GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIX.
KAMNIK, 20. DECEMBRA 1989
• Posledice ustavnih sprememb v občini
Kakšno skupščino hočemo?
Določbe ustavnih amandmajev, še zlasti ustavnega zakona, so temeljito posegle tudi v samoupravno življenje na občinskem nivoju. Zato je skupščina občine na svojem zasedanju 10. oktobra imenovala posebno komisijo za spremembo statuta. Rok za sprejem je veliko prekratek, da bi bilo mogoče zagotoviti kakovostne spremembe. Ob tem, da so nas vodilni strategi sedanjih sprememb, tako kot že ničkolikokrat zadnje čase, stisnili v časovni kot, imamo za resnejše posege v skupščinsko sestavo zvezane roke še s preživelimi določili zvezne in republiške ustave. Statut bomo popravljali z odlokom po hitrem postopku. Zaradi verjetnosti razpisa splošnih volitev 15. januarja, morajo biti spremembe sprejete do konca tega leta ali najkasneje do začetka prihodnjega leta.
V mejah možnega bomo člani komisije opravili svoje delo le ob izdatni pomoči občanov, ki jih po tej poti prosim, da v razpravah o osnutku odloka povejo svoje predloge in pripombe. Dosedanja razmišljanja gredo predvsem v naslednjih dveh smereh. V zbo-
ru krajevnih skupnosti ostaja 25 delegatov. Zbor združenega dela se zmanjša s 40 na 25 delegatov, družbenopolitični zbor pa se po eni varianti od sedanjih 25 delegatov zmanjša na 10 delegatov, po drugi pa ostaja številčno nespremenjen. Zbori delujejo na skupnih sejah, kar nekako pomeni enodomno skupščino. Razlogov za takšno sestavo skupščine oziroma njeno delovanje je več in bi jih bilo v krajšem sestavku težko našteti. Zato bom navedel le nekatere, ki se zde najpomembnejše. Po dosedanjih spremembah, ki so jih prinesli ustavni amandmaji, ustavni zakon in ki jih prinašajo drugi zakoni, se je vloga zbora združenega dela občinske skupščine precej zmanjšala. Občina bo namreč poslej razpolagala le s približno 30% sredstev, ki se bodo namenjala za splošne družbene potrebe. Poleg tega nima več pristojnosti, ko gre za organizacije združenega dela, organizirane kot podjetja, v primeru motenj v poslovanju. Na splošno lahko rečemo, da vstopa v naš prostor avtonomija gospodarskih subjektov in reševanje njihovih interesov na trgu in ne
s političnimi odločitvamfc-s čimer bo zožena ekonomska funkcija občine in enakopravnost lastnin na produkcijskih sredstvih v prihajajočih predpisih še bolj poudarjena.
Delegati za zmanjšan družbenopolitični zbor bi se lahko volili na celotnem območju občine. Glede na naravo zbora in upoštevaje novo volilno zakonodajo (proporcionalni sistem) bi to pomenilo enostavnejše volitve in tehtanje politične teže posameznih list na območju občine kot celote. Večja je verjetnost, da bo prišlo do konkurenčnih list na območju občine kot celote, kot pa le za posamezne njene dele, to je za volilne enote, ki bi vsekakor morale biti določene v primeru večjega števila delegatov v tem zboru. Na tak način bi bila preprečena prevelika politizacija skupščine, ki bo v prihodnosti imela predvsem praktično delo na komunalnem področju.
Povsem drugačna varianta pa je, če bi zbori, ne glede na njihovo številčnost, zasedali enakopravno na ločenih sejah. Tako bi ohranili svojo samostojnost, vendar pa bo treba tudi v tem prime-
ru bolj natančno opredeliti njihove pristojnosti. Pri tako organiziranem delu skupščine pa je največ razmišljanj takšnih, da bi morali zbori imeti enako število delegatov.
Nova zakonodaja ne ureja volitev najodgovornejših funkcij v skupščini - predsednika skupščine občine in predsednika izvršnega sveta skupščine občine. V razpravah ob sprejemanju ustavnih amandmajev je bilo v največ sredinah poudarjeno, da bi občani želeli sami odločati, kateri kandidat je primeren za to funkcijo. V razpravi o osnutku bo potrebno zato doreči tudi to vprašanje. Ponujata se dve možnosti. Po prvi naj bi se občani ob volivah izjasnjevali tudi o predlaganih kandidatih za predsednika skupščine. Predsednika izvršnega sveta pa bi predlagal oziroma predstavil že v predvolilnem postopku predsednik skupščine. Po drugi varijanti pa je odločitev o predsedniku skupščine in o predsedniku izvršnega sveta prepuščena izvoljenim delegatom.
MAKS LAVRINC
Upravni organi drugače organizirani
Na zadnji seji je izvršni svet Obravnaval poročilo o uresničevanju ustavnih amandmajev in ustavnega zakona v občini Kamnik, predvsem kar zadeva spremembe v organiziranosti upravnih organov in strokovnih služb občine. Izvršni svet je za decembrsko skupščino predlagal kar nekaj odlokov. Vsi naj bi urejali prehodno obdobje do končnega sprejetja zakonov, ki so posledica ustavnih sprememb.
Izvršni svet predlaga skupščini spremembo odloka o upravnih organih. Po novem naj bi se ustanovila dva nova upravna organa - sekretariat za družbene dejavnosti, v katerega bo vključen večji del strokovne službe sisov, razen sisa za požarno varnost, ki gre pod okrilje sekretariata za ljudsko obrambo, in kmetijsko zemljiške skupnosti, ki bo po novem v komiteju za DER. Drugi novo ustanovljeni sekretariat pa naj bi bil za stanovanjsko, komunalno, cestno in energetsko de-
javnost, kjer bo po novem le en delavec. Dodatne naloge s tega področja se bodo opravljale pogodbeno. Delavci strokovne službe sisov, ki so delali na področju zdravstva, bodo po novem pod okriljem republiške uprave za zdravstvo. V zvezi s tem je bil predlagan tudi osnutek odloka, v katerem so določene naloge, ki jih bodo s prvim januarjem začasno začeli opravljati organi sisov za področje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Veljal naj bi do takrat, ko bo sprejeta sistemska zakonodaja s tega področja, predvidoma do druge polovice prihodnjega leta. Izvršni svet je sprejel program nalog, ki jih je treba opraviti do konca tega leta za prehod delovne skupnosti strokovnih služb sisov v upravne organe. S tem v zvezi je sprejet sklep o prevzemu delavcev delovne skupnosti sis družbenih dejavnosti in delovne skupnosti strokovnih služb sisov v upravne organe.  S tem
v zvezi je sprejet sklep o prevzemu delavcev delovne skupnosti sis družbenih dejavnosti in delovne skupnosti SIKCES v občinske upravne organe. Novo formirana sekretariata in upravni organi, ki bodo prevzeli delavce delovne skupnosti sis, bodo opravljali tudi strokovna in administrativna opravila za odbore oziroma organe sisov, ki bodo odslej začasno opravljali delo skupščine sisov v sodelovanju z občinsko skupščino.' Odbori bodo namreč dajali mnenja in predloge delegatom skupščine.
Izvršni svet skupščini predlaga še sprejem odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v letu 1990 za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo - nekatere prispevne stopnje po novem namreč postanejo republiške.
V sprejem delegatom skupščine so dali tudi odlok o proračunu občine za leto 1990. Bistvena sprememba bo ta, da občinski
proračun zajema tudi financiranje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, ki se prenaša iz programov sis na osnovi ustavnega zakona. Predvidoma bo do končne višine posameznih prispevnih stopenj prišlo šele po razpravi na seji občinske skupščine 21. decembra. Sestavni del proračuna bodo tudi finančni načrti posameznih sisov za leto 1990.
Na zadnji seji izvršnega sveta so obravnavali tudi problematiko PTT - izgradnjo telefonskega omrežja. Zaradi pripomb na zadnji seji skupščine je izvršni svet zahteval dodatno poročilo SKG-ja o še neizvršenih delih na primarnem in sekundarnem razvodu in njihovi vrednosti ter oceno celotne naložbe. Člani izvršnega sveta so dobili v obravnavo tudi pregled zbranih sredstev za financiranje PTT omrežja in porabo od junija 1987 do novembra 1989. Komite za DER je za to priložnost pripravil primerjavo vplačil za posamezen telefonski priključek, ki ga plača posamezen naročnik.
Izvršni svet bo na decembrski skupščini delegatom še predlagal, da bi v prihodnem letu ustanovili sklad za financiranje vzdrževanja osnovnošolskih in športnih objektov.                   R. G.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE
PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA
pri OK SZDL KAMNIK
RAZPISUJE
5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V LETU 1990
Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju naše družbe, zlasti pri:
-   uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh
-   za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL
-  uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh.
Predloge za podelitev PRIZNANJA OF lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, vodstva družbenopolitičnih organizacij, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva.
Predloge z obrazložitvijo naj predlagatelji posredujejo ŽIRIJI OF SLOVENSKEGA NARODA pri OK SZDL KAMNIK, Titov trg 1, najkasneje do 15. marca 1990.
V soboto, 16. decembra, so se v dvorani nad kavarno v Kamniku zbrali, na povabilo Občinske organizacije Rdečega križa, krvodajalci, ki so darovali kri že: IS, 20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50 krat. Za svoje humano in človekoljubno ravnanje so prejeli priznanja UK, v zahvalo in v spodbudo. Krvodajalstvo je v kamniški občini zelo razvito. Letno daruje kri 1400 do 1600 prebivalcev, kar priča o dobri organizaciji krvodajalstva v delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih. Predsednik OO RK dr. Vladimir Breznik seje krvodajalcem zahvalil v imenu vseh tistih, ki so kri potrebovali, zahvalil se jim je za nesebičnost, in jih hkrati povabil, da poslanstvo krvodajalstva gojijo še naprej.
■'b; \v;/i:;:,;:-::;/ hi.^Šč Ifeu";;■)..;, ki /f.R
boste praznovali.
• S seje predsedstva OK SZDL
Kamniškega občana
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL je največ pozornosti poleg pisem iz Gornjega Milanovca in Peči in ponovne obravnave bistva prenove in programskih izhodišč socialistične zveze (»Kakšno SZDL hočemo«) zbudila nadaljnja usoda občinskega glasila. Kamniški občan se je namreč znašel v velikih finančnih težavah, poleg tega pa se v bodoče postavlja vprašanja ustanoviteljstva.
SZDL to ne bo mogla več ostati če bo po novem stranka. Najverjetnejši ustanovitelji glasil bo zato verjetno kar skupščina. Prav zato bi morali o nadaljnji usodi občinskega glasila razpravljati delegati na eni prvih sej skupščin v prihodnjem letu. Člani predsedstva pa so ob tem predlagali, da se do takrat pripravi predlog najracionalnejše organiziranosti občinskega glasila, pri tem pa so omenili predvsem njegovo stro-
kovno vodenje, komercialni pristop (razmisliti o prodaji glasila), večji stik z bralci in sodelovanje s tovarniškimi glasili, saj so določene stvari v podjetjih, ki zadevajo vse občane Kamnika, na ta način pa bi morda pocenili tudi stroške obveščanja delavcev v podjetjih, kjer ta glasila imajo, je dejal direktor Utoka Horst Hafner. Tako bi po njegovem Kamniški občan dosegel nov imidž, seveda v povezavi s prodorno uredniško politiko. Časopis naj bi se po mnenju predsednika skupščine vtikal tudi v stvari, ki niso za vse »dišeče.« Seveda pa časopis ne bo tak, če bo pod okriljem katerokoli stranke. Skupščina bo zato morda najprimernejši ustanovitelj glasila. Dejstvo pa je, je poudaril eden od članov predsedstva, da bo imel bodoči ustanovitelj še večjo odgovornost pri zagotavljanju sredstev za izhajanje glasila.
R. G.
Odločitev slovenskih oblasti, da zapre meje svoje republike in s silo prepreči miting resnice v Ljubljani, na katerem so Srbi, Črnogorci, Albanci, Hrvati in pripadniki vseh naših narodov in narodnosti hoteli povedati pravo resnico o Kosovu navadnim Slovencem, ki jim je Jugoslavija domovina in ki prave resnice o Kosovu ne poznajo, je izzvala veliko ogorčenje med občani Gornjega Milanovca ... Ljudje iz takovskega območja zahtevajo od svojih bratov v Kamniku in od vseh prebivalcev Slovenije, da se izrečejo o dogodkih, ki nas razdvajajo, o tem, ali so za to Jugoslavijo, povedo naj svoje stališče do Srbije in vseh narodov in narodnosti v njej, zaprejo pot tistim, ki kroje meje Jugoslavije iz svojih udobnih kabinetov, in povedo, da želijo živeti v tej državi z ostalimi narodi in narodnostmi.
To je zapisano v pismu OK SZDL Gornji Milanovac, podpisal ga je predsednik Miroslav Pavlović, v katerem še pravijo, da je pri njih dobrodošeUn bo bratsko sprejet vsakdo, četudi ne bo povabljen.
*  * *
Predsedstvo OK SZDL Peč poziva vse delovne ljudi in občane bratskega Kamnika, da se ograde od birokratske in separatistične politike svojega republiškega vodstva, da bi ohranili bratsko, enotno avnojsko Jugoslavijo in bratsko sodelovanje dveh mest, piše v začetku pisma, ki ga je podpisal predsednik Bajran Haskaj.
* * *
Predsedstvo OK SZDL Kamnik je na obe pismi, podpisal ju je predsednik Davorin Gregorič, odgovorilo z enako vsebino. Povzemamo del odgovora:
Globoko smo razočarani zaradi vsega, kar se poskuša naprtiti Slovencem, našemu političnemu in državnemu vodstvu v času, ko bi si, vsak po svojih močeh in razumevanju, moral prizadevati najti izhod iz gospodarske, politične in vse bolj tudi krize medčloveških odnosov v naši skupni domovini. Namesto poštenega dialoga smo priče novi, ekonomski agresiji in brezumju, ki lahko katastrofalno vpliva na celotno jugoslovansko gospodarstvo.
Sožitje med narodi in narodnostmi je mogoče samo v miru, zaupanju, svobodi in spoštovanju razlik. To ste tudi sami zapisali v svojem pismu, s katerim pa nas žal pozivate, da se ogradimo od politike republiškega vodstva SR Slovenije. Z enako mero pokončnosti vam zato želimo sporočiti, da nikoli ne bomo pristali na to, da bi kdo od zunaj poskušal menjati naše slovensko vodstvo, da nam bi po svoji meri odrejal ali vsiljeval način življenja, meje demokracije in njenega razumevanja. Odločitev, da se ubranimo uvoza mitingarske demokracije, je bila podprta v Sloveniji v njenem najvišjem organu - Skupščini SRS, lahko pa bi rekli, da tudi plebiscitarno z velikim odzivom ljudi. Tudi Skupščina občine Kamnik je izrecno sodelovala pri sprejemu zahteve, da se zaščiti dostojanstvo, življenje in premoženje ljudi v Sloveniji.
ŠT. 19
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1989
• Predkongresna seja občinske konference ZKS
Milan Kučan naj ostane na čelu ZKS
Delegati na predkongresni seji občinske konference ZKS so bili soglasni, naj bi Milan Kučan ludi v prihodnje vodil Zvezo komunistov Slovenije, čeprav ga ni med predlaganimi možnimi kandidati, ker seje kandidaturi odrekel.
Milan Kučan ne uživa ugleda samo pri članih ZK, pač pa pri vseh ljudeh, kar je še posebej pomembno v teh kritičnih časih, ki jih doživljamo v Sloveniji in Jugoslaviji. Na listo kandidatov za predsednika ZKS so predlagali tudi Sonjo Lokar, med kandidate za sekretarja P CK ZKS pa so dodatno uvrstili Petra Bekeša.
Ko so delegati obravnavali predlog programa za 1 i. kongres ZKS    pod    nazivom    »Evropa
zdaj«, so menili, da pri tem manjka način, kako se bodo cilji, zapisani v dokumentu, uresničevali.
Dopolniti ga je treba s programom socialne politike s poudarkom na presežkih delavcev oziro-ma nezaposlenosti. Odprto je tudi vprašanje mesta in vloge prenovljene ZKS v okviru ZKJ.
Menili so tudi, da je treba vse sile usmeriti na reševanje gospodarskih problemov, kar je podlaga tudi za uravnoteženje političnih odnosov.
Pri urejanju sprememb v gospodarskem in političnem sistemu je treba bolj upoštevati tudi stara spoznanja in izkušnje. Stalno eksperimentiranje namreč zahteva veliko denarja.
Na področju izobraževanja so podprli izvajanje tako imenovane »laične šole«, ki bo temeljila samo na znanstvenih resnicah ter na razvijanju splošnih humanističnih in kulturnih vrednot.
V tem smislu bo potrebno prilagoditi tudi vsebino učbenikov in usposobljenost učiteljev.
Konferenca ob zaključku ni mogla mimo trenutnih političnih dogajanj v Jugoslaviji in je menila, da je potrebno sedanje vodilne slovenske politike ubraniti pred grobimi napadi iz drugih območij Jugoslavije, če je potrebno tudi z razpisom referenduma o zaupnici slovenskemu vodstvu.
F. S.
• Iz delovnih organizacij
Težji položaj zaradi novih plačilnih pogojev
Tudi v Kamniku gibanje Zelenih
V preteklih dneh smo tudi v Kamniku dobili iniciativni odbor za usianovitev področnega gibanja Zelenih Kamnika, ki bo seveda sestavni del gibanja Zelenih Slovenije.
Gibanje Zelenih deluje zaradi zaskrbljenosti in odgovornosti, ki ju čutimo do našega okolja. Vemo, da je Slovenija tako onesnažena, kot da bi v njej živelo 12 milijonov ljudi. Stanje pa se nezadržno slabša.
Kamnik, nekoč klimatsko letovišče, je uradno v tretji skupini onesnaženosti zraka, so pa tudi obdobja, ko je naše ozračje kar v četrti, najslabši skupini.
Onesnaženost zraka spremlja čedalje večji hrup, izredno velik je odstotek vsak dan bolj agresivne več ali manj strupene industrije in nekaterih obrtnih dejavnosti. Sporna je politika širjenja mesta Kamnika, ker je pač najlaže pozidati zelene ravnice. Z razmerami v kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni, zaradi takih razmer pa je že desetletja pritisk na naseljevanje v mestih. Tu primanjkuje delovnih mest in se zato več tisoč občanov vozi na delo v Ljubljano. Zato in ker nas skrbi zaposlitev odraščajoče mladine, je pritisk na občino, naj poskrbi
za nova delovna mesta, vsak dan večji. Občina podpira odpiranje kakršnihkoli novih delovnih mest, predvsem v industriji. Ob otvoritvi novega zdravstvenega doma pa smo spet dobili potrditev, da je v Kamniku preveč obolenj, ki jim botruje ravno naša umazana industrija. In prav obseg take industrije najbolj povečujemo.
Med problemi pa so še neurejena smetišča (v nekaterih okoljih v tujini so sežiganje in reci-klaža smeti že obvezni), kamniška podtalnica kot rezervat pitne vode je ogrožena - in še bi lahko naštevali.
Posledice vseh teh neurejenih razmer je čutiti tako v mestnih kot v obrobnih delih občine. Nič ni varno pred njimi: ogroženi smo ljudje, živali, gozdovi in kmetijske površine, zrak, reke in (ne nazadnje) pitna voda.
Da bi uredili vsaj del teh neugodnosti, sprejemajo občinski organi dolgoročne, srednjeročne in druge načrte, vendar v njih ni pravih rešitev, kajti vse prepogosto ti načrti temeljijo na že omenjenem povečanju obstoječe, pretežno umazane industrije, tej pa se bodo pridružile še nekatere ekološko sporne obrtne delavni-
ce. Za dejavnosti kot so kmetijstvo, predelava kmetijskih in gozdarskih proizvodov pri neposrednem proizvajalcu, kmečki turizem ipd., pa pravih načrtov nimamo. Tudi konkretnih načrtov za razvoj ekološko čistih oblik drobnega gospodarstva in usluž-nostne obrti nimamo. Vendar bi razvoj takih dejavnosti izven mestnih meja močno omilil pritisk na naseljevanje v mestu in na nova industrijska delovna mesta v njem.
Dolžnost nas Zelenih je in bo opozarjati na vse ekološke nepravilnosti in nevarnosti, zahtevati njihovo skorajšnjo odpravo in tvorno sodelovati pri izboljšanju okolja, v katerem živimo.
V januarju bo predvidoma ustanovni zbor, do takrat pa vabimo vse, ki bi želeli delati v gibanju Zelenih, da sporočite svoj naslov na sedež ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2, Kamnik, po telefonu 831-026 ali osebno.
Pri ZSMS smo Zeleni Kamnika v ustanavljanju našli svojega gostitelja, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
ODBOR     ZELENIH     KAMNIKA
V USTANAVLJANJU
V Svilanitu so v prvih devetih mesecih proizvedli za 7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in tudi prodaja po besedah direktorja že dolgo ni šla tako dobro kot v tem obdobju. Pri izvozu sicer plana niso dosegli, ker niso popustili pritisku po zmanjševanju cen. Sedaj se stanje izboljšuje. V letu 1990 predvidevajo za 10 milijonov nemških mark izvoza, od tega pa imajo že 90 odstotkov pogodb sklenjenih.
Zaradi uvedbe novih plačilnih pogojeV - skrajšanja plačilnih rokov iz devetdeset na petnajst dni - pa se je tudi v Svilanitu stanje poslabšalo, čeprav še vedno vztrajajo na tridesetdnevnem roku plačila. Imajo ogromno dolžnikov, predvsem <v Srbiji, kjer so sedaj, kot je znano, prekinili gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Tudi zato se je Svila-nit še bolj usmeril na izvoz.
Kot že rečeno pa se pri nas prodaja Svilanitovih izdelkov kljub visokim cenam ne zmanjšuje. Še posebej dobro se Svilanito-ve brisače, šali, svilene rute in kravate prodajajo v prostocarin-skih prodajalnah.
Računajo, da bodo januarja tudi drugje pogoji že boljši. Januarja je tudi ljubljanski sejem mode, ki je zaradi sklepanja prodajnih pogodb za Svilanit zelo po-
memben. Kljub slabim pogojem gospodarjenja so v Svilanitu torej optimisti. Sicer pa so po uspešnosti še vedno na petem mestu med tekstilci. Stanje zato še ni tako zaostreno kot drugod, zato bodo
tudi zaposlovanje zmanjševali za enkrat le z naravno fluktuacijo O izplačevanju delavcev, dokupu let in odpuščanju pri njih torej še ne razmišljajo.
R. G
Več lepil iz Kemostika
Kemostik je od maja letos samostojno podjetje; ni več Doni-tov tozd. Proizvodnja tekoče plastike za gradbeništvo, lepil, brusnih polirnih past ter čistil za avtomobile in gospodinjstvo je bila kljub zaostrenim tržnim razmeram enaka kot lani. Nekoliko se pri prodaji pozna srbska blokada, saj je Kemostik na ta trg prodal okrog 20 odstotkov svoje proizvodnje, poslovanje pa je kljub temu še vedno zadovoljivo. Kemostik namerava še razširiti proizvodnjo lepil. V ta namen so letos zgradili novo polnilnico lepil. Sodobna polnilna linija, uvožena iz Italije, jih je stala kar 200 milijonov lir, kar je za tako majhno podjetje (Kemostik ima okrog 70 zaposlenih) kar velik zalogaj.
Sicer pa v Kemostiku že ves
čas nenehno investirajo v posodabljanje opreme zaradi večje varnosti in ekološke sanacije z8 okolje morda po krivem sporne proizvodnje. Čeprav se podjetje z določenimi prerazporeditvami in dograditvami namerava ekološko popolnoma sanirati - proizvodno posodobiti, pa so ob čeda; lje večji ekološki osveščenosti krajanov še vedno določene nejasnosti v zvezi s Kemostikovifl zazidalcem, saj se krajani ne strinjajo z vsemi spremembami. Dokler se stališča enih in drugih ne uskladijo - pri tem pa bi seveda moral odločilno stališče zavzeti tudi občina - bodo v Kemostiku gradili le novo pokrito in ogrevano skladišče ob že obstoječi skla diščni hali na Bakovniku.
R. G
Kamniški tentonalci za evropsko kakovost
V začetku preteklega meseca so se v sejni dvorani skupščine rezervni starešine in pripadniki teritorialne obrambe sestali s članom predsedstva CK ZK Slovenije Slavkom Sorškom, ki jim je govoril predvsem o osnutku programskega dokumenta »Za evropsko kakovost življenja«, v nadaljevanju pa odgovarjal tudi na nekatera njihova vprašanja. V uvodu je Janko Blagšič govoril o moralno-političnih razmerah v občinski teritorialni obrambi. Ob tem je dejal, da naj bi moralna vrednota postala odločujoč faktor v celotnem življenju. Ljudje naj bi se povsod zavedali svodih odgovornosti, ne le-pravic. Kljub idejno-politični razklanosti
Klicu na pomoč se je odzvala tudi naša SKZ
19. avgust 1989. Hudo neurje nad Brezami in Svetino je močno opustošilo dolino ob Kozarici in Lahomnici z vsemi hudourniškimi potoki. Del vodne ujme je zajel tudi vzhodne predele občine Celje, kraje Pečovnik, Za-grad, Svetli dol in Prožinsko vas. Ujma, kije trajala dve uri, je za seboj zapustila strahotne posledice in tukajšnji ljudje ne pomnijo, da bi se nad njimi narava kdajko-li tako razbesnela. Poplava leta 1954 je bila dosti manjša.
Posledice poplave so ogromne in poleg desetin kilometrov poškodovanih cest,uničenih vodnih objektov,   regulacij   in  zavaro-
POPRAVEK
V prejšnji številki Kamniškega občana je v tekstu POROČILO O IZGRADNJI PTT OMREŽJA prišlo v točki 6. do vsebinske napake, nastale pri pretipkavanju poročila v SKG-ju. Ta stavek se praviloma glasi Za liste KS, ki nimajo izglasovanega samoprispevka, se naročnikom zaračunavajo tudi tisti stroški, ki bi jih morala pokrivati KS s stopnjo 0,9% od samoprispevka. zaSKG Kamnik Janez Turnšek
vanj, je vodna ujma sprožila več sto plazov ob Lakomnici, Reki in Kozarici. Poškodovanih in zasutih je bilo več stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, da ne govorimo o uničenih poljih, sadovnjakih in travnikih, kjer tudi po več let zemlja ne bo dajala dohodka tukajšnjim kmetom. Moj zapis o nastali škodi ni celovit, poskušal sem prikazati le del tistega, kar se je dogodilo in kar opravičuje kakršnekoli akcije zbiranja pomoči za to področje, še posebno, če ta pride v prave roke. Tako se je v to akcijo vključila tudi naša podružnica Slovenske kmečke zveze (SKZ). Pomoč smo zbirali od 8. do 15. novembra na območju Tunjic, Podgorja, Novega trga, Perovega, Gozda, Nevelj, Podjelše ... in zbrali od 67 darovalcev 17,940.000 din.
Po predhodnem dogovoru s predsednikom podružnice SKZ Šentjur, Ivanom Pevcem iz Slatine, me je ta 17. novembra sprejel in skupaj sva denar izročila v roke najbolj prizadeti družini.
SKZ Šentjur je napravila seznam vseh oškodovancev v občini, ocenila škodo in jih glede na te ocene razvrstila v seznamu od najbolj do manj potrebnih pomoči. Da ne bi prišlo do zamer in prererkanj, so jih sklicali na skupni sestanek in jim posredovali svoje odločitve. Tako se je in
se naj še ves denar, ki se zbira za pomoč prizadetim ljudem v tem koncu Slovenije, med njimi pravično razdeli.
Tako mi je Ivan. Pevec najprej v grobem prikazal način razdeljevanja pomoči in me v te opustošene kraje tudi popeljal. Ko človek opazuje opustošenje, ki ga je zapustila naravna katastrofa, sploh ne more verjeti lastnim očem, da se je to zgodilo v tako kratkem času in s tako silovitostjo. Z avtomobilom sva se komaj prebijala po razmočeni cesti do Perčeve domačije in kljub temu, da je bilo tisti dan sončno, smo se sestali z nekakšno turobnostjo' in tesnobo v srcih. Med hišo in majhnim gospodarskim poslopjem teče hudourniški potok. V času ujme je narasel, odnesel most in še dva dni so bili domači odrezani od svoje živine. Na srečo so jim jo oskrbovali sosedje. Po tistem so si naredili zasilno brv iz dveh skupaj zbitih desk, da so lahko hodili v hlev. To brv je ob svojem obisku v dolini Kozarice prečkal tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, in mogoče je sedaj ne bi omenjal, če ne bi stala še sedaj. Tisti, ki so zadolženi za popravilo cest in mostov, so uspeli utrditi le levi in desni breg in ju povezati z dvema traverzama. Kdaj bo tu most, mi domači niso znali odgovoriti, po-
vedali pa so, da če bi dobili vsaj del sredstev, namenjenih za most, bi le-ta že davno stal. Ko sem prečkal 3 m dolg in 1,5 m globok kanal (moja ocena), po katerem teče potok, sem se vprašal, če to le ni morda malce tvegana pustolovščina; ko pa so mi Perčevi povedali, da tako počno sami, po večkrat na dan in celo ponoči, sem jim na tihem moral priznati akrobatske veščine. Še najbolj me je prizadelo njihovo črno gledanje na pdmoč, ki se steka iz vseh krajev Slovenije. Na kratko so mi razložili, da če tega denarja ne oskubi inflacija, ga razvrednotijo tista družbena podjetja, ki odpravljajo posledice ujme z nizko produktivnostjo in zasoljenimi cenami storitev. Še najbolj so veseli sredstev, ki jih dobijo neposredno v roke, a še tu se nemalokrat zgodi, da tisti, ki so pomoči najbolj potrebni, ostanejo brez nje. Prav pri teh pa je tamkajšnja SKZ največ napravila in Perčevi niso mogli skriti veselja, ko so izvedeli, da bodo končno tudi oni deležni vsaj nekaj malega. Ni bilo veliko, a vseeno bolje nekaj kot nič. Ob najinem odhodu so se nam prisrčno zahvalili, še posebno pa so svojo zahvalo naslovili na vse tiste, ki so v naši podružnici prispevali svoje prispevke z željo, da bi jih sreča v življenju bolje spremljala kot je njih.
V teh ■ dneh bodo prišli tudi božični prazniki in radi bi izkoristili to priliko, da vam naša podružnica zaželi obilo zdravja, dobro letino in srečo v prihodnjem letu.
JANEZ JERETINA
se moramo zavedati, daje človek najpomembnejši in odločujoč faktor v družbi. V nadaljevanju je Janko Blagšič pojasnil stanje v enotah TO, vzgojo kadrov, vaje na terenu. Pluralizem je po njegovem treba vpeljati tudi v teritorialno obrambo. Predvsem ničemur ne služijo dolge in utrujajoče vaje, te naj bodo raje kratke in učinkovite.
Slavko Soršak je o programu ZKS dejal, da ni nastal naenkrat, ampak postaja kontinuiteta idej, ki so zorele skozi čas. Predstavlja naše spoznanje, je poudaril, in želje. Gre pa predvsem za dosego cilja - Evropa. Ne na splošno, ampak za dosego evropskega - vse kar je dobrega, kakovostnega, naprednega. Seveda pa je to tudi želja po ekonomskem in kulturnem integriranju v Evropo. Potem ko je naštel nekaj najpomembnejših segmentov programa ZKS, je poudaril, da slogan »v socializem po meri ljudi« ni le gola fraza, ampak naj bi pomenil radikalno spreminjanje monopolne vloge partije. Staie dogme so preživete, postaviti je treba nove vrednote. Slavko Soršak je še dodal, da ta teza ni sprejeta le v Sloveniji, ampak je enotno stališče celotne Jugoslavije. Slavko Soršak se ni izognil niti
podružbljanju SLO in DSZ, služenju vojnega roka brez orožja, mirovnim gibanjem in težnji za demilitarizacijo političnega življenja. Po njegovih besedah bo nujno moralo priti do odmika ZK od linije poveljevanja, prišlo pa bo tudi do sprememb delovanja ZK v enotah TO. Člani občinske TO so Slavka Sorska zastavili kopico vprašanj, predvsem jih moti odnos JNA do TO, ki se čuti podrejeno.
R. G. Foto: R. Grčar
Tudi v Kamniku za devize
Po. dolgotrajnih pripravah - Kamničani so, očitno zelo nestrpni, že nekaj dni pred otvoritvijo pogledovali v izložbe - je »Kočna« poleg trgovine »Kramar« v sodelovanju z Emono Commerce, tozd Obala, odprla brezcarinsko prodajalno. Otvoritev je bila 15. decembra, tako da se bodo Kamničani deviz lahko znebili že v prednovoletnem nakupovanju. S 1. decembrom namreč v tovrstnih prodajalnah lahko kupujejo tudi naši državljani.
»Duty free shop« bo odprt od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Trgovina na Titovem trgu 13., bivša Kramarjeva izložba, ima sto kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin. Ponudba v njej bo klasična: od alkoholnih in brezalkoholnih pijač, cigaret, kozmetike, stekla, posebnih trajnih živilskih izdelkov in izdelkov domače obrti, do tekstila in obutve, usnjene galanterije, avdio in video tehnike, potovalnih torb in športne opreme. Priložnosti za zapravljivce torej ne manjka. Sicer pa brezcarinska prodajalna v Kamniku, ki si je pravico do nje pridobil predvsem na račun statusa turističnega mesta, pomeni obogatitev tako turistične ponudbe kot tudi boljše preskrbe domačih kupcev.
R. G.
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1989
3
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Odlagališče odpadkov v Ozkih delih pri Žejah
Prostorske težave osnovne šole Komenda - Moste
Nova trgovina s športno opremo
Kot možno lokacijo za odpadke v Ozkih delih, to je v celotni dolžini gozda, ki leži levo ob cesti Moste-Vodice, v prvi fazi v velikosti 18,3 ha, v drugi fazi pa 36 ha, so predstavniki krajevne skupnosti Moste izvedeli izgradiva za občinsko skupščino, ostali prebivalci pa iz dnevnikov Delo in Dnevnik.
Novica je povzročila precej razburjenja med krajani, saj ne morejo razumeti, da bi v največjem ravninskem gozdu (večinoma druge kategorije), kar ga v Kamniku in Domžalah sploh imamo, naredili hrib iz odpadkov, kot da ne bi imeli dovolj najrazličnejših grap. Poleg tega na tej lokaciji ob večjih deževjih, ko se dvigne talnica, začne izvirati potok Grobelnik. Nedaleč stran pa izvira potok Strnica, ki tudi ob največji suši ne usahne. Zato bi iz tega, večinoma gozdnega predela, lahko imeli stalne rezerve pitne vode.
Številni krajani, ki so za razgrnitev osnutka vedeli, so dali številne argumentirane pripombe. Posebej odločno so lokacijo zavrnili prebivalci Žej. Učenci iz os-
novne šole Moste, ki imajo od vseh šol v Kamniku in Domžalah najslabše pogoje pouka, so med drugim zapisali, da imajo svoj kraj prav tako radi, kot drugi otroci in nočejo živeti vse življenje s smetmi, ki bi jih vozili iz lepo urejenih krajev. Na koncu so še dodali, da zaradi številnih izkušenj, ki jih imajo z varovanjem okolja v Mostah in Komendi, stroki ne verjamejo več.
Predsedstvo Krajevne skupnosti SZDL Moste, skupaj s svetom KS in delegacijo KS, je pri obravnavi upoštevalo dosedanja pojasnila strokovnih služb in pripomb občanov na javno razgrnitev ter sprejelo sklep, da se s predlagano novo varianto odlagališče odpadkov na lokaciji Ozka dela ne strinjajo in zahtevajo umaknitev iste iz predloga za spremembo plana občine Kamnik. Predlagana varianta ni plod strokovnega in odgovornega pristopa k uporabi prostora in kot taka ne prispeva k_ rešitvi problema odlagališča. Že sama javna razprava in preuranjeno publiciranje v javnih občilih pa še poglabljajo že tako omajano zaupanje občanov.
KK SZDL Moste
Žičnica na Veliki planini
Dne 30. 6. 1989 smo prejeli vaš dopis, ki se nanaša na prispevek za vzdrževanje žičniških naprav na Veliki planini.
V dopisu ste tudi navedli obseg vzdrževalnih del z roki za izvedbo teh del in oceno stroškov. Na podlagi te ocene smo 8. 8. 1989 tudi nakazali naš delež za pokritje teh stroškov.
Zima je praktično že tu, vsak obiskovalec Velike planine pa lahko vidi, da velika večina vzdrževalnih del ni opravljena. Sedež-nica še vedno ne obratuje (sedeži so na tleh), nihalka pa sicer obratuje, vendar v takem stanju, da je vsaka vožnja nevarna pustolovščina in se lahko samo sprašujemo, katera bo zadnja. Realizacija ostalih vzdrževalnih del ni toliko vidna, vendar se bojimo, da slika ni nič bolj rožnata kot na glavnih dveh objektih.
Na podlagi zgornjih ugotovitev vam zastavljamo naslednja vprašanja:
1)  Kdo je izdelal oceno stroškov vzdrževanja, ki nam je bila posredovana in kdo (če sploh kdo) je preveril realnost ocene, preden je bila posredovana lastnikom koč na Veliki planini?
2)  V kolikšnem času in v kolikšni višini so bila zbrana sredstva lastnikov koč?
3)  V kakšen namen so bila sredstva porabljena oziroma kaj je bilo storjeno za ohranitev realne vrednosti teh sredstev?
4) Ker je konec oktobra potekel rok za izvedbo predvidenih del, zahtevamo končni rok, do katerega bodo vsa dela opravljena
5)  Kdo bo kril stroške naši DO, v kolikor bo morala zaradi neobratovanja žičnic na Veliki planini organizirati letovanje svojih delavcev drugje?
Odgovor pričakujemo čimprej in želimo, da o tem seznanite tudi širšo javnost.
P. S. No, medtem je sedežnica začela obratovati, vseeno pa želimo dobiti poročilo o opravljenih delih.
ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD
"Pripomba uredništva: pismo je bilo poslano občinski skupščini, izvršnemu svetu in na naš naslov.
NOVA TRGOVINA V KAMNIKU
TITOV TRG 20 (poleg Golfturista)
EKSKLUZIVNA PONUDBA
-   USNJENE GALANTERIJE
-   MODNIH DODATKOV
-  TOBAČNIH IZDELKOV
TRGOVINA, KAKRŠNO STE V KAMNIKU POGREŠALI, ZDAJ TUDI PRI NAS.
NAJ NAŠA TRGOVINA POSTANE TUDI VAŠA!
ODPRTA OD 8. DO 12. IN OD 14. DO 18. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE.
Pedagoška služba Zavoda SRS za šolstvo, OE Ljubljana in vodstvo osnovnih šol že vrsto let opozarjamo na izredno slabo materialno osnovo za izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa v OŠ občine Kamnik. Izmed centralnih oziroma samostojnih osnovnih šol je prav gotovo v najtežjem položaju OŠ Komenda--Moste, ki deluje v dveh šolskih stavbah v dveh krajevnih skupnostih: OŠ Moste v KS Moste - združuje razredno in predmetno stopnjo, ter OŠ Komenda v KS Komenda - združuje razredno stopnjo.
Osnovno izhodišče tega članka je opisati prostorsko stisko te šole, ki v nespremenjenih razmerah že napovedujejo tudi zaostajanje v materialnih pogojih, ki jih kot vzgojnoizobraževalna ustanova posebnega družbenega pomena ponuja učencem tega šolskega okoliša, torej v KS Komenda, Križ in Moste. OŠ Ko-menda-Moste je namreč še edina izmed petih OŠ v občini - te so: OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Duplica, OŠ Kamniškega bataljona — ki še vedno nima nobene specialne učilnice na predmetni stopnji, niti ustrezno dimenzionirane telovadnice.
Po številu učencev (v obdobju 1986-1990 povprečno 544) in številu oddelkov (poprečno 23) sodi šola med srednjevelike. Zaradi prostorske utesnjenosti se vsi učenci šolajo v dveh izmenah, kar dodatno znižuje bivalni standard naših otrok. Starost obeh šolskih stavb (OŠ Moste - dograjena 1954, OŠ Komenda 1969) in nefunkcionalnost notranjih prostorov glede na sedaj veljavne standarde in normative onemogočata prezidavo klasičnih učilnic v specialne. Zato je dozidava učilnic in ustrezne telovadnice več kot nujna in v sednjeroč-nih planih za obdobje 1986-1990 občine Kamnik, Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in OŠ Komen-da-Moste že danes aktualnost!
Vodstvo OŠ je že večkrat posredovalo pri pristojnih občinskih organih, v vseh treh KS Komenda, Križ, Moste še vedno poteka samoprispevek, kije v določenem procentu oziroma obsegu namenjen izključno za dograditev šole - tako OŠ Komenda kot OŠ Moste! Krajani že v drugem samoprispevku disciplinirano zbirajo denar za izgradnjo šole, prepričani, da bodo le dočakali primerno družbeno podporo celotne občine -» upoštevati je treba, da je delež samoprispevka vseh treh KS manj kot 10% potrebnih sredstev predvidene investicije, večji del finančnega pokritja pa predstavljajo sredstva SIS za izobraževanje, predvsem pa sredstva združenega dela občine Kamnik.
Srednjeročno obdobje se izteka, izteka se tudi samoprispevek. Obstaja upravičena bojazen, da bo šola ostala praznih rok! Večjih adaptacijskih posegov na obeh šolah ne moremo izvajati, ker zanje ne dobimo ne soglasja ne sredstev - češ, ker ste na vrsti za izgradnjo oziroma razširitev šole, bi bila vsakršna adaptacija nesmiselna. Do gradnje pa ne pride in ne pride!
Popravljalni odbor za izgradnjo OŠ Komenda-Moste, kije bil ustanovljen z namenom usklajevati in pospeševati omenjeno akcijo, na svoji zadnji seji ugotavlja, da aktivnosti na nivoju vodstva KS in šole glede pridobivanja ustrezne dokumentacije potekajo dovolj dobro in usklajeno tudi s prostorskimi akti občine Kamnik - konkretno je pred sprejetjem ureditveni načrt MO 2, znotraj katerega je tudi razširitev šole Moste. Od občinskega političnega vodstva pa je treba zahtevati jasno in nedvomno odločitev glede realizacije investicije v OS Komenda-Moste v letu 1990. Doslej namreč nihče še ni preklical ali spremenil občinskega srednjeročnega plana 1986-1990 v tistem delu, kjer je
govor o investicijah v osnovno šolstvo naše občine, in kjer je izgradnja OŠ Komenda-Moste na prioritetnem mestu.
Zdaj pa še beseda, dve o investicijskem vzdrževanju naše šole.
Redna sredstva, ki jih dobivamo od Izobraževalne skupnosti Kamnik znotraj tim. dvanajstin ali rednega programa po samoupravnem sporazumu zadoščajo komaj za redna vzdrževalna dela v obeh stavbah, za sprotno zamenjavo dotrajanega, poškodovanega ali uničenega šolskega inventarja. Za kakršenkoli večji vzdrževalni poseg denarja ni in tako se to stanje ponavlja iz leta v leto. Vsakomur, ki želi biti ko-likortoliko dober gospodar, je lahko jasno, da bo ob takih pogojih onemogočen in v očeh ljudi okvalificiran slej ko prej kot nesposoben gospodar - govorijo pač dejstva in ta dejstva bodejo v oči ne samo učitelje, pač pa predvsem starše naših učencev: neprepleskane učilnice, dotrajani in prepereli okenski okviri, zdaleč neprimerna osvetljenost učilnic, zamakanje strehe zaradi konstrukcijskih napak, itd.
Po šoli so se sprehajali že različni strokovnjaki, napisali vrsto ocen in priporočil glede sanacije šole - te strokovne ocene se sedaj nahajajo pri Izvršnem svetu SOb Kamnik, ki ustanavlja poseben sklad za vzdrževanje šolskih stavb. Prvi izračuni kažejo, da ne gre za majhne denarje in da je nujnost po sistematskem vzdrževanju osnovnih šol več kot očitna. Žal mi je le, da kljub številnim prošnjam in urgencam naših delegatov in vodstva šole pri došlejšnjem financerju - OIS-u Kamnik - nismo naleteli na več razumevanja: v skoraj petletnem obdobju smo uspeli na naši OŠ pokrpati streho na OŠ Moste, nabaviti nova kotla za centralno kurjavo na obeh šolah, pridobiti del sredstev za ureditveni načrt Moste — večina nujnih vzdrževalnih del pa je ostala zabeležena na papirju in seveda v planu 1986-1990. Razumem tudi, da so se gospodarske razmere v tem času bistveno spremenile in da so nas ravnatelje dostikrat potolažili z ugotovitvijo, naj bomo zadovoljni, ker nam družba zagotavlja denar za osebne dohodke, drugje po delovnih organizacijah pa še tega ni! Lepo in prav, vendar ravno tega poenostavljanja življenje in delo v šolah ne prenese: v šolah kot vzgojnoizobraževal-nih ustanovah moramo najprej poskrbeti za normalne, zdrave pogoje za delo, šele potem lahko množici učencev dnevno zagotavljamo dobro in uspešno delo. Pri nas pa je očitno to postavljeno na glavo - sistemsko in dolgoročno se nam je nekje bistveno zataknilo! Zdaj nam je jasno, da smo še daleč od vizije modernih, sodobnih in z ustrezno učno tehnologijo podprtih osnovnih šol, saj še obstoječih šolskih stavb ne zmoremo vzdrževati, kot bi si učenci in delavci v šolah to zaslužili. Navsezadnje učenci preživijo večji del dneva v šolskih prostorih in smo jim dolžni oskrbeti zdrave, higiensko in sanitarno urejene prostore, vsako leto ustrezno vzdrževane. Marsikje v delovnih organizacijah so takšen minimalni standard že zdavnaj dosegli, pa ne veljajo za posebne družbene ustanove in dnevno ne delajo z mladino!
Naj zaključim s prepričanjem, da se tudi za našo šolo obetajo boljši časi. Verjamem, da ustanoviteljica naše šole, skupščina občine Kamnik, ne more več odlašati z odločitvijo, kije naša skupna odgovornost: šolo na področju KS Komenda, Križ, Moste nujno potrebujemo, zato je teba nemudoma preprečiti nadaljnje materialno oziroma prostorsko zaostajanje te šole!
Moste, 13. 12. 1989
Ravnateljica
OŠ Komenda-Moste:
Marija-Mojca Maleš
V Kamniku na Titovem trgu se že več kot mesec dni blešči nova izložba z živo pisanimi športnimi oblačili, predvsem smučarsko opremo.
Trgovina »Porenta šport« je namreč specializirana za prodajo športne opreme in oblačil - ponudba bo predvsem sezonskega značaja. Pozimi bodo prodajali popolno smučarsko opremo - od smuči, vezi pa do smučarskih kombinezonov, poleti pa "bo na voljo med drugim recimo popolna teniška oprema. Seveda to ni vse. Kot pravita lastnika Darja Porenta in Igor Kreačič, oba nekdanja smučarska reprezen-tanta, se bodo skušali čimbolj prilagajati željam in potrebam tukajšnjih kupcev, za katere lahko povesta, da so trgovino s športno opremo dokaj dobro sprejeli in
očitno je, da specializirane trgovinice to okolje še kako potrebuje.
Lastnika sta povedala, da bodo v trgovini tudi stalni popusti (10 do 25 odstotni). Ob vsem naštetem imajo tudi vseh vrst trenirke - za odrasle, nekaj športnega tekstila pa je tudi že za otroke od 7. leta naprej. Na voljo so tudi športni copati, nepremočlji-ve vetrovke iz kranteksa in rov-teksa, zelo koristni in topli pa so v teh mrzlih dneh usnjeni, s krznom podloženi škornji. Posebnost trgovine so nahrbtniki za vi-sokoalpinistično in šolsko dejavnost. Družina Porenta, ki te nahrbtnike že dolgo izdeluje, že dalj časa tudi opremlja znane alpiniste in njihove visokogorske odprave.
R. G.
Cvetličarna Mira v Godiču
Še nedolgo tega so morali krajani Stranj, Črne, Godiča in okolice v Kamnik, če so hoteli kupiti šopek ali lepo lončnico.
Dobra dva meseca pa to lahko store kar v Godiču, točneje v stari Vajnarjevi hiši, kjer je Mira Zore odprla prav lično cvetličarno. Priredila je sicer majhne prostore in jih okrasila s cvetjem. Kupca ali samo radovednega obiskovalca pa pri vstopu v lokal pozdravijo tudi stvari, ki jih v klasičnih cvetličarnah nismo vajeni. To so manjša darila, pri-
srčni pajacki in lutke iz blaga, otroške igrače, nabožni spominki, ob prihajajočih praznikih pa ne manjkajo tudi unikatno izdelane jaslice in adventni venčki. Razume se, da dobite v cvetličarni, ki je odprta vsak dan od 8. do 11. in od 14. do 18., ob sobotah pa od 8. do 17. ure, tudi vse klasične cvetlične izdelke, od rezanega cvetja, lončnic, do nagrobnih vencev in šopkov za najrazličnejše priložnosti po konkurenčnih cenah!
JANEZ BALANTIČ
Skoraj nova trgovina
Kar lepo število Kamničanov nas je, ki že od vsega začetka, od otvoritve dalje, nakupujemo v Marketu na Kranjski cesti. To je tudi moja trgovina, tako kot rečem moja šivilja, moja frizerka in še kaj.
Človek se dostikrat razjezi zaradi visokih cen, zaradi slabe kakovosti izdelkov in še marsičesa in tudi meni je že mnogokrat na-rastel pritisk zaradi takšnih in podobnih grozot. Nikoli pa se nisem zares razjezila na prodajalke. Vse moje pritožbe in tožbe so bile vedno sprejete z razumevanjem in je bilo potem treba jezo ohladiti kje drugje. Čisto zares pa mi je šla na živce gneča ob konicah, ko smo kupci skorajda hodili drug po drugem, se grdo gledali, v glavnem potihem preklinjali in komaj čakali, da smo lahko ušli ven.
In potem se mi je po novembrskih praznikih prvikrat zgodilo, da se mi sploh ni šlo iz trgovine. Predvsem je bilo kar naenkrat grozno veliko prostora; blagajne so izginile nekam na konec trgo-
vine, police so se razmaknile, vse skupaj izgleda svetlejše, zračno.
Tudi kozmetika je zdaj na dosegu roke, vsak izdelek pa je laže najti, saj je več prostora.
Poslovodkinja mi je povedala, da je vse skupaj »zakuhal« novi direktor, preureditev pa jih je malo stala, saj so vsi v trgovini krepko poprijeli za delo. Rekla je tudi, da so se prodajalke še posebno izkazale.
Tudi gospa Štefka pri blagajni je potem, ko sva malo potarnali nad cenami, povedala, da je bila sicer pošteno utrujena, a je vendar v taki trgovini bolj »fletno« delati.
Tudi nakupovati, bi rekla.
H. H.
SITOTISK Skvarča, Levstikova 9, Domžale
Reklamni napisi na tekstil, usnje in skaj po naročilu. Tel. 737-966.
Njivo prodam nasproti Interiera Stol Duplica. Tel. 482-311 v večernih urah.
Podarim 3 mesece stare kuž-ke majhne pasme. Žale 7, Kamnik.
Zazidljivo parcelo v Kamniku kupim. Telefon (0601) 21-272 od 7. do 15. ure.
Prodam globok otroški voziček in kitaro. Tel. 832-850.
Sobo najame moški srednjih let (tudi pomagam). Telefon 831-209.
Prodam garažo v Mekinjah, Cankarjeva 19, tel. 831-407 .   (dopoldan).
Oddam opremljeno sobo v Kamniku z uporabo vseh pritiklin za delno pomoč pri pospravljanju stanovanja. Informacije po tel. 831-021.
Nudimo zamenjavo gradbene parcele cca 520 m2 nad Luciji z lepim razgledom na morje za enakovredno parcelo na relaciji Kamnik-Mengeš-Dom-žale. Informacije po telefonu 831-021.
4
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1939
Ob novem letu vam voščijo
izdeluje: - frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
SOZD SLOVENIJA PAPIR
RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK
ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
»TRIVAL« KAMNIK
Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe.
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
ZAKvJA
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronsko signalnovarstvene naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
iDgA
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35yprodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike.
Kmetijska zadruga Emona Domžale
ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
ičestitavsem kmetovalcem, kooperantom in delovpim ljudem.
Živilska industrija FRUCTAL
TOZD ALKO LJUBLJANA
Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
ALPETOUR
TOZD »TRANSTURIŠT«
DE Kamnik, Tomšičeva 6
nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV
IZLAKE L«u
TOZD »SVIT« KAMNIK n.sol.O.
Proizvodnja stavbno-tehnične dekorativne in laboratorijske keramike
Industrijsko podjetje
ALPREM
Kamnik 61240 Usnjarska cesta 9
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR
Komenda, Sadarjeva3 Izdeluje:
-  ključavnice in tečaje za elektro omarice:
-  ključavnice posebnih izvedb
-  ključavnice za steklarstvo
-  ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil
-  orodja za plastiko in liv pod pritiskom.
trgovsko podjctj«
k©?na
kammk
n.sol.0.
SGP GRADBINEC - KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik
SIJIJ III IlflllClI
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
- izvajanje vseh vrst visokih gradenj
- gradnja hidrogradbenih objektov
- gradnja prometnih objektov
- proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
- proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
- projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
STOL   industrija pohištva kamnik
Zibelka slovenske lesne industrije
TITAN
kamnik
Tovarna kovinskih Izdelkov In livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
-vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke.
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
MENINA
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik
Blagovnica Kamnik
Kldilceva 35/a
(«>) meta lica
OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE:
-  LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO;
- BRUSNE IN POLIRNE PASTE;
- ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO; -TOKOČO PLASTIKO;
llvlltkl Kombinat
ŽIT©
I | u  b  I | ■ n «
OBRAT »VESNA« v Kamniku
priporoča svoje kvalitetne izdelke.
Lončarsko podjetja Komenda Občanom priporočamo nakup naših izdelkov
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup!
Kemijska industrija Kamnik »*«
Kemijska industrija Kamnik izdeluje:
-. amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
-  aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave ih vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane.
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1989
5
Vsem občanom želimo srečno 1990
Gostilna »POD SKALCO« Kamnik
Miha Resnik, tel. 831-233
BILJARD KLUB
Vabimo vas na novoletni turnir, v soboto, 23. 12. 1989, ob 18. url.
Vsem občanom želimo srečno 1990.
GOSTILNA »PLANINKA«
Ivi in Igor Mihelj, Kamnik
vas vabi vsak petek zvečer na VEČER EVERGREENOV, STAROGRADSKIH PESMI... Priporoča domače koline in specialitete italijanske kuhinje, vino Kovača vas... Organiziramo poroke in druga slavja.
Iskreno čestitamo ob novem letu.
FRIZERSKI SALON »BRANKA« BRINOVEC
Kidričeva 24, Kamnik
vsem strankam čestita ob novem letu.
Naš salon lahko obiščete v ponedeljek od 12. do 19.
ure, torek, sredo, četrtek in petek od 6. do' 19. ure in
v soboto po naročilu od 6. do 10. ure.
KAJ PODARITI?
Karto za 10 obiskov Fltnes studia v Komendi; najsodobnejše fitnes naprave, tudi aerobika in savnanje v lepih prostorih in dobri družbi za moške in ženske.
Kot novost vam tudi nudimo vse za šport in rekreacijo v naši novilrgovini. Prijave in informacije na tel. 481-328, Jožica Žnidar, Kranjska pot 5.
Vsem občanom želim srečno 1990.
MODNO FRIZERSTVO
»CECILIJA« Ravnikar, Glavarjeva 104, Komenda
želi ob novem letu veliko sreče in vas vabi:
ponedeljek in torek od 7. do 14. ure sreda, četrtek in petek od 14. do 19. ure sobota od 6. do 11. ure. (petek, sobota - po naročilu I)
Titov trg 6, Kamnik, tel. 831-141
V predpraznlčnem vrvežu vat pričakujemo In vam priporočamo:
-  slike in grafike priznanih umetnikov
-  skulpture
-  unikatno uporabno keramiko
-  unikatni nakit
Želimo vam srečno in uspešno leto 1990.
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO ŽAGAR CIRIL IN MIRA
želita vsem strankam srečno novo leto 1990.
Stranke obveščava, da je tudi moški salon odprt ob
ponedeljkih od 13. do 19. ure.
Ženski frizer pa nudi vsak torek 10% popust pri vodni
ondulaciji.
Se priporočava!
FRIZERSTVO ŠTRAJHAR VANDA,
Kidričeva 28, Kamnik
vas pričakuje vsak dan od 7. do 19. ure, v ponedeljek od 12. do 19. ure in soboto od 6. do 11. ure.
Vsem občanom želimo srečno 1990.
KAVARNA VERONIKA Kamnik vabi na SILVESTROVANJE z zabavnim programom.
Za te predpraznične, praznične in pbpraznične dni smo poskrbeli za še prijetnejše vzdušje z razstavo slik Marjana Novaka.
Vsem gostom želimo srečno novo leto in se jim zahvaljujemo in še nadalje priporočamo obisk naše kavarne.
VINOTEKA
Roman Štebe, Zagorica 1/a Stahovica
Priporočamo vam nakup alkoholnih in brezalkoholnih pijač po konkurenčnih cenah.
Delovni čas: vsak dan od 13. do 20. ure, v soboto od 9. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 11. ure.
Vsem občanom želimo srečno novo leto 1990 in se priporočamo za obisk.
TURISTIČNA AGENCIJA »VERONIKA«
Kamnik, Trg talcev 8, tel. 832-662
TO ZIMO NA SMUČEH
V AVSTRIJI (GOSAU,
DOBRAČ)
IN ČSSR (VISOKE IN NIZKE
TATRE)
TEDENSKI PAKET
SMUČANJA
ŽE OD 225 DEM DALJE.
VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAM OB NOVEM LETU.
ŽELIMO VAM SREČNO 1990, PRI VAS DOMA PA ZABAVO OB GLEDANJU KASET VIDEA »Z« IN FILMSKIH JUNAKOV, KI JIH IMATE NAJRAJE.
MIDEO Z
završnik milan
moste 31 Komenda 61218 tel: 061 841025
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
ELEKTROINSTALACIJE, POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV IN OSTALIH ELEKTRO NAPRAV. PRIDEM TUDI NA DOM. MARJAN PLEMENITI, VRHPOLJE 73, KAMNIK, TEL. 831-058.
VSEM STRANKAM ŽELIM USPEŠNO NOVO LETO.
RC VELIKA PLANINA Z GOSTIŠČI
Želimo vesele praznike in srečno novo leto.
Občane obveščamo, da nihalka in sedežnica
redno obratujeta po voznem redu.
Gostišči ŠIMNOVEC in ZELENI ROB vas
pričakujeta.
Informacije po tel. 831-425, spodnja postaja
832-225.
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV KAMNIK ŽELI VSEM ČLANOM SINDIKATA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990.
Trgovsko podjetje
»MENGROS«, d.o.o.
Mengeš, Jelovškova 8
Trgovina na debelo in drobno z vsemi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Vsem občanom želimo srečno 1990.
VSEM ČLANOM ZVEZE KOMUNISTOV IN OBČANOM KAMNIKA ŽELIMO SREČNO IN DELOVNO USPEŠNO NOVO LETO 1990!
OBČINSKI KOMITE ZKS KAMNIK
KOMUNALNO
PODJETJE
KAMNIK
VOŠČI OB NOVEM LETU 1990.
SREČNO 1990
VAM ŽELIJO OBČINSKA SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI, OK SZDL, OK ZSMS in OO ZZB NOV.
G
^TT
o—Wi—-s.
PNEUMATIC CENTER
Mrvi« » iijovmo • FUŽINE 5-61240 KAMNIK Melon <M1) 8M*r*
SERVISNO PRODAJNI CENTER
SERVIS AVTOGUM
•  montaža avtoplaščev
•  elektronsko centriranje
•  popravilo plaščev vseh dimenzij
•  popravilo zračnic
TRGOVINA
PRODAJA DOMAČIH IN UVOŽENIH PLAŠČEV
VSEH DIMENZIJ
PRODAJA AVTOPLASČEV STARO ZA NOVO
FRIZERSKI SALON »EDITA«
Japljeva 4, Kamnik
želi srečno novo leto.
Vse stranke obveščamo, da je salon ponovno odprt ves dan od 6. do 19. ure, v soboto od 6. do 12. ure.
IRENA BURJA Godič 31 tel. 832-295
vas pričakuje ob torkih od 5.30 do 14. ure, sredo, četrtek in petek od 12. do 21. ure in v soboto od 5.30 do 12. ure, ponedeljek zaprto.
Vsem strankam in drugim občanom želim srečno novo leto 1990.
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1!
Novoletni portret
Tisoč razpoloženj Aladina Lanca
Ko se novinar pripravlja na pogovor z znano osebnostjo, se mu večkrat zazdi, da bo lahko s podatki, ki jih je odkril o njem, brez problemov vodil »rdečo nit«. Ko pa sedi sogovorniku iz oči v oči, polagoma začne spoznavati, da so mu znani le najbolj skopi podatki, medtem, ko mora (v tem primeru) umetnikovo dušo odkriti sam.
Aladin Lanc je bil rojen med prvo svetovno vojno v Pulju, mladost pa preživel v Celju in Šoštanju, od koder je odšel na študij kiparstva v Beograd. Diplomiral je po vojni v Ljubljani in tudi njegova prva razstava v Šoštanju je bila kiparska.
Naj bo moje prvo vprašanje že kar takoj povezano z vašim slikarskim delom. Kdaj in zakaj ste kiparsko orodje zamenjali s čopičem in barvami?
»Že takoj po vojni so se pojavile težave z nabavo kiparskega materiala, kar pa me niti ni preveč potrlo, saj sem se že na akademiji spogledoval z raznimi slikarskimi tehnikami. Izbral sem si akvarel, saj v tej tehniki najlažje izražam svoje razpoloženje, ki je pri meni zelo minljivo.«
Kljub temu, da v svoji mali zbirki vašega akvarela še nimam, se mi zdi, da sem na mnogih od njih opazil živo naravo; reko, ki teče, drevesa, ki jih upogiba veter in brezštevilne, vedno drugačne meglice. Se torej vaše razpoloženje odraža tudi v vašem delu?
»Slikam le stvari, ki se gibljejo, s katerimi se nekaj dogaja in ki
niso vedno enake, prav tako, kot tudi sam nisem vedno enak. Nekateri umetniki pa se bojijo motivov, ki jih imam jaz najraje.«
In kateri so ti motivi?
»Izredno rad slikam vodo, ki teče, saj je vedno živa, tako kot veter, ogenj, vihar in meglice, ki ste jih tudi že omenili. Vedno poskušam ujeti na sliko trenutek, ki bo že naslednji hip izginil iz resničnosti, ostal pa v svetu, ki ga ponazarja moje delo.«
Izredno hvaležen motiv akvarelov je tudi cvetje. Prelivajoče barve, različni odtenki ter slikarjev« razpoloženje lahko na sliki ožive mrtev cvet.
»Slikam tako cvetoče, kot tudi veneče cvetje, saj nimam občutka, da je ovenel cvet že mrtev, ampak del žive narave, ki mu bom jaz s čopičem še podaljšal življenje. Tu bi rad še povedal, da hote zanemarjam vse podrobnosti in jih mehko in nežno prelivam v barvno harmonične lise, ki sliko ožive.«
Vas privlači še kakšna slikarska tehnika?
»Poleg akvarelov slikam še voščenke. Najprej narišem skico, potem glavne ploskve poslikam z akvarelom, šele nato začnem delati z voskom in voščenkami. Tehnika sama vzame ogromno časa, celo več kot olje, je pa zelo učinkovita in da motivu na sliki večji poudarek, kot sam akvarel.«
Kaj pa olje in grafika? Se z njima na svoji slikarski poti niste nikoli srečali?
»Ne, olje me nikoli ni privlačilo, saj izdelava posamezne slike predolgo traja. Morda to ni pravi izraz, vendar bi jaz tako delo imenoval »prosjačno delo.« Pri grafiki pa je ravno obratno, saj se izdelujejo v serijah, kar mi spet ni všeč. Pri akvarelu pa je drugače. Dobra slika mora biti gotova v pol ure, in če mi ne uspe, jo raztrgam.«
Naj se navežem na vaše prejšnje razmišljanje. Pravite da ljubite gibanje, spremembe, dinamiko in prav tako je tudi slikanje akvarelov. Naslikaš prvega, drugega, tretjega ... in to je že dinamika, gibanje. Pri olju je drugače; posvetiš se mu in mu posvečaš svojo pozornost tudi po več mesecev, kar je po svoje že svojevrstno mirovanje!
»Strinjam se z vami, zato imenujem akvarele tudi »trenutki razpoloženja« in so zelo blizu moji poeziji. Moje pesmice so kratke, napisane hitro, saj tudi v poeziji nimam rad dolgega, razvlečenega pripovedovanja.«
Preden nekaj besed nameniva tudi vaši poeziji in prozi, bi vam zastavil le še eno vprašanje. Kaj vam vaše slike pomenijo?
»Tiste, ki so se mi zelo posrečile in v katere sem vložil delček svoje duše mi veliko pomenijo, na vsak način več, kot tiste, ki niso nastale v optimalnem razpoloženju. In te, prve, tudi veliko težje dam od sebe, saj je na njih delček mojega trenutnega razpoloženja.«
Aladin Lanc, ste slikar, pesnik ali pisatelj?
»Moj notranji jaz izražam tudi s pisano besedo, zato ne bi mogel reči, da sem samo slikar. V nekem obdobju se ukvarjam s slikanjem, in ko se izčrpam, začnem s pisanjem.«
To se pravi, da se tudi vaše delo preliva iz slikarstva v poezijo in prozo, tako kot barve na akvarelih?
»Zaradi tega mi tudi pravijo, da v slikarstvu pesnim, medtem ko je proza bolj samostojna. Vanjo lahko dodajam svoj humor in duhovitost, česar se v slikah ne opazi.«
Izdali ste pesniški zbirki z naslovoma Šatulja utrinkov in Cvetovi košenin, ki sta obe obogateni tudi z vašimi akvareli. Kdaj se boste širši javnosti predstavili še kot pisatelj?
»Prozo pišem že vrsto let in te zapise tudi hranim. Prav sedaj se pripravljam, da bi jih predstavil, vendar moram prej opraviti še selekcijo. Zanimivo je tudi to, da črticam in novelam, ko jih po nekaj letih spet vzamem v roke,
večkrat    kaj    dodam   ali   od-vzamem.«
Pa se to da, glede na to, da ste bili takrat verjetno povsem v nekem drugem razpoloženju?
»Popraviti se tekst da, vendar se moraš razpoloženju vsaj približati. Če to ne uspe, črtico ali novelo lahko povsem pokvariš, vendar je tveganje vredno truda.«
Bili ste tudi likovni pedagog. Kje vse ste bili zaposleni in kakšen je bil vaš odnos do službe? Vas je zadovoljevala?
Poučeval sem v Šoštanju, Ljubljani, Kamniku in še nekaterih šolskih ustanovah širom Slovenije, vendar moram priznati, da sem se počutil utesnjenega, kljub temu, da sem svoje delo vedno opravljal korektno. Otroci so me imeli radi in še danes me zvlečejo v gostilno, če me le kdo od njih sreča na cesti. Bil sem jim prijatelj in ne profesor, tako da me še danes mnogi tikajo. Meni je sicer malce nerodno, tako kot takrat, ko mi v znak prijateljstva naročijo žganje, ki ga ne pijem. In kaj naj storim drugega, kot da ga hitro zlijem pod mizo, če se jim nočem zameriti. Veste, še vedno hočem ostati njihov prijatelj!«
Ce se malce grobo izrazim, je umetniku vedno težko delati po naročilu. So vas tudi tiščali okovi, v katere ste bili vezani?
»Sam nisem nikoli delal po naročilu, zato sem moral hoditi v službo. Pač nisem imel kakšne velike izbire - ali bi žagal drva ali pa sem bil pedagog.«
Kakšna pa je vaša osebna filozofija — filozofija umetnika? • »Umetnik mora biti pošten, kar pomeni, da mora biti v svojem delu zvest samemu sebi. Če navedem banalen primer, bi se meni lahko prej zgodilo, da bi vdrl v banko, kot pri nekem drugem umetniku kradel njegove ideje.«
Pa vendar je bilo v svetu mnogo nadarjenih slikarjev in so še, ki pa nimajo možnosti, da bi sej prebili naprej in zato, da bi zaslu žili za življenje, reproduciraj« dela velikih svetovnih umetnikov. Torej obsojate te slikarje?
»Ne, ne obsojam jih, če prizna jo, da so kopirali sliko, saj je kopirana slika isto, kot prevod nekega teksta, ki je sicer sekundarnega pomena, a vseeno lahko dobro napravljen. Obsojan pa ti ste, ki kradejo, a tega ne priznavajo.«
Preden zastavim zadnje vprašanje mi povejte, kako pojmujete umetnost nasploh?
»Umetnost je nekaj, česar ne moreš razumeti, lahko jo pa do-jameš. Naučimo se lahko matematike in zemljepisa, ne pa tudi umetnosti. Človek mora imeti že ob rojstvu v sebi nagnjenje, ki ga potem razvija. Nekdo, ki ni na] darjen za pesništvo, ne bo nikoli! dober pesnik; čeprav bo naštudi I ral vse rime, ne bo ujel ritma, nitij mu ne bo uspelo zapisati pesmi, ki bi bila pravi odsev njegove! duše.«
Kaj bi našim bralcem zaželeli v »novoletni voščilnici« in kaj že-| lite, da bo novo leto prineslo vam?
»Glede na to, da smo v zeloj konfliktni situaciji, v kateri je1 vsak Jugoslovan svoj predsednik, želim, da bi nam leto 1990 vsem] skupaj prineslo le zdravja in poštenega miru!«
Vsak se brani pred tem razdvojenim svetom na svoj način. Kakšen je vaš način?
»Prav nič zapleten. Zabubim se v ta svoj mali kotiček (atehV in ustvarjam. Nič drugega mi tuf ne preostane. Sablje nimam, re vol ver pa tudi ni nabit.«
In še moja želja - naj nas k prijateljstvu popelje stisk rok ne pa sablja ali revolver.
MATIC ROMŠAK
Moj hobi je tudi moj poklic
Umetnik po duši in slikar po poklicu je najkrajša označitev Marjana Znidarja, moža, ki me je enega od decembrskih popold-nevov gostil na svojem domu. Za najin pogovor si je le stežka ukradel čas, ki ga drugače posveti svojim slikam in družini. Urejeni odnosi v družini in topel dom mu namreč pomenijo osnovo družinske sreče in harmonije.
Marjan, pravijo da slikarstvo in puška ne »gresta skupaj,« pa vendar   ste   s  slikanjem   začeli
kmalu po, končanem vojaškem roku?
»Že tudi prej sem risal, čeprav sem se'izučil za krojača in mi kot slikarju niso napovedali ne vem kakšne prihodnosti. Res pa je, da sem po končanem služenju v JLA vedno bolj začel uhajati izza krojaške mize v naravo, s skicirko in barvami v roki.«
Je bil to začetek vaše slikarske poti?
»Po eni strani bil, čeprav sem se moral več kot eno leto boriti, da mi je občina izdala obrtno dovoljenje, brez katerega svojih slik nisem mogel ali smel prodajati. V šestdesetih letih je bilo to dovoljenje mnogo težje dobiti, kot danes, ko zadostuje že dobra volja in ustrezen prostor.«
Akademske izobrazbe nimate, imate pa veliko ljubezen do slikanja in bogate izkušnje. Vam je kdo od vaših vzornikov ali učiteljev še posebej ostal v spominu?
»Ne enem od tečajev, ki sem ga obiskoval v Kranju in katerega namen je bil, da se vsem za-
četnikom pokaže, kako se mešajo barve, kako se napenjajo platna na slepe okvirje, sem opazil, da predavatelji le ne izdajo vseh svojih skrivnosti, ki so jih z leti osvojili v slikarstvu. Povsem drugačen pristop pa je do nas začetnikov imel Božidar Jakac, ki je v prijateljskem pogovoru, kot sebi enakemu svetoval in pomagal, kot je najbolje znal. Zato ga imam v spominu kot velikega človeka in slikarja.«
Slikanje je torej postalo vaš poklic. Je ostalo tudi bobi in kakšno motiviko ste si izbrali?
»V začetku sem slikal morda res samo zaradi veselja, danes slikam tudi zaradi zaslužka, čeprav je tudi veselje še ostalo. Izoblikovanje moje slikarske osebnosti pa se je začelo z reprodukcijami, ki sem jih vse tudi takoj prodal. Slikanje je bilo namreč moj poklic, s pomočjo katerega sem preživljal sebe in družino in ni bilo časa za pomisleke ali naj sliko, ki mi je zelo uspela, obdržim ali naj jo dam od sebe. Z reprodukcijami, ki so me nekako uveljavile, sem začel ustvarjati tudi svoj lastni jaz, kar pomeni, da sem pričel slikati nabožne motive in krajino v seh letnih časih. S temi motivi sem začel in te motive slikam še danes.«
Kako pa se lotite slike, ki jo naslikate za svojo dušo?
»Če sem čisto odkrit, za svojo dušo sploh ne slikam, saj od slikanja živim. Smo pa zato doma v stalnem boju, saj gredo skoraj vse slike zelo kmalu od hiše. Tudi tiste, ki po-celo leto vise na zidu v spalnici ali dnevni sobi. Meni prej ali slej slika postane hladna in takrat sedem za platno in ustvarim novo, bolj živo. Ta potem na žeblju zamenja staro, a ponavadi le za kratek čas.«
Omenili ste, da domačim ni najbolje všeč, da vaših slik v stanovanju skoraj ne vidijo. Morda kot slikar zbirate dela drugih umetnikov?
»Ko sem bil mlajši, sem moral ustvarjati dom za družino in od takrat pa vse do danes si kakšne zbirke nisem uspel omisliti. Morda bom razmišljal o njej, ko bodo
preskrbljeni otroci, do tedaj pa se bova z ženo zadovoljila z gobelini, ki jih delamo doma.«
Pa se za trenutek vrniva na slike z nabožnimi motivi. Kako so ljudje na začetku sprejeli te vaše slike, glede na to, da se okrog leta 1960 bog v javnosti ni ravno pogosto omenjal?
»V javnosti nisem nikoli razglašal, da slikam tudi nabožne motive, pa vendar si upam trditi, da včasih povpraševanje po teh slikah ni bilo nič manjše, le bolj skrito in previdno. Sam pa kakšnih večjih težav zaradi svoje usmeritve nisem nikoli imel.«
In v kakšne namene ljudje največkrat kupujejo te slike, ki poleg vere in zaupanja ponazarjajo tudi mir in ljubezen?
»Najpogosteje je takšna slika namenjena kot darilo ženinu ali nevesti, s strani sorodnikov ali sosedov, motivi, kijih največkrat slikam pa so; Jezus na Oljski gori, Dobri pastir in Marija z golobi.«
Zdi se mi, da slika Dobrega pastirja ali Marije z golobi, ki jo zakonca prejmeta kot darilo, ni dana vedno kot nabožen spomin, ampak predstavlja tudi harmonijo in ljubezen, ki sta jo dolžna dati drug drugemu, v stiski pa roko, ki ju spet združi.
»Nabožni motiv so že včasih imenovali »naraven kotiček notranjega miru« in ne vem, zakaj
naj bi bilo danes drugače, ko smo vendar najbolj potrebni prijazne besede in iskrenega nasmeha. Za sliko ni bistveno, da predstavlja zamisel neke božje osebe, ampak spokojnost, ki jo izžareva.«
Potemtakem so dobrodošli tudi prvi, vse manj dvomljivi koraki naše politike, ki se je začela zavedati, da ljudje ne praznujejo praznikov le zaradi svoje ideologije, ampak ti pomenijo tudi ponovno krepitev družinskih vezi in sprave, tudi med narodi.
»Me-ne razveseli vsaka prijazna beseda, še posebej če je izrečena znotraj slovenskega naroda. Prav tako pa me boli licemerstvo, ko nekdo govori eno, dela pa drugo. Srčno upam, da smo ga končno presegli in da med nami ni več kukavic, ki se kažejo kot dobre matere, potem pa na skrivaj svoja jajca podtikajo v druga gnezda.«
Torej lahko trdimo, da slovenski narod vsaj navznoter, postaja vedno bolj enoten?
»Ta trditev ni dokazana le v Sloveniji, ampak po celem svetu. Ko namreč pride do določene krize, se tempo življenja spet umiri, ljudje prično razmišljati in se zatekati v prvotne celice - družine. Prepričan sem, da nobena vzgojna ustanova ne more dati otroku tistega, kar mu dasta oče in mati - ljubezen in topel dom.« MATIC ROMŠAK
OBVESTILO
Vse cenjene potrošnike in krajane KS Mekinje obveščamo,
da smo bili zaradi odpovedi najema lokala prisiljeni trgovino
za osnovno preskrbo v Mekinjah s 1. 1. 1990 zapreti.
Zahvaljujemo se vsem našim zvestim kupcem in prosimo za
razumevanje.
Obiščite naše ostale prodajalne, kjer vas bomo z veseljem
P°stree!i-                                        % ' TP »Kočna« Kamnik
TOZD Maloprodaja
POHOD NA
KOSTAVSKO
PLANINO
Krajevna         organizacija
ZRVS Matija Blejc - Matevž, Tuhinj vabi na tradicionalni pohod na Kostavsko planino v nedeljo, 24. decembra 1989. Slovesnost ob 47-letnici borbe na Kostavski planini bo ob spomeniku na Kostavski planini ob 10. uri.
OBVESTILO
Vse cenjene kupce in občane obveščamo, da bomo v soboto, 23. in 30. decembra 1989, vse trgovine KOČNE in trgovine MERCATOR odprte do 19. ure, razen tehničnih trgovin: Univer-zal, Kurivo, Pohištvo, Titan-Kočna in Avtomerkur, ki bodo odprte le do 13. ure.
PRIPOROČAMO     SE     za
nakup.
TP »KOČNA«
Promocija pesniške zbirke Odmevi       i
Kamnik je spet doživel pomemben kulturni dogodek. Tokrat je Nina Osredkarjeva predstavila občinstvu lično zbirko svojih pesmi, ki jih je poimenovala »ODMEVI«.
Zbirka je izšla v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Kamnik, predstavljena pa je bila v organizaciji Matične knjižnice Kamnik, v dvorani nad kavarno v četrtek, 7. decembra.
Že pred napovedanim začetkom je bila dvorana polna obiskovalcev. Mnogo njih sploh ni moglo v dvorano.
Ves, zelo uspel, kulturni pro-
gram, je dopolnjeval bogato in vsebinsko odmevno zbirko, ki zajema kar 37 pesmi.
Saša Kos, ki je govorila v imenu Matične knjižnice Kamnik, je poudarila poslanstvo knjižnice, težave, ki spremljajo njeno dejavnost   in   nakazala   usmeritev knjižnice v prihodnje. V glasbenem in govornem delu pa so nastopili še: Janez Majcenovič in Tomaž Plahutnik, Barbara in Ivo Kardaš ter Martina Bohte in Du- I šan Osredkar. Prvič sta nastopili J tudi mladi pesnici Meta Tušar in ' Ana Hafner s svojimi deli.
STANE SIMŠIČ
Vabilo na božični in novoletni koncert
Jeseni smo vam obljubljali presenečenje, zdaj pa je napočil čas, ko bo treba obljubo izpolniti. Člani Mešanega pevskega zbora Cantemus vas vabimo na koncert slovenskih in angleških božičnih pesmi, ki bo v ponedeljek, 25. decembra, ob 16. uri v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Prostora je malo, sedeži niso oštevilčeni, zato bodo imeli prednost tisti, ki si bodo vstopnice priskrbeli že v predprodaji. Dobite jih lahko vsako dopoldne na Zvezi kulturnih organizacij, Japljeva 2, Kamnik, telefon 831-612.
To pa še ni vse. Že naslednjega dne vas vabimo na tradicionalni novoletni koncert v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, MePZ Cantemus, MePZ Svoboda in solisti. Prireditve verjetno ni treba posebej predstavljati, saj jo kamniško občinstvo že dobro pozna. Torej - 26. decembra se vidimo v dvorani Kina Dom. Vabljeni!
MePZ Cantemus
AMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1989
7
Obnovljena Preskarjeva bajta
Martinova nedelja (11. novembra) se je za nas bajtarje resnično odvijala v skladu s pomenom tega starega ljudskega praznika. Ta dan je namreč povezan s končanjem del (konec del na polju, priprava vina itd.). Kar nekaj se
ti ne samo iz pietete, temveč predvsem iz hvaležnosti do podedovanega izročila, kot tudi obveznosti do ohranjanja in varovanja tisočletne tradicije, kar bo v čast kulturnemu utripu ljudi pod Kamniškimi Alpami. Tako
jnas je omenjenega dne umaknilo liz meglene kotline. Velika planika je s soncem obsijana resnično praznovala z nami, kajti dokončno je bila prekrita PRESKARJEVA BAJTA.
Le malokdo je verjel, da bomo bajtarji resnično prekrili spomeniško zaščiteno Preskarjevo bajto in tako izpolnili obljubo, ki smo jo dali na sestanku 14. junija le-*os na Šimnovcu predstavnikom ■kupščine občine Kamnik, Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, kmetijcm in drugim. Priznati moramo, da smo imeli izredno srečo pri pogovorih v Gozdnem gospodarstvu Kamnik, Izvršnem svetu SO KAmnik kot tudi s samim izvajalcem del, Stanetom Grilcem. Da pa sta volja in hotenje poroštvo za uspeh, je dokazala tudi uspešna »bajtarska« akcija V soboto, 21. oktobra.
Prepričan sem, da smo opravili delo, ki smo ga bili dolžni opravi-
je to dolžnost pred več kot 30 leti opisal Anton CEVC v knjižici Nstanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom.
Ob prebiranju številnih del Antona Cevca in Vlasta Kopača o velikoplaninskih stanovih, se človeku nehote vrača vera v vrednote, ki jih je skozi vse viharje zgodovine znal rešiti le preprost kmečki človek. Eden izmed takšnih je bil prav gotovo nadarjen pripovedovalec Andrej MOČNIK, p.d. Preskarjev iz Bi-stričice, čigar roka ni znala le spretno z nožičem izrezovati slikovitih »pisav« in izdelovati cokel, temveč zvesto po tradiciji graditi lesene pastirske bajte. Letos mineva 30 let od njegove smrti; prepričan sem, da smo se z našim delom na najbolj primeren način spomnili na njegov neprecenljiv prispevek k ohranitvi veli-koplaninske    arhitekture.    Pre-
Zveza kulturnik organizacij Kamnik
Vabimo vas .;..
Razstavišče Veronika, Kamnik Razstava del Roka Zelenka in Lee Bernetič-Zelenko: Čas
Razstava bo odprta do 10. januarja 1990 ob delavnikih od 10.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne, za Božič in Novo leto pa bo zaprta!
•  • *
Torek, 26. decembra 1989, ob 20. uri Velika dvorana kina Dom, Kamnik Tradicionalni novoletni koncert
Sodelujejo: Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš
Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in solisti
Dirigent: Tomaž Habe
Vstopnice bodo v predprodaji na sedežu ZKO Kamnik, Jap-
ljeva 2 (poleg kavarne Veronika) vsak dan od 8. do 14.30, ob
sredah do 16. ure in pri sindikalnih poverjenikih v delovnih
organizacijah ter dve uri pred prireditvijo pri blagajni Kina
Dom, Kamnik. Informacije dobite pO tel.  831-612 (ZKO
Kamnik).
•  • *
Četrtek, 28. decembra 1989, ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
Novoletna igrica za otroke »Znalčkove dogodivščine«
Igrico bo izvedla gledališka skupina MKD Pedenjmožic iz
Kamnika
VABLJENI!
ANKETNI LIST
Ćc vas zanima potovati v službo v Ljubljano na nov, sodobnejši način, prosim, izpolnite ta anketni list in ga čimprej pošljite ali prinesite v Agencijo »ARTUR«, Kidričeva 29, 61240 Kamnik, tel. 832-012.                                                                                           I
-................................................................................................................!
1.   Ste zainteresirani za tako vrsto potovanja:                DA   NE
2.   Če ste zainteresirani, povejte približno uro odhoda:
iz Kamnika...........          iz Ljubljane...........       |
NEPREKLICNO  SE  PRIJAVLJAM  za poslovni avtobus ob       |
delavnikih na relaciji Kamnik-Ljubljana-Kamnik.
Ime in priimek:.................    št. os. iz..........
Naslov:.......................   tel.............       |
Služba:.............,......■ • ■    tel.............       |
V Kamniku____.....1989      Podpis:................      I
I
skarjev Andrej je v praksi dokazoval in spoštoval zgodovinsko resnico, ki jo je Anton Cevc opisal z naslednjimi besedami: »S tako zvestobo do podedovanih tradicij se lahko pohvalijo le ma-lokje v Evropi, kajti naselja, ki bi živela in utripala v življenjskem ritmu; ob tem pa ne pozabila, da so predniki pred več tisočletji živeli v prav takšnih bivališčih, so morda le še na jugu Apeninskega polotoka.«
Pri brskanju pa povojni zgodovini sem našel še več prispevkov o Preskarju oz. Preskarjevi koči. Med njimi naj omenim dva in sicer:
Marca 1945 so Nemci in domobranci požgali koče na Veliki planini. Takoj po vojni so lastniki bajte sicer obnovili, vendar so jih tudi temeljito modernizirali, tako da je edino novi Preskarjev stan na Veliki planini obnovljen v ce-
loti v stari tradicionalni obliki in notranji ureditvi.
Leta 1957 pa je kočam na veliki planini ponovno grozila nevarnost, da bi jih porušili in namesto njih postavili zadružni hlev. V odgovor na te načrte so nekateri kmetje zapretili, da bodo svoje koče raje zažgali kot pa da bi jih pustili podreti. Vlasto Kopač je izdelal predlog odloka o razglasitvi celotne Velike planine za narodni park, ki ga je sprejel OBLO v Kamniku. S tem je bila pastirska arhitektura rešena pred rušenjem.
Zares smo se bili dolžni upreti brezglavim »modernističnim« zahtevam anarhističnega vsakdana in z dejanji posnemati Pre-skarjevega Andreja, kije znal rešiti vse tisto, na kar smo danes ponosni.
VINKO POLIČNIK
ABC-POMURKA
TP »KOČNA« KAMNIK
TOZD MALOPRODAJA
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V LETU 1990
31. 12. 1989 - Market Kranjska in Merkator od 8. do 11. ure
SOBOTA, 7.-19. ure	NEDELJA, 8.-11. ure
6.   1. Metka, Duplica 13.   1. Market, Šmarca 20.   1. Zaprice, Moste, Stranje 27.   1. Bakovnik, Komenda	7.   1. Metka 14.   1. Market 21.   1. Zaprice 28.   1. Bakovnik
SPOMINSKA SLOVESNOST NA RUDNIKU
Vse svojce, preživele borce NOV, občane, predvsem pa mladino VABIMO
Da se v soboto, 6. januarja 1990, ob 10. uri, udeleže žalne slovenosti pri spomeniku padlim na Rudniku, v počastitev spomina na padle borce in aktiviste NOB pred 45 leti. Krajevni odbor ZZB NOV
Občinski odbor Duplica-Volčji potok
ZZB NOV Kamnik
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča občane, da bomo zaradi praznikov smeti in odpadke odvažali:
-  namesto v ponedeljek, 25. decembra 1989 bomo smeti odvažati v sredo, 27, decembra;
-  namesto v ponedeljek, 1. januarja 1990 se bo odvoz vršil v sredo, 3. januarja in
-  namesto v torek, 2. januarja 1990 bo odvoz v četrtek, 4. 1. 1999.
Najamemo poslovne prostore za mirno in čisto obrt v izmeri nad 26 m2, v Kamniku ali bližnji okolici. Lah Peter Linhartova 62, Ljubljana, tel. 326-564 do 8.30 ali pa po 20. uri.
Komisija za delovna razmerja
Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
razpisuje
prosta dela in naloge:
kuharja
- poln delovni čas - določen delovni čas (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu)
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri - kuhar. Sprejmemo tudi pripravnika. Nastop dela takoj!
Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM Kamnik), Novi trg 43/a.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno
zapustil dragi mož, oče, dedek
in tast
ANTON ŽAGAR
iz Zukala 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darove za druge namene in. spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku Romanu za lep pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
Zakal, december 1989
Spomnimo se ga - in v njegov spomin napišimo te vrstice!
Mineva trideset let, kar je nehalo biti srce revolucionarja
in prvoborca, nosilca Spomenice 1941
JANEZA BRLECA-NACETA
Kako hitro minevajo leta in kako hitro pozabimo na naše borce-partizane in povojne graditelje porušene domovine. To je bil tudi NACE! Ko se je leta 1941 odločil, da bo branil okupirano domovino, ni pomislil, kako težka bo ta pot in kako dolga, koliko
žrtev bo dala domovina in družina. Ni pomislil, ne na dom, ne na kmetijo, ne na družino. Odzval se je klicu domovine in tako postal prvi organizator OF v Tuhinjski dolini. Njegov dom je dal zatočišče funkcionarjem in organizatorjem na Kamniškem. Sam je bil trikrat ranjen, preživel borbe, kot politkomisar, na Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem in Moravškem,
bil delegat v Kočevju, na Kočevskem zboru. Dočakal je svobodo in bil povsod tam, kjer so gradili in obnavljali porušeno domovino. Ponosen, da žrtve niso bile
zaman in da se izpolnjuje misel izrečena 1941. leta. Kljub temu pa je 28. decembra 1959 nehalo biti to domoljubno srce. Naj nam bodo za vzgled, on in takšni, ki so tako kratko živeli, in hodimo po njihovi poti. Ohranimo, kar so nam
priborili.
V njegov spomin napišimo besede v njemu podarjeni knjigi
ob neki priložnosti...
cAaJJtmuiJ [ULftia: afau; , |u?Vftw -aYodiW (tuak- dcWmm.e' Vfc/rtfcrvoic' '^k/tb-.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega
in skrbnega moža, očeta in
starega ata
FRANCA BURKELJCA
iz Cirkus v Zg. Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz tovarne KIK, Ljubljanskega potniškega prometa in Tamiz za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
December 1989
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
z nekom moraš v korak,
v isto sled...
(I. Minatti)
ZAHVALA
Na pragu zime, ko se začno
oglašati mrzli vetrovi in ko še
zadnji list odpade z drevesa, se
je tiho, tako kot je vedno živela,
mnogo prezgodaj poslovila od
nas naša ljubljena
JOŽICA DROLC
rojena KOČUNIK
iz Srednje vasi 37 v Tuhinjski
dolini
Hvala vsem, ki ste imeli našo dobro mamico radi, hvala vam za tople besede in stiske rok v trenutkih, ko se je za nas ustavil čas in smo samo nemo čakali ure slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste prišli k njej, ji prinesli cvetje, ki ga je imela tako rada in se še zadnjič poslovili od nje. Še posebej hvala družinam Zavasnik, Burja in Golob, ki so bili z nami in nam stali ob strani. Hvala kolektivoma LPP-delavnice in promet Kamnik, LB Banke Domžale, Sebastjanovim sošolcem, pevcem, govornikoma za občutene besede slovesa in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste bili z nami in ki boste našo mami ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni
Srednja vas, Potok, Kapla na Kozjaku, Radlje ob Dravi, november 1989
KAMNIŠKI OBČAN / 20. DECEMBRA 1981
Pogovor z Markom Prezljem
Rokometni turnir ob dnevu republike
V Himalaji je bila spet slovenska alpinistična odprava, ki si je za cilj izbrala 8046 m visoko Šišo Pangmo. Rad bi vam predstavil-najmlajšega člana te odprave, Marka Prezlja. Marko se je rodil 13. oktobra 1965 v Ljubljani inje študent 4. letnika FNT. Pleza od leta 1982 in ima za seboj že več kot 350 vzponov. Leta 1985 je postal alpinist, 1988 pa alpinistični inštruktor.
Leta 1987 je bil član odprave, ki se je preizkušala v stranskem
vrhu Lotseja, v Lotse Sharu (8400 m), kjer je dosegel 7300 m, kar je največja višina, ki jo je takrat odprava dosegla. Več zaradi slabega vremena, predvsem vetra, ki je pihal prek 200 km/h in nevarnosti plazov ni bilo mogoče narediti. Lani je preko še do takrat nepreplezane severne stene osvojil vrh 8201 m visokega Čo Oja, šeste najvišje gore na svetu. Ta uspeh je veljal v svetovnem alpinističnem svetu za enega največjih dosežkov v preteklem letu. Sicer pa je njegov spisek najboljših vzponov kar obsežen: Zimski vzponi: Rzenik - Peklenska pomaranča (1. ZP in 1.
P), Peklenska cedevita (Zimski prvenstveni      vzpon);      Brana
-  Orion (1. ZP in 1. P); Triglav
-  Helba s Čopovim stebrom (1. ZP)  Proste  ponovitve:   Vežica
-   Lahova smer VII+, Perčičev steber VIII; Kogel - Smer Marije pomočnice VIII- (2. PP); Triglav Helba s Čopom VII+; Pa-klenica,    stena    Anica    Kuka
-  Klin VIII- SOLO VZPONI: Vežica - Kramar-Močnik (1. SP); Kogel - Spominska smer Ceneta Kramarja (1. SP), Zupanova smer (2. SPP) Ledni vzponi: Super coluar v Mont Blanc du Taculu.
Priprave so bile verjetno kar zahtevne?
»Fizične priprave zahtevajo predvsem veliko plezanja v visokih stenah, po možnosti v Centralnih Alpah, kjer se razmere še najbolj približajo tistim v Himalaji. Zaradi skromnih sredstev pa to ponavadi ni povsem uresničljivo. Zato največ plezamo v domačih stenah, kjer pa mi najbolj ugajajo dolge, težke in prosto preplezljive smeri. Psihične priprave sodijo k temu, saj je za psiho najbolj primeren situacijski trening.«
Mnogi alpinisti gledajo malce postrani!?
»To se mi zdi po eni strani razumljivo, saj tako gledajo v glavnem tisti, ki jim je najbolj všeč topel zapeček in poln želodec. Želja po pustolovščini in preizkušanju samega sebe pa je v meni močnejša kot želja po prej omenjenih stvareh. Pri večdnevnem, pri odpravi večtedenskem vzponu, ko še tako skromno uživanje obrokov hrane postane pravi obred, ozke poličke sredi stene pa udobno ležišče, takrat človek spozna pravo vrednost hrane in udobne postelje.«
Alpinizem se j« v zadnjem času zelo razvejal in za vrhunske dosežke je potrebna specializacija. Kaj meniš o tem?
»Mene specializacija ne zanima, ker mi je alpinizem v nekem smislu način življenja. Tekmovanja v športnem plezanju me zato ne privlačijo. Z veseljem se ukvarjam s težkim prostim plezanjem. V Kamniku imamo nekaj obetavnih mladih plezalcev, zato smo se odločili, da bomo poskusili v Kamniku postaviti umetno steno, ki bi omogočala vrhunski trening tudi prek zime in ob slabem vremenu. Moralno podporo že imamo, potrebno pa bo še mnogo truda in finančnih sredstev, da bo zamisel uresničena.«
Finance so torej večen problem. Kako ti zbereš denar za svojo dejavnost?
»Zbiranje denarja je najbolj mučno opravilo. Precej ga moram zbrati sam, z delom, kar je dobra, a ne preveč učinkovita možnost, ker s tem izgubim precej časa, ki bi ga sicer posvetil plezanju. Mislim da malo športnikov, ki imajo priznan status vrhunskega športnika, kot ga imam sam, zbira denar na takšen način. Najboljše si je pridobiti pokrovitelja, ki poskrbi za finančno plat, jaz pa za reklamne posnetke. V našem gospodarstvu ni pretiranega posluha za takšno obliko sodelovanja. Pri letošnji odpravi mi je priskočila na pomoč avstrijska firma INTRADE iz Celovca. Izdatno pomoč pa sem dobil tudi od ZTKO Kamnik, PD Kamnik ter matičnega alpinističnega odseka, za kar se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Zelo pa mi gredo na roko tudi v KIK Kamnik, kjer imam štipendijo. LA
V  torek, 28. novembra, je Rokometni klub Kamnik v športni dvorani izvedel rokometni turnir v počastitev Dneva republike. Na turnir so bili vabljeni učenci in učenke vseh kamniških osnovnih šol. Tekmovanja pa so se udeležili pionirji in pionirke osnovne šole Marija Vera z Duplice, Frana Albrehta in Toma Brejca. Vse nastopajoče je na začetku pozdravil predsednik Rokometnega kluba Kamnik, prof. Janko Blagšič, in jim zaželel čimboljše športne uspehe.
V obeh konkurencah so bili najboljši pionirji in pionirke iz osnovne šole Duplica.
REZULTATI:
Pionirji:
OŠ Tomo Brejc : OŠ Fran Albreht
(6:7) 11:14 OŠ Duplica : OŠ Tomo Brejc
(9:8)21:19 OŠ Fran Albreht : OŠ Duplica (5:9) 11:16
Pionirke:
OŠ Tomo Brejc : OŠ Fran Albreht (4:4)                                       11:7
OŠ Duplica : OŠ Tomo Brejc
(4:1)6:2 OŠ Fran Albreht : OŠ Duplica (2:3) 4:6
Lestvica Pionirji:
1. mesto OŠ Duplica
2 2 0 0 37:30 4
2. mesto OŠ Fran Albreht
2 10 1 25:27 2
3. mesto OŠ Tomo Brejc
2 0 0 2 30:35 0
Pionirke:
1. mesto OŠ Duplica
2 2 0 0 12:6    4
2. mesto OŠ Tomo Brejc
2  10 1   13:13 2
3. mesto OŠ Fran Albreht
2 0 0 2 11:17 0 Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov in diplom najboljšim ekipam, so trenerji izbrali tudi najboljše posameznike in posameznice ter jim podelili praktične nagrade.
Najboljši strelec je bil Demal Kočal (Duplica) z 19 goli, najboljši igral« Tomaž Plankar (Tomo Brejc) in vrt tar Enver Šabotič (Duplica).
Pri pionirkah je največ golov dosi gla Milena Stanisavljevič (Tomi Brejc) s sedmimi zadetki, za najboljši igralko je bila proglašena Jasna Krivd rotov (Duplica) in za vratarko Klavdt ja Virant (Duplica).
Ob zaključku naj zapišemo, da jI turnir lepo uspel in da si pionirji ij pionirke podobnih tekmovanj še želi jo in potrebujejo. Hkrati pa vse Ijub^ telje rokometne igre vabimo na NO VOLETNI TURNIR, ki bo v sobot« 23. 12. 1989 s pričetkom ob 8. uri.; Vsem občanom želimo srečno nov« leto.
MI«
Zimski pohod na Dražgoše
V nedeljo, 7. januarja 1990, bo Planinsko društvo Kamnik organiziralo udeležbo na vsakoletnem zimskem spominskem pohodu na Dražgoše.
Iz Kamnika bo odpeljal posebni avtobus ob 6. uri s Trga prijateljstva.
Prijavite se na Planinskem društvu do vključno petka, 5. januarja 1990.                                                                    g §
Ivana Skamen:
Dober dan, naši
(nadaljevanje)
Mestece ob slapovih je čudovito. Paša za oči in sredstvo za praznenje denarnic. Vseh zanimivosti kot so muzej voščenih lutk, Teslov muzej, muzej Elvisa Presleya, muzej Guinessovih rekordov si nismo imele časa ogledati, a v prekrasni botanični vrt smo le pogledale in preživele čudovito urico v družbi dresiranih »zvezd« iz Marinelanda (morska pravljična dežela). ... zato      podale      so      se
Planinski kotiček
Odprava Everest '89 spet doma
V petek, 27. oktobra se je na zagrebško letališče vrnila hrvaška odprava na Mounl Everest. V avgustu, septembru in oktobru je poskušala priplezati na najvišji vrh sveta po severozahodni steni s tibetanske strani. Toda izredno neugodno vreme, predvsem pa ogromne količine novega snega, so preprečile, da bi jim to uspelo.
Tudi mene in še dva, s katerima sem šel skupaj, je zajel plaz. Ko je bil krajši predah v sneženju, smo šli pogledat na hrib na drugi strani doline, kakšne so razmere v Everestovi steni. S seboj smo imeli tudi smuči, ker smo se nameravali nato peljati z vrha v dolino. Malo pod vrhom je potegnil plaz. Dušico je samo zasulo, tako, da se je lahko celo sama izkopala. Slave se se je po kakih 150 metrih »vožnje« nekako izmotal v stran iz plazu, vendar s poškodovanim kolenom, natrga-nimi kolenskimi vezmi. Jaz pa sem bil v sredini plazu in me je nosilo okoli 350 do 400 metrov. Poskusil sem se nekajkrat zaustaviti z zaviranjem, toda plaz je bil močnejši. Na koncu sem poletel še kakih 40 do 50 metrov po zraku čez skalni skok in na srečo brez
V odpravi sta bila tudi dva Kamni-čana: JANEZ BEKOVIČ in MARJAN KREGAR. Tudi onadva sta dala vse od sebe, da bi uspeli, toda... »Snega je bilo veliko že takrat, ko smo prispeli. Letošnji monsum je bil v tem koncu Nepala izredno bogat s padavinami. Nato pa je v 34 dnevih kar 32 dni snežilo. Za tem so bila sicer krajša obdobja brez padavin, tako po tri do štiri dni, kar pa je premalo, da bi se sneg sesedel in uležal. Vmes pa je spet snežilo po nekaj dni skupaj, zadnjih 14 dni se je vreme sicer malo popravilo in veter je razpihal sneg v višinah s skal, toda v ozebniku, kjer naj bi vodila naša smer, je bilo ogromno napihanega snega. Kar naprej se je plazilo, dvakrat je celo potegnil kak kilometer širok plaz čez celo pobočje. Plazovi so nam trgali pritrjene vrvi. Sproti je zamedlo sledi, tako, da si moral, če si ostal kakih 200 m zadaj, ponovno gazihiti cel sneg. Plaz nam je enkrat celo zasul višinski bazni tabor. Bilo je prav čudno: šotori so leteli po zraku, nekaj jih je tudi strgalo, podpirati smo jih morali, da nas ni stisnilo.
hujših poškodb pristal v snegu. Še vedno imam težave z ramo in tudi rebra me bolijo. Imel sem res srečo, da sem letel mimo vseh skal, ki so gledale iz snega. Z zaviranjem pa sem dosegel to, da je šla glavnina plazu pred menoj in me ni na koncu še zasula.
Bil sem že večkrat v Himalaji, toda tako slabega vremena, predvsem pa tako slabega snega, nisem imel še nikoli. Sneg je bil prav čuden. Sipek, sploh se ni sprijemal. Tudi druge je večkrat oplazil plaz, ko so hodili ob pritrjenih vrveh. Te so bile poglavje zase. Nismo jih mogli pritrditi v skale, ampak smo jih morali pritrditi v ta nečvrsti sneg. To je bila huda psihična obremenitev in fante je dostikrat prevzemal pravi strah. Bilo je izredno naporno in tudi resnično nevarno. Zelo veliko smo tvegali. Na koncu smo še enkrat poskusili pregaziti do tabora tri, to je zadnjega tabora, vendar ni šlo. Bilo je preveč snega. Tako je bila največja višina, ki smo jo dosegli, okoli 7900 m. Torej nas je še skoraj 1000 m ločilo do vrha. In v zadnjih
dneh je začel pihati še močan veter in tudi ohladilo se je za precej stopinj, kar je še otežilo položaj.
Tudi sosednjim odpravam se ni godilo nič bolje. Čilencem je plaz odnesel polovico snežne luknje, Amerikanci so obračali na severnem grebenu, kjer vodi drugače najlažji pristop na vrh. Korejci so prišli komaj do rame v zahodnem grebenu, kjer vodi Jugoslovanska smer iz leta 1979. V tem času je na Pumoriju, ki je komaj nekaj kilometrov stran, plaz odnesel štiri španske alpiniste. Torej nam ni preostalo ničesar drugega, če smo hoteli priti živi domov, da obrnemo,« je povedal med drugim Marjan Kregar. Z Bcnkovičem žal nismo mogli govoriti, ker je v Amsterdamu zamudil letalo.
Je pač v življenju velikokrat tako, da ne obrodi vsako delo in trud tudi sadov. Fantje so res dali vse od sebe, še preveč. In če narava ni dala, pač ni dala. Spet je enkrat dokazala, da je močnejša od ljudi. Toda glavno je, da so se vsi živi vrnili domov. Bodo lahko še kdaj poskusili. »'-'   '-                                                              «4
Kamničani
tudi
v Tibetu
Med največje dosežke v alpinizmu na svetu v letu 1989 spada poleg Čes-novega prvenstvenega solo vzpona čez severno steno Kumbakarne, tudi vzpon na 8046 m visoko Šiša Pangmo, edini osemtisočak, ki je cel v Tibetu, začasno okupiranem od Kitajcev. Tam je jugoslovanska odprava preplezala v 2000 m visoki južni steni dve novi smeri, poleg tega pa so stopili tudi na vrh do takrat še neosvojenega 7071 m visokega Njanang Rija. Značilno za to odpravo je bilo to, da je delovala po navezah. Te so plezale v alpskem stilu. To pomeni, da je vsaka naveza plezala v principu sama za sebe od vznožja do vrha stene brez v naprej postavljenih taborov. Druga značilnost te odprave je bila izredna hitrost. V samo dvanajstih dneh po prihodu v bazo so dosegli vrh in že so se vračah. Tako se je zgodilo, da je vsak, ki ni bil ves čas na višku svojih moči in sposobnosti, preprosto zamudil svojo priložnost. Če je uspelo v prvo, je uspelo, za ponavljanje ni bilo časa.
Svoj delež v tej odpravi so imeli tudi kamniški alpinisti. Vodja je bil TONE ŠKARJA, dolgoletni član AO Kamnik, čeprav je doma iz Mengša Bil je že vodja številnih uspešnih odprav (Kangbačen 1974. Everest 1979 Ju-lung Kang 1985 in sedaj še Šiša Pang-
ma) je neutrudni načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in nedvomno eden od najzaslužnejših mož za tako velik razcvet in uspehe slovenskega in s tem tudi jugoslovanskega himalajizma.
V odpravi sta sodelovala tudi MARKO PREZELJ, član AO Kamnik in pa legendarni STANE BE-LAK, ki je član AO Ljubljana-Mati-ca, a si je našel stanovanje v Kamniku. Žal sta bila oba med tistimi, ki ju je zdravje za hip pustilo na cedilu. Najprej Prezlja, ki zato ni mogel iti na Njanang Ri. Ko je bil zopet v formi, sta se z Belakom skupaj odločila, da tudi onadva splezata novo smer na Šiša Pangmo. Ko sta že splezala lep kos stene, je Belaku zagodlo zdravje in, če ne bi pravočasno sestopila, je vprašanje, če bi lahko sploh še kdaj kam šel. Prehlad z začetkom pljučnice pomeni na teh višinah skoraj gotovo smrt.
Hudo je bilo obrniti, hudo po tolikih mesecih trdega treninga in psihičnih priprav. Kakšne notranje borbe so to, ko se mora človek odpovedati cilju, ki si ga želi skoraj za ceno življenja, a se mu mora odpovedati, pa vedo samo tisti, ki so to že doživeli. Vendar je le zmagala zdrava pamet — te nam tu pri nas že nekaj časa hudo primanjkuje - da sta prišla živa nazaj. Gora bo počakala, če pa človek enkrat premine, ni zanj več ne gora, ne želja, ne uspeha — ničesar več.
Kategorizirani kamniški alpinisti
Komisija za kategorizacijo pri Planinski zvezi Slovenije je objavila spisek alpinistov, ki izpolnjujejo pogoje za dosego posameznih kategorizacij-skih razredov. Tako sta dva zaslužna športnika Jugoslavije, trije so v mednarodnem razredu, devetnajst jih je v zveznem, dva v zelo perspektivnem, štirje v perspektivnem in 59 v republiškem.
Kamniški alipinistični odsek ima v tem spisku štiri svoje člane: MARKO PREZELJ je z zimskimi in lednimi vzponi dosegel zvezni razred. RADO NADVEŠNIK je dosegel republiški razred na odpravi na Čo-Oju. BOJAN POLLAK in MATJAŽ VVI-EGELE pa sta dosegla prav tako republiški razred z zimskimi vzponi.
BOJČ
v svet...« Da bi se opevani lastnosti ne izneverile, smo se četrtega dne poslovile od prijaznih gostiteljev in se podale na tisoč kilometrov dolgo pot proti Mon-trealu.
In podale smo se v neznani svet... Vsi, ki so nas prepričevali v kanadsko ravnino, so deželo zagotovo spoznavali iz limuzin, ki na podeželske ceste ne zaidejo. Te so namreč nekaj sto kilometrov iz Toronta kar precej hribovite; pa kaj bi to, saj smo vajene gristi kolena od doma. Vesele smo bile discipliniranosti šoferjev, saj nas na vsej dolgi poti niso ogrožali in smo se počutile čisto enakopravne udeleženke v prometu, čeprav na mnogo manj
Mu nt rt i
smo Indijancem »srečno ušle!« Če smo se prva dva potoval;! dneva pritoževale zaradi dežja ir. mraza, smo se tretjega zaradi vročine, pomešane z neznosno1 vlago in soparo, ki nas je spremljala vso pot do mesteca Bellevi-la, v katerem smo najprej poiskale trgovino z zaščitnimi kremami proti soncu. Kako velika nadloga je lahko vročina v Kanadi, naj prikazem na primeru: ena od popotnic si je kupila kremo z zaščitnim faktorjem 30 - taje zagotavljal potrošnici kreme, da bo od tu dalje vozila v »senci«, ki jo visok faktor nudi.
Bojna »opremljenost« proti soncu je bila naslednjega dne nepotrebna, saj smo vso pot do 120 kilometrov oddaljenega Kingsto-na prevozile v močnem nalivu.j Zelo prav so nam prišle dežne trenirke, s katerimi smo se nepri-
VABILO NA REKREACIJO
Krajevna konferenca SZDL Moste vabi na rekreacijo, ob ponedeljkih za ženske in ob petkih za moške, ob 19. uri v telovadnici osnovne šole.
Na cilju smo za trenutek pozabile na vročino!
uglednih dvokolesnikih. Tako smo se znašle v delu Kanade, imenovanem zgornja Kanada, zibelki naroda. Od Toronta do Ot-tawe je področje, ki ga imajo za zgodovinsko zaledje kanadske konfederacije.
Pot nas je vodila mimo številnih farm in jezer, že drugi dan popoldan pa smo obiskale tudi indijanski rezervat CURVE LAKE INDIAN RESERVATE. Seveda v njem živijo čisto pravi Indijanci, ampak vseeno ne podobni tistim, ki smo jih vajeni iz filmskih predstav. So čisto takšni, kot vsi ljudje, le da so temnejše polti (pa ne rdeče) in imajo izrazite ličnice. Pogled nanje nas je kar malo razočaral, saj nismo videle nobenega bojno opremljenega in porisanega Indijanca, pa tudi zale Indijanke ne. Nasploh so bile vse ženske, ki smo jih videle, precej neurejene in debele. Prebivalci rezervata ne živijo v šotorih, ampak v preprostih lesenih kolibah, precej kričeče pobarvanih, z neurejeno okolico. Središče rezervata je še spominjalo na pravo indijansko nase-lje.
Pred večerom smo si v mestecu, imenovanem Peterborough, oddaljenim od Toronta 200 kilometrov, ogledale še mestno znamenitost LIFT LOCK, ogromno hidravlično dvigalo, eno največjih na svetu, v katerem je kar 26.000 kubičnih jardov betona. Pozno v noč smo pisale kartice s pomembnim sporočilom - da
dipravu postavile v bran. Pokrajina, skozi katero smo vozile, bi nas menda v lepem vremenu očarala, a vso pozornost smo morale tega četrtega potovalnega dne posvetiti cesti in vožnji. Del poti smo premagale s ferryjem - trajektom čez Ontarijsko jezero. Popotniki v avtomobilih si niso upali ven pomoliti niti nosov, me pa smo vesele duhovičile s slovenskimi vižami.
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF
-  Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač.
-   Izhaja   dvakrat   mesečno
- Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311
-  tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.