejši položaj in goni stotisoče poštenih ljudij v smrt! Španska je pac blizu konca in to je še jedino, kar tolaži. člověka. ker vidi, da vlada nad nami vse mašČujoca roka pravičnosti, katera si je sicer malo simpatične Amerikance izbrala, da kaz- nujejo ance za vse grehe, katere so storili človeštvu. an ci so svojo usodo popolnoma zaslužili é žfcžfefcti žfctiđž A «fi đr. ils ité. it if*, ft, ft, rt, A iti .È dfc Obrtnija. » 9 po češkem vzgledu. Ker se pa ta obširna tvarina ne more dosti pred koncem vsakega leta za javnost v celoti pri- ^ • ■ i krojiti in objaviti, hočemo tu, kakor smo obljubili, v od-lomkih in perijodično priobčevati gradivo za štatistiko slovenskih posojilnic 1. 1897. Posnetke iz letnih računov posameznih slovonskih posojilnic hočemo tu podajati v tistem redu, v katerem nam računi v roko prihajajo. Za • _ 1 _ - zdai smo iz njih posneli le te-le zelo važne podatke, namreč: upravno leto (t. j. starost posojilnice), denar ni promet, dobiček (prebitek) in velikost zadružnih zakladov. Iz teh malih podatkov se že da nekoliko sklepati, ka-košen obseg, delokrog in uspeh ima ta in druga posojilnica. 0) o o rt V goldinarjih B ~ 0 * >C> ° > IS s H 1 Posojilnica • H _ > o f- jr; 04 promet' ^ ■ Zadružni zakladi 1 I. K o r o š k e p o soj i 1n i ce • 1 Glinje..... ,9 110702 369 2488 2 Sv. Lenart pri sedmih Studencih . . . 5 , 45030 306 510 3 Spodnji Dravograd . 10 96933 824 5503 4 Slovenski Plajberg . 12 59«7 59 556 5 Suha..... 6 25057 166 555 6 Sinčaves .... 8 81730 85 3163 7 Prevalje..... 6 136740 38 3193 8 Celovec..... 9 185868 368 4411 9 Zilj8ka Bistrica . . 6 73431 423 526 10 Bekštanj v Ločah 12 199896 413 3505 11 i Tin je..... 8 22150 74 387 12 Šmihel pri Pliberku. 9 83256 927 4994 13 Črna...... 7 65966 221 966 14 Št Jakob v Rožu . . 25 373876 183 11300 15 Velikovec .... 7 233711 384 3861 16 Št. Štefan na Žili . 3 56515 211 256 II. Kranjske posojilnice. Gradivo za štatistiko slovenskih posojilnic 1897. * Spisal Ivan Lapajne. Glede posojilništva smo bili začeli Slovenci že pred 30 leti Čehe posnemati. Ko je dični domoljub g. dr. Jos. Vošnjak pred 30 leti po Češkem potoval, videl skoro v vsaki vasi češko n založno a Na to je začel on prvi Slovence na posojilnice opozarjati. Od takrat nam Slovencem Čehi služijo za vzor na tem denarnem polji. Tudi glede sestavljanja štatistike o svojih posojilnicah se ravnamo '/ f po češkem vzoru. „Letopis slovenskih posojilnic", ki pri-naša to našo velevažno statistiko, je sestavljen skoro čisto po vzoru „Statistike založen českých v Čechách na Moravě a ve Slezsku". Osobito prinaša poslednji letnik, ki ga je sestavil g. A. Endlicher, mnogo poučljive tvarine, urejene Novice« bodo od slej redno poročale o stanji slovenskih . « posojilnic. Prejemajo tudi dopise in zaključke od posameznih posojilnic brezplačno. ni 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 RadeČe . . . Sodražica . . Loški potok Št. Jernej . . Litija» . . . Metlika (I. dolenjska Radovljica . . . Sv. Križ pri Litiji Gorje .... Stara Loka. . . Metlika (II) . . Črni vrh nad Idrijo Krško (okr. pos.). Črnomelj . . . Moravče . . . rhnika .... Mokronog . . . Vipava .... Srednjavas . . . 4 68864 551 • 4 ' 1440 2 41815 143 13 2 127394 730 211 3 49123 217 332 3 249140 1635 ; 4001 22 1218820 1 1581 14348 7 611398 1696 7150 2 33053 105 36 3 92640 292 470 2 45416 17 20 3 37520 320 510 3 50519 203 317 13 202394 872 6109 13 309880 1394 10690 2 101228 334 383 16 809606 3421 33978 4 15664 433 625 2 210326 630 781 3 86576 389 737 oS cC KJ M O s ptt > S g ^ a, P V goldinarjih Denarni promet Za- Dobiček družni zakladi cg es >0 J« o : > OJ o H Po soj ilnica K» O a «i V goldinarjih Denarni promet : Za- Dobiček družni zakladi Idrija 681519 2597 6231 IV. Štajerske posojilnice. 4 4 131408 609 505 2 183120 394 406 2 55692 158 152 2 28278 695 508 0 3 75448 114 121 2 112429 501 182 1 55027 24 24 4 102235 885 2445 42 918685 2230 40080 2 29060' ; 97 98 4 60153 ■ 513 2206 10 543363 2681 23979 16 1533886 3646 19076 3 129788 965 1716 10 222432 1692 12340 1 24633 71 - 3 105317 132 ; 581 1 112804 70 70 2 43897 45 45 22 52972 273 1007 2 74598 86 86 1 47768 .55 55 1 37135 6 6 3 81289 809 1520 akušališče, katero bo mogoče odpreti še to poletje, obrestna posojila v prvi vrsti sedai za mokronoški in ra Istotako se bode že to jesen odprla kmetijska go- deški okraj. spodinjska šola, in sicer v proslavo petdesetletnice vladanja presvetlega vladarja. o je v prvem tečaju obiskavalo Odbornik Po vše připomni, da so se storili po trebni koraki, naj bi vlada dovolila na leto 50.000 gld. šol Podkovsko 10 učencev, v drugem 3. K skušnji pa se je oglasilo tudi brezobrestnega posojila, ter predlaga i naj glavni odbor 16 starejših kovačev in sicer 8 s Kranjskega, skega in 2 s Koroškega. s štajer ponovil prošnjo na vlado v tem smislu, kar soglasno obvelja. Novomeška područnica predlaga naj bi se v Ljub- Iz družbine drevesnice se je oddalo okoli 15.000 visokodebelnih drevesec in 1000 pritlikavcev. Za ljani ustanovila živinska bolnica. 0 tem predlogu je bila dolga, živahna debata, katere so se udeležili tajnik Pirct pleme je družba oddala 9 bikov simodolske pasme. Dru žbino glasilo („Kmetovalec") se je tiskalo v 5000 izvodih Turk, Počivalnik, učitelj Likozar in Pogačnik ter Raznih semen družba u lom razprodala za drugi. Šlegl Čule so se pritožbe proti podkovskemu učitelju 20.000 gl., in sicer ruskega lanenega semena za 11.100 gl. deteljnega semena 24 745 kg., drugih semen 24.644 kg. Umetnih gnojil je družba razpečala nad 90 va-gonov za 45 000 gld. Modre galice je oddala 100.000 kg., 175 trtnih škropilnic, 27 jih je podarila. Oddala je mnogo tisoč sadnih drevesec ter raznih podpor v prospeh govedo- ^^.-titit^itt it. it it * ?» a. u, da noče vsprejemati bolnih konj v hlev na Po-ljanah itd. Ravnatelj Pire odgovarja, da Šlegel tega ne sme, ker ni živinozdravnik itd. Sicer pa je že deželni zbor vsprejel predlog, da se v Ljubljani osnuje živinska bolnica. (Konec sledi.) reje, ovčarstva, svinjereje itd. Za čebelarstvo se je usta- novilo posebno društvo, za kmetijske stroje družba dajala podpore ali stroje sama nakupovala. € WWVWWWWW www*iww* Poučni in zabavni del. i» m\ » Saœostojno področje je imel konjerejski odsek, ki poBredoval pri razvrstitvi plemenih žrebcev, pri prebiranju za pleme in pri premovanju konj. Ribarski odsek se je razdružil, ker se je v smislu deželnega zakona ustanovil okrajni ribarski odbor, ki je prevzel ribarski zavod na Studencu. predlogih raznih podružnic je bila jako živahna razpraza 7 ki trajala do l/22 ure. Podružnica (jor. Vas v Poljanski dolini želi dobiti živinozdravnika. Odbornik Po vše připomni, da deželni odbor pripravlja za dež. zbor poročilo glede pomnožitve živinozdravnikov po raznih krajih. Živinozdravnikov sploh primanjkuje, ker c. kr. okrajni živinozdravniki porabijo večino časa v pisarnah in na komisijah. Ako pa hoče dežela dobiti živinozdravnikov, treba jim je plače zboljšati. Podružnica Mokr onog priporoča odboru naj po- skrbi, da se iz državnih trtnic dobilo več cepljenih trt m da bi v to svrho podružnice debivale podporo. To prošnjo obširno utemeljuje deželni poslanec vitez Langer in podpira zastupnik vipavske podružnice, nadučitelj Skala. se nova državna okraje Mo- Nadučitelj Ravnikar priporoča, naj trtnica ustanovila v mokronoški okolici za kronog, Trebnje in Radeče, ker bi ljudje ne imeli toliko troškov in bi se dobila za trtnico dobra zemlja. Tehniški vodja S k a 1 i c k i odgovarja , da se iz državne trtnice po ministerskem ukazu oddajejo cepljene za vzorné vinograde; nova državna trtnica pa se Tolstoj in njegova delà (Sestavil F. Juvančič.) (Dalje.) N Toda od posetov pri Rostovih odvraćalo je Pjera tudi še nekaj druzega. V zverskem številu Apokalipse čital je bil ime Napoleonovo in ime L'Russe Besuhof; od tega trenutka smatral je kot glavno nalogo svojo, velikim zani- z \ spraviti atikrista s sveta. Pričel manjem zasledovati dnevne dogodbe. Vsih Rusov lotila se je takrat v obče velika na-vdušenost, žrtvovati imetje in življenje na odpor proti Francozom. Pjer bil je v ruskem taboru in vse, kar je ondi videi, napravilo je nanj velik vtis. Navdušenost, ki se je javljala pri narodu, pri prostakih in častnikih ogrela ga je popolnem ter mu omogočila vsako de-janje, da bi utěšil željo, prisostvovati pri veliki borbi za domovino, izpolniti zadačo, katero mu je bila naznačila usoda, ki je zvezala njegovo ime z mistiškim trte bode ustanovila iz administrativnih vzrokov v novomeški številom 666, z antikristom, z Napoleonem. Se bolj potrdil se je v tej maniji, ko je přišel na strašni dan Borodinske bitke po naključji v centralno utrdbo. Med tem stal je polk kneza Andreja v bitki na povsem drugem krilu. Bolkonski přebil je prejšno noč v mislih o Nataši, silil se je, razumeti jo, mislil je tudi o Ana-toliju Kuraginu, katerega je iskal že od onega časa, vesti o njegovi podlosti. ko so bile došle do njega Nastopnega dne dobi knez Andrej v bitki smrtno rano. Přenesli so ga v bolnišnico, kjer se je po na-okolici. Mogoča bila bi nova trtnica tudi blizu Trebnja kIjučji sošei s SOVragom svojim Anatolijem Kuraginom, ob železnici a. ni dobiti primernega sveta. kateremu so le nogo odrezali. Bližnja smrt in nesreča Vladni^zastopnik Detela dostavlja, da je jednaka bližnjega dala je v dušo skeptikovo nekak nov svet. prošnja za ustanovitev nove državne trtnice pri deželni Tu šele spoznal je visoki in globoki smisel življenja: vladi ? ki jo bode podpirala. Istotako se bodo dajala brez » Trpljenje, ljubezen bratom nasproti, ljubezen proti sovražnikom, kateri nam zavidaj o, da, ona ljubezen, katero je propovedoval Bog na zemlji, katere me je učila knjeginja Marija in katere jaz nisem razumel, to je vse, kar bi mi sedaj ostalo, ako bi mogel sedaj še živeti — toda prepozno je, to vidim!" Smrtno ranjen ne hal si je predbacivati svoje prejšne duševne muke; umri je miren v rokah Nataše in knjeginje Marije. Usoda Pjerova bila je drugačna. Ko so došli Francozje v Moskvo, začeli so se požari. Pjer, ki je rešil pri neki takej priliki otroka, vzbudil je sumnjo, in zaprli so ga v ječo. Odtodi je zajedno z drugimi ujetniki spremljal francosko vojsko. Podvrgel se je nedostatkom vsake vrste, prenašal mraz in glad, a kljub temu ni ostal le pri življenji, temveč jedva je čutil podobne težave, vsled katerih so umirali njegovi tovariši. Z nazori našega prijatelja se to popolnem strinja. Pjer okusil je tam prvič duševni pokoj prvikrat čutil se je zadovoljnega s samim seboj, česar je uže davno iskal. Pri pogledu na sežgana in razdrta selišča, pri pogledu na trpljenje ljudij krog sebe, izginil je ves duševni njegov nemir in osobno trpljenje. Njegova vera v apokalipsino število, njegov sklep, umoriti Napoleona, njegov prejšnji srd do brezsrčne žene, vse to zdelo se mu je kakor davne sanje. Lažnjivi nazori o življenji in o sreči, v kakoršnih je živel prej, ko je živel še v razkošji, izginuli so, in nastopile so pra-vilnejše misli o smislu in smotru človeškega življenja. Z jedno besedo, Pjer doživel je prav isto, kar sam pisatelj „Vojne in mira". Rešilo me je pravi — le to, da sem umel oprostiti se svojih posebnostij ter da sem videi življenje prostega naroda ter razumel, da je le to resnično življenje." * Ruska konjica došla je francoski oddelek, kateri je vodil Pjera kot vjetnika. Ko se je Moskva jela zopet oživljati po grozoviti nesreči, vrne se i Pjer tja ter je našel tam knjeginjo Marijo ter Natašo Rostovo. Bil je uže vdovec. Žena mu je umrla. Vse njegovo življenje se je izpremenilo, celo vnanjost se mu je pre-drugačila, ostal mu je le moški njegov značaj. Zdi se mu, da je sedaj šele popolnem čist. Ne dolgo potem oženi se Pjer z Natašo. V epilogu „Vojne i Mira" opisuje se tiho, harmonično življenje Nataše s Pjerom ter Nikolaja Roštová s kneginjo Marijo. Po najrazličnejših dogodbah, po zmotah in prevarah dosegli so slednjič mir v življenji, v družini. Tu šele ugledamo ono silo krasotě ter lju-bezni, v katerej po besedah Tolstega ni ne prepira ne krivde. Pjer Bezuhov, kateri je iskal doslej rešitve iz burnega in nemilega življenja v omotnem razveselje-vanji, v znanostih in v masonstvu, spoznal je sedaj, ko je preživel z narodom skupaj toliko nesreč, pravi smisel delavnega življenja ter se je naučil ceniti njegovo veselje v ljubečej in Ijubljenej družini. AnaKarenina. Postanek romana „Ana Karenina" je, kakor se poroča, povsem slučajen. Neka sorodnica Leva Niko-lajeviča Tolstega, ki je bila baš v gosteh v Jasnej Poljani, začela je čitati peti zvezek Puškinovih del. Po naključji pride knjiga v roke grofu. Tolstoj jo odpre ter bere, prečitavši prvo vrstico („Gostje sošli so se na posestvu"), nehoté dalje. Tu stopi nekdo v sobo. „Krasno", pravi L. Nikolajevič, „tako se mora pisati. Puškin spusti se naravnost v stvar. Kdo drugi začel bi opisovati goste, sobe itd., a Puškin pride takoj ad rem. In Lev Nikolajevič šel je, prečitavši ves odstavek glasno, v svoj kabinet ter takoj začel pisati: „Vse je bilo narobe v hiši Oblonskega." Stávek, s katerim se pričenja Ana Karenina, pristavljen je po-zneje. Zrno romana premislil je L. N. seveda uže přeje. Kot motiv služil mu je baje resničen slučaj. Pisatelj videi je sam razmesarjeno truplo ženske, ki se je vrgla pod vlak. Toda bodi si uže kakor koli, nedvomno je v vsakem slučaji. da roman Ana Karenina podaje čitatelju pred vsem avtobiografično karakteristiko dušev-nega življenja avtorja samega. Tolstoj riše se sam s svojim razmotrivanjem smisla in resnice v življenji v osobi Konstantina Le vina. V začetku vda se Levin, podobno Bezuhovu, samosvojemu življenju, ki mu je prazno in ki ga teži. Potem po ženitbi, nastopi zanj doba delavnega veselega družinskega življenja. Toda ko okusi te radosti, spozna, da je i to vse le minljivo in slučajno. Polasti se ga obup ter ga muči tako dolgo, da spozna resnico besed Fedorovih, da je treba „za dušo živeti" ter „Boga pomniti". Do tega časa zdelo se je Tolstemu vse življenje, katero ga je obkrožalo, mračno in lažnjivo, polno zla in greha, katerega se je treba neprenehoma ogibati. Te svoje nazore slika v inteligentnejšem krogu ruskem ki kaže v romanu vso nenaravnost svojih osnov. Posebno zanimiv v tem oziru je opis ljubezni Ane Kare-nine i Vronskega, Težko bilo bi naj ti zanimivejših junakov. Ana je lepa, polna življenja, vesela, dobra, energična, očarujoča. Vronski je dober značaj ter se odlikuje z razumnostjo in obširno oliko. Ana ga ljubi strastno. Med njima, ali bolje rečeno, njima na poti stoji le Karenin, soprog Ane. Toda ta ni v stanu vzbu-jati mnogo simpatij. Nasproti približujejo vse okolnosti Ano z Vronskim. Toda jedva se vda Ana brezskrbno Vronskemu, uže se prične zanjo življenje polno muk. Najtežje prenaša Ana zavest, da Karenin vso prevaro mirno trpi. Pri neki dirki pade Vronski s konja — Ana ne more se več vzdrževati, in dasi se mož sam trudi zakriti njene odnošaje naprem Vronskemu, prizna Ana naravnost: „Ne, niste se motili! Jaz sem bila ter moram biti v obupu. Jaz poslušam Vas, a mislim nanj jaz ga ljubim, živim zanj in sovražim Vas storite z mano, kar hočete." ♦ • * 1 Potrebno priznanje je nekako olajšalo položaj med Ano in Vronskim. Karenin rekel je, da i v bo- bere se cela množina taîrifa sluč&jnostij, da Ana obupa ter se vrže pod vlak. h popolnem vdala slepi strasti, Ana doče neče o tem ničvedeti, da le ljudje ne izvedo o tem ter da ne izgubi svojega dobrega imena. Zahteval je od žene, da ne vsprejema Vronskega. Toda tu leži ' j « , 4 Ana ob času poroda na smrtni postelji. Vronski po-skuša se umoriti obupa. Ko ozdravi Ana, podasta se oba v Italijo. Tu šele sta popolnem svobodna. Toda skoro čuti ta se v tujini samotna in vleče ju zopet v Petrograd. Tudi tu ništa zadovoljna. Preselita se na neko posestvo Vronskega. katera se ' pa ni le nesrečna kot žena, tem več Tostoj riše jo z jednako spretnostjo tudi kot nesrečno mater. Od Kare-nina imela je Ana sina. Od zveze svoje z Vronskim ima Ana hčer Čudno da ona ne ljubi tega otroka Nikake žrtve sè strani Ane ne ohlade. Na- sprotno, strast njena plamení vedno bolj. Ponaša se s tem, da je zavrnila vse ponudbe od strani moža, da se zakon loči. Ana neče o nikakej ločitvi ničesa Čuti, ker misli da bi to škodovalo odnošajem njenim nasproti Vronskemu, kateri se vendar na vse načine trudi, da bi se ločitev zvršila tako, da slednjič ta stvar provzroči celo prvi prepir med Ano in Vronskim. * Ne dolgo in prično se kazati znaki prevare, na-sledki položaja, ki ga je provzročila neomejena strast, in Konstantinom Le vinom. Dočim se namreč ljubezen . • _ _ ^ 0 . » • m A m - ' • W m ' r Ker Ana čuti, da je jedina njena sreča na svetu v Ane in Vronskega začne s prizori naj višje sreče ter Zdi se jej. da jo je deklica oropala sina, da je zavzela njegovo mesto. Ko je Ana uviděla, da je ločitev ođ moža neizbežna, zdelo se jej je potrebno, ločiti se od vsega, kar jo veže na moža, kar jo spominja na njeno prejšnjo srečo ; da odškoduje nekoliko moža, pusti mu oboževanega sina. Za nekaj časa oklene se hčerke z vso silo materinske ljubezni, toda po vrnitvi iz Petro-grada jame zopet misliti na sina, in to zelo pomno-žuje njeno nesrečo, v katero jo je pahnila neka tajna 911. * . strast, katera jo je vezala na Vronskega, iskrena, glo-boka, more se reči čista sila, v kolikor se more imenovati čista ljubezen, ki ne pozna nikakih nravstvenih • f ■ . . mej. In kako zelo je kaznovala usoda nesrečno žensko za to zvezo, koliko britkosti in bolesti je okusila, kako t ' . I A* . 0 0 , fl^ ' ^ 4 4 globoko se je varala! , Povsem drugačna je pripovest ljubezni med Kiti ljubezni do Vronskega, meri vsak dan, temperaturo te se povsem nasrečno konča, začenjajo se nasprotno 1 . «* P' '"l* St-* • H .V * V * V É \ ' W K'rj "i *» » ljubezni. Sčasoma postane pri vsem tem nemirna, boji odnošaji med Levinom in Kiti popolnem prozajično, se zanj, boji se zase. Očita si, da je ona kriva, daje in stvar konča se brez nesreče. pustil Vronski blestečo karijero itd. in stvar pride Levin se je zaljubil v Kiti. Začetkom mu ni bila tako daleč, da pri vsem tem, da se še iskreno ljubita, naklonjena, kajti za njo hodil je tudi Vronski, katerega postane njun položaj neznosen, še neznosnejši pa po- je osobito njena mati rada viděla v svoji hiši, kajti stane, ko se Ana slednjič vendar odloči, ločiti se od bil bi kaj bogat zet. Toda Vronski skoro zapusti Kiti Karenina, a ta sedaj o tem nič več čuti neče. Odno- in ona ostane sama. Postane ji žal za Levina, kateri šaji Ane in Vronskega postajajo vedno bolj napeti, pa tudi še ni jenjal misliti na ženitev, katero smatra Strast Ane vedno bolj plameni, a ljubezen Vronskega on za jedino in najvišjo srečo v življenji. ugaša v njenih očeh vedno bolj in bolj. „In pomoči * temu ni u meni Ana kratkem imela sta oba priliko prepričati se, Jaz imam vse svoje da ljubita drug druzega. Tolstoj z radostjo pripove- le v njem samem ter zahtevam, da se mi vda vedno duje, kako se je zvršil ta zakon, koliko veselja je na- bolj in bolj, a on hoče zapustiti me. Poti najini po- pravila osobito Le vinu misel, da se bode tesno združil stali sta povsem nasprotni — popraviti se ne da ni- z ljubljeno Kiti. Kakor je z občudovanja vredno umet- česar več. Očita mi ljubosumnost, a jaz nisem ljubo- nostjo slikana idejalna ljubezen Ane in Vronskega v šumna, tem več nezadovoljna. Ko bi mu mogla biti vsej svojej strasti, tako krasno in mirno je opisana jaz kaj druzega, nego ljubica, toda druzega nečem mirna rodbinska sreča Kiti in Levina, akoprem njuna biti.. S to željo vzbujam mrzenje v njem, a on v meni sreča ni bila večno jasna rajska idila, kajti Tolstoj zlobo, — todadrugače ne more biti. On me uže davno ne zamolči malih protivnostij, katere se vedno poka-ne ljubi, in kjer se neha ljubezen, tam se pričenja so- žejo sem ter tje pri ljudeh različnega značaja. vraštvo u (Dalje sledi.) Vronski teh vedno rastočih nemirov ne more prenašati več ter odpotuje k svojej materi, katera Ani ni prijazna. Ana piše mu pismo, toda na odgovor ne more čakati, sama hiti mu nasproti ter mu s postaje pošlje brzojavko. Vlak pride, a Vronskega ni. Strežaj poda jej karto, na katerej stoji suho zabilježeno, da se vrne. Ton tega pisma zdi se jej nov dokaz, da « Novice. Osebne vesti. Ljubljanski brigadir Anton S ter z i imenovan domobranskim divizijonarjem v Jozefovu. tarski kandidat v Ljublj notarjem v Idriji ini dr Davčna ■ ^ Ho r v a t kontrolori Jos ljubav njuna hiti proti svojemu koncu. V življenji ne j0s. Oblak ter davčni oficijal Fr Ravnih imenov Kavčič in r so imeno- kaže se Ani ničesar zanimivega več. Razven tega na- váni za davkarje, davčni pristavi Aloj S tr mol Karol Vilfan in Ivan V^ccajz za fcontrolorje, podčastnika Eu- so izrekli vsem poslancem zaupanje in zahtevali ravaoprav- sodniji v Gradcu, ustanovitev M T ft ft ine v Ljubljani in ustanovitev ka dolf Klačno in Vmko Ned el )k o : ter davčni praktikantje nost slovenskega Peter V ovk, Valentin Ko mpar-e, Fr. Arh in Fr Čebula višje sodnije za slovenske pa za davčne pristave, vsi v področju ljubljanskega finanč- slovenskega vseučilišča v 'Ljublj nega ravnateljstva. — Finančni ravnatelj v Trstu, dr. M. pl. Gorami na Štajerskeín je isti dan priredilo kat.-pol Schuster je sel radi konfliktov s politično upravo v pokoj, za kozjanski okraj shod, na katerem je govoril drž Petru dasi je sele 41 let star. Josip Brankoví č, Mihael K u c s e r v Trstu ter Dichte v Divači so imenovani. poštnimi oficijali. pod Sv. društvo poslanec Poštni asistentje Gregorij Ver z a, vit Berks. Shod seje izrekel za ustanovitev višje sodnije in praktikanta Marko Dobnik v Trstu in Jakob Boži 5 v slovenskega vseučilišča v Ljubljani in zahteval, naj se na Sp Poštna Stajerskem nastavljajo slovenščine vešči uradniki, trga Pilštanj Št. Petru uradnik sta imenovana poštnima asistentoma Pomožni in Podsreda pa naj se uvrstita v volilno skupino mest in trgov V Selcih nad Škofj o Loko bo dne 17 t. m vo- Janko kantom ljubljanskega magistrata. Světlin je imenovan pisarniškim prakti- lilni shod, na katerem bodeta poročala poslanca dr. Pogačnik Začasna okrajna komisarja in dr. Krek grof Karol K li n i g 1 in Fr. S chit nik sta imenovana za stalna okr. komisarja, začasni deželnovladni koncipist dr. M. Schescharg pa stalnim koncipistom. kateri Primorski gimnaziji. Na tržaški gimnaziji na nemščina izključni učni jezik bilo v minolem šolskem letu po uradnem izkazu 131 Nemcev, 133 Italij Promocija. Na vseučilišču v Pragi je bil dne 11. in 134 Slovanov, namreč 114 Slovencev in 20 lírvatov v m promoviran cand phil Ivan Z m zofije. Mladi dr. Zmavec je jako nadarjen kateri se namerava posvetiti akademičai karijeri c za dokto filozofičen fil o istini pa je bilo Nemcev in Italijanov manj Trstu je pač pisatelj, tudi tako. kakor po nekaterih drugih zavodih, da na umeten način iz Slovanov kujejo Nemce in Italij Na goriski gim Cerkvene vesti. Kanonično vmeščena sta bila mi- naziji, na kateri je tudi vse nemški, je bilo v minolem noli teden č. Fr. Per par na župnijo Sv. Trojica in 214 Slov 167 Fr. Česarek na župnijo Zagradec. 1 Anglež Italij 44 Nemcev Hrvat je letu in Nabergoj contra Spadoni. Povodom razprave o verifikaciji volitve g. Nabergoja je znani rudečkar dr Spadoni bila dne Cesarja Franca Jožefa bolnica v Kandiji je t m slovesno blagoslovlj Blagoslovil jo je v občnem svetu tako nesramno govoril o Nabergoju i da ga tožbi se te dni vr- je ta tožil radi žaljenja na časti, šila kaz. razprava, při kateri je bil dr. Spadoni obsojen knezoškof dr. Jeglič. Slavnosti se je uieležil tudi sednik baron Hein. dež pred na 50 gld. globe odnosno na 10 dnij zapora. Vatroslav Jagić, profesor slavistike na dunajském vseučilišči, svetovnoznani učenjak in posebni prijatelj tar w Splošni shod slovenskih odvetnikov in no-odvetniških in notarskih kandidatov. Priprav- : Vaše pornik slovenskega naroda, rodom Hrvat, je dne in pod-. julija praznoval svojo šestdesetletnico. ljalni odbor je razposlal naslednja vabila na ta shod Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev, blagorodje! Na mnogostransko željo, da stan slovenskih odvet- kateri skličuje „Centralna posojilnica v Krskem", se bo vršil nikov in notarjev označi svoje stališče zastran obrambe slo- v Ljubljani in sicer začetkom meseca avgusta. venskega jezika, kojemu se zadnji čas odrekla polna ve- 0 4 sodnega jezika, in v namen, da se naš ; stan sploh organizuje, čast nam je, Vas uljudno vabiti na splcšni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov, ki se bode vršil v Ljubljani v veliki dvorani Vseučiliški ustanovi, dovoljeni od dež. zbora kranj- skega za tište,: ki hóčejo postati vseučiliški docenti, odbor dovolil gg. dr. Regenu in dr. Zolgarju. dežel r» Narodnega doma" v nedeljo dne 17 julija t A* Kresovi na čast slovanskima blagovestnikoma sv. točno ob Cirila in Metoda so goreli dne 4. t. m. po vseh slovenskih polu 12. uri dopoludne. Posvetovanju in sklepaoju bode sle- krajih deči dnevni red: 1) Poročilo o izklj enskega jezika kakor razpravnega jezika pri c. kr. višji deželni sodniji v . % ■ V m' " ® r ^^ • » _ 0 t t 9 Q _ I Sistirane volitve. Glavarstvo v Ptuju je v zad- njem trenotku vstavilo volitve v no bolniško blagajno, Gradcu. 2.) Nasveti in sklepanja kako pripomoči slovenšcini • ker je bilo gotovo, da zmagajo : Slovenci. Za nas Slovence do popolne ravnopravnosti v uradih. 3 ) Nasveti in sklepanja so î o vstanovitvi deželne sodnije v Ljublj ter o korakih naj se Btori v ta namen. 4.) Nasveti in sklepi za varstvo interesov slovenskih odvetnikov in notarjev posebno o vstano- slovenskih odvetnikov in zveze vseh sloven- postave pač samo na papirju Zaveza slovenskih pevskih društev Vlada je potrdila predložena pravila zaveze slovenskih pevskih društev, vitvi zveze skih notarjev. Ljubljani, dne,7. julija 1898. Baš, Ivan Gogola, dr. Gustav Gregorin, dr. Matija Lovro Hudnik, katere ustanovni bene Matice". shod bo dne 24. julija v prostorih n Glas Gasilnemu društvu v Loškem potoku mi- dr. Valentin Krisper, dr. Josip Kušar, dr. Danilo Majaron, nisterstvo dovolilo, prirediti tekom letošnjega leta tombolo. dr. Alfonz Moscbe, dr, Fran Munda, dr. Fianc Papež, Ivan , — v M — * ^ v fc 4 i . Plantan, dr. Makso Pire, dr. Otokar Ribař, dr. Franc Stor, dr. Ivan Šušteršič, dr. Ivan Tavčar, dr. Franc Tekavčič. • Novi železniški projekti. Železniško ministerstvo na cerkve 15,000 gld. Strela je dne Malenskem t. m. Vrhu užgala stolp podružniČne pri Poljanah. Škoda znaša namerava v kratkem začeti splošne tehnične priprave za po- vavas v črnomaljskem Častno občanstvo Občine Semič, Kot in Petro- okraju so - izvolile dvornega svetnika daljšanje Vipavske železnice od Ajdovščine do Postojine in od Sukljeja, vlad. svet. Markusa in dež. odbornika Povšeta za Razdrtega do Divače Dotični inženerji pridejo že tekom tega častne občane. meseca na lice mesta. « > Gasilnemu društvu v Višnji gori finančno Državno podporo v znesku 250 gld polje • ■ ministerstvo dovolilo napraviti efektno loterijo. tekom letošnjega leta katere dohodek se porabi za nakup gasilnega orodja. delsko ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Sodražici za napravo drevesnice. Volilni shod Shodi. shod, na katerem nedelj pri sv Tomažu, na katerem dne 10. t. m. je bil na Blokah bodeta govorila drž. poslanec Žičkar in deželni poslanec dr. poročal drž. poslanec dr. Zitnik. Volilei Rosina, bo dne 17. t. m. c 279 Nasa straža I a tako • < , • « # •, « bo naslov društvu, katero se ustanovi v gospodarsko in kulturno podporo Slovencev ob da imajo v smislu Pravica do pofeojnine. Ministerstvo je določilo » in sploh v jezikovno mešanih in zakoaa z dne 14 maja Slovenski po- 1896. vdove in sirote po državnih uradnikih in slugah, ka izvzemši glanci so imeli pred. kratkim shod, na katerem so se sjedinili teri so vsaj pet let aktivno služili in potem umrli glede pravil. Kadar se oglasi vsaj 50 društvenikov, se skliče samomor pravico do normalne pokojnine oziroma oskrbnine ustanovni občni zbor. tem društvu so vsi slovenski listi pisali jako navdušeno, vsi so se izkrekli z resniČno, vnemo zanj in mi vse vsemu temu od srca pridružujemo, na svojo žalost pa moiamo priznati, da mej občinstvom ni skoro nič A Ý . Samomor. V zaporna novomeškega sodišča se je oběsila Marjeta Wolí, doma na Kozjem vrhu pri Kočevju, in sicer iz strahu pred kaznijo, na katero je morala biti priprav- zanimanja za društvo. Ako se naj društvo krepko razvije, je bo pač poveriti mlajšim rokam. Naši drž. poslanci niso zato pravi možje, že ker imajo preveč , delà s politiko, povrh so vse prej kakor agilni. » ker je poskusila umoriti svojega moža Brat brata vstreM. V Smolini v pa Slovenski drž. poslanci so se s posebnim pismom pritožili ministerskému predsedniku, pravosodnemu ministru in svrševalnemu odboru desnice radi odredbe graškega nadsodišča s katero se je proglasila brezpravnost slovenskega jezika pri tej instanci. vasi poleg Novega mesta sta se dva dečka, katerih jeden je bil 8 let star, drugi pa tri leta, igrala s puško, katera se je sprožila in ubila mlajšega fantka. Nemški cesar lastnosti, on rad govori ima dve, zani posebno značilni ne vselej dosti premišljeno • % rad potuje. Slednja lastnost inu je pomogla do priimka n in Rei- Občinski svet ljubljanski je sklenil poslati vosodnemu ministerstvu peticijo, s katero zahteva, naj pra-zago- tovi ravnopravnost slovenskega jezika pri nadsodišču v Gradcu in naj ustanovi v Ljubljani nadsodisče za Kranjsko, slovenski sekaiser". Leto3 namerava zopet dve veliki potovanji. Zdaj je šel na sever, da obišče Švedsko in Norveško, čez nekaj tednov pa pojde v Jeruzalem. Aféra Dreyfuss Kázeňsko postopanje proti Zoli del Štajerskega in slovenski del Koroškega. Želeti je, da končano Sodišče je Zolo radi afere izdajalskega kapitana tudi druge občine poslale jednake peticije pravosodnemu nisterstvu. mi- 14 se Izredni občni zbor Kranjske odvetniške zbornice, na katerem se sklene protest proti brezpravnosti slovenskega jezika pri višji sodniji v Gradcu, bo dne 17. Dreyfussa obsodilo na globo 2000 gld. frankov in na dnij zapora, katerega pa mu ne bo treba pretrpeti, ker kazen le v zapisnik zapiše, izvršitev pa se opusti, ako Zola ne pride zopet s kazenskimi zakoni v konflikt. Povrh je Zola obsojen plačati vse sodne troške, razglasiti obsodbo na svoje m. troške v desetih listih in trem izvedencem Na ljubljanski veliki gimnaziji bilo koncem 15.000 frankov, troškov. tako, da bo imel nad plačati skupa) 50 000 frankov minolega šolskega leta 638 dijakov. Pri klasifikaciji je do bilo 70 dijakov prvi red z odliko, 412 prvi red 46 drugi Najhitrejši vlak je kaledonski brzovlak, kateri red izpit iz jednega predmeta prevozi v jedni uri 59.1 angleških milj, koj za njim pa pride 23 tretji red, 81 pa jih sme po počitnicah ponavljati brzovlak francoske severne železnice, pride iz Pariza v Občni zbor kmetijske družbe izvolil je skoraj svetnika Murnika svojim načelnikom, v odbor Amiens v 85 minutah in torej v vsaki uri prevozi 57.7 an gleških milj. ces soglasno pa dosedanje odbornike barona Lazzarinija, V. Rohrmanna in dr. Romiha. Milo sv. Cirila in Metoda. Trgovec Petričič v Ljubljani je vpeljal dobro in ceneno milo, katero se prodaja na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Stoletnica elektrike. Prihodnje leto bo sto let, kar se je Volti Dosrečiio, spoznati in razkriti, da se da elek Šele po Volti se je začela tista vrsta prezna- označujejo naše stoletja. Volta je bil rojen trika porabiti menitih iznajdb, v Komu in njegovo rojstvo mesto namerava prihodnje leto stoletnico elektrike praznovati na posebno slovesen način. Orožnik Bestijalen člověk. V Neulenbachu na Spod. Av- begun. Tržasko domobransko sodišče gtrijskem so orožniki pred kratkim zasačili bestijalnega člověka, išče 291etnega zapovednika orožniške postaje F. Grudna, ki Ferdinanda Sangspierja, je posilil je zakřivil neke tatvine in prevare ter pobegnil s svojo Iju- staro hčerko. Sodišče je Sangspierja, svojo lastno, pet let je bil že tri leta bimko, 31 letno udovo naših orožnikih. Ano Basso. Pač redek slučaj pri zaprt, ker je posilil takrat svojo devetletno hčer, obsodilo na pet let v ječo. Umrla je v Ljubljani v starosti 47 let gospa An-tonija Noih, soproga urednika in opernega pevca gosp. Josipa Nollija. likolaški ljubljanski bolnici je umri okrožni zdravnik ve- dr. Edvard iupnik Fr. Par. mina Seidl. Weiser. Novem mestu Žalcu umri ondotni umrla gospč. Her- Sredi meseca septembra oddá se na neki Popra vek. zadnjo številko našega lista se je grajšcini na Notranjskem služba urinila nerodna pomota. Rečeno je bilo, da imenovan drž. pravdnikom v Ljubljani g. Fran Pr eu z, mesto Fran Trenz. Sicer pa so bile „Novice" prvi list, ki je že pred meseci naznanil imenovanja Levičnika, Pajka in Trenza. Ciklon je v noči od 25. na 26. junija divjal v tovini na leto Taisti ima vse prosto in še 400 gld v go radovljiškem okraju in polomil v gozdih 3920 do 25.000 Pro8ilci za to službo imajo do Jtirijaških metrov smerek in jelk. Največjo škodo ima erar. kazati znanje slovenščine în nemščine v govoru Detomor. Dne t. m. posestnica Marjeta Žni dariftč v Mali Vasi pri Dobrepoljah svoje novorojeno dete na grojen način umorila. Najprej ga je zadavila, potem pa mu z motiko glavo razklala. in pisavi; potem stan in starost, zunanje sedanje službovanje. ' m do Vec se izvé pri uredništvu „Novic" do konec tega meseca. Loterijske srećke V Brnu dne 13 Na Dunaji dne • f ^ h* k ii^1 pj V Gradci dne julija t 9. t 87, 60, 12, 20, 75 1, 67, 3, 33, 11 •t - r julija t:i. 1 ; : :; 33, .69, 30,: 29, 27 y priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani i m Tržne cene. V Ljubljani dne 13 a 1898. Pšenica gld. 11 50 kr rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. ajdagld. 10.— kr., proso gld. kr., w m oves gld. 8.50 kr. kr., turšica gld. 6.50 kr leëa gld. 14.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 12- • . Vse cene veljajo za 100 kgr.) : • . w Razpošiljava sukna samo zasebnikom i odrezek dolg za- |gld dostno moško obleko stane samo ) \ » 3*10 iz dobre 4 80 7 50 » fine 8-70 10-50 12-40 13 95 > finejše angleške • grebenčaste l i pristne ovčje volne . te , En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, ňajfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančně in žandarmerijške ^ (i j razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga jesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (15) kr Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno del uje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolnikidobijo tek za j e 1 o, jahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (28) 6, >Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a moje znance Jaz sem od dveh steklenic od. neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z dravilni sok v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf A u s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. .j. - s li ka bana Nikole Zrin jskega,-k aj ti oni samo je pravi tr-potčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papópoštnem povzetju Ceniki raznovrstnih domaćih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjs ki trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne >k Zrinjskemu v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Le za srečkanja. Glavni dobitek v gotovini 20% odbitka. Jubilejske-razstavne srećke i Priporoča srečkanje : M * f X avgusta 1898. srečkanje: 15. septembra 1898 I * . , 0 srečkanje: 22. oktobra 1898. menjalnica V "»' • Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki