št m V Gorici, v torek dne 21. aprila 1914 Izhaja dvakrat sa teden, in sicer t t rek in sobot« ob t uri popoldne, V, let« . . . „ 5'~ V4 » -.;¦•. ¦ ,, S-50 * Posamične številke staknejo ^^',;-::.-u8^vlm *" Na naročila kes doposlane naročnine se ne oziramo. Tedaj xtif. Telefon št. 88. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavHi, Uredtiičtvo se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nadstr, na demo. Upravni&tvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v I. nadstr. na Joto v Ooriiki Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-mt H vin,, 3-krat 12 vin. vsaka Vpeti, Večkrat1 p6po> godbi. Vecj&Mke po prostoru. Reklame itu spisi v uredniškem delu 30 viLMiu. — Za oblikd, in vsebino Wasov odklanjamo vsako odgovornost. Manifestacijsko zborovanje goriškega 'akademienega dijaštva. Celokupno slovensko goriško akade-mičnd dijaštvo priredi manifestacijsko zborovanje v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. predp. v dvorani »Trgovskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poslednji dogodki in naše vseučiliš-ko vprašanje; 2. Naše narodne zahteve. Vabinio vso gotišTfd 'stoVensko javnost, da se udeleži v polnem številu tega vclevaLncga mauifestacijskega zborovanja. Odbor .celokupnega slovenskega .goriškega akad. dijaštva. ia niene Bflslefc. I »L' Eco del Litorale« nam je očitala po letošnjih občinskih volitvah, da smo Slovenci zagrešili težke taktične napake proti Nemcem in proti Italijanom in da je bilo napačno naše postopanje proti Nemcem na dan 7. decembra lanskega leta. Ne vidimo pa teh težkih taktičnih napak in ne vidimo, da bi bilo naše postopanje proti Nemcem na dan 7. decembra napačno. Kaj hoče biti napačno — saj takrat je bila že sklenjena zveza med Italijani, in Nemci. Takrat je bilo že vse dogovorjeno med njimi in sklenjeno glede na občinske volitve, v Gorici in glede na splošen skupni boj Italijanov in Nemcev proti Slovencem. To je čisto jasno — drugače pač bi slavni naš rnunicipij ne bil dal nemškemu Gesangsve-reinu. na. razpolago Telovadnega trga in mestne godbe za razvitje zastave bojnega nemškega društva v Gorici. Morda je kakega zagrizenega Italijana le grizla okoli srca sramota, da je moral goriški mestni rnunicipij dati tujcu na razpolago Telovadni trg in godbo in dopustiti ;korporativni dohod ostentativno po nemško oblečenih tujcev, vendar mu je to bol zacelila misel, Mali listek. Iz kitajske republike. — Juanšikaju, prvemu predsedniku kitajske republike, podeljuje nova konstitucija, soglasno sprejeta v zbornici, diktatorsko oblast. Ker niso mogli prenesti tega državnega preobrata nekateri ministri republikanskega mišljenja, so odstopili. Zanimivo je, kako se je obnašal napram njim pekinški vladni hst. Demisije so dajale mnogo materijah temu .luanšikajevemu organu. Proglasil je h. pr., da so bili v kabinetu le roparji, tatovi, revolucionarji in izdajalci. Čang-Šu, nižji finančni minister, je podal poslednji demisijo. Kaka je bila ta prošnja, kaže njen prvi del. »Jaz, $u, bedni učenjak iz Čekianga, mož najmanjših zmožnosti, bil sem obdarjen z neštevilnimi milostmi predsednikovimi. Kot komisar solnega monopola -v Uungšiu sem.dosegel to dostojanstvo. Ko ic* bil objavljen razglas o tem povišanju, l'ilo mi je jasno, da ne bom mogel vršiti naloženih dolžnosti. Ako sem pa pomislil, kako zaupanje so mi izkazali, zdelo se mi le dolžnost, da prevzamem novo mesto. Ker nisem bil zmožen za izvrševanje nalog, kakoršne je stavil na me urad nižjega mi- da je vse to naperjeno v prvi vrsti proti Slovencem, katere vendar le najbolj sovraži, kar more na svetu sovražiti, in okol-nost,,da pojdejo vsi nemški volilci na volišče supno z Italijani proti Slovencem. Italijani so, bili takrat že ugriznili v kislo nemško jabolko, v še bolj kislo so morali ugrizniti ob volitvah ter pustiti Nemce v mestni svet goriški. Na dan 7. decembra Slovenci niso mogli storiti drugega nego to, kar so storili. Izzivati se ne damo. Tu smo na svojih tleh in ta svoja tla smo branili. Pri demonstracijah, ki vendar niso imele nikakega prehudega značaja, je vsakega, kdor pozna demonstracije drugje, presenetilo nenavadno ostro postopanje s strani policije in njenega nemškega poveljnika! Ako bi bili Slovenci' ostali čisto mirni in bi bili dopustili škandal, da sme tujec Nemec svobodno korakati po mestnih ulicah s svojo zastavo, ko srno rni tu še b r e z p r a v n i, bi se bili nain smejali Nemci in Italijani, češ, za drugo niso nego za to, da jih pomandra-rno. Nastop Slovencev 7. decembra je bil čisto umeven in opravičen..Vedeli smo, kaj se je zgodilo in kaj se zgodi. Po tem smo uravnali svoje postopanje in pokazali, d a smo tu tudi ml, da i m a m o s v o j o besedo n a g o r i § k i ulici, ne samo Italijani in Nemci! Posledica nemško-italijanske zveze je bil naš nastop 7. decembra lanskega leta in v njem ne vidimo nikakih pogreškov. Pogrešek bi bil, ako bi ga ne bilo. Sledilo pa je še nekaj. Videli vmo Nemca na ulici in umeli njegovo uradno dolžnost, videli smo ga potem in dobro slišali tudi v sodni dvorani. »Viva Gorizia italijana« in »Fora i ščavi«! je kričal na Korsu na dan 7. decembra lani italijanski fant Carlo Venuti (sin Petra, ki ima prodajalno v slovenskem Solkanu!) in radi tega krika je bil pozvan pred okrožno sbdnijo. Italijanski fant je tajil, redar Bav-daž pa trdil, da je Venuti tako kričal, ko ga je on prijel za roko. Prijatelji Venuti-jevi so trdili, da Carlo ni nič kričal in ooroščen je bil. Kot priča je bil pozvan tudi Nemec, ki je poveljnik tukajšnje policije. Rekel je, kakor poroča tudi L' Eco z dne 13. jim., da besede, katere bi bil izrekel Carlo Venuti, niso bile take, da bi bile mogle vzročiti kake nemire. Slovenci isti dan niso imeli opravila t Italijani, marveč so uprizorili demonstracije proti Nemcem. €\ede Italijanov pa. je rekel Nemec, da so bili izzvani od Slovencev, ker ti so peli slovenske narodne pesmi, ki so provoka-cija za. mesto, ki je vendar vedno le italijansko! Razumeli smo dobro tudi to — in dan 7. decembra 1913. na ulici in dan 12. januvarija . 1914. v sodni dvorani sta nam jasno pričala o tem, kaj je med Nemci in Italijani. Ko so prišle volitve, seveda Nemec ni zamudil izvršiti svojo državljansko dolžnost in iti volit italijansko-nemško listo. — Že Savel se je bil spreobrnil v Pavla, kaj bi se ljudje dandanašnji ne preobračali! Dandanašnji so'nastopili v Primorju — nemški časi! Slovenci v Gorici smo jih čutili najprvo izpod »pikelhavbe«! Slovanska nota v sprejemu in drugih formalnostih pri Opatijskem sestanku. »Poaler Tagblatt« piše: »V teh pomembnih dneh, v katerih je bival marchese Di San Giuliano, zunanji minister našega jadranskega zaveznika, v Opatiji, da spravi v red z grofom Berch-toldom razne važne zadeve, so se dogodile, navidezno tako postransko, zanimive reči',' katere smatrajo izvestni elementi - površno le za slučajnosti, ki pa v resnici i koreninijo globoko. Znano je, da pred važ-| nimi obiski se izvršijo primerne priprave, j V družini, kjer je kontrola lažja, se ne na-' pravi celega .formalnega programa, v d r-žavipa se mora določiti ob ' takih prilikah točen red, drugače , bi prišlo lahko do nevšečnih spodtikljajev. In kolikor važnejši so gostje, toliko natančneje se pazi, da se spravi sprejem in vse.drugo v trdne forme, vsi varjene po točnih načrtih. Ako imamo to pred očmi, moramo brezpogojno dobiti prepričanje, da je nastala hrvatska, bolje rečeno slovanska nota v pozdravu in v drugih formalnostih povodom Opatijskega obiska iz določenega namena. nistra, sem delal vedno pogreške in nisem izpolnjeval prav svojih dolžnosti. Razven* tega je bilo moje zdravje zelo malo zavidanja vredno___« Sledijo vse ministrove bolezni in prošnja, da želi biti odpuščen iz urada. Ko je zvedel oficijelni organ o ti prošnji, je napisal dolg Članek, v katerem pravi: . »Ali pozna kdo Čekiang? Ta provinca hi še nikdar dala nadarjenih delavcev. Mislili smo pa, da je nastala izjema med čekianškimi rojaki. A kako smo se britko motili! Viceminister Čang-Šu je bil v svojem ministerskem uradu — pa kaj je napravil ves ta čas? Uničeval je državne finance in dober glas solnega monopola... Nebesa kaznujejo ljudi nečiste vesti, zato so mu poslala pokvarjenost notranjih organov (bolezen). Še ni zapustila zemlje milost nebeška... Čang-Šu končno od-liaja.« Jimnšikaj na ni sprejel njegove demisije in odgovoril: »Prošnjo jemljeno na znanje. V sedanji dobi pa, ko šele začenja reforma uprave solnega monopola, kjer je Čang-Šu napravil državi tako velike usluge, ne moremo biti brez njega. Naj poskrbi, da prema- ga težave in da ne bo mislil na demisijo. Na to je napisal oficijelni list:. »Finančni viceminister Čang-Šu, ki je eden najbistrejših in najbolj znanih dostojanstvenikov iz moderne Kitajske, ostane na svojem mestu. Včeraj smo pomotoma napačno presodili njegovo delovanje, danes smo se pa prepričali, da vodi, kakor vse Čekiangovce, tudi ministra v vsem njegovem delovanju le patrijotizem. Hudobne sile ne morejo premagati duha *o~ doljubja, in mi upamo, da dajo učakati nebesa izvanredno nadarjenemu ministru še mnogo let v prospeh domovine«. Ali se niso tudi pri nas godile podobne reči in ali se morda še ne godč? Med »nezdravimi socialnimi pojav!« je objavilo »Pravo Lidu« tudi sledečo črtico: Pri ravnateljevih je danes velik krik in vik. Gospa razgraja, kakor da bi prišla ob pamet. Dekla ji je odpovedala in odide ravno pred prazniki! Gospa ji je dolžna plačilo za cele tri mesece in sedaj, ko najbolj potrebuje denar in izvežbano deklo, ji uhaja ta capinka domov. Zato jo je pa ozmerjala, da je lahko vsa hiša slišala in se pri tem tako zihtala, da je morala odpovedati za zvečer napovedano predavanje o emancipaciji žen. Dozdeva se nam, da naj bi maretee, katerega je Opatijski župan najprvo hrvatski pozdravil, kateremu so plapolale v pozdrav na izletih do Bazovice in Lipice na tržaškem ozemlju, samo slovanske zastave, obrnil pozornost svojih rojakov v kraljestvu nase, da bi sprevideli;.da Iftra, tržaško ozemlje, vse to ni enotno Italijansko, ampak tudi slovansko; na podlagi resnične in prave presodbe narodnostnih razmer naj bi ugasnila irreden ti stična misel v italijanskem narodu. Gospodarsko Italija naših krajev ne potrebuje; ima zadosti svoje Genovo in če hoče imeti vzhodnejšo iuko, naj Benetke izpopolni, ki živijo le od svoje tradicije, odkar obstoji kraljestvo. Izvajanje našega prijateljskega razmerja v Italiji izvira iz čutstva ne iz realne politike, ki sicer tudi strategične meje na Južnem Tirolskem ne potrebuje, ako stvar resno preudart To Čutstvo utesniti, ta namen je bil, tako se dozdeva. In kar je važnejše: Dl San Giuliano je s tem zadovoljen, kajti sprejemni program je moral vendar on odo* briti, predno se je mogel udejstviti. Sestanek v Opatiji je zasledoval naj-brže tudi namen, delovati v zboljšanje zveznega razmerja tudi brez posebnih besed. Irredentistično navdušenje za Dalma-" eijo na primer mora izginiti, ako pomislimo, da tam skoro več ni Italijanov in kadar bo znano, da tvorijo v Istri in drugih pokrajinah, kjer prebivajo Italijani, Slovani velik del- in celo večino prebivalstva, se mora slepa strast poleči. Da se to doseže, ie bila naibrže izbrana Opatija za sestanek s posebnim obilježjem ceremonije!^-. Ako-bi San-Giuliano s tem ne.hil zadovoljen, bVsdoiLna printer 'm^tibod-ločiti za sestanek na Brionih, kjer bi ne bilo političnih pojavov označene vrste.« Javno kopališče. Ni je skoraj javne naprave, koje-bi človek po leti težje pogrešal, kakor javnega kopališča na prostem. Razumno je ' torej* da ni kmalo večjega mesteca s tekočo vodo, ki bi ne posedovalo take naprave. Ta ne služi le v prijetnost in zabavo, ampak je pred vsem v higijeničnem oziru velike'vrednosti iti potrebe. Čudno le, da se še dosedaj ni vstanovila v Gorici, v glavnem mestu dežele, kjer huda vročina in neznosen cestni prah po leti zbujata tem bolje željo po vodi. Imeti kopeij doma, je malo komu nudeno in obstoječe mestno hišno'; kopališče ni ravno pre-vabljivo, za široko maso ljudstva pa premajhno in predrago. Sicer pa taka naprava nikakor ne nadomestuje" javnega kopališča na prostem in saditega' obstojajo po drugih mestih poleg javnih hišnih' tudi kopališča na javnih vodah. Predstavljati si je lahko udobnost in prijetnost takega kopališča na Soči, kjer bi se nudila človeku prilika v vročem poletnem času vživati poljubno dolgo vse vrline vode. solnca in zraka. Ker je Gorica mesto, ki ima vse predpogoje za to, bi bil že davnej čas to vprašanje pravilno rešiti in to pred marsikatero drugo naoravo. Pa žalibog, da se vzlic temu ni nič odredilo m se še vedno ne upošteva dovolj omenjenih prednosti takih naprav. ,s Je pa še neki drugi važnejši vzrok, zaradi česar ie zavlačevanje naprave javnega kopališča na tekoči vodi naravnost neodpustno in ta je, na kojega opozarjam javnost. "-¦'¦-• Slehernemu je znano, da se vzlic pomanjkanja takega kopališča kopljejo ljud« je^Sočj, sosebno na neprepovedanih j kj$JUi in čestokraftaki, ki niso vešči pla-S^grija. Pri tem se žalibog prigodi le prepogosto nesreča* da kdo utone in to tudi plavač.em ni prifcanešeno, posebno če ne poznajo lokalnosti Soče in ne upoštevajo izrednega hlada,, brzega teka, globin itd. iste". Kolika žalost in razburjenost nastane y doitični obiteljii da v celem mestu ob taki.nesreči, in to se ponavlja vsako leto in po večkrat! Ali je res smatn-ti take nezgode za neodvrnljive in omejenja ne-možne?'jNikakor ne Jaz sem mnenja in morda maVšikdo drugi, da bi se dale z napravo javnega kopališča na Soči in s primernimi "naŠzorovalnimi odredbami odvrniti'ajf vsaj-zelo omejiti. Čudno je pač, da se v/tem oziru ničesar ne stori. Vsaj bi bili tudi. stroški take naprave v primeri z onimi drugih javnih naprav majhni, posebno če bi — kakor se čuje — tudi vojaštvo k troškom prispevalo in kopališče | bi 'se. očividho dobro obrestovalo. j ' .^Smelo se trdi, da bi se taka svota vže ; nabrala med ljudmi, če bi bilo mogoče le vsaj ieden sam slučaj že prigodenih nezgod, nestorjenega storiti. Zakaj torej še nadalje roke križem držati! Česevže mestni m u n i c i p i j ne briga z a-dostno za fo stvar, čegar d o 1 -Ž npstbibil a, najvsa j posamezni zavedni meščani sami v tem oziru vse potrebno ukrenejo. Municipij pa naj ve, da s samo prepovedjo kopanja v Soči svojim moralnim dolžnostim v higijeničnem in varstvenem qz,iru,še ni zadosti). V varstvenem oziru, tpreLv. preprečenje nezgod je potreba pred kakor po napravi kopališča odredb s strani občin ob Soči kakor: strogega nadzorovanja rečnih obali po sposobnih, zanesljivih, plavanju veščih organih, na-stav^enja potrebnih rešilnih, lahko dostopnih čolnov, drogov, vrvi in drugih pripravnih sredstev na primernih krajih rečne obali. Z ozirom na smoter je izdat-~fce-za take stvari le malenkostne imeno- * vati V občem je pa na mestu, da se tudi c. kf. okrajno glavarstvo malo pobriga za to prevažno stvar in izda naredbe, s : kojimi se v prihodnje žalostni slučaji irto-pljenja-preprečrjo, aH vsaj omejijo. Stari- ' šem pa' naf bode priporočen pozor nad otroci, ki se hočeio kopati v javnih vodah. Kdo bo v prihodnje prva žrtev Soče, i če se potrebno ne ukrene? . j : - ^1 s ¦»_____ - -. ' I ' Slouensko gledališče A u Gorici. Nevzdramljivi Izidor. Od vseh števil- I * bih burk, ki so jih uprizorili v tem gosto- J /vanju ljubljanski igralci, gre »Nevzd~am- | ..fjivemu Izidorju« prvenstvo, 1car.se tiče j za&kvnosti. Ker je pa bila vrhu tega še I dooro igrana, je vladalo ves čas v dvorani j .najsrčnejše razpoloženje. ! »Deseti brat«. Nedeljska uprizoritev j »Desetega brata« je enako zadovoljila vse. ! Sodelovali so goriški diletanti in rešili svo- ¦ je naloge dobro. Obisk je bil zelo dober. ; »Deklamacijski večer« se je vršil včeraj pri skoro prazni dvorani. Dijakov, * :" ki jim je bil večer v prvi vrsti namenjen, j saj so se dekfamirale stvari, ki jih mora L vsak dijak absolvirati, teh ni bilo. Opozorili smo že v soboto g. profesorje na dek-.Mamacijski. v;ečer, pa naša opozoritev je r bila brezuspešna. Le par g. profesorjev, ki . ne. izostanejo od nobene prireditve,, le ti so priŠii tudi včeraj. Večer sam je bil lep in brezlDpjilageje bil strah Goričanov pred dolgočastnostjo. Vse je z veseljem poslušalo vzorno prednašanje in lepa dela. G. Skrbinšek in g. Šest sta bila na višku. Tu-di^jgbe gospodični (Winterova in Gjorgje-vičeva) ste Aobro deklamirale, včasih sicer prenerazumljivo. Kakor rečeno večer je M lep in škoda, da je bila dvorana prazna. ZADNJA PREDSTAVA DANES. '"Danes se igra Molnariev »VRAG« z K. Skrbinškom Vnaslovitf vlogi. Ker je to zadnja predstava, na} se udeleže Goričani predstave polnošfevilno. 7 Politični pregled. Delegacije. — Ker so zdravniki od-, zovi pristaši, ki so imeii tudi srečo in se, po krvavih in večdnevnih pouličnih bitkah v Klavnem mestu polastili vlade. Proti Hu^er-tu, ki je bil znan kot nasprotnik Unije, je nastopila Zvezna vlada v Wachingtonu in zahtevala njegov odstop. To se sicer ni zgodilo iri zato se je že tedaj govorilo o skorajšnji vojni med Mehiko in Unijo. Po. slediea neodstopa Huerte je bila le, da še danes ne priznava Unija sedanje vlade v Mehiki in da radi tega tudi ne misli formalno napovedati vojne. Pri tako napetih razmerah je seveda naravno, da more tudi najmanjši dogodek povzročiti vojno, posebno ker je Huerta nad vse trmoglav človek. Tak dogodek se je pripetil pred par dnevi v pristanišču Tampico. Neki mehikanski častnik je aretiral par ameri-kanskih mornarjev. Bili so sicer še pred preiskavo izpuščeni in dotičnik častnik je bil kaznovan. Zjedinjene države pa se niso o tem zadovoljile in zahtevajo zadoščenje. Ker pa noče dati Huerta popolnega zadoščenja je moralo priti do volne, ki se je tudi že pričela. Vse amerikansko brodovje je dobilo puvelje, da odpljuje proti Mehiki in da blokira ter tudi zasede mehikanska pristanišča, predvsem ona na vzhodni obali Ve-racruz in Tampico. Obenem je tudi poverjeno šefu generalnega štaba Leonhardu VVoodu vrhovno poveljstvo nad četami, ki naj prodira iz amerikanske države Texas proti Mehiki. Vojna se bo torej bila na treh frontah. Kljub nevarnemu položaju pa divja v Mehiki še nadalje državljanska vojna. Huerta sicer upa, da združi vse prebivalstvo proti Zjedinjenim Državam. Če, se mu to posreči, potem je tudi izid vojne dvomljiv. Nekaj statistike. — Mehika meri 1.987.201 km2 in je imela 1. 1910 15,115.612 prebivalcev. Armada šteje v mirnem času 43.969 mož, v vojnem pa 83.500. Mehikanci so vseskozi dobri in izurjeni vojaki in vsled večnih državljanskih vojn zelo nevarni nasprotniki. .,., '¦> Zjedinjene .države merijo 9*386.093 knr in imajo 94,108.687 prebivalcev. Armada ima v mirnem času 86.219 mož, v vojnem pa 117.988. Možtvo/pa je veliko slabše od mehikanskega. Vojna mornarica Zjedinje-nih držav je izvrstna in je njen uspeh na morju čisto gotov. Odločitev pa bo padla na suhem in ne na morju, kjer pa so sile obeh držav precej enake. Tudi je treba upoštevati da bo Japonska najbrže na tihem podpirala Mehikance. Darovi. Darovi za C..M.'ples v Gorici. (Nadaljevanje): O. Turel Volčjadraga, l K; g. Avg. Scheišer Volčjadraga 50 v; g. Bajt Volčjadraga 1 K; gg. Marušič Avg. in Pavel, 4 K; g. Domicijan Št. Andrež, 2 K; g.a Bencina Nataša Tržič, 2 K; g. Paule-tič .los. Miren, 4 K; g, Marmolja Miren, 6 K; gdč. Ida Breginc Srpenica, 3 K; ga. Kovačič Lucija Sv. Lucija, 2 K; g. Malik M.ihael Ajdovščina, 2 K; g. Jarnšek M. Ajdovščina, 3 K; g. Ivan Budin Dornberg, 2 K; g. Slokar c. kr. poštar v Lokavcu, 2 K; g. Hmeljak Lokavec, 4 K; g. Klančič, župan v Podgori, 10 K; C. M. podružnica (ženska), Sežana 2 K; g. Štepančič Renče, 2 K;, g. Zupančič Dolsko, 5 K; g. Pet.. Lutman Št. Andrež, 5 K: g. Jož. Mozetič Miren, 2 K; g. Vilhar 2 K; g. Obad J. Ajdovščina 2 K; gdč. Podgornik Gusti, Opatjeselo, 2 K; g. Pavlin I. Pevma, (Os-lavje) 5 K; g. V. Samokec, Šempas, 2 K; g. Stergar Deskle, 2 K; g. Terkuč c. kr. notar v Kanalu, 4 K; g. Stubelj Šmarje, 2 K; g. Potočnik postajenačelnik v Podbr-! du, 2 K; g. Vižintin St. Renče, 2 K; g. j Hebat Aug. gostiln., Renče, 2 K; gg. Rud. i in Evg. Vižintin Renče, 4 K; g. Nemic Peter Renče, 2 K; g. Terpin Št. Ferjan, 2 ! .K; Slavno županstvo Kobarid, 10 K; SI. županstvo Šmarje, 10 K; g. župan ljubljanski 5 K; Slavno županstvo v Renčali, 2 K; g. Zemlja, post. v Volčjidragi, 2 K; g. Faganeli Ant., učit. Podgora, 2 K; Tel. dr; »Sokol« v Podgori, 10 K; g. Koch, post. n. vPrvačini, 2 K: g. Nemec Tvan Bilje, 6 K; g. Drofenik, Bilje pri Gorici, 2 K; Slavno županstvo Bilje, 5 K: Bralno društvo »Ladiia« Devin, 5 K; Tel. dr. »Sokol« in C. M. podr. v Mirnu, 6 K; g. Va-lič (C. M. D.) sv. Križ-Dobr., 5 K; g. J. Berbuč, Sv. Križ-Cesta, 2 K; g. Vodopi-vec,Ant. Ajdovščina, 2 K; g. Furlani Leop. I naduč. Št. Andrež, 2 K; g. Kerševani Ludv., Gradišče-Renče, 2 K; g. Volk I Avgust Gradišče. 3 K; g. Perše Al. Ro-I čini. 2 K; Tel. dr! »Sokol« Solkan, 4 K; I -g. Bajt Fr. nadučit. Solkan, 2 K: ga. Kat. I Marušič Solkan, 5 K: g. Zavadlav Avg. I Onatjeselo, 2 K: g. Kocijančič Josip Loč-] nik, 2 K; gdč. Faganeli Karla Miren. 6 K; j ga. Faganel Genov. Vrtojba, 8 K; Tratnik I Ignac Sv. Lucija. 2 K; g. Bregant Štefan, I gost. v Podgori, 2 K; g. Št. Štekar Ajdov -• ščina, 2 K; g. Ribičič .los. učitelj v Krtni-I nu. 10 K; g. dr. Treo D. odvetnik v Gorici, I 10 K: gdč. Boškin Val. Roč (Istra), 2 K; I gdč. Krainik Franja Kanal, 1 K; g. Fran I MerUk Batuje, 4 K; g. Vuk Henrik Mi-[ ren, 3 K: g. Peršič Aclolf, uč. Voglarji, 2 ' K; yc. V. GregoriČ Opatjeselo, 2 K; g. Jo-j sip Čermelj Štur.ie 28, 4 K; gdč. Josipina 1 Lasič Renče, 2 K; Slavno županstvo Tr-1 novo pri Gorici, 2 K; g. Ivan KerŠevan ] Gradišče. 2 K*, g. Saksida Adalbert Gradišče, 2 K; g. M. Fabjan Kanal, 2 K; g. Fr. 2orž, mesar v Dornbergu, 3 K; g. Rudolf Fiegl Pevma, 10 K; g. Breginc Sežana, 2* K; g. Bregant Tržič, l K;. C. M. podružnica v NabreŽini, 2 K; Slavno županstvo v Nabrežini, 2 K; g. Ed. Prinčič, naduč. Pevma, 2 K; Neznan iz Volčjedrage, 20 v; Tel. dr. »Sokol« Selo, 4 K; g. Kerševan Gradišče, 2 K; g. Čeme Gradišče, 2 K; g. Medica J. Št, Peter na Kr., 2 K; C, M. podr. v Kostanjevici na Krasu 2 K; C. M. podr. Biljana, 4 K; g. Lavrenčič učit. Ore-hovlje, 2 K; Tel. dr. »Sokol« Biljana, 6 K; g. Zofka Plesničar Volčjadraga, 1 K; g. Doljak Krist. Solkan, 2 K; g. Stare Avg. Kobdil, 4"K; g. Hrast J. Sv. Ivan pri Trstu, 2 K; g. D. Cenčič Ozeljan, 2 K. — Nadaljni darovi so še hvaležno sprejemajo; vsem gg. darovalcem in daroval-kam pa v imenu slov. mladine — n a j -i s k r e n e j š a hvala! Na C. M. plesu dne 7. febr. v Gorici je bilo vseh dohodkov 2811 K.44 v; stroškov 1247 K 57 v,..čMti dobiček 1563 K 87 v. Od čistega dobička je, 1563 K 10 v naloženih v. Goriški. ljudskii posojilnici (vi. knj.. št. 4267) ostali znesek (77 v) hrani blagajnik. Meseca maja se odpošlje ves dobiček »Družbe sv. C. M.« v Ljubljano v svrho razširitve Nar.šole na Blančah. Blagajnik: Turk Anton, učitelj na Blančah. Domače vesti. Cesar Franc Jožef I. obolel. — Katar, ki ga ima cesar že 14 dni, traja še vedno dalje. Sedaj je pritisnila tudi lahka mrzlica. Cesar ima vneta desna pljuča, leva pa so popolnoma zdrava. O bolezni sta bila obveščena oba ministerska predsednika, ki sta odredila, da se izdajajo posebni buletini p zdravstvenem stanju cesarja. Zdravniški svet (dr. KerzI, dr. Ortner in dr. Chiari) je izjavil, da n e p o-isredne nevarnosti ni. | »Soča« bo izhajala odslej, kakor na-j vadno, po dvakrat na teden, v torek in [ soboto popoludne ob 4. uri. Namesto četrt-I kove številke »Soče« priporočamo v na-I ročbo »Primorca«, ki se preuredi v samostojen list. I Smrtna kosa; —'Umrla je v Gorici gospa K a r o 1 i h a S a u n i g, soproga vpok-.-c. kr.'davčnega upravitelja g. Frana Sauniga, v starosti 54 let. Pogreb bo jutri 22. t m. ob 5'/2 uri popoldne iz hiše žalosti v Gledališki ulici št. 3., truplo polože v rodbinsko rakev v Vrtojbi k večnemu počitku. Razžaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! »Jugoslavija«, glasilo jugoslovanske nacionalistične omladine, izide 1. maja — Prosimo vse gg. poverjenike, da se po-čurijo z nabiranjem naslovov, inseratov in naročnine. Dopisi naj se pošljejo najdalje do 25. aprila. — »Jugoslavija« izhaja enkrat mesečno na 48 straneh velike os-I merke. Celoletna naročnina K 10, za aka-I demike K 8, za učitelje in srednješolce K I 5. Naročnina naj se pošlje na: Ustredni I banka českych spon*elen. Žiro A 1114. I Praha. Redakcija in administracija: Praha I II. Marianska ul. 45. III. I Premeščen je postajenačelnik A. Potoč-I nik Podbrdom v Metliko na belokranjsko I železnico. Na njegovo mesto pride asistent I Berce. V Gorico je premeščen iz Trsta svetnik in predstojnik sekcije za vzdrževanje železnic inženir Karol . Nitsche; svetnik inženir A/Oriinwa!d je premeščen 7 Jesenic v Trst; železniški aspirant K. Koretti v Gorici ie premeščen v Herpelje; asnirant Oskar Štrekelj v Gorici je premeščen v Volčiodrago. Met goriške podružnice S. P. D. na Kobilino glavo pri Podmelcu je preložen un nedeljo dne 26. anriia 1914. Odhod vMitr™ 7, vlakom oh 5'12. Deželno učiteljsko rirušvo za Goriško in Gradiščansko vabi k rednemu letnemu občnemu zboru, ki hode dne 7. maja 1914. <-h 10. uri predp. nri »Zlatem Jelenu« v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo po- j1 amiiiii Mimmmmmmmmmmmmmmm I Steckenpferd lilijno mlečnato milo I od tvrdko Bergmann & Co., Totsohen na LaM I ostane nedosegljivo prej In slej t svoj! ačin* I kovitosti proti pegam in ie neizogibno potrebno ¦ En nmno negovanje kožo in lopoto, To spriCajejo H prisnalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. ¦ Dobiva so po 80 vin. v lekarnan, mlrodilnloah ¦ in trgovinah b parfnml. Vozilo. 2. Računski sklep za leto 1913/14, 3. Proračun za leto 1914/15. 4. Volitev prcglcdovalcev računov v smislu § 10» društv. pravil. 5. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo pismeno na predsednika pred občnim zborom. Nemške razglednice v restavrantu ; Rodlca« v Boh. Bistrici. — Neki slovenski obrtnik J2j&o«ce^ kim po svojih opravkmna t}bi%fn^čči# in^-f' se je ustavil tudi pod streho »Rod&e«. v Boh. Bistrici pri postaji. Hotel je pisati dd-mov razglednico. Praša razglednice. Prinesejo mu —.nemške. Te seveda zavrne in zahteva šilo v e n s'k t. Odnesli so nemške ali slovenskih mu niso prinesli, marveč zopet nemške. Samo natakar ga je imel še za norca, rekoč, da so razglednice slovenske! — Tako postopanje se samo ob sebi zadosti obsoja. Restavrant pa se Slovencem sam tako najlepše priporoča. Uradne cvetke. — Ni samo v naravi pomjad, temveč tudi po uradih. Uradni ši-rnej je ves pestro obsejan s cvetkami, ki žalijo našo narodnost. Le poglejte formu-larije za napoved osebno dohodninskega davita »Lager N.o 403 b«! Nekaj dokazov: --------da se iz o g n e j o... da natančneje označijo... tretja stran napovedi ...- qd začetne ga zneska___kater bistveno ovirajo zmožnost plačevanja davno- hvezanca___okolščine, kamere so mero- daj za odmerjanje ... ime in stan ovanje h tirjatvi upravičenega, zastavljeni predmeti itd znesek obresti oziroma- gmiitet ... proračunenie dehodkov ... primerjaj »v vrednost« na prvi strani. Mogoče se koga dobi, ki poreče, da smo malenkostni in smešni. Za ta slučaj pa se zavarujemo že v naprej in vprašamo vse dotične, če so sploh razumeli slovenščino na tem formulariju in ako niso bili prisiljeni držati se nemškega besedila, da se »iz ognejo« ..kakim neprilikam. Zadostuje naj, da v nemškem tekstu ni pogreškov in naše visoke glave so s tem seveda zadovoljne. X. Izlet! v okolico. — Pišejo nam: »Meščani radi vzletamo v našo lepo okolico ali zahtevati pa moramo to, da bomo tudi povsodi primerno postreženi. Poznam par gostiln v okolici,, kjer so gostje-dobro po-treženi z dobro kapljico in jedjo, ali poznamo, pa tudi marsikako gostilno, . kjer naravnost odganjajo ijudi s pijačo, ki ni prav za nič, ampak draga pa je. Saj vendar ni težko dobiti dobrega vina! Tisti, katerim to tiče, naj ukrenejo potrebno, da bodo gostje iz mesta zadovoljni. Ob nedeljah okolica od meščanov lahko obilo zasluži, ali za zaslužek treba tudi dobrega vina in prigrizka«! — Nekdo, ki rad izleta v okolico in ki je bil s svojim nedeljskim izletom 19. t. m. prav nezadovoljen. Avtomobil dr. Thome je povozil danes okoli H1/« v Gosposki ulici, ko je pridr-dral s Korna, nekega mladega moža, ko je hotel menda s strani Breščakove hiše na drugo stran ulice. Kričal je nanj že neki redar na biciklju, naj se umakne. Ta se je umaknil pa pod avtomobil. K sreči se je avtomobil hitro ustavil in so prenesli povoženega v lekarno Gironcolijevo, kjer mu je dal dr. Thoma prvo zdravniško pomoč, potem ga je odpeljal v svojem avtomobilu v bolnišnico. Piše se Josip Strgar, dimnikar iz Čepovana. Pravijo, da nima posebnih poškodeb, samo prestrašen je. Malo poprej, pa je neki biciklist podrl , na tla deklico Vido,Satlerjevo, ko je prišla iz ulice Vetturini do Gosposke ulice. Na ovinkih pozor! Na 4 mesece Ječe je obsojen mesarski pomočnik Fioravante Clede iz Gorice, ker je hotel okrasti .los. Rejca iz Tribuše v neki gostilni v Gorici; okradel pa je .Uikoba Gravnerja. Kakor smo že poročali, je bil Clede v preiskovalnem zaporu tako razburjen, da je z roko udaril po steklu in je razbil ter se precej ranil na roki. Izvozni trg v Gorici se otvori na dan 11. maja t. 1. Globe. — Meseca marca je došlo v občinsko blagajno v Gorici glob: 72 K od strani okrajnega glavarstva, od okrajne sodnije 50 K, uradne globe so znašale 8 K. Tržni komisarijat v Gorici je zaplenil */ zadnjem času več zgodnje solate, češ, da je še prezgodnja, dalje 96 litrov mleka, češ, da je bilo mešano z.vodo ali se je nahajalo v nečednih posodah. — Pršutov veliki teden je bil pregledal komisar 1332 in glejte, vsi so bili dobri; dalje 650 jajec in tudi jajca so bila vsa dobra. Težko telesno poškodbo je prizadjal 38-letni Andrej Klavžar s Cerkljanskega nekemu Mateju Močniku, in sicer za novo leto 1914. Ta dan bo dobro pomnil, kajti obsojen je bil v Gorici na 4 mesece težke ječe z Jednim postom in trdim ležiščem. Tatovi. — Tvan Gržetič z Reke, Al. Stokovac in L. Markovič iz Istre, vsi trije jjj^^so prebivali vJTrstu, so okradli v 1 »*-l^/lčtt. A/ Vcfzeghassijevo^o^ajalno likerjev! ;$kode so napravili sicer le 62 K, aH ke•¦ do 37s gradov C. učinkuje fiakbr Gastein, Teplitz, Pfatfer proti protihu, revmatizmu ženskim In živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, inflnenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz JDnnaja 8., iz Trsta o. iz RndapeSta 9 ar. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopaliSCa BBmerbad ni Štajerskem. Semasionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklamo, da bi stem služita denar — kakor se to večkrat..dogaja, pač pa sem , pripravljena, .br»I» plafao povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezett na plttUah, nadufto: in oslovski kaSell. To. domačo zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran zavitek, »udov gospa B« Kolanska - Vrlovlea^prl 23-a Pragi, C«Ike* «8.-3 Deželni hipoMni zavod. Dobili smo računska zaključka Deželnega hipotečnega zavoda in Občinsko-kreditnega zavoda poknežene grofovtne Goriško-Gradiščanske za leto 1913. Cujmo najprvo, kaj poroča zavod deželnemu odboru: »Računski zaključek, ki se s tem poročilom predlaga v višje odobrenje, se nanaša na deseto poslovno teto in zaključuje detihsko dobo zavodovega razvoja. Žalibog je bilo zadnje leto prvega desetletja trudapolnejše kakor vsa prejšnja. Imeli smo najmanjše število ugotovljenih posojil in za manjši skupni znesek; saj nismo ugotovili niti milijona kron, dočim smo v prejšnjih letih ta znesek vedno prekoračili. - Leto 1913. se je razločevalo po počasni pa neprestani krizi, koje konec smo neprenehoma pričakovali, med tem ko so nova razočaranja in ponovne depresije odlašale dan preobrata; to je bil naravnost vtrudljiv in mučen položaj, slabši kot vsakteri financijelni polom, kateremu navadite takoj slede preporod zaupanja in zopetno naglo delovanje. Ta položaj so povzročile mednarodne politične razmere, dolgotrajne balkanske vojne in mrzlična oboroževanja vseh drŽav, kar je porajalo pri kapitalistih ne-zaupnost; posledica temu je bila pomanjkanje denarja in splošno vstavljenje kredita tako, da so obresti trgovskih in obrtnih opravil kakor tudi hipotekarnih posojil dosegle tako mero, kakršne ni pomnila sedanja generacija in kakorsna bi se v drugih časih smatrala oderuška in neznosna. Naš zavod,, ki je meseca decembra 1912 znižal merilo za izplačevanje posojil na 90% imenske vrednosti zastavnih pisem, je vstrajal pri tem skozi devet mesecev, toda meseca oktobra 1913, ko je državna renta padh pod 80 in ko je po drugi strani položaj zavoda zahteval, da ne smemo uničiti elastičnosti njegovih sredstev, smo znižali plačilno mero na 80% in ob enem omejili izplačevanje posojil do največ 5000 K; tako smo utegnili pomagati vsaj tistim malim posestnikom, kateri bi drugje ne bili mogli dobiti kredita. Takrat je bil naš zavod prvič primo-ran vstaviti če že ne popolnoma vsaj deloma svoje delovanje. Edina toiažba v teh neugodnih razmerah je bilo razmišljanje, da se je v drugih deželah vpeljala ta zoprna odredba že eno leto poprej. Naravno je, da so ob takšnih okoliščinah opravla pešala tako, da so zaostala za polovico letne povprečnosti. ~ Vseh skupaj je bilo vloženih 257 posojilnih prošenj za 2,276.000 K, varuštvo je sprejelo 234 prošenj z dovoljenim zneskom 1,729.200 K, dočim srrio~ dejanski ugotovili, samo 161 posojil za znesek 938,600 K, Te številke so nižje od onih izza vseh Drejšnjih poslovnih dob. " Poslovni prebitek je bil nepričakovano visok in to vsled precejšnjega dobička, ki je narastel-pri računu obrestij, vkljub temu, da so skoro celo leto trajajoči vi-' šoki eskompti kazali nasprotno, kakor tudi vsled tega, ker je nekoliko oživilo poslovanje meseca decembra, kal* je deloma popravilo škodo, ki je pretila računu efektov. Vsled tega je znašal čisti dobiček 54.974.53 K, to je svota, ki jo je smatrati popolnoma zadovoljivo in povsem nepričakovano. Prištevši ta dobiček' obstoječim reservnim zalogom bodo le-ti znašali skupno 287.275.72 K. Tudi občinsko-kreditni zavod, ki se nahaja v tretjem poslovnem letu, izkazuje jakp omejen promet. Tako je imel ta zavod 17 novih posojil za 550.000 K, vendar $mo dosegli razmeroma zadosten prebitek f znesku 3763.97 K. } Omeniti je tudi, da je naš zavod meseca oktobra 1913 nehal poslovati kot pomožni zastop Avstro-ogrske banke, ker je v tem času otvorila le-ta svojo podružnico.'od koje je pričakovati, da bo spričo svojih velikih sredstev ugodno vplivala na razvoj našega trgovskega in obrtniškega stanu. /Potem ko smo tako povdartli najvažnejše bilančne podatke desetega poslov-nega leta, gotovo ne bode odveč, Če se ozremo nazaj in razmotrimo naše delovanje v tem desetletju. Kakor vsaka nova naprava, je tudi naš zavod v svojem prvem začetku naletel na nasprotoValče. Med terni je bilo takih, ki so smatrali po njem ogrožene lastne koristi, drugi so mu nasprotovali sgolj iz sovraštva do vsake novosti in kritikar-stva, dočim so ga tretji smatrali za dr-zt i poizkus, katerega stroške da bode moral prej ali slej trpeti deželni zalog, I najdobrohotnejšl pa so sodili, da je novi I zavod že preveč zakasnela naprava in j spričo zadostnega števila kreditnih za- j vodov v deželi, odveč, ter so mu proroko- j vali siromašni obstoj. (Dalje prih.) pozor; Pfaffov šiv, strel prekosi vse druge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini 11 Plaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroj! pripravni za domačo rabo in obrt, jamčenl (garantirani) za 5 let za K 76*—, Angleška dvokolesa Premier, Eš-ka in Hellos, dvokolesa Courlr za ceno K 140. 07-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kai ima storiti ako potrebuje omenjene predmete, — Se priporoča JOS. DEKLEVA in sin Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Oortd. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabr5«ek.(odgov. J. Fabčič). Zalaga: DruSba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Poslano.*) Industrijski konsorcij zlatarjev, sre-brarjev in urarjev v Gorici, uvidevši nepošteno konkurenco, ki jo delajo krošnjarji, članom konsorcija s prodajo dragocenosti, opozarja si. občinstvo, da je prodaja dragocenosti po hišah prepovedana po zakonu. Konsorcij se zavezuje plačati ? gotovini vsakomur, ki naznani imena dotičnih nepravih prodajalcev in navede dokaze prestopka 10% od vrednosti dotičnih predmetov, ki so bili ponujanj v nakup. Morebitne prijave bodisi ustmene ali pismene se sprejmajo v prostorih federacije industrijal-nih konsorciiev (ulica Morelli 37 1. nadstr.) 102 4 Prua češka o Pragi, delniška družba za zavarovanje na žiulienje vrhovno zastopstvo o Trstu« Edina, T^Hinil ki nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet med Slovenci ter posluje jLUlJlCl«, kot domač slovenski zavod. F*Hiti5i ki kolekuje police in pisma z narodnim kolekom JLUU ICt, p0 1 kv oziroma po 20 vin. v prid „I). C. M." ki sprejema zavarovanja za „D. C. M." Izjaoa.*) Podpisani izjavljam, da nisem od danes naprej nikak plačnik dolgov svoje soproge Marije roj. Kranjc in da ne prevzamem zanjo nobenih katerihkoli obveznosti. * ŠTEVERJAN, 20. aprila 1914 , Josip Klanjšček pok Josipa v Števerjanu pri Gorici št. 113. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. m^&MMm&i MGoriška ljudska posojilnica" vpisana zftdraga as omejenim Jamstvom. (V lastal hlil, Oosposka ullea it« 7, I. nadstr.) — Talafoa It. 70> Ba&m poltne hranilnice Itev. 897.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. «e je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5% Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlog1© se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec. 1912 : Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022 15605. — Posojila:: 898.203-—. — Reservni zaklad: 125.235-36. — Lastno premoženje: 383926.76 Naročajte se na »SOČO" in »Primorca* ZAHVALO izrekam vsem onim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojega ljubljenega soproga inž. Friderika Kientz v tako obilnem številu k zadnjemu počllku in vsem onim, ki so mi izradli svoje sožalje. — Bog poplačaj vsem stotero! V GORICI, 20. aprila 1914. ZalofoEa soproga Fani Kientz 104-1 m ostali sorodniki. Trajno eksistenco, ki se jo lahko ustanovi ponuja neka dunajska tovarna gospodu kakor šnegakoli poklica. Imeti mora . nekaj kapitala fili pa druga zagotovila. Dohodka 6—10.000'kron letno potom ecVne proi daje predmetov, ki $e povsod lahko razpečajo. Nasloviti *e na: „Neue Industrie" Rudolf Mosse,. Dunaj I. : Edina primorska tovarna dvokoles : ___—J.—~ »TRIBUNA«----------<*—- Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna Corfniv Zaloga d vokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov,. _orko-st-rijonov -i. t. d. Knjigoveško pomagalko se sprejme takoj. Zglasiti se je v „Goriški tiskarni". Sprejme se le že izučeno moč. Kupujte samo dvokolesa „fiLrlce" in „HItena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejse vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji Original UlCtOria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno "livanje 15^"itlkanle (vezenje). Stroj tete brezšumno in je jako-trpežen. ' Puške, samokrese, slamoreznice^m vse" v to stroko spadajoče predmete^se^dobi" [po tovarniški ceni pri*tvrdki Kerševani & Čuk na Stolnem trgu št. 9. GORICA. F. BAT1EL - GORICA }Sto!na ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 7 priporoča svojo mesnica, v kateri seče meso prve vrste in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko.--Mesnica je moderno in higienično opremljena. Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom, : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje.