poštnina plačana v gotovini.
PoMuneana Številka S
Ar

O/osi/o Osvobodilne fronte okraja TrbovJJe
loto I.
Trbovlje. 27. avgusta 1948.
Štev. 2(5. r
Pred I. kongresom Enotnih sindikatov
S pospešenim tekmovanjem se bomo najlepše pripravili na I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije
I.	kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije je pred nami. Pred vse delovne kolektive se postavlja naloga, da se na kongres čim bolje pripravijo. Najlepša priprava na kongres je izpolnjevanje sklepov V. kongresa KPJ. Delovni kolektivi trboveljskega okraja, ki so v času tekmovanja za V. kongres ogromno dvignili delovni polet, tudi sedaj nočejo zaostajati. Prve tekmovalne napovedi so dokaz, da so naši delovni kolektivi pravilno razumeli pomen sklepov V. kongresa KPJ in važnosti sklicanja I. kongresa Enotnih sindikatov. S pospešenim tekmovanjem, preseganjem in izvrše-vanjem planskih nalog, bodo v sočla-stičnem odnosu do dela pokazali ljubezen do naše partije, zaupanje v pravilnost partijske politike in njenega vodstva s tovarišem Titom na čelu. Obveze in tekmovanja bodo tista go-
nilna sila, ki bodo pred očmi v borbi za znižanje proizvodnih stroškov, za izboljšanje delovne discipline, za šted-njo materiala in za poživitev sindikalnega dela. Tega naj se zaveda vsak član kateregakoli delovnega kolektiva z zavestjo, da z Izpolnitvijo nalog kuje sebi in svojim potomcem lepšo ln boljšo bodočnost. S svojim delom pa bodo delovni kolektivi ponovno dokazali, da so praktično sprejeli program komunistične partije kot svoj program. Delovni kolektivi trboveljskega okraja bodo brez dvoma tudi v času priprav za I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije s svojim delom dokazali predanost naši partiji ln tovarišu Titu, tako da bodo delegati za I. kongres lahko povedali, da sprejemajo naše sindikalne organizacije program Komunistične partije kot svoj program.
Kudarji iz Trbovelj ieUtnufeio v časi I. kongresa ESJ
V	ponedeljek je bila v Domu sindikatov konferenca sindikalnih aktivistov in udarnikov lz Trbovelj, na katerih so Mii sprejeti važni sklepi za nadaljnje delo. Po uvodnih besedah predsednika rudarske podružnice tov. Okorna je imel glavni referat tov. Pi-kelj Jože, predsednik republiškega odbora Zveze rudarjev.
V	uvodu Je poudaril, naj konferenca pokaže pot za boljše delo, za do-sledno izpolnjevanje petletnega plana, za hitrejšo graditev socializma. Nato je obravnaval vprašanja rudarskih sindikalnih organizacij ter naelasll veliko vlogo V. kongresa KPJ in naloge sindikatov za uresničevanje sklepov V. kongresa. Poleg tega Je govoril še o pripravah za I. kongres Enotnih sindikatov. V razpravi po ro-feratu so sindikalni aktivisti dajali predloge za zboljšanje dela in kontrolo na izvajanjem nalog. Nato so razpravljali še o novi uredbi o plačah ter sprejeli sklepe za tekmovanja v čast I. kongresu Enotnih sindikatov.
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje
sprejema tekmovanje, ki ga Je napovedal udarnik tov. Vidojevič Stjepko lz rudnika Breze.
Prav tako je zahodni obrat v rudniku napovedal tekmovanje vsem proizvodnim obratom v naslednjih toč kah: kateri rudnik bo dosegel naj-večjo proizvodnjo, kateri rudnik bo znižal največ proizvodnih stroškov, kateri rudnik bo Imel najboljšo delovno disciplino.
Tekmovanje traja od 1. septembra do 15. oktobra.
Kolektiv zahodnega obrata napove-duje medobratno ln medštevllčno tekmovanje v navedenih točkah. Upravni odbor bo sporazumno z upravo nagradil številke, če bodo posamezne številke na mehaniziranem čelu dosegle 8 ton premoga in na odkopih Po sedem ton premoga na moža. Poleg tega bo upravni odbor dodelil najboljšemu kolektivu primemo nagrado. Pododbori m uprave bodo vodili najstrožjo evidenco In kontrolo.
G.
Mladinske številke tekmujejo v čast I. kongresa
V svrho čim večje produkcije premoga, ki je naši Industriji nujno potreben, je mladinska brigada št. 40, obrata Kisovec napovedala vsem ostalim mladinskim brigadam rudnika Zagorje tekmovanje, ki bo trajalo od 15. VHl. do 15. IX. 1948 v sledečih točkah:
1.	Katera mladinska brigada bo v % največ dvigntla storitev od dneva napovedi tekmovanja.
2.	Katera mladinska brigada bo Imela v tem času najmanj neopravičenih izostankov.
3.	Katera mladinska brigada bo najbolje Izkoristila delovni čas.
Ravno tako Je napovedala brigada št. 162 vsem brigadam rudnika Zagorje za čas od 20. VIII. 1948 do 31. VIII. 1948 tekmovanje, ki se bo vršilo tudi v navedenih točkah.
Uprava rudnika je sporazumno s sindikalno podružnico rudarjev sklenila, da izroči 3 najboljšim brigadam
primerne nagrade za njihov trud.
Kakor *e j« pokazal velik uspeh v preteklem mesecu, ko se je vršilo na čast V. kongresa KPJ tekmovanje med brigadami, ravno tako hočejo tudi sedaj zagorski rudarji dati vse sile za dosego plana ln tako najlepše počastiti I. kongres ESJ.
Hudnik Trbovlje najboljši v juliju med rudniki A skupine
Trbovlje, 18. avgusta. Na tekmovalni seji republiškega odbora rudarjev Slovenije, ki se je vršila v torek 17. avgusta 1948, Je bil v tekmovanju Slovenskih rudnikov določen najboljši rudnik v A, B in C skupini. Najboljši rudnik v A skupini Je za mesec julij rudnik Trbovlje, ki je plan vkljub težkočam, ki jih je Imel predvsem na Vzhodnem obratu, dosegel 100%. — Tekmovanje v čast V. kongresu Je omogočilo, da je bil plan dosežen. Rudnik Trbovlje pa je dosegel Se naslednje rezultate: zmanjšal Je proizvodne stroške za 9.4 %, Izboljšal kakovost premoga za 0.01 %, imel lep prihranek na slrovlnah, ln to na lesu
0.5 % ln na pogonskem ipaterlalu 39.1 %. V mesecu Juliju se je zboljšala delovna disciplina, saj je bilo neupravičenih Izostankov samo 0.7 %.
Eden Izmed najboljših obratov je bil obrat Doberna-Neža, ki Je vkljub deževju plan presegel za 13.1 %.
Rudnik Trbovlje je dosegel skupno oceno 102.5 točk.
Drugo mesto Je pripadlo rudniku Velenje, ki Je plaji presegel za 0.3 %, vendar pa Ima v ostalih postavkah slabše rezultate, tako da je dosegel samo + 42.51 točk. Tretje mesto je pripadlo rudniku Zagorje, ki ni dosegel plana za 0.8 %, neupravičenih Izostankov ima 1 %.
Rudniku Hrastnik ni uspelo doseči plana za 3.5 % ter Je na četrtem mestu.
Peto mesto je dosegel rudnik Se-
novo ki plana ni dosegel za 17,36%’. Vzroki nedoseganja plana v rudniku Senovo •> predvsem v pomanjkanju delovn« sile ln v močnem dotoku vode v Jamske prostore, kar Je silno oviralo produkcijo.
V	skupini B pa je na prvem mestu rudnik Daš ko, ki je plan presegel za 4.2 %. Na drugem mestu je rudnik Pečovnik, ki je plan dosegel 100%. Rudnik Zabukovca, ki je plan sicer presegel za 5 %, Je šele na tretjem mestu, ker Ima v ostalih postavkah slabša rezultate. Rudnik Liboje ni dosegel piana za 5.87 %, rudnik Kočevje pa za 21.6 %. V rudniku Kočevje so bile slabe odkopne prilike, kar pa Je bik) še posebej poudarjeno, ja eden glavnih vzrokov slaba delovna disciplina.
V	skupini C so prišli v poštev za oceno samo trije rudniki, ker ostali niso poslali poroči]. Prvo mesto Je dosegel rudnik barita Pleše pr] Škofljici, ki je plan presegel za 19 % In imel samo 0.26 % neupravičenih Izostankov.
Drugo mesto je pripadlo rudniku Idrija, ki je plan presegel za 1.10 %, neupravičenih izostankov je imej rudnik Idrija samo 0.05 %.
Rudnik Orna Kaolin ni dosegel plana za 11.7% ln to vsled pomanjkanja deloven sile. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, rudniki še vedno ne pošiljajo pravočasno poročil, kar ovira delo tekmovalne komisije in pravočasno določitev zmagovalcev.
Postanimo izredni Hani združenja slepih
Združenje slepih, katero Je bilo pred kratkim ustanovljene v trboveljskem okraju, ima nalogo, da združi vse slepe v okraju ln skupno s Federalnim zavodom ZSJ pomaga članom v kulturno prosvetnem ln materialnem pogledu. Začeli go zbirati Izredne člane m so v tem pogledu sindikalne podružnice dosegle že lepe rezultate. Na svoji I. seji je odbor društva naredil načrt za delo med člani ln obenem napovedat tekmova-
nje Okrajnemu združenju slepih Co lje-okolica. Tekmovanje se Je pričo-1* 15. avgusta in bo trajalo do konca leta 1948 v sledečih točkah:
1.	Kateri okraj bo pridobil čim več Izrednih članov.
2.	Kateri okraj bo najbolje zaposlil slepe po njihovih sposobnostih.
3.	Kateri okraj bo znal prikazati slepim potrebo za prešolanje- v zavodih.
4.	Kateri okraj bo nudil več pomoči slepim, ki so za vsako pridobitno delo nesposobni
Tihi racionalizatorji v mizami Centralnih radarskih delavnic Trbovlje
Mnogo se govori ln piše v novi, Titovi Jugoslaviji, kjer se gradi sociali-aem — boljša bodočnost delovnega razreda — o udarnikih, novatorjih in raclonalizatorjih.
Tudi jaz posebno rad prebiram »Zasavskega udarnika«, ker je mnogokrat zabaven in tudi piše o udarnikih, novatorjih in raclonalizatorjih.
Dežman Ivan, mit ar
Vprašujem se: Kdo to so novatorji ali racionalizatorji, ell niso morda tudi tile izkušeni mizarji, kateri delajo po normah, ter tuhtajo, se posvetujejo in tudi rešujejo praktično, kako čim preje izgotoviti Izdelke, kateri gredo V prid države — delovnemu ljudstvu?
Tako je udarnik tov. Dežman Ivan pri napravi 280 komadov okenskih podobojev za delavsko kolonijo Lim-berg iztuhtal strojno Cepljenje na rezkanem stroju za les, ter si pri tej količini prihranil 16—18 šihtov (osemurnih delavnikov, napram prejšnjemu ročnemu sistemu Cepljenja.
0 tem je omenjeni pospešil dostavo oken na stavbišče delavske kolonije Umberg in obenem presegel postavljeno realno normo.
Na predlog in po osnutku mizarskega delovodje so nato v kovinski delavnici izdelaj pripravo, katera se namesti na rezkalni stroj za les, za šablonsko vdolbljenje garnitur posteljnega okovja.
Tako je Izvedel udarnik tov. Jamšek Edi, ki ima v delu po normah 144 komadov dvojnih postelj za vajeniški internat v Trbovljah in Zagorju, vdolbljenje po tem šablonskem sistemu) in si je pri 288 garniturah posteljnega okovja prihranil 14—16 šihtov (8-urnib delavnikov). S tem je bila omogočena hitrejša izgotovitev teh
Jamšek Edi, mizar
nujno potrebnih postelj za Internate, kar je spet v prid nujno potrebni vzgoji mladega kadra, kateri naj se zaveda, da gradi državo novega tipa — socializem — svojo boljše bodočnost.
Takih ln sličnih primerov je med delavstvom več, samo premalo je popularizacije delovnega razreda, ter se tako premalo zavedamo, da živimo sedaj v državi, kjer vlada demokracija — kjer se gradi socializem, kjer kujemo sami sebi zakone in sami odločamo o svoji usodi.
Smatram, da bi morale sindikalne podružnice v sporazumu z upravo posvečati več pažnje dviganju kadrov iz vrst naprednega delavstva, kar nam narekuje tista partija, pod katere modrim vodstvom je bila na bojnem polju priborjena današnja svoboda in katera nas še nadalje pravilno vodi v gospodarski borbi za napredek naše države.
Z udarništvom in racionalizacijo v petletko!
Tudi pri gradnji trboveljske ceste hočejo počastiti I. kongres
Krajevni sindikalni svet Trbovelj Je pozval vse podružnice v območju Trbovelj na pospešeno tekmovanje pri gradnji trboveljske ceste, gradnji do-ma kulture in prosvete in drugih javnih delih.
Narejen je bil načrt, kako se bo razvijalo delo ter ga tudi objavljamo. Med sabo že tekmujejo podružnica zdravstvene stroke in uslužbenci MLO Trbovlje. Kakor tekmujejo ostali v produkciji, tako hočejo člani sindikatov še na prostovoljnem delu pokazati, da sprejemajo sklepe V. kongresa KPJ za svoj program.
6.
7
8
9
10.
PORAZDELITEV PROSTOVOLJNEGA DELA NA GRADNJI NOVE CESTE IN DOMU KULTURE
1.	Pododbor Separacije in Jašek II dne 21 8., 7. 9., 22. 9., 7. 1C
23.	10., 6.	11., 20. 11;
2.	Pododbor rum. in stavb, obrale
24.	8., 8 9-, 23. 9., 8. 10., 25. It
8. 11., 22. 11;
3.	Društvo lovci, Tehnika in špor Moto društvo, OLO: 25. 8., 9. š 24. 9., 9. 10., 22. 10., 9. 11., 23. 1
4.	CRD. Planin, skupina, gasilci ti ga Trbovlje: 26. 8., 10. 9., 25. S 11. 10., 26. 10., 10. 11., 24. 11;
5.	Opekama, rud. gasilci in sine gledališče: 27. 8., 11. 9., 27. 9
L U- la. 7. 11., 23. 11;
11
12.
13.
14.
15.
Okr. poslovna zveza, kovinska 1. in drušlvo upokojencev: 28. 8., 13. 9., 28. 9:. 13. 10., 27. 10-, 11. 11.. 26. 11;
Zidar in ograd: 29. 8., 12. 9., 26. 9.. 17. 10-, 31. 11., 14. 11., 28. 11;
II. in UL teren in zdravstvena 1 in 2: 30. 8., 14. 9., 29. 9.. 14. 10.,
28.	10., 12. 11., 27. 11;
IV.	teren in pisar, osebje, strežnice in drugi po obratih: 31. 8„ 15. 9., 30. 9.. 15. 10., 30. 10.. 15. 11., 30. 11;
V.	teren, pevsko'društvo Zarja in bazenska uprava: 1. 9., 16. 9.,
1.	10., 16. 10., 29. 10., 13. 11..
29.	11;
Pravosodni, finan. namšč.. Narodna banka in VI. teren: 2. 9., 17. 9.,
2.	10.. 18. 10., 3. 11., 16. 11., 4. 11.; Prosvetne 1, 2 in 3 ter VIL in Vlil. teren: 3. 9., 18. 9., 4. 10.,
19.	10., 1. 11.. 17. 11., 3. 12.; Cementarno, tekstilna in usnjarska industrija: 4. 9., 29. 9., 5. 10.,
20.	10., 2. 11., 18. 11., 1. 12.;
Rud. magacini krajev, mala ind. in obrt. okraj, magacin: 5. 9., 19. 9.. 3. 10., 24. 10.. 4. 11., 21. 11., 5. 12.;
Elektrarna, Gostinska in DF.S — Ribiči: 6. 9., 21. 9., 6. 10.. 21. 10., 5. 11., 19. 11., 2. 12.
Vsako sredo LMS s pričetkom dne 25. Vlil. 1948.
Pesem prostovoljnih delavcev te donela v nedeljskem jutru
Trbovlje, 23. avg. 1948. Rudarska podružnica v Trbovljah sl je zadala nalogo, da zgradi na Planini počitniški dom, kjer bo pripravljeno za oddih delovnega človeka. 2e dosedaj izvršeno prostovoljno delo je veliko in bo z dobro voljo in pospešenim delom možno, da se v letošnjem letu pripravi vse potrebno, da se dom prične spomladi graditi. Pri nedeljskem prostovoljnem delu je bilo prav veselo, saj je delavce zabavala rudarska godba, ki je prav pridno igrala, obenem pa so tudi pomagali pri delu. Dela se je udeležilo 95 prostovoljcev, najbolje se je odrezala opekarna Trbovlje, ki je dala 30 prostovoljcev, separacija 9, zunanji obrat 8, Bazenska uprava 5, Vzhodni obrat 3, Separacija 2, CRD 3, elektrarna 1, čevljarska podružnica 1, Rudniški kon-zum 6, APž 7, pošta 1, stavbeni obrat 2, Doberna 2, Zapadni obrat 2, ostali 13. Med dopoldnevom so prostovoljci očistili preko 40 kub. m materiala, katerega so odstranili, presejali 4 ku-bike peska, pripravili izkop za temelje opornega zidu, s čimer se bo pridobilo na prostoru ter bo lahko ta prostor služil za teraso. Pri tem delu so se posebno izkazali tovariš Debenc, Gorjup Iz Vzhodnega obrata in upokojenec Žaubl Anton star preko 60 let, ki je prav krepko vihtel kramp. Dejal je: »Le dajmo fantje, saj bo tudi potem lepo, ko bomo prišli na oddih.« 63 let star upokojenec štole Se kar ni dal ugnati, posebno pridna
pa so bila dekleta Iz Opekarne. Bur-kelc Marinka, stara 6 let, je tudi hotela pomagati in je bila prav pridna
Prav dobro se je odrezala tudi skupina, ki je spravljala les do poti. 51 velikih hlodov — 6—8 metrov velikih — so pripravili k poti, odkoder je samo 300 metrov do žage, katero je izdelal dvakratni udarnik tn no-vator Osredkar Valentin iz Centralnih rudarskih delavnic s pomočjo svojih tovarišev. Žaga je njegova zamisel in je tudi sam izvršil montažo na mestu. Pri spravljanju lesa so bili skoraj sami rudarji, 15 po številu. Predsednik podružnice rudarjev se kar ni dal ugnati — ho-ruk se je razlegalo po strmem hribu. Ob dvanajstih so končali, s pesmijo in zadovoljni so se vračali prostovoljci v dolino z zavestjo, da so zopet naredili delo, ki skupno z vsem ostalim prostovoljnim delom tvori ogromno celoto in podlago za čimprejšnjo Izgradnjo socializma.
V partizanskem domu pri »Mami. ci« pa so pridne roke pripravile kosilo za delavce, ki so posedeli na prostem in ab zvokih rudarske godbe imeli po končanem delu malo zabave. V nedeljo bo zopet prostovoljno delo in je vsak prav Iskreno vabljen. Poleg prispevka z delom vidiš obenem lepo planinsko naravo, našo lepo zemljo, za katero se vztrajno ln uporno bon delovno ljudstvo za dosego boljše bodočnosti.
Pričeli smo z odkupom žita
Trbovlje, 23. avgusta. V trboveljskem okraju se je pričel odkup žila_ ric z 20. avgustom. Odkup se je pričel kasneje kakor po drugih okrajih, to pa zaradi tega, ker je bila žetev posebno v višinskih predelih, kasno izvršena. Po predhodni pripravi okrajne uprave za odkup in okrajne kmetijske zveze zadrug se je 20. avgusta pričel odkup. Niso pa povsod znali pravilno organizirati, lako se je KLO Radeče, ki je pri kontra-hiranju dosegel prvo mesto, prve dni odkupa zelo slabo izkazal. Poslopje, kjer se je žito oddajalo, sploh ni bilo okrašeno in tudi odkup prvih dni je bil zelo slab. Nasproino pa je v Zagorju, ki so že prvi dosegli 100%, bila zbiralnica prav lepo okrašena. Prvi dan so še dosegli odkup Vrhovo, ki ga je presegel za 3°/o, in še Trojane 100%. Plan odkupa ie
bil v prvih dneh do ponedeljka zvečer dosežen 2Z‘U. Pri odkupu se je pokazalo kakor tudi v drugih okrajih, da so mali krnel j e bili med prvimi. Zelo značilen primer sc je pokazal v Vrhovem, kjer je kmet Pe-pelnjak Viniko, najmočnejši kmet v kraju, imel 50 kg obvezne oddaje, pa je žito moral dvakrat peljati nazaj, ker je bilo žilo slabo, tretjič ga je zbiralnica prevzela, vendar je bilo še slabo. Njegov pridelek se ceni preko 100 mernikov. V Loki pri Zidanem mostu pa se je ena posestnica zmotila in pripeljala 1 kg preveč, seveda ga je odpeljala nazaj. Po planu bodo do konca meseca odkupili vse žito. V krajih Dole pri Litiji in Sl. Jurij pod Kumom bodo med zadnjimi, kjer se bo odkup vršil.
Organizacija borcev za večje pridelke nova naloga Fronte na vasi
Med osnovnimi nalogami za nadaljnje širjenje in krepitev sociali stičnega gospodarstva v naši državi je sistematična in vsestranska borba za povečanje pridelka p poljedelstvu in za didg produktivnosti v njem.
Kmetijska proizvodnja o letu še. ni dosegla predvojne ravni, kajti posledice vojne so znatno prizadele naše kmetijstvo, zlasti še živinorejo. Prav zato je bilo obdelana zemlja slabše gnojeno in ni dela običajnega pridelka.
Izvršni odbor OF za Slovenijo je zato dal pobudo za ustanavljanje organizacije Borcev za vetje pridelke, ki v drugih naših republikah že uspešno deluje. Le-ta bo pripomgla, da se bo naše kmetijstvo člmprej dvignilo iz primitivnosti, obenem pa vključilo našega kmeta v intenzivno borbo za novo socialistično Jugoslavijo. Borci za večje pridelke, ki bodo izpolnili določene pogoje (pridelali
določeno količino žita. krompirja itd. na hektar), bodo proglašeni za kme-le-udarnike ln tako z ramo ob rami z delavci-udarniki pomagali hitreje izpolnjevati petletni plan ter loko pospešili prehod v socializem.
Fronia na vasi je torej dobila važno nalogo, ki zahteva intenzivno po-litično in organizacijsko delavnost ne. samo od kmečkih svetov, ki jih prav sedaj ustanavljajo v okviru Fronte za reševanje izključno kmetijskih vprašanj, pač pa tudi od vsakega aktivista na vasi. Vsekakor bodo pri organizaciji novega giba\ja dale na vasi svoj delež luai mladinske organizacije, Zveza borcev NOV in AFZ ter dopolnile svoje tekmovalne programe z novimi organizacijskimi in agitacijskimi obveznostmi za ,Borce za večje pridelke’. S lem bodo pripomogle, da bodo naše široke kmečke množice hitreje zgradile novo socialistično vas.
Poravnaj zaostanek in plačuj naročnino vnaprej, če želiš prejemati list neprekinjeno 1
Ekonomija Zasavskih premogovnikov Hotemeš za boljšo preskrbo
Pred kratkim sem čitai v časopisu o ekonomiji: žaliibog — same nelepe stvari. Pa sem si zaželel, da bi se mogel enkrat sam prepričati, koliko je resnice no, vsem tem. Pred kratkim pa se mi je nudila priložnost, da se seznanim z ekonomijo in s prilikami delovnega kolektiva na njej.
Ko sem tako zjutraj — ura je bila komaj pet — prišel na široki dvor, ki ga obkroža lepo urejen park s cvetličnimi gredami in drevjem, ki je mimogrede povedano, zaščiten kot kulturni spomenik, sem se takoj seznanil z upravnikom tov. Rošem in njegovo desno roko, vrtnarjem Zalokarjem. Vtis, katerega mi je zapustilo prvo srečanje z njima, mi je v poznejših razgovorih samo potrdil mnenje, da sta ravno ta dva tista gonilna sila, ki je privedla ekonomijo do, čeprav na videz skromnih, vendar v resnici prav zadovoljivih uspehov.
Pravo veselje ju je bilo poslušati, ko sto pripovedovala o dosedanjih izkušnjah, ki jima jih je prinesla prva pomlad, in o načrtih za bodočnost. Vrt bomo povečali drugo leto za 100 odstotkov, pravi tov. Zalokar, in na-daljuje tov. Roš, svinjerejo za približno 200 %, število goveje živine bomo zvišali, kokošnjak napolnili; tako kar stresata predme načrte. Pa ali bo to tudi mogoče izvesti, vprašam, ker skoro ne morem verjeti, da bi bilo mogoče kaj takega v enem samem letu, S ponosom mi zatrdita, da je plan postavljen realno. Poleg tega pa če vsi drugi zastavljajo vse sile za dosego plana v industriji, da bi bila pot v socializem hitrejša, ali naj mi pomišljamo? Vse je treba storiti, kar Je le mogoče, da bi mogli nuditi rudarjem čim več.
Vendar nekaj je, kar v Hotemežu boli. Sindikalna organizacija. Saj so delavci organizirani, imajo tudi svojega predsednika in tajnika. Imajo svojo sindikalno sobo, sindikalno kuhinjo: ampak delo? Saj ne vem, kako bi to imenoval. Delo ali ne delo. Ljudsko posojilo so prijavili. Nič več. Dne 22. julija, ko je popisovalna komisija KLO Radeče vprašala, kako je s posojilom, je predsednik, ki Je bil poverjenik za popisno mesto ekonomije Hotcmež, šele začel misliti, da bi bilo dobro, če bi tudi začeli s popisom. Obvezo, ki so jo prijavili, so tudi izpolnili. Dokaz, da bi člani sindikalne po-
družnice pod drugim vodstvom bili bolj aktivni. Oddal pa je predsedn.k popisne obrazce šele zadnjega julija popoldne, ko je že član popisne komisije OLO Trbovlje čakal na KDO in je bil imenovani predsednik že drugič telefonično klican, naj popisne obrazce odda.
Poglavje zase je sindikalna kuhinja, Uprava daje kuhinji vse svoje pridelke po znižanih cenah in tudi sicer gleda vedno in povsod, da bi kuhinja mogla čim ceneje izhajati in obenem nuditi čim boljšo hrano svojim abonentom. Sindikalna podružnica pa se ne zgane. Večkrat je bilo že tajniku, ki je tudi — če se ne motim — ekonom kuhinje, predlagano, da bi dobil iz klavnice drobovino za kuhinjo. Abonenti so namreč sami kmečki delavci na ekonomiji, ki se vsak dan deset in tudi več ur pečejo na soncu pri težkem delu, in bi jim takšna sprememba prav gotovo godila. Vendar se imenovani izgovarja, da bi bilo predrago, da ni nikogar, ki bi drobovino nosil iz Trbovelj, da bi bilo treba posebne posode in ne vem kaj še.
Poleg tega, namesto da bi bila sindikalna podružnica v pomoč upravi ekonomije, in bi tako delavci roko v roki z upravo in uprava z delavci zastavili vse sile za čim večji donos, čim boljše izkoriščanje delovne sile in tehničnih pripomočkov, vodstvo podružnice, če že ne nasprotuje, vsaj prezira vse poizkuse uprave za hitrejši napredek in večji donos raznih kultur.
Te in še različne druge napake so me privedle do misli, da bi bilo dobro, če bi sindikalna podružnica rudarjev navezala z njimi tesnejše stike. Organizirati bj morali na ekonomiji strokovna in politična predavanja. Ljudstvo je namreč politično zelo zaostalo, poleg tega imajo najbrž nanje še vedno vpliv razni reakcionarni elementi.
So napake, ki jih bo treba odpraviti, so pa tud) uspehi, ki se bodo vedno večali. Ekonomija ima vse možnosti, postati vrt Zasavskih premogovnikov, vrt, ki bo nudil rudarjem vse z vrta, za kar jih danes žulijo razni privatni izžemalcj z nemogoči mi cenami. Da pa se bo to tudi uresničilo. za to nam jamči tako uprava Zasavskih premogovnikov, kj posveča vso svojo skrb njeni rasti, kakor tudi uprava ekonomije same.
Odpravljafms napake preteklosti
Kakšas ZK&ruge mera jo biti v Trbovljah, da so v kor.st ljudstvu
Vsaka ustanova, tako tudi potrošniška zadruga v Trbovljah, inorr. imeti svoj zanesljiv in zadosten kader s čutom odgovornosti, če hoče dobro uspevati v korist ljudstvu — skupnosti.
V trboveljski potrošniški zadrugi, katera ima vse možnosti dobrega uspevanja v korist ljudstva ter po vezave med industrijo tri kmeti, kar je garant gospodarsko močne države, kakršno si mi želimo, pa vidiš da se zadruga bori z veblumi težko-čarni in zaprekami katerih ne veš komu pripisati...?
Res je, cia sc je ki |>otrošniška zadruga razvila v zadnjem času v štiri dobre poslovalnice, kmetijsko poslovalnico ter tako pri eni izmed teh poslovalnic vidiš napis „Dobrc /.adru ge so jamstvo za preskrbo delovnega ljudstva", kar je menda vsakemu mi moidočemu zelo všeč. Ge pa povprašuješ in opazuješ, pa vidiš, da ostale trgovine dobijo bln^o že takoj prvi dan v mesecu, če že nimajo še kaj zaostalega od prejšnjega meseca, (ločim dobi zadruga po največkrat šele zadnja dodeljeno blago od Navoda in to včasih šele po velikih urgencah in nato še borba za pralne praške in
kavino mešanico če je za zadrugo še sploh kaj preostalo .lasno pa je, da je v večji meri krivda tudi na sami zadrugi, saj je ona popolnoma odvisna od samega sebe in ne najde podpore niti pri zato višjih merodajnih forumih
Nato vidiš da nekateri uslužbenci mislijo, do so zaradi tega nastavljeni po trgovinah, da jih hodijo potrošniki gledat in sc ne zavedajo, da pride potrošnik zaradi tega v trgovino da ga vljudno sprejmeš ;ii kar najhitreje postrežeš, s čimer pokažeš samemu sebi in zadrugi lep vzgled
Pr vseh teh napakah vidiš, da člani upravnega in nadzornega odbora vkljub agilnosti nekaterih posameznih članov, ne dosegajo zadostnih uspehov kateri naj bi bili v kcrisi ljudstvu ter napredku zadružništva kateri je garant gospodarsko močne demokratične države.
Da bomo na zadružnem polju res zadostib današnjim potrebam v Tr bovljah. pričakujemo pri tem delu večjega sodelovanja vseh potrošnikov. podporo nadrejenih forumov, ter večje razumevanje za zadružništvo Zadružnik.
Kako razdeljuje poslovodja poslovalnice I preostali kontingent
Pri zadnji razdelitvi republiškega dodatka, kateri je bil namenjen v prvi vrsti rudarjem, je ostalo okrog 300 jajc. Za ta jajca je bil poslovodja poslovalnice 1 mnenja, da jih lahko kar po svoji lastni iniciativi razdeli med uslužbence poslovalnice. Lepo je, da je tovariš poslovodja skrbel za to, da bi se jajca ne pokvarila, kar je v Trbovljah že kar v modi, vendar pa je naredil to napako, ker se ni posvetoval s svojimi predpostavljenimi. Cena jajc je bila nizka in to po 2 dinarja. Marsikdo bi sc iim ne odrekel Toko pa
jih je lepo razdelil med uslužbence poslovalnice kar po količini od 20— 50, kar pa je vseeno malo preveč, ker se tudi njim lahko pokvarijo. Cas je že, da se napravi red po poslovalnicah, kar že prav dobro vrši družbena kontrola, ki je postavljena s strani sindikatov. Vsekakor je potrebno, da se uslužbenci zavedajo. da je v takšnih vprašanjih treba biti v najtesnejših stikih z upravo in sindikati, na kar bo možno odpraviti slične stvari, ki niso prav nič potrebne.	L. Š.
Eden izmed mnogih primerov
O poslovanju rudniške stanovanjske komisije v Trbovljah se je že večkrat čulo, da ne posluje v splošno zadovoljstvo rudarjev
V tej komosiji so poleg uprave zastopam po svojih referentih tudi vsi pododbori ZDNRIJ Trbovlje. Dogajajo pa se neljubi primeri, da se namreč upravčeni predlogi posameznih obratnih zastopnikov ne upoštevajo. Tako je referent za stanovanja obrata Separacija že nekajkrat predlagal, da bi se ugodilo prošnji tovariša Brlogarja Antona, ki je zaposlen pri jašku št. 3, stanuje pa % ure oddaljen od svojega delovišča v stanovanju, ki imena »stanovanje« sploh ne zasluži. Dasi-ravno je omenjeni tovariš v svoji prošnji navedel, da mu v poletnih vročih dneh prihajajo v stanovanje kače, ki ogrožajo njegovega 1% letnega otroka, se njegov prošnji po enem letu še ni ugodilo. Priznana so mu bila sicer že tri stanovanja, ki pa so bila iz neznanih vzrokov dodeljena drugim reflektantom. Nič ne bj oporekali, če bi se dodelilo stanovanje potrebnejšemu. Toda zadnje stanovanje, ki je bilo obljubljeno omenjenemu tovarišu, je bilo dodeljeno manj potrebni stranki, o kateri se čuje, da nima baš preveč čiste preteklosti.
Prenehajmo že s protekcijonaštvom, da ne bo nepotrebne kritike zoper posamezne funkcionarje, ki niso nič krivi. Tovarišu Brlogarju pa želimo, da skoraj pride do primernega stanova-vanja.
Drugič pa še kaj iz Trbovelj.
M. .1
Izpred sadišča
Dne 19. avg 1948 se je zagovarjal nred okrajnim sodiščem v Trbovljah Perdih Lopold. avtomehanikar iz Ra čice zaradi kaznivega dejanja po za konu o zatiranju nedovoljene trgovine. nedovoljene špekulacije m gospodarske sabotaže.
Perdihu Leopoldu ie očitala obtož niča, da se je obetoma bavil s preprodajanjem raznih avtomobilskih delov predvsem avtomobilskih plo ščev Te stvari ie nakupoval v Ljub I jam pri raznih podjetjih po nižjih cenah, nato lih pa po svojem kanalu produial po višjih cenah Imel ie že svojo šjiekuiantsko mrežo razpredeno širom Slovenije in celo na Mrvvaiskem Pri svojem delu je spravljal v žep ogromne vsote denarja Svojega protizakonitega dela se ie zavedal, znt.<> je iz strahu pred nacionalizacijo odstranjeval iz svoje delavnice razne stroje in jo med drugim odstranil tudi kompletno -cružnico v vrednosti okrog 400.000 dinarjev Sodišče mu ie izreklo zasluženo kazen 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo elotnerjn premoženja.
Dne 20 avg. 1948 sta se zagovai--nln pred sodiščem Forte Franc in Umek Franc zaradi kaznivega dejn-t;n gospodarske sabotaže
Forte Franc je kot upravnik skladišča MGP Trbovlje izdal dne 13. '■rnija 1948 v slaščičarno MGP 1440 komadov jajc. /h katera je bilo predpisano, da jih mora oddajati le
v količinah za dnevno uporabo. Tako se je od teh jajc zaradi slabe shrambe v slaščičarni in prepočasne uporabe pokvarilo 800 komadov. Ravno tako je okrajno sodišče v Trbovljah obsodilo Umeka Franca kot sokrivega, ker je predmetna jajca za svoje skladišče prevzel, kar ne bi -.mel storiti in jih tudi na izrecni nalog predsdnika MLO ni vrnil Forte Francu v njegovo skladišče.
Ker se je to zgodilo v času. ko vse naše ljudstvo dela za to, da st zagotovi boljšo prehrano, na drugi strani pa imamo ljudi, ki kažejo malomaren odnos do predmetov množične potrošnje, je okrajno sodišče izreklo strogo kazen, in to Forte Francu 3 mesece odvzema prostosti, Umeku Francu pa 2 meseca odvzema prostosti.
Nepravilno postopanje
V počitniški koloniji v Ratečah na Gorenjskem taborijo pionirji Doma igre In dela iz Trbovelj. Mestni ljudski odbor, ki je odgovoren za pra.viln0 poslovanje v koloniji, je pred kratkim Izvrši] kontrolo. Ta kontrola je ugo-tovila nezdravo stanje, katerega je ustvarila upravnica DlD iz Trbovelj, ki nima pravilnega čuta odgovornosti, zato so ge tudi delale napake, katere ji pač niso v korist. Letovanje je namenjeno predvsem tistim, ki ne morejo z lastnimi sredstvi nuditi svojim otrokom prijetnega oddiha. Nepravilen postopek upravnice Žitnik Ljudmile je bil, da je odklonila dva otroka partizanske vdove Gonelijeve z izgovorom, da sta bolna. V času letovanja je zbolela Kolenc Oti, hči očeta, ki služi vojaški rok v JA ter bito poslana v bolnišnico v Ljubljano. Po ozdravitvi je mati pripeljala otroka nazaj, upravnica pa ga ni hotela sprejeti nazaj v kolonijo. Se isti večer se je morala mati z dvema hčerkama ob pol 9, urj vrniti in voziti z otrokoma ponoči domov. Na drugi strani pa Je upravnica samovoljno brez odo. britve MLO Trbovlje vzela otroke Iz drugih krajev, dva celo brezplačno, dva pa s plačilom po 300 din. Samovoljno in brez posvetovanja odbora sl je izibrala kader vodičev, kakor je pač njej ugajalo. Ni izbrala kadra Iz vrst potrebnih, ki so slabše situirani In si težko privoščijo dopust. V izbiri kadra ima upravnica še popolnoma malomeščanske nazore. Tudi v koloniji sami je bil nered. Za shrambo živil in posode so uporabljali stranišči in to dve. 60 otrok je moralo zaradi tega uporabljati samo eno, vkljub temu, da so bila tri na razpolago. Tovarišica upravnica je brez odobrenja odboa nabavljala razne stvari, ki niso bile nujno potrebne. Tako je za svojo sobo in so-bo kuharice kupila zavese v prosti prodaji Po 300 din meter. Med drugim je vzela s seboj v kolonijo 3 tone trboveljskega premoga, katerega pa v koloniji ne potrebuje, ker se kuri samo z drvmi.
Mestni ljudski odbor Trbovlje je ia-vršil pregled kolonije in ugotovil na-vodena dejstva. Vsekakor je potrebno. da se naredijo ukrepi in se takšne ljudi, ki nimajo čuta odgovornosti, odstrani s tako odgovornih mest.
Fizkultura in šport
SFD Rudar : FD Metalac (Zagreb)
3:2 (1:2)
Zadnji prosti termin pred pričetkom tekmovanja za prvenstvo Slovenije v nogometu je izkoristilo moštvo Rudarja ter v nedeljo 21. avgusta odigralo prijateljsko nogometno tekmo proti FD Metalcu iz Zagreba. Moštvo Metalca je med vodilnimi klubi, ki igrajo v drugi skupini državne lige. Na stadionu FSD Rudarja se je zbralo preko 1000 ljudi, ki so bili priča lepe in zanimive igre. Moštvo Rudarja je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi: Tauš, Butkovec, Sore II., Role, Vodišek, Kos, Koritnik, Koncilija, Krasnik, Blatnik in Mlakar. Metalac je pokazal lepo, tehnično dovršeno igro ter imel iniciativo prvega polčasa v svojih rokah. Ze prvi pričetki igre so dali slutiti, da bo igra lepa in zanimiva. Vkljub premoči Metalca je Rudar dosegel v 15. munuti po Krasniku vodstvo in
■vodil z 1:0. Vendar je kmalu nato v 19. minuti Metalec izenačil in 4 minute kasneje prišel v vodstvo ter vodil z rezultatom 2:1 vse do sredine drugega polčasa. Tempo, ki ga je moštvo Metalca diktiralo prvi polčas, je v drugem polčasu popustil; to se je posebno opazilo zadnjih 15 minut, ko je prevladovalo na terenu moštvo Rudarja. Ves čas se je Rudar vztrajno in častno boril, kar mu je tudi prineslo zmago. Oba gola v drugem polčasu je dosegel Mlakar in to v 25. minuti in tik pred koncem igre. Sodnik Kos iz Ljubljane ie sodil prav dobro, ni pa imel težkega posla zaradi tega, ker sta obe moštvi igrali prijateljsko. Tekma z Metalcem iz Zagreba je bila dobra šola za moštvo Rudarja, ki igra v nedeljo prvo tekmo za jesensko prvenstvo z Udarnikom iz Kranja.
Otvoritev planinske kote na Kalu
V nedeljo, dne 15. avgusta 1948, so ljubitelji Zasavskih planin doživeli velik praznik Mlada in agilna podružnica Planinskega društva Hrastnik je ta dan žela uspeh svojega štirimesečnega pridnega dela.
v izbranih besedah podal historijat gradnje koče, poudarjajoč, da so ia prostori zbrali že prvoborci za pravice delovnega ljudstva in da je ta Prostor nudil vamo zatočišče borcem NOV. V zaključku svojega govora
Nova planinska koča na Kalu
ba pa jo zaigrala zaključno koračnico. s čimer je bila lepa svečanost zaključena.
Po tej svečanosti se je razvilo pravo planinsko rajanje, ki ga je po. življalo lepo petje, zvoki godbe in mnogo dobre volje vseh navzočih.
prehitro je potekel prekrasni dan in so se množice polne najlepših vtisov šele ob mraku razšle na svoje domove v zavesti, da je s planinsko kočo na Kalu dograjena nova postojanka za oddiha in razvedrila potrebnega delovnega človeka.
Mladinci Kisovca in Lok grade fizkult. stadion
Zagorsko fzkulturno društvo »Proletarec« je prišlo do zelo pametne ideje, da naj si loško-kisovški fizkul-turni aktiv zgradi svoj moderen fiz-kulturni stadion s kopališčem vred, da bi se tako mladina ne izgubljala več v igrah za denar, v pijači, temveč da bi se v prostm času za težko jamsko delo tudi telesno krepila in pripravljala.
Načrt in namen sta bila lepa. Samo nekoliko »zarjaveli stroj« ni tako lahko spraviti v obrat.
. Od 12. aprila letos pa do julija je ze kar lepa doba, toda razen nekaterih dobrih mladincev so ostali delali velik ovinek mimo odmerjenega stadiona, čeprav je določen na lepem prostoru in delo z vso vnemo podpira tovariš obratovodja rudnika Loke—Kisovec inž. Grm.
Uspehi sicer niso izostali, toda niso taki, kakršnih bi bilo treba. Najboljši mladinci do sedaj Ržišnik Jože, Pikelj Pavle, Gostiša Konrad, Ivnik Jože, Obreza Ivan, Vozel Leopold. Brvar Majda, Ostrožnik Breda,
Potokar Leopoldina, so poleg neJca-terih starejših tovarišev potegnili za seboj še nekaj takih, ki kar radi stojijo ob strani. Od aprila pa do prejšnjega meseca je bilo opravljenih na stadionu vsega 696 prostovoljnih ur. Nekdaj je sicer krivde na poletnem deževnem vremenu.
Cc se delo ne bo začelo z večjo silo in voljo, ne bo zgrajen fizkul-turni stadion, ki bo meril 100 krat 60 m in bo imel 60 m dolgo nasipno tribuno ter dobro zravnano in utrjeno ploskev, do 19. septembra letos, ko je napovedan množični fiz-kulturni dan.
Kisovski mladinci se tega zavedajo in so zato napovedali loškim mla dincem tekmovanje v delu na stal dionu. Poleg resnega medsebojnega delovnega tekmovanja, poleg odprave sektaštva, pa je nujna potreba, da priskočijo na pomoč mladini, ki dela, še množične organizacije Tudi nzkulturno društvo »Proletarec« iz Zagorja naj bi iz svojih dotacij krepkeje podprlo to veliko in potrebno gradnjo
jjr 0 Vest©
družnic na območju KSS-a Trbovlje prevarano. Izvolilo Je iz svoje srede najboljše člane, kot delegate za plenum pri sindikalnem svetu. Tl pa se svoje dolžnosti tako malo zavedajo, da že v drugič sklicano zasedanje plenuma ni bilo sklepčno zaradi niti polovične udeležbe det egatov, kar je vsega obsojanja vredno.
da ima trboveljski radio napovedovalca, ki se je izkazal za dobrega vremenskega preroka, njegovih napovedi za lepo vreme pa vsi Trboveljčani ne upoštevajo;
da je o priliki prostovoljnega dela na Planini skupina turistov leže opazovala in proučevala tehniko dela. Baje se mislijo prihodnjo nedeljo udeležiti prostovoljnega dela;
da se trboveljski nogometaši še do danes niso navadili, da je točnost lepa čednost — prizadeti pozor!
da v rudniški restavraciji na Vodah nimajo pepelnikov, baje zato. ker je
retne ogorke mimoidočim skozi okno na glavo;
da. če hočeš poceni piti in jesti, se udeleži Invalidskih mitingov, ki so zadnje čase zelo pogosti;
da na KSS-vetu v Zagorju še vedno spi spanje pravičnega lepo število Zasavskih udarnikov, ker vse podružnice v Zagorju razen rudarske in apne-ničarjev, nimajo našega domačega lokalnega lista. Ni nam pa jasno, za koga so tisti izvodi;
da v rudniški menzi v Zagorju kritizirajo hrano v prvi vrsti češ, da je slaba, le tisti, ki se šele zadnje dni v mesecu spomnijo, da je hrana morebiti zato slaba, ker še niso oddali živilskih kart;
da so v poslovalnicah rudniških kon-zumov v Zagorju na razpolago škornji in čevlji vseh velikosti od številke 45 dalje, katerih pa rudarji vkljub dobri volji ne morejo vzeti.
lo je otvoritev planinske koče na Kalskih planinah (956 ni) pod Mrzlico.
Prostor, ki so ga ljubitelji planin izbrali za postavitev planinske postojanke, nudi obiskovalcem v poletju krasne razglede po Zasavskem gričevju. Kamniških planinah in celo Julijskih Alpah, pozimi pa idealna smučišča. Dohod ie mogoč iz Hrastnika čez Ravne v eni in polurni zmerni hoji, ki je najbližji, je pa mogoč tudi iz Trbovelj preko sv. Katarine in skozi prijazno vas Čeče ter tudi iz Rimskih toplic in Savinjske doline.
Na svečani dan so že v zgodnjih jutranjih urah krenile številne grupe stalnih pa tudi priložnostnih planincev na Kal, da s svojim obiskom da. jo poudarka novi zmagi zasavskega proletariata na poti k izvedbi prve Titove petletke in k izgradnji socializma. Prišli so rudarji, steklarji in kemični delavci s svojimi družinami, zlasti številno je bila zastopana revirska mladina, svečano obeležje celotni slavnosti pa je dalo krasno sončno jutro, ki so ga dvignili še zvoki sindikalne godbe na pihala in Sindikalnega pevskega zbora iz Hrastnika.
Točno ob napovedani uri jč godba zaigrala državno himno, nakar je
predsednik^ PD Hrastnik lov. Dušak ie tov. Dušak pozval vse navzoče k stalnemu obisku prekrasne Kalske okolice, poudarjajoč, da si v svobodni naravi baš delovni človek nabere novih sil za čim uspešnejšo izvedbo prve Titove petletke. V imenu GO planinske zveze Slovenije je spregovoril navzočim tov. Vilko Mazi. kj je čestital podružnici na doseženi zmagi in apeliral na navzoče, da naj se z ljubeznijo oklenejo zdravega in koristnega športa, ki ga nudi planinstvo. Po njegovih besedah je čestital društvu v imenu bratskega društva iz Trbovelj tov. Majdič, ki je tudi še nadalje obljubil vso pomoč. Tov. predsednik Dušak je nato izročil ključe planinske koče gospodarju tov. Kovač Mirku in je poudaril, da je prepričan, da izroča ključe skrbnim rokam ljubitelja planin in požrtvovalnega delavca pri gradnp kočc- C)b zaključku je tov. lakopič Maks, delegat okraja Trbovlje na V. kongresu KPJ sporočil zbranim planincem najvažnejše sklepe V kongresa KPJJ11 ostro obsodil in z njim vsi navzoči neosnovane obtožbe Informhiroja na naš CK KPJ. Vsi navzoči so njegova izvajanja prekinjali 7. vzkliki »TITO — Partija-« Sindikalni pevski zbor Hrastnik je nato zapel nekaj pesmi, sindikalna god-
Domače vesti
Od 7. do 2t. avgusta so se poročili sledeči:
Trbovlje: Turnšek Romun, nameščenec z Zaman Jožico, nameščenko: Blatnik Edvard, nameščenec z Vidic Cvetko, kuharsko pomočnico; Leskovar Janez, ekonom z Rems Valburgo, nameščenko
Trbovlje: Plazar Rudolf, rudar, z vdovo Perpar Marijo rojeno Mežna-rič, gospodinjo. Razperger Vladimir, kovač, z vdovo Gomboc Angelo rojeno Hren, nameščenko. Kolander Mariin, rudar, z Lapuh Silvo, delavko. Justin Ivan, obratovodja, s Černe Mileno Josipino, profesorico.
Zagorje: Klunčišar Franc z Iludo-malj Ido; Raspotnik Anton z Jesenšek Marijo.
Hrastnik: Rcdenšek Jožef s Pivec Pavlo, Bcvec Anton z Babič Justino.
Objava
CEMENTARNA TRBOVLJE
potrebuje
SEDEM ČLANOV za industrijsko milico
Vsi reflektanti naj ^ javijo v personalnem oddelku tega podjetja. Plača In ostale ugodnosti po pra» vilniku.
V nedelj® se prične nogometno prvenstvo Slovenije I. in II. lige
V	Trbovljah na igrišču SFD Rudarja SFD Udarnik Kranj : SFD Rudar 1
V	Zagorju na igrišču SFD Proletarca FD Škofja Loka : SFD Proletarec
Uredništvo Trbovlj« Uprava Zasavskih oremogovn.kov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane