Starši Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 37 Občutek izgube je tesno povezan s pomembnostjo in čustveno povezanostjo: tesnejša kot je čustvena povezanost in pomembnost osebe, stvari ali življenjskega področja za nas, večji in bolj intenziven je občutek izgube. Žalovanje je povsem naraven in normalen odziv na izgubo. V procesu žalovanja je prostor za vsa čustva Maja Bajt, mag., univ. dipl. psih., spec. integrativne psihoterapije, dela na Inštitutu tukaj in zdaj, je izvajalka delavnic in predavanj o duševnem zdravju. Izgube so neizogiben del življenja Izgube in bolečine so povezane. So neiz- ogiben del življenja in prav vsak od nas se v določenem življenjskem obdobju sreča s pomembnejšo izgubo. Izguba ima lah- ko številne oblike in nianse. Lahko gre za smrt ljubljenega človeka, smrt dolgo- letnega hišnega ljubljenčka, prekinitev pomembnega odnosa (npr. ločitev), iz- gubo znancev ali prijateljev zaradi selitve, izgubo službe ali kariere, izgubo statusa (finančnega, materialnega), izgubo za- radi okrnjenega delovanja našega telesa zaradi bolezni, poškodbe ali staranja. Občutek izgube je tesno povezan s po- membnostjo in čustveno povezanostjo: tesnejša kot je čustvena povezanost in po- membnost osebe, stvari ali življenjskega področja za nas, večji in bolj intenziven je občutek izgube. Žalovanje je povsem na- raven in normalen odziv na izgubo. Več kot nam nekdo ali nekaj pomeni, globlje in daljše bo žalovanje. Žalovanje je proces Žalovanje je proces, ki zajema občutenje številnih zahtevnih in bolečih občutij – ne le globoke žalosti, temveč tudi jeze, zme- denosti, tesnobe itn. V procesu žalovanja ni pravilnih in napačnih čustev. Žalova- nje je pot od točke izgube do točke spre- jemanja, od slovesa do puščanja za sabo. Običajno poteka v več fazah. Žalovanje lahko traja različno dolgo, saj je proces za vsakega izmed nas drugačen in ga drugače doživljamo. Odvisen je od starosti, zrelosti, preteklih življenjskih izkušenj, posamezni- kove čustvene in fizične stabilnosti, verske pripadnosti, duhovnosti, kulture, pripra- vljenosti na izgubo in številnih drugih de- javnikov. Pomembno je le, da se zavedamo, da intenzivna faza žalovanja čez nekaj časa mine in da se sčasoma življenje počasi po- vrne v drugačno, novo ravnovesje. Čas ne pozdravi izgube, pomaga pa pri lajšanju bolečine, ki jo izkušamo. Najtež- ja in najbolj boleča faza žalovanja traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, včasih celo nekaj let. V najbolj boleči fazi lahko nihamo med skrajnostmi – od čustvene preplavljenosti do izogibanja čutenju, saj so močna, neprijetna čustva včasih eno- stavno preveč intenzivna ali preboleča, da bi si jih dovolili občutiti. Okrevanje od žalosti V pomoč pri žalovanju nam je lahko ri- tual, ki nam v nekaj korakih pomaga pri sprejemanju ter postopnem 'spuščanju' in slovesu (Levine, Kline, 2018). Del A Naredimo časovni razpored od dne, ko smo človeka prvič srečali, do njene oziro- ma njegove smrti. Napišimo več srečnih spominov, ki se kot vrhunci našega odnosa dvigajo v kronološkem redu nad vodorav- no črto časovnega razporeda. Nad črto do- dajmo nekaj reči, ki smo jih zares cenili in za katere želimo, da bi jih povedali, dokler je bila ta oseba še živa. Pod črto napišimo več stvari, ki jih je naredila in so nas vzne- mirile. Pod črto dodajmo več obžalovanj za reči, ki smo jih naredili mi in so ga oziroma jo vznemirile. Del B Spomine, ki smo jih napisali, razvrstimo pod naslednje naslove: • stvari, ki jih pogrešam; • stvari, ki me bolijo in bi jih zdaj rad odpustil/-a; • stvari, za katere se počutim krivega oziro- ma krivo in za katere bi rad/-a odpuščanje; • stvari, ki sem jih cenil/-a, pa tega nikoli ni- sem na glas ali dovolj pogosto povedal/-a. Foto: Petra Duuhannoy Starši 38 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 Projekt MIND Migracije.Povezanost.Razvoj. Jana Lampe, prof. geografije in sociologije, v Slovenski karitas dela na področju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči ter globalnega učenja (priprava didaktičnih gradiv in izobraževanj za učitelje ter delavnic za mlade). Nina Stenko Primožič, univ. dipl. soc. pedagoginja, je strokovna delavka Slovenske karitas na področju trgovine z ljudmi. Ima izkušnje z izvajanjem preventivnih delavnic za otroke in mlade. Del C: pogovor o svojih mislih, spominih, občutkih Pogovorimo se o seznamih, ki smo jih napisali, s kom, ki nas ima rad in nas bo razumel. Tega človeka ali skupino ljudi prosimo za pomoč; naj nas poslušajo, ko govorimo o svojih občutkih, ki so morda prišli na dan ob tem nizu vaj. Del Č: recimo »zbogom« Ko bomo pripravljeni, sestavimo posebno pismo. Spomine, ki smo jih zapisali, upo- rabimo za izražanje česar koli, kar bi radi povedali. Ne zadržujmo se. Dobro je, če v tem pismu navajamo tako reči, ki so nam pomagale, kot reči, ki so nas prizadele. Iz- razimo hvaležnost za izkušnje in občutke, za katere bi radi rekli »hvala ti«. Bodimo odprti do svojih slabosti in do slabosti lju- bljenega človeka. Odpustimo vse, kar se nam zdi, da bi radi odpustili. Bodimo is- kreni. Ne silimo se odpustiti stvari, ki jih ne bi radi odpustili oziroma jih ne zmo- remo odpustiti, vsekakor pa izkoristimo priložnost, da odpustimo tisto, kar želimo. Predvsem pa odpustimo sebi. Prosimo ljubljenega človeka odpuščanja za vse, če- sar nas je sram, in za vse, kar si želimo, da ne bi storili. Zdaj je čas, da to naredimo in brez zadržkov rečemo »zbogom«. To pi- smo bo morda zelo težko napisati. Če ga ne zmoremo sami, naj nam pomaga nekdo, ki ga imamo radi, vendar izrazimo lastne misli in čustva. Morda bomo potrebova- li družbo prijatelja ali sorodnika, ki nam bo v podporo ob močnih čustvih. Morda bomo potrebovali objem, da se razjokamo, morda bomo potrebovali le nekoga, da nas posluša. V zadnji vrstici pisma recimo ljubljenemu človeku »zbogom«. Ko bomo pripravljeni, preberimo poslovilno pismo nekomu, ki mu lahko zaupamo in nam je v podporo. Pomembno si je dovoliti čutiti Včasih potrebujemo več časa, da se lah- ko bolečim čustvom počasi približamo in si jih dovolimo zares občutiti. Izogibanje čutenju je sicer način, ki nam lahko po- maga preživeti kratkoročno, dolgoročno pa podaljšuje in otežuje proces žalovanja. V procesu žalovanja je pomembno, da si dovolimo občutiti, kar koli pride v do- ločenem trenutku: žalost, bolečino, jezo, zmedenost oziroma katera koli druga ču- stva. Da zavestno opazujemo svoja čustva na odprt, nepresojajoč način, s prijazno- stjo in sočutjem do sebe. Pomaga tudi, da čustva začutimo v telesu in da hkrati opazimo tudi vse misli, ki se pojavljajo v določenem trenutku. Z zavedanjem in sprejemanjem se naša izkušnja žalovanja postopoma lahko spremeni. To ne pome- ni, da žalosti in bolečine ne bo več, bo pa morda drugačna, manj intenzivna, manj preplavljajoča. Morda bomo na tak način sčasoma lahko opazili tudi druge, bolj svetle vidike življenja. Vir • Levine, Peter A.; Kline, Maggie (2018): Skupaj premagajmo travme in stres. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slovenska karitas že od ustanovitve dalje poleg pomoči slovenskim družinam in posameznikom v stiski, kar je njeno glavno poslanstvo, svojo skrb namenja tudi pomoči beguncem, migrantom, ki prihajajo večinoma iz držav Zahodnega Balkana, in žrtvam trgovine z ljudmi v Sloveniji. S številnimi programi prihajamo naproti stiskam najbolj obrobnih in zapostavljenih ter prepoznavamo njihov pogum ter željo po človeka vrednem življenju. Na vsakega migranta oziroma človeka v stiski želimo pogledati z očmi solidarnosti. Pomembna sta predvsem sprejetost in dejavno sočutje do ljudi na poti, vsaj tako kot so ju bili deležni mnogi Slovenci, ki so morali oditi v svet. MIND – Migracije.Povezanost.Razvoj. je tri- letni projekt zagovorništva in ozaveščanja, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministr- stvo za zunanje zadeve RS. V projektu si 12 partnerskih organizacij Karitas iz 11 evrop- skih držav prizadeva za večjo ozaveščenost javnosti o povezanosti migracij z globalnim razvojem (vzroki za migracije), spodbuja k sprejemanju ljudi iz drugih kultur in okolij, ozavešča o pomenu aktivne vloge migran- tov pri soustvarjanju razvoja v gostujočih in izvornih državah ter spodbuja k uresničeva- nju ciljev trajnostnega razvoja. Z njim želi- mo prispevati k temu, da bi družba v Evropi bolje razumela kompleksnost migracij, se odzivala na te izzive s človečnostjo in spo- štovanjem ter cenila prispevek vseh ljudi, ki delajo skupaj in pozitivno vplivajo na naše življenje, skupnost in kraj. Za Slovensko karitas je glavni cilj projekta povečanje ozaveščenosti splošne, strokovne in politične javnosti ter mladih v Sloveniji o globalnem razvoju in njegovi povezano- sti z migracijami. Ob tem je treba pouda- vzgoje Področja