j6 ^septembra 0>lO'- ^ooajn ,CfiNTCB v* •••••••••••••••< počniva s/lP0/egBTC^ »dolenjk DOLENJSKI LIST $ DOLENJSKI LIST & DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ■ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST : DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 5D0LENJSKI lISI : n x (Vi 7 n 11 n vnl| Št. 39 (2459), leto XLVII »Novo mesto, četrtek, 26. septembra 1996 • Cena: 180 tolarjev Kako je Sklad reševal Metalno? Senovška Metalna bo verjetno še pred koncem tedna uradno v stečaju - Za stečajnega upravitelja predlagali Draga Šribarja - Sklad prekršil dogovor - Prikrita stavka SENOVO - Metalna TGS Senovo bo šla po vsej verjetnosti do konca tedna v stečaj, potem ko sta Merkur in Metainin lastnik Sklad za razvoj že predlagala ta ukrep. Kdo bo stečajni upravitelj, še ni znano dokončno, ve pa se, da so predlagali brežiškega odvetnika Draga Šribarja. Po navedbah Marjana Simončiča, v.d. direktorja senovške Metalne, bi v tovarni lahko proizvajali tudi v prihodnje, če bi uresničili nekatere pogoje. Tako bi v Metalni morali obdržati večino poslovnih partnerjev, ob stečaju sedanjega podjetja ustanoviti novo in zagotoviti zagonska sredstva za nadaljevanje proizvodnje. Novo podjetje, ki bi lahko imelo 120 zaposlenih, bi na račun doslej sklenjenih poslov, lahko delalo še tri mesece. 9 MOLEK avtoservis - prodaja vozit -a vt odeti AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 Razmere v tovarni so skrb vzbujajoče, na kar je opozoril tudi predsednik tovarniškega sindikata Jože Božič na seji krškega občinskega sveta. Takrat je med drugim rekel, da Sklad za razvoj ni dovolj resno reševal problemov, ki so se nakopičili v Metalni Senovo. Povedal je, da se je sindikat Metalne pogajal s Skladom in se dogovoril, da bodo delavci svoje terjatve v skupni višini 3,5 milijona mark preoblikovali v 20-odstotni lastniški delež neke nove firme. MAN/S 1 tutisticrtO. tzaencifcL * , Kandijska 9 J i Novo mesto • 068/342-136,321-115 , Jesenski izleti za Posameznike in zaključne skupine! Po besedah predsednika sindikata Metalne so dogovor upoštevali zaposleni, ne pa tudi Sklad. Sklad je prekršil dogovor, ker je za maj, junij in julij izplačal prenizke plače in ker Skladova sanacijska ekipa ni ustanovila novega podjetja. Prav tako tudi ni nihče pojasnil, kateri Metalnini delavci bodo morali (začasno) na borzo dela. Nezadovoljni s takim ravnanjem Sklada, so se delavci odločili za stavko. Sklad se brani vsakršne odgovornosti, kot je dal jasno vedeti mag. Dalibor Kljun, kije za neka- Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: • Birokratski odnos vse pokvaril stran 3: • O kači in Revozovi lakirnici stran 6: • Če gre meja sredi šolske stavbe stran 7: • Obletnica z grenkim priokusom stran 8: • Delo na črno ni samo šušmarstvo stran 9: • Kakor bo kdo sejal, tako bo žel stran 11: • Na očeh javnosti tudi županova zasebnost ^MIAJŠl SO SPOZNALI TUDI DELO POLICISTOV- Pretekli teden j? si lahko najmlajši iz osnovnih šol Dolenjske Toplice in Vavtavas ogle-Hi igrico 9 in 2, posebne pozornosti pa so bili deležni policisti, ki so kom razkazali nekaj njihove opreme. Med dmgim so lahko preizkusili alkotest. (Foto: T. G.) tere Metalninine poslovne težave zvalil krivdo na del preteklega vodstva tovarne, češ, da je kršilo licenčni dogovor in s tem izgubilo nemškega partnerja. Za težave so po Kljunovih besedah krivi tudi delavci tovarne, ki so delali s tako nizko produktivnostjo, daje šlo že za prikrito stavko. Če pa gre za dogovor, gaje po njegovem poru- * Mag. Kljun tudi trdi, da je Sklad veliko vložil v tovarno in da iz nje ni dobil nazaj še ničesar. Zaostajanje plač je po njegovih besedah manjše, kot navajata sindikat in Marjan Simončič. Metalna, ki se je v zadnjem obdobju zelo zadolžila, ima 9 milijonov mark obveznosti, vredna pa je 4 milijone mark, pravi mag. Kljun. šil sindikat, ki je brez pravega razloga organiziral stavko. M. LUZAR KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI - V Zdravilišču Šmarješke Toplice so bili zadnji konec tedna drugi Krkini rehabilitacijski dnevi, seminar, ki se ga je udeležilo okoli SO zdravnikov splošne prakse iz cele Slovenije. Govorili so o pristopu k bolniku z motnjami v perifernem arterijskem obtoku, o sodobnih pogledih na preventivo bolezni srca in ožilja ter o bolečini v’ vratu. Vsako temo so obravnali s treh vidikov: kakor se z njo srečuje zdravnik splošne prakse, klinični specialist in zdraviliški specialist. (Foto: A. B.) Prihodnje leto avtomobilska cesta Višnja gora - Bič Odločitev slovenske vlade NOVO MESTO - V ponedeljek je minister Boštjan Kovačič na novinarski konferenci povedal, daje slovenska vlada dala soglasje k predlogu zakona o zagotovitvi sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v smeri sever - jug po letu 1999, prednostno pa na odseku Višnja gora - Bič. Gradnja tega 12 km dolgega odseka se bo tako začela že prihodnje leto. Zakon, ki ga je pripravila skupina poslancev, predvideva zagotovitev sredstev za pripravo tehnične dokumentacije, pridobitev različnih dovoljenj, odkup zemljišč, plačilo odškodnin in za druge stroške v zvezi s pripravo na gradnjo. Sredstva za gradnjo bodo zagotovljena v državnem proračunu, zbirala pa se bodo iz davka od prometa naftnih derivatov v višini 16 odst. njihove drobnoprodaj-ne cene. Lokacijski načrt predvideva, da bo trasa tega odseka avtoceste speljana po sedanji magistralni cesti oziroma ob njenem robu. Ob novem odseku bo zgrajeno počivališče Podsmreka, v okviru katerega bodo tudi parkirišče, površine za počitek, rekreacijo, tam bodo bencinski servis, trgovina, sanitarije in avtomobilska pralnica. Na obeh straneh avtomobilske ceste bo protihrupna zaščita. Dvesto milijonov za gimnazijo Ministrstvo dalo 200 milijonov tolarjev za obnovo novomeške gimnazije - Dela izvaja Obrtna zadruga Hrast, končana pa bodo spomladi 1997 - Začasno v Šmihelu NOVO MESTO - Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je predsednik gradbenega odbora za adaptacijo stavbe novomeške gimnazije minister Boštjan Kovačič sporočil, da so pred dnevi podpisali pogodbo med Ministrstvom za šolstvo in šport in novomeško Obrtno zadrugo Hrast o 200 milijonov tolarjev vrednih delih pri obnovi te stavbe. “Pravzaprav gre za nadaljevanje del za revitalizacijo stavbe izpred petih let ob 245-letnici novomeške gimnazije in leto kasneje, ko je gimnazija dobila najsodobnejšo računalniško opremo. Tt-krat so dela veljala 15 milijonov tolarjev, računalniška oprema pa INTERNET V SLOVENIJI LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so danes odprli dvodnevno prireditev Internet v Sloveniji, ki jo je pod geslom Ne izgubite se! pripravil in izvedel Infos. Z informacijskimi stojnicami razstavljalcev in ponudnikov storitev, z demonstracijami, delavnicami in kibernetsko kavarno, kjer obiskovalci lahko sami preizkusijo delovanje Interneta, ter s številnimi predavanji, ki bodo potekala oba dneva, naj bi prireditev pomagala že izkušenemu kot tudi še neizkušenemu obiskovalcu odgovoriti na vprašanja, ki sijih zastavlja v zvezi s svetovnim medmrežjem. Internet je namreč že krepko stopil med slovenske uporabnike, saj se naša država uvršča med 25 v tem pogledu najbolj razvitih držav sveta. 150.000 mark,” je med drugim povedal Kovačič. Ob sedanji popolni prenovi pa bo gimnazija dobila 600 m2 novih prostorov na podstrešju, zamenjali bodo vsa okna, delno tudi drugo stavbno pohištvo, obnovili oziroma zamenjali vso inštalacijo in kanalizacijo. Dela naj bi bila končana spomladi prihodnje leto, ko naj bi zgradba dobila tudi uporabno dovoljenje. Do takrat pa gimnazijski pouk poteka popoldne v srednješolskem centru v Šmihelu in ravnateljica gimnazije Helena Zalokar zagotavlja, da so razmere dobre in da pri organizaciji pouka ni nič več težav. A. B. PREMIK URE ŠELE 27. OKTOBRA Nedopustno propadanje ob reki Krki Parado med klasi in avantgardo NOVO MESTO - V počastitev 250-letnice novomeške gimnazije pripravljajo slavnostno akademijo, ki bo 18. oktobra ob osmih zvečer v novomeški športni dvorani. Na akademiji pričakujejo blizu 2.000 ljudi, v večini nekdanjih novomeških gimnazijcev. Napovedujejo tudi udeležbo 98-letnega Leona Štuklja. O zasnovi akademije so na tiskovni konferenci v ponedeljek govorili vodja projekta Danijel Brezovar, inscenator Matjaž Berger, dramaturg Tbmaž Toporišič in scenografka Anastazija Koršič. “Ker je akademija izrazito kulturološkega ali umetniškega značaja, smo se odločili, da v njej izpeljemo paradoks, ki so ga na diktat gimnazije v slovensko literaturo oziroma v slovenske scenske prakse pripeljali znotraj avantgardnih tokov Anton Podbevšek, Ferdo Delak, znotraj klasičnih Župančič in Kette, znotraj scenskih umetnosti Pino Mlakar, znotraj likovne umetnosti Božidar Jakac in Vladimir Lamut, znotraj orodne telovadbe Leon Štukelj, znotraj ki-nomatografije Jakac in spet Delak. Športno dvorano bomo predelali v umetniški paviljon, v bistvu v muzejski prostor, in bomo skušali izpeljati hommage tem odličnikom in s tem gimnaziji na način, ki predstavlja ta paradoks med klasiko in avantgardo.” A. B. LJIIBIJANA-1 A tos bomo premaknili ure za eno uro nazaj šele 27. oktobra in ne v zadnjem tednu septembra kot vsa zadnja leta, odkar smo prešli na evropski čas. Sprememba je usklajena z direktivo Evropske zveze, sprejeto maja 1994. ALOJZ TURK PREDSEDNIK OO SKD NOVO MESTO NOVO MESTO-Na volilnem zboru občinskega odbora stranke Slovenskih krščanskih demokratov Novo mesto - bil je v petek, 13. septembra - so izvolili nov 9-članski odbor, v katerem so Nežka Primc, Marjan Primc, Milan Brudar, Lojze Zupančič, Jože Borse, Marjan Klevišar, Alojz TUrk, Leopold Kolenc, dr. Vida Čadonič-Špelič. V regionalni odbor sta bila izvoljena Marjan Dvornik in Franci Klemenčič, v nadzorni odbor pa Anton Vrtačič, Jožica Hren in Jožica Kovačič. Alojza Tlirka so izvolili za delegata, ki bo OO SKD Novo mesto zastopal na kongresu stranke v Škofji Loki. Nov občinski odbor SKD Novo mesto je na svoji konstitutivni seji v sredo, 18. septembra, izvolil svoje vodstvo. Novi predsednik je Alojz Tltrk, podpredsednica je Nežka Primc, tajnica pa dr. Vida Čadonič-Špelič. Orkester Jaroslava Dostala Dvor: kako naprej? VREME Jutri se bo vreme izboljšalo, do konca tedna bo pretežno sončno in toplejše. DVOR - TU so se na pobudo Kulturnega društva Dvor pred dnevi zbrali člani odbora KD Dvor, člani odbora za pripravo 200-letnice železarstva in nekateri gosti, med njimi je bil tudi mag. Matija Žargi iz Narodnega muzeja v Ljubljani, na okrogli mizi z naslovom Kako naprej? Dejstvo je, da se krajani Dvora že več kot deset let trudijo, da bi pridobili prostor za potrebe muzeja. Mestna občina Novo mesto jim gre pri tem na roko, saj je že določen prostor za zbirko, pa tudi zbirka pok. Marjana Marinca, ki jo je poklonila donatorica Mara Sindič, ta trenutek čaka na restavriranje. Po besedah mag. Matija Žargija je nedopustno, da propadajo številni objekti ob reki Krki (mlin, žaga), ki so dali pečat nekoč cvetočemu Dvoru. S. M. Krški Videm ni danes niti za gram bolj slovenski, kot je bil tisto uro, ko so v Ljubljani v vladnih pisarnah rekli, naj Agencija za sanacijo bank in hranilnic vloži tožbo za raz\’eljavitevprodaje krške tovarne celuloze in papirja. Če je bil tak napovedani nastop Agencije na pogled resno dejanje, pa se je pozneje izkazalo, da je bila vre skupaj le premišljena operacija, v kateri bodo zainteresirani pridobili čas. Na dejansko lastništvo Vidma ta uradniška hoja na levo in na desno, ne naravnost, ni vplivala. Kot ime lastnika je v obtoku ICEC in seseda Jaroslav Dostal, ki pooseblja omenjeno Jirmo. Dostalovo velepodjetje je pred dnevi plačalo glavnino kupnine za Videm in s tem nakazilom potrjuje, da ne jemlje resno nekaterih dogodkov v Sloveniji. Eden takih dogodkov, je nedavna izdaja začasne odredbe. Okrajno sodišče v Krškem je z odredbo krškemu podjetju Videm v stečaju prepovedalo izročiti Icectiv last in posest nepremičnine in premičnine, ki so predmet prodaje na javni dražbi 13. marca letos. Sodišče je z odredbo tudi prepovedalo družbi ICEC Ljubljana odtujitev in obremenitev nepremičnin in premičnin, ki so bile predmet prodaje na omenjeni javni dražbi. Eno z drugim je barantanje s krškim Vidmom videli kot slovenski uradniški folklorni festival, na katerem bodo zmagali tisti, ki plešejo, kot trobi orkester Jaroslava Dostala. Slednji pa se ne meni dosti za slovenske note. MARTIN LUZAR k Kako izbirati lepotice? Če so včasih na Slovenskem govorili o izboru miss kot o velikem nevsakdanjem dogodku, je to dandanašnji čisto drugače. Izbor najlepše ženske je postal tako rekoč opravilo, ki ga zmore vsaka gostilna, ki ima šank, luč in dovolj pod palcem, da dela zase reklamo. Da so se lepotna tekmovanja številčno tako razrasla, veijetno ni posledica dejstva, da je na Slovenskem nenadoma nekajkrat več lepotic, ampak gre po vsej verjetnosti za to, da so se preko vseh meja razrasli tudi zaslužarji, ki kupčujejo tudi z lepoto, v tem primeru s tujo. Vprašanje je, koliko so zavarovana in spoštovana pa tudi plačana dekleta, ki jih proglasijo za lepotne kraljice. Kdove, kakšen meter imajo ocenjevalci? Upam, da na izborih miss upoštevajo tudi notranjo lepoto, je dejala ena današnjih anketirank. Kakorkoli že se sučejo stvari, dejstvo je, da se da poleg pameti vnovčiti tudi lepoto; če gre za kombinacijo obojega, naj bi bil uspeh tolikanj verjetnejši. Pri celotni zadevi pa je nekaj nedorečenega. Tilko kot v nepristopnih gorskih lazih rasto prelepe rože, tako verjetno tudi kje v odmaknjenih zaselkih živijo lepotice, za katere pa še niso - k sreči ali na žalost? - izvedeli ocenjevalci lepote. Zato je vprašanje, ali izbor lepotne kraljice res pokaže tisto, ki je najlepša “v deželi tej”. VIDA KOCJAN, zdravstvena delavka iz Krškega: “Izbiranje najlepših deklet je preraslo meje dobre movanja so slabo organizirana, tudi izbor na Otočcu. Dekleta so premalo zaščitena in spoštovana, lahko bi bila tudi bolj nagrajena. Upam, da upoštevajo sicer zguljeno frazo, da je pomembna notranja lepota.” KREŠO ŠTRITOF, gradbeni inženir z Bizeljskega: “En izbor miss na ravni države je čisto zadosti. Vsi izbori lepotic po gostilnah, na plažah - to je malo smešno. Pri lepotnih tekmovanjih ima gotovo kdo velik zaslužek. Izbiranje najlepše se mi zdi normalna stvar. Tako kot so samo nekateri dobri športniki, so nekatere ženske posebej lepe, nekaterim je Bog dal to.” MARICA PIRMAN, delavka v ZD Kočevje: “Lepotna tekmovanja so stran vržen denar. Nismo tako bogata država, da bi si jih lahko privoščili. Ljudje jih ne potrebujejo, potrebujejo pa vsakdanji kruh. Zato naj denar, ki ga namenjajo za takšna tekmovanja, porabili za reševanje brezposelnosti, ali pa za ureditev cest ali klubov za mlade, tako da ti ne bi več pohajkovali.” IRENA ŠAFAR, zaposlena v Interšafar, d.o.o., iz Mozlja: “Tekmovanja za izbor miss so mi všeč in si jih rada ogledam, menim pa, da bi bilo potrebno kandidatkam postaviti spodnjo starostno mejo, ki naj bi bila vsaj pri 17 letih. Telesna zrelost namreč se zdaleč ne pomeni tudi duševne in vprašanje je, kako mlada dekleta, ki so pravzaprav še otroci, doživljajo zakulisja takih tekmovanj.” DRAGO ŽUČAK iz Novega mesta: “Nič nimam proti lepotnim tekmovanjem, opažam pa, da so postala za mnoge zelo donosen posel. Krvodajalstvo, na primer, ki je več kot le človekoljubno dejanje, pa v primerjavi s prej omenjenimi tekmovanji še zdaleč ni tako cenjeno, kot bi moralo biti. Vendar ni vse v lepoti, pa tudi v denarju ne.” SILVA KOLENC, poslovodkinja z Mirne: “Razna lepotna tekmovanja, ki se v vse večjem številu pojavljajo tudi v slovenskem prostoru ne pomenijo nič slabega, saj so tudi to nekakšna promocija naše države v tujini. Kajti zvečine gre vendarle za prireditve, ki imajo mednarodni značaj in lepa dekleta ponesejo s sabo tudi glas in podobo Slovenije.” TATJANA KOLAR, višja delovna terapevtka v Domu oskrbovancev in upokojencev, Impoljca: “Če želijo ženske pokazati svoje naravne prednosti pred moškimi, svojo lepoto, je to povsem normalen pojav in ne vem, zakaj ne bi tudi v Sloveniji prirejali lepotnih tekmovanj. Obstaja le bojazen, da ne bi zaradi prevelikega števila tovrstnih prireditev zgubili občutek za kakovost.” SLAVICA M1TROVSKI, ekonomska tehnica iz Črnomlja: “Če imajo ženske kaj pokazati, je prav, če to tudi storijo. Zal za najlepšo ni vedno izbrana res najlepša, ampak o tem odločajo tudi nekateri drugi kriteriji. Tekmovanje lepotic se mi ne zdi sporno niti s tem ženska kot osebnost ni razvrednotena. Z veseljem si bom ogledala izbor najlepše Slovenke, še raje pa izbor najlepše na svetu.” VERA BEZEK, natakarica iz Metlike: “Tekmovanja v lepoti so mi všeč, če le morem jih spremljam po televiziji ali v časopisu. 'Ibdi sama bi se tja prijavila, če bi bila mlajša. Ljudje prirejajo ogromno različnih tekmovanj in tudi tekmovanja v lepoti so potrebna. Ženska lepota je velika dragocenost in če lahko, naj jo lepa dekleta kar najbolje vnovčijo. V LJUBLJANI SEJEM NARAVA ZDRAVJE LJUBLJANA - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču odprli 27. mednarodno razstavo Narava zdravje, na kateri se predstavlja 198 razstavljalcev iz 14 držav. Na ogled so predvsem prehranski izdelki, zdravilna sredstva, kozmetika idr. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure - vstopnina je za odraslega obiskovalca 600 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 400 - ima celo vrsto vzporednih strokovnih prireditev. Odprta bo do vključno nedelje, 29. septembra. In še to: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije na sejmu opravlja meritve krvnega pritiska in holesterola. Birokratski odnos vse pokvaril Z razgovora o usodi agrarnih skupnosti v Dragi - Izjave Alojza Pantarja, Rudija Štimca in dr. Franceta Kervine - Zakon o vračanju zemljišč nujno podaljšati in poenostaviti DRAGA - Takšna je bila rdeča nit razprave na zboru krajanov v KS Draga v občini Loški Potok 15. septembra. Pobudnik zbora je bil predsednik agrarne skupnosti Podpreska Alojz Pantar in KS Draga, kot gostje pa so sodelovali: predsednik agrarnih skupnosti Slovenije Rudi Simac, državni poslanec Tone Peršak in dr. France Kervina, profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Po besedah Alojza Pantarja so že 21. maja letos pristojnim organom v državi poslali predloge za Proti vračanju gozdov tujcem in veleposestnikom Zelena alternativa bo kmalu tudi v Kočevju KOČEVJE - Minuli petek so v Kočevju predstavili program stranke Zelena alternativa in delo iniciativnega odbora za ustanovitev odbora stranke za območje Kočevske in Ribnice.Predsednik stranke Ivo Ferbežar je ob predstavitvi programa stranke dejal, da se zavzemajo za več demokracije, ekološko gospodarstvo, trajnostno rabo naravnih dobrin ter varovanje javnih socialnih ustanov. Poudaril je, da varstva okolja ne razumejo samo kot borbo za okolje, ampak za zdravo okolje kot osnovo za delovanje vseh segmentov družbe. “Samo varstvo okolja je premalo za delovanje vsega tistega, kar v družbi mora delovati na zdravih temeljih,” je dejal Ferbežar in dodal, da sc prav zato zavzemajo za vpeljavo okol-ske vzgoje v šole. “Smo proti centralizmu in birokraciji ter za uveljavitev dežel in pokrajin,” je ob predstavitvi strankinih prizadevanj in stališč, ki naj bi bile še posebno pomembne za Kočevsko, dejal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev dela stranke za območje Kočevske in Ribnice, Janez Černač. Poudaril je, da Kočevska potrebuje razvojni program ter da zato podpirajo projekt kočevskega naravnega parka, saj je program nara-vovarstva Kočevske hkrati tudi razvojni program. Za Kočevsko pa je aktualno strankino stališče tudi, kot je dejal Černač, da so proti vračanju gozdov veleposestnikom in tujcem ter tako tudi proti vračanju nekdanjim prebivalcem Kočevske oz. Kočevskim Nemcem. „ , „ M. L.-b. popravek zakona. Vse pa kaže, da država temu ni prisluhnila, kar ocenjujejo za skrajno nepošteno. “Tisti, ki so zadolženi za razvoj podeželja, samo obljubljajo, a ne store nič. Za odvzem teh vaških zemljišč kmalu po vojni je bilo potrebno le nekaj tipkanih vrstic, sedaj pa je postopek vračanja zapleten, saj mora vsak posameznik dokazovati svojo pravico. Za naš kraj je to prava katastrofa, saj se zemlja nekontrolirano zarašča, preostala pa se daje v najem po nesprejemljivih cenah. Sama KS pa ne more niti do metra zemlje, kar se je pokazalo, ko so načrtovali mrliško vežico. V katastru to zemljišče še vedno vodijo kot nji- vo, čeprav že od leta 1942 to ni več. Absurd brez primere,” pravi Pantar. Postavili so nove zahteve, ki jih bodo te dni posredovali državnim organom: Zakon je potrebno podaljšati najmanj za dve leti, prosti deleži naj se prepuste ljudem, ki teh deležev nimajo, poenostavi naj se postopek vračanja, s problemom seznani vse poslance in naredi delitvena bilanca med občinama Kočevje in Loški Potok. Rudi Šimacje menil, daje zelo malo vrnjenega predvsem zaradi skrajno birokratskega postopka. Dodal je: “Pristojnosti odločanja so razdeljena na več ministrstev, ki zadeve vsako po svoje zapleta. Prav tu v Dragi je cela stvar še posebno zavozlana. Po odhodu Kočevarjev, so se tu naselili ljud- Nikoli več nikomur hlapci! Družabno srečanje borcev in aktivistov OF na Bazi 20 Vabilo novomeškega Območnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB je preteklo soboto zbralo na Bazi 20 nekaj nad 500 borcev, aktivistov OF, njihovih svojcev in prijateljev. Prišli so na prijetno družabno srečanje, na katerem so obudili spomin na začetek osvobodilnega gibanja na Dolenjskem in na načrtno vstajo proti okupatorjem v letu 1941. Spominski dan sredi roških gozdov so pozdravili člani mešanega pevskega zbora Ajda iz Orehovice in Šentjerneja. Zbranim gostom, partizanskim generalom ter predstavnikom organizacij in * Udeležence spominskega dneva so pozdravili še predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednik ZL Novega mesta Marjan Somrak, župan Franci Koncilija, pred-stvnika demokratične stranke upokojencev in slovenskih partizanskih kurirjev, minister Boštjan Kovačič in Tomo Lenarčič za Glavni odbor ZB Slovenije. Lojze Hren, predsednik odbora skupnosti Cankarjeve brigade, je ob koncu srečanja podelil častni znak Cankarjeve brigade pevcem Ajde, ki uspešno nastopajo že vrsto let in načrtno gojijo tudi partizansko pesem. društev, je prvi govoril za domačo ZB Ludvik Golob. Med drugim je poudaril, da nekdanji borci niso zadovoljni s prepočasnim uresničevanjem zakonov o veteranih. Toplo pozdravljen je nato slavnostni govornik Lado Ambrožič- ZELENA ALTERNATIVA V KOČEVJU - Predsednik stranke Zelena alternativa Ivo Ferbežar je povedal, da bo Sla stranka na volitve semostojno, Janez Černač, ki vodi priprave za ustanovitev regijskega odbora stranke za območje od Velikih Lašč do Kolpe, pa je izrazil željo, da bodo z Zelenimi Kočevja sodelovali na skupnih projektih. (Foto: M. L.-S.) Vabilo za srečanje gimnazijcev Organizacijski pripravljalni odbor za proslavo 250-letnice Gimnazije Novo mesto ob jubileju vabi vse nekdanje gimnazijce na srečanje generacij novomeških gimnazijcev, ki bo v soboto, 19. oktobra 1996, ob II. uri v Teniškem centru na Otočcu. Prosimo vse, ki se želijo udeležiti srečanja, da to sporočijo do 3. oktobra na tel. (068 ) 325-323 (neprekinjeno 24 ur na dan) oziroma z dopisnico na naslov: Gimnazija Novo mesto, 8000 Novo mesto. Novljan, priljubljeni komandant enot slovenske vojske, obudil spomin na dolgo prehojeno pot, iz katere je “...izvlekel marsikatero staro resnico in potlačil kako grdo laž,” kot je dejal. Poudaril je zlasti množičen odziv Dolenjcev za boj proti okupatorjem. “TU, na Rogu, je bil vrelec svobode našega naroda. Ljudje so bili ponosni, aa ne bodo večno hlapci in kljub strahu pred ogromno premočjo takratne Evrope so pogumno šli v neenaki boj. Sodelovanje vsega ljudstva z OF in z ljudsko vojsko je potrojilo njihove sile.” Strah pred ljudstvom je rodil kolaboracijo, prisega domobrancev na nemški meč v Ljubljani pa je bila njihova odločitev na življenje in smrt. Govornik je poudaril zlasti pridobljeno enakopravnost slovenskih žensk, ki so omogočile zmago v vojni. Bil je kritičen do politikantskega izničevanja pridobitev in vrednot NOB, posvaril pa je tudi pred brezglavim hitenjem v Evropo in preti škodo novih delitev, saj smo sposobni naše zadeve urediti po slovensko. T. GOŠNIK je, ki sicer imajo streho nad glavo, pravice pa nobene. Zakon je sprt z načelnimi vprašanji. M> moramo ta proces vračanja pospeševati. Vaška zemljišča so vedno predstavljala temelj bogate vasi, ko pa govorimo o teh obmejnih krajih, bi morali dvakrat pomagati.” Tone Peršak: “Bil sem nosilec spodbud za tak življenjski postopek in zakon, ki bi pomenil eksistenco podeželja. Kmalu pa seje ugotovilo, da bo zakon padel, če • Dr. Kervina se je zgražal nad birokracijo, ki stvari zapleta do nemogočih zagat, medtem ko tujci dobe vrnjeno tisoče hektarov, ne da bi državljani vedeli kdaj in po kakšni proceduri. ‘To je zmedena stvar ali navadna lumparija. M> se pogovarjamo o vstopu v Evrog sko zvezo, toda tako kot stvari gredo, nas bodo povozili povprek in podolž. Za primer naj navedel* samo drastičen padec pridelave mleka in drugih živil. Naš trg je preplavljen s tujimi proizvodi i* po tem sodeč smo že kar v Evropi. To pa pove dovolj nazorno, kam nas taka politika vodi. Menim, da so prav agrarne skupnosti tiste, ki bodo znale gospodariti z zemljo in najboljša rešitev z* podeželje.” ne bo teklo vse po zamišljenei* državnem scenariju. Vlado smo pozvali, da naj postopek poenostavi in naj se vaška zemljišča vračajo kot celota. Moram pJ povedati, da odgovora na to š£ nismo prejeli. Komentar je odveč'” A. KOŠMERl S IZVOLJEN LADO OREL RIBNICA - Volitve so bile' četrtek, 19. septembra, na voliščih v Ribnici, Loškem Potoku i* Sodražici. Po podatkih volilne komisije je bila udeležba 70,41' odstotna. Izmed treh kandidatovi za državnozborske volitve je bil izvoljen Lado Orel, pravnik d Ribnice. Vedeževanje in napoved lota 090 42 62_______________ Ljubljansko pismo Nič ne kaže, čigav (bo) je Piranski zaliv Preveč omahljiva slovenska zunanja politika LJUBLJANA - Molk naših oblastnih organov, ko Hrvati (rdijo, da slovenski ribiči kdaj pa kdaj lovijo v njihovem delu Piranskega zaliva, priča, da je Slovenija glede tega spornega delčka Jadranskega morja na moč omahljiva. V rokah imamo dokument, ki nedvoumno dokazuje, da sega naše ozemlje do grebenske ceste nad južnim delom zaliva in najmanj do Savudrije, saj je bila ta zemlja že v davnih časih podarjena piranski občini, o čemer priča tudi stara marmornata plošča v zgradbi piranske občine. Na koncu koncev pa je bila tam doslej zadnja mednarodno priznana državna meja na reki Mirni - meja med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem. Vlada bi torej morala do teh vprašanj imeti veliko bolj odločna stališča. In na katera dejstva naj bi se pri tem oprla? Eno takšnih je, da je bila po 2. svetovni vojni zahodna meja z Italijo trdno določena, ker je bila tudi že prej meddržavna, meja med republikama nekdanje države pa ni bila nikoli natančno zarisana, temveč le dogovorjena. Tiko je imela že v razpadli Jugoslaviji vse pristojnosti nad Piranskim zalivom slovenska policija, določena republiška meja pa naj bi bila na reki Dragonji, ki se na južni strani zaliva izliva v morje. Toda po razdružitvi Jugoslavije Hrvati na zemljevidih vseskozi rišejo meddržavno mejo po sredi Piranskega zaliva, kar bi lahko imelo za Slovenijo usodne posledice. Thkš-na razmejitev bi uvedla tudi drugačno mejo na kopnem, posebno še zato, ker Hrvati trmoglavijo, naj bo državna meja po prastari strugi reke Dragonje, ki je nekdanje čase še sekala sečoveljske soline. Tli bi seveda pomenilo, da bi precejšen del Slovenije vključno s portoroškim letališčem postal hrvaški, Slovenija pa bi dobila z vseh strani popolno zaprto “morsko kad”, saj ne bi imela nikakršega dostopa v mednarodne vode in odprto morje. Kaže, da glede Piranskega zaliva sosedi ne bosta dosegli sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Nemara bo zato potrebna mednarodna arbitraža. V primeru Piranskega zaliva so stališča Slovenke diplomatske komisije za meje s Hrvaško še posebno ohlapna in neodloča v nasprotju s stališči hrvaške strani, ki ukrepa že od vsega začetka, posledica pa je po sredini zaliva zarisana državna meja (za zdaj samo na turističnih prospektih). Dokler mejna črta med Slovenijo in Hrvaško ne bo natančno določena, bo tudi drugod na spornih ozemljih prihajalo do nesporazumov in celo hudih incidentov, ki bi bili lahko usodni za medsosedske odnose. VINKO BLATNIK Novomeška kronika OGRAJA - Peš pot, ki vodi od prehoda za pešce na Seidlovi nasproti gimnazije mimo trgovine s športnimi potrebščinami ao srednje ekonomske šole, so pred časom zagradili. Pot naj bi zaprla Lovska zveza, kije poleg stavbe tudi lastnica funkcionalnega zemljišča. Ljudje se sprašujejo, zakaj so potem na tej poti naredili prehod za pešce, oz. zakaj tisti, ki te zadeve na občini urejajo, niso predvideli prehoda kje drugje. Tako pa si dijaki ne dajo MM !Z N ASIH OBČIM ua m ze pr kot je nekdo na to dejal: Lastnina je sveta, otroci in prihodnost pa niso nič vredni, saj so od vseh. RAZUM - Na isti razpravi je eden od Revozovih vodilnih ljudi prostodušno priznal, da se že 10 let srečuje z raznimi administrativnimi postopki pri prostorskem urejanju, a še vedno stvari ne razume. Eden od krajanov, sicer srednješolski učitelj, pa je na to dejal: “Če v naši koli dijak prvo leto stvari ne razume, ga vržemo, če tudi drugo leto ne razume, ga vržemo iz šole.. F POVŠIČEVI ZIDANICI - Najboljši župan med vinogradniki in najboljši vinogradnik med župani, Janez Povšič iz Škocjana, je prejš-nji teden povabil novinarje iz raznih medijev, ki jih kdaj pot Zanese v škocjansko občino, v svojo zidanico. Pa ne zato, da bi jih Pital s predvolilnimi obljubami, nnipak zato, da bi se skupaj z njim °b dobri hrani in njegovem cvičku dobro imeli in nič drugega. Precej nenavadno za današnji čas, ko je v*c manj dobrih gostiln, kaj šele dobrih ljudi. Ena gospa je relda, da-je med Politiki zato toliko lovcev, ker je treba priskrbeti meso za čim boljši predvolilni golaž. iz _ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Bralcem, ki nas sprašujejo, *akaj ne objavljamo več podatkov o rojstvih v novomeški porodnišnici, sporočamo, da za to niso prikrajšanji po naši krivdi. Kljub prepovedi pa na željo veselega očeta sporočamo, da je v nedeljo zvečer v novomeški Porodnišnici rodila Slavka Kafol 'z Novega mesta, in sicer Roka Košička. Čestitamo! Suhokranjski drobiž r v KRONIKI ZAPISANO - V gospodovem letu 19%, natanČ-Jcje 16. septembra, je zaradi Jjkjih potreb v Straški tovarni .vovoles na željo predpostavljenih odšla z Dvora glavna kon-s,ruktorka in oblikovalka lesne »Ulanterije in pohištva Majda r°bar. Majdo so sodelavci pogrc-fjdi ne samo zaradi kuhanja do-kave ter prijaznosti, ampak edi zaradi njenega ustvarjalnega za dvorsko tovarno izjemno "'tnembnega dela. (Kronika: Vz-r^ni in padci Trajberka”, str. 183, '*dana 2096. leta) . literarni večer - Kdor zamudil v soboto lovsko praznovanje na gradu v Žužemberku, Jju je lahko žal. Ni pa še vse zamujeno! Tb soboto vas Puristično Jfuštvo Žužemberk vabi na grad, /Jer bo Jurij Marussiga predstavil Pesniško zbirko Morje. Po kultnem programu bo družabno O kači in Revozovi lakirnici Na prvi razpravi o ureditvenem načrtu kompleksa Revoza so bili krajani KS Žabja vas odločno proti širitvi lakirnice - Najprej odpraviti stare grehe NOVO MESTO - Novomeški Revoz seje namenil izdelati ureditveni načrt kompleksa, ki ga zaseda. Prvi pogovor o tem, ki so ga prejšnji teden pripravili za prebivalce krajevne skupnosti Žabja vas oziroma za naselja, ki sov neposredni soseščini Revoza, pa seje v glavnem vrtel okoli Revozove lakirnice. Z ureditvenim načrtom namreč Revoz predvideva tudi razširitev lakirnice in povečanje njene zmogljivosti s sedanjih 400 na 900 vozil na dan, kar naj bi po zatrjevanju njihovih strokovnjakov šele zagotavljalo ekonomično delovanje lakirnice. Že za delovanje sedanje lakirnice, za katero v Revozu trdijo, da je najsodobnejša, pa je KS Žabja vas pred leti dala le pogojno soglasje, če bo Revoz izpolnil njihove pogoje. “Nobene od takrat postavljenih zahtev niso izpolnili in zato naše takratno pogojno soglasje ni veljavno,” je na sestanku, ki je bil bolj podoben dobro obiskanemu zboru krajanov, dejal predsednik KS Žabja vas Alfonz Strbenc. Povečanje lakirnice, ko že sedanja močno moti življenje predvsem v sosednjih stanovanjskih naseljih, nikakor ne pride v poštev, je bila rdeča nit razprav vseh razpravljalcev, pa naj šobile tehtne in umirjene, kar jih je bilo večina, strokovnjaško pikolovske ali emocionalno nabite in celo neproduktivno nestrpne. Z ureditvenim načrtom kompleksa, ki ga zaseda Revoz in ki ga je podedoval po pokojnem IMV-ju, bi si mešana firma v večinski francoski lasti rada dokončno uredila smeri in dejavnosti svojega nadaljnjega razvoja. Že prvi sestanek s sosedi pa je pokazal, da tega po mirni in za vse sprejemljivi poti ne bo moč doseči, dokler ne bodo popravili starih grehov. Z rekom, da se tisti, ki ga je pičila kača, boji zvite vrvi, je eden od Revozovih sosedov ponazoril njihov strah. Tega pač ni moč pregnati z zagotavljanjem, da so vsi izpusti iz lakirnice v mejah dovoljenega. S tem se ljudje, ki zaradi delovanja lakirnice ne morejo imeti odprtih oken, ki jim pogosto smrdi, včasih pa jih prav duši, ki jih moti hrup delovanja prezračevalnih naprav, ki jim uhajajoči laki barvajo solato in pred hišo stoječe avtomobile, da so “kot škrjančki”, pač ne bodo nikoli sprijaznili, kaj šele z napredkom, ki da ga je Revozova DANES “POLŽJE POJEDINE” PRI KOSU NOVO MESTO - Gostišče Kos iz Novega mesta vabi danes, v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri na ponovno srečanje članov gibanja Slovv food Dolenjske. Ponovno bodo pripravili dobrote “polžje pojedine”, menu pa so poimenovali Polžek na kuharski olimpiadi. RAZSTAVA GOB V GRMSKI ŠOLI NOVO MESTO - Novomeška gobarska družina bo v telovadnici grmske osnovne šole v petek, 27., in v soboto, 28. septembra, pripravila razstavo gob. Ogled bo brezplačen. ORGELSKI KONCERT V ŠMIHELSKI CERKVI NOVO MESTO - V okviru praznovanj 700-letnice novomeške župnije Šmihel bo jutri ob osmih zvečer v župnijski cerkvi orgelski večer Snežane Podpečan, v soboto in nedeljo pa bo več cerkvenih slovesnosti. Petdesetletnica LD Plešivica Slovesnost v žužemberškem gradu - Likovna razstava ŽUŽEMBERK - Lovska družina Plešivica iz Žužemberka je v soboto popoldne v okrilju ruševin starega gradu slovesno počastila svoj jubilej - 50 let delovanja. Pred slovesnostjo je bila v njihovih prostorih odprta prva razstava šestih likovnikov Janeza Bavdka, Martina Blatnika, Zmaga Novaka, Saše Pajk, Draga Podolskega, Mirana Pograjca in Martina Šuštaršiča. Razstavo je odprl predsednik LD Plešivica Franc Jarc, Martin Šuštaršič pa je opisal delo njihove skupine. Nekateri izmed članov imajo za seboj že nekaj izkušenj in samostojnih razstav, ostali pa orjejo ledino. Nedvomno bo skupina likovnih samorastnikov s svojimi deli še naprej bogatila kulturno dogajanje v Žužemberku. Na slovesnosti ob 50-letnici je predsednik LD Plešivica Franc Jarc orisal razvoj lovske organizacije na območju Žužemberka, Gradenca, Dvora in Ajdovca. Takoj po vojni so na tem ozemlju nastale štiri lovske družine. Kasneje pa je po združitvi Dvora in Žužemberka na- stala lovska druščina, ki ima 90.293 ha površine lovišča. V kulturnem programu so sodelovali rogisti LD Plešivica in otroci osnovne šole Žužemberk - podružnice Šmihel. Prisotne goste, gasilce, lovce in zbrane sta pozdravila tudi novomeški župan Franci Koncilija in predstavnik Lovske zveze Slovenije. Franc Jarc je na koncu podelil tudi priznanja, ki so jih dobili župan Koncilija, predstavnik pokrovitelja Krke Novo mesto, Lovska zveza Slovenije, LD Medvode, LD Kungota, Gojitveno lovišče Medved, sosednje lovske družine, gasilska društva v sektorju Žužemberk, osnovna šola Žužemberk s svojimi podružnicami, Roger de Baerdemaerker ter nekateri starejši lovci njihove družine. Lovci so ob tej priložnosti izdali tudi bogat zbornik, v katerem je prikazan razvoj lovstva in lova v Sloveniji in 50-letnica gospodarjenja in zgodovine Lovske družine Plešivica. Sledila je zabava - veselica, na kateri so lovci postregli z divjačinskimi specialitetami. S. MIRTIČ LEPO POČAŠČEN JUBILEJ - S sobotne lovske slovesnosti v Žužemberku. (Foto: S. Mirtič) lakirnica prinesla pri varovanju okolja, kot so tudi slišali. “Ali je ta prostor sploh sposoben prenesti širjenje lakirnice, če že ta povzroča toliko težav?” seje na koncu več kot dve uri trajajoče razprave vprašal eden od krajanov. Drugi pa je potarnal: “Mi, neposredni sosedi prejšnjega IMV-ja in sedanjega Revoza, se moramo že od začetka samo umi- • Ob zaključku so zbrani krajani zahtevali sanacijo sedanjega stanja, temeljito poročilo o delovanju lakirnice in njenem vplivu na okolje in zdravje ljudi, prehod na lakiranje z vodnimi laki, kar bi preprečilo uhajanje lakov v okolje, dogovorili so se, da bo v Revozu stalno na voljo telefonska številka, na katero bodo lahko javljali svoja opažanja. Dokler ne bodo izpolnjene te zahteve, ni misliti, da bi krajevna skupnost Žabja vas dala soglasje za širitev lakirnice oziroma za ureditveni načrt Revoza. Postavili so tudi vprašanje, ali je Revoz plačal tako imenovano ekološko rento in če jo je, kje je, oziroma kam je šel ta denar. kati, vedno smo bili tepeni in verjetno bomo še.” Kako ne bi prišel do takih resigniranih ugotovitev, če pa do sedaj niso mogli doseči niti tega, da bi Revoz zasadil drevesa, ki bi delovala vsaj kot majhna prepreka hrupu in smradu, ki ga povzroča lakirnica, kaj šele, da bi ljudi seznanjali s poročili o merjenju onesnaževanja °k0|ja' A. BARTEU VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVO MESTO - Novomeški županje 11. septembra razpisal volitve v svete krajevne skupnosti na območju občine. Tb bodo prve neposredne volitve v organe krajevnih skupnosti, in sicer v nedeljo, 10. novembra. yolitve bodo potekale v 30 krajevnih skupnostih, v 14 krajevnih skupnostih bodo imeli po eno volilno enoto, v 16 pa po več. Kandidate lahko predlagajo politične stranke, vo-iilci jih predlagajo s podpisovanjem. Skupina najmanj desetih volilcev lahko predlaga največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti, in jih na ustreznem obrazcu predloži volilni komisiji. Zadnji rok za vlaganje kandidatur je sreda, 16. oktobra, in sicer na novomeško občinsko volilno komisijo na Novem trgu 6, kjer se dobijo tudi obrazci in navodila. IDOLENJSKI LISTI I vaš čeirikou prijalelj 1 ZA LJUDEM PRIJAZNO ŽIVLJENJE - Akcijo za ljudem prijazno življenje, ki je prejšnji teden potekala v vseh večjih slovenskih mestih, v Novem mestu na Glavnem trgu, so vodili koordinatorji zdravstvene vzgoje skupaj z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo, člani društev nekadilcev, študenti in dijaki. (Foto: J. Domiž) SREČANJE KRVODAJALCEV JUBILANTOV - Na petkovem srečanju krvodajalcev jubilantov iz novomeške občine - vseh je okoli 5.000, na leto pa darujejo od 1.800 do 2.000 l krvi - so 414-im krvodajalcem, ki so v zadnjem'letu kri darovali od 5- do 90-krat, podelili priznanja. Priznanja je podelil novomeški župan Franci Koncilija skupaj s predstavnikom Rdečega križa, podelitve pa se je udeležil tudi generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Kar 133 priznanj so izročili predstavniku Krke za njihove krvodajalce, saj je to edino podjetje, ki še vedno organizirano spodbuja krvodajalstvo med svojimi zaposlenimi. Ljubu Rabiču, kije novomeški rekorder in je kri daroval že 106-krat, so izročili šopek, ki ga je prevzela njegova žena. Ko da kri, se bolje počuti NOVO MESTO - V Sloveniji sc krvodajalskih akcij na leto udeleži 100.000 najplemenitejših ljudi, kot jih je na nedavnem srečanju krvodajalcev jubilantov novomeške občine imenoval generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Med njimi pa je gotovo malo takih, ki so darovali kri več kot 90-krat. V novomeški občini so poleg rekorderja Ljuba Rabiča, ki je kri daroval že 106-krat, za 90-krat darovano kri prejeli priznanje in plaketo trije krvodajalci: Brane Avbar, Matjaž Šinkovec in Dominik Kren. Dominik Kren iz Straže se spominja, da je dal kri prvič v vojski leta 1956. “Ko sem se zaposlil, sem se pridružil Krkinim krvodajalcem,” pravi Dominik, ki je v Krki delal 35 let. Dominik je vsako leto dal kri 3-do 4-krat in tudi sedaj, ko je že štiri leta upokojen, je ostal reden krvodajalec. Do sedaj je kri daroval 96-krat, pravi pa, da jo bo dal še najmanj 4-krat, da bo številka okrogla. “Ves čas sem bil zdrav, le malo mi je nagajal visok pritisk, vendar kadar sem Dominik Kren dal kri, sem se vedno počutil bolje, imel sem boljši apetit, pa tudi bolj živahen sem bil,” pravi Dominik.” Krvodajalci bi morali imeti večjo podporo v družbi, npr. da bi imeli več kot 10 odst. popusta pri zdravstvenem zavarovanju, kot ga imamo do sedaj, predvsem pa bi moral biti ta popust odvisen tudi od tega, kolikokrat je kdo daroval kri. Usklajene bi morale biti tudi druge ugodnosti, kot je npr. prost dan, ki ga nekatere firme krvodajalcu priznajo, druge ga ne,” razmišlja Dominik, j p O volitvah pa tudi o pokopališču Novomeška območna organizacija ZLSD je pretekli teden izvolila kandidata za državnozborske volitve: Uroša Dularja in Jožo Miklič - Na zboru članov o pokopališču in še čem_ NOVO MESTO - Preteklo srednje bil v posebni sejni dvorani zavarovalnice Tilia zbor članov novomeške območne organizacije ZLSI), na katerem so med drugim spregovorili o pripravah na letošnje državnozborske volitve, predvsem pa o perečih problemih Novega mesta. Po predstavitvi kandidatov so izvedli volitve kandidatov za 2. in 3. volilni okraj. V drugem volilnem okraju je največ glasov dobil Uroš Dular, v tretjem pa joža Miklič. Predsednik novomeške ZLSD Marjan Somrak je v uvodu povedal, da se je stranka pri pripravi svojega programa posvetovala tako z gospodarstveniki, kulturniki kot tudi predstavniki šolstva. Z navajanjem konkretnih problemov v občini pa je predsednik spodbudil vprašanja, ki se niso toliko nanašala na strankine usmeritve in delovanja na volitvah, ampak na povsem konkretne probleme Novega mesta, od predlaganega bencinskega servisa nasproti avtobusne postaje do pokopališča v Srebrničah. Cilede bencinskega servisa nasproti avtobusne postaje so menili, da je mesto potrebno zaščititi pred divjimi posegi, ki bi bili za mesto katastrofalni. O zapletih s pokopališčem v Srebrničah je spregovoril Ciril Klemenčič, svetnik mestnega sveta in nekdanji delegat občinske skupščine. Povedal je, da so ljudje vil-ih mestnih krajevnih skupnostih s samoprispevkom zbrali v preteklosti 230 milijonov tolarjev predvsem za gradnjo pokopališča. Po prvotnem dogovoru naj bi za pokopališče prispevala polovico občina in polovico Skupnost krajevnih skupnosti, dejansko pa so za nakup zemljišča prispevale le krajevne skupnosti. Po daljših zapletih je župan Koncilija z denacionalizacijskim upravičencem parcele v Srebrničah Andrejem Agničem podpisal pogodbo o nakupu za 880.000 nemških mark, poleg tega pa temu pripada še ves posekan les. Klemenčič je še povedal, da so takratni svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti protestirali proti taki vsebini pogodbe. Jože Florjančič pa je člane seznanil, da bodo 10. novembra potekale v novomeški občini tudi volitve v svete krajevnih skupnosti in se zavzel, da bi njihova stranka tudi na krajevnem nivoju imela svoje kandidate. Po predstavitvah vseh osmih kandidatov, ki so utemeljevali, zakaj so se odločili kandidirati in za kaj se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni, seje med drugimi oglasila tudi Dragica Rome, ki je povedala, da so se borci odločili na volitvah podpreti tiste kandidate, ki se bodo zavzemali za socialno državo, kjer bodo imeli mladi delo in Perspektivo. j. DORNlž MM I Z M A Š I H OBČI M MM Branžna pogodba rešuje kovinaije Predstavniki sindikata kovinske in elektroindustrije ob odpovedi splošne kolektivne pogodbe niso prizadeti - Nujno izobraževanje zaupnikov - Imeli bi svoj časopis ČRNOMELJ - Predstavniki območnega odbora sindikata kovinske in elektro industrije SKEI, ki so se v Črnomlju sestali v petek, 20. septembra, so izrazili zadovoljstvo, da jim je letos uspelo podpisati branžno kolektivno pogodbo in danes nimajo težav zaradi množične odpovedi delodajalcev splošni kolektivni pogodbi. Pogovarjali so se tudi o višji članarini, stavkovnih skladih, nezgodnemu zavarovanju, mednarodnem sodelovanju in izobraževanju. Sindikat SKEI je v Beli krajini najmočnejši in najbolj množičen, saj so vanj pretežno vključeni delavci semiške Iskre, črnomaljskega Danfoss compressors, IMP Livarja Belta, TPV Suhor, EKI Črnomelj, Uniorja iz Starega trga, IMP Metlika, starega črnomaljskega Belta, kjer je zaposleno le še nekaj invalidov, Grand Črnomelj in MKS Cerovec. Šele ob zadnjih dogodkih v zvezi s splošno kolek- POZIV BELOKRANJSKIM STRANKAM ČRNOMELJ - Predsednik regionalnega odbora SKD za Belo krajino Vlado Starešinič, M je tudi kandidat te stranke na državnozborskih volitvah, je na predsednike in predsednice vseh belokranjskih strank naslovil javni poziv, n^j bodo i\jihovi nastopi v predvolilnem boju kulturni in dostojni in naj med predvolilnim bojem med volivci ne vzpodbujajo sovraštva, nestrpnosti in nasilja, saj tak način komuniciranja večina ljudi zavrača. Predstavnike vseh belokranjskih strank oziroma strank, ki delujejo v Beli krajini ob tem vabi, da se za skupno mizo dogovorno za pravila predvolilnih nastopov, saj bo kulturen predvolilni boj v korist Bele krajine in Belokranjcev. tivno pogodbo se zavedajo pomembnosti podpisa branžne, ki je stopila v veljavo 1. julija in bo veljala dve leti. Ibko so se izognili težavam, ki jih imajo delavci v tistih vejah industrije oziroma gospodarstva nasploh, ki so bili vezani na splošno kolektivno pogodbo, ki se ji zbornice in delodajalci eden za drugim odpovedujejo, pričakovati pa je odpovedi tudi za tiste pogodbe, ki se bodo iztekle v bližnji prihodnosti. Pa tudi drugim novejšim dokumentom, ki naj bi delavcem zagotavljali pravice, se delodajalci vse bolj spretno izogibajo. Del sestanka v Črnomlju so predstavniki SKEI Bele krajine namenili tudi spremembam znotraj svoje organizacije, saj kot ugotavljajo, se odnosi med delavci in delodajalci vse bolj zaostrujejo. Kot je povedal sekretar območnega odbora svobodnega sindikata Jožef Hočevar, v novih kolektivnih pogodbah skoraj zagotovo ne bo več obveze delodajalca, da da delavcem plačo tudi POSVET O SOUPRAVLJANJU SEMIČ - V torek, 1. oktobra, ob 11. uri bo v prostorih Iskre Semič delovni posvet predsednikov svetov delavcev in predsednikov sindikatov v podjetji na področju Bele krajine na temo uresničevanje soupravljalskih pravic delavcev. za čas stavke, kar bi sindikate, če ne bi imeli denarja, močno oslabilo. Zaradi tega bo treba zvišati sindikalno članarino na vsaj 1 odst. od bruto plače (do sedaj 0,6 odst.) in ustanoviti posebne stavkovne sklade, na osnovi katerih bi financirali stavke in druge oblike delavskih protestov. Ob tem predvidevajo tudi druge ugodnosti, kot je na primer sklad za nezgodno zavarovanje članov sindikata. Več pozornosti želijo nameniti tudi aktivnejšemu izobraževanju sindikalnih zaupnikov, katerih delo je čedalje zahtevnejše, okrepiti pa nameravajo tudi mednarodno sodelovanje in izdajati svoj čašo- piS' L v. • V resnici je vsa pravica, v pravici pa le pol resnice. (Sršen) • Moj ded je štel vinarje, oče garal za dinarje, jaz sem dočakal tolarje, sin bo morda dolarje. V METLIKI SE PREDSTAVLJA MLADA ITALIJANSKA UMETNICA - Pred tremi tedni so se Metličani skupaj z županom Brankom Matkovičem vrnili iz avstrijskega Wagna, kjer so bili na že tradicionalnem srečanju pobratenih občin. Tam je tudi prišlo do dogovora, da bo mlada italijanska umetnica iz pobratene občine Ronchi dei Legionari, s katero metliška občina sodeluje že 28 let, Annalia Vesco septembra razstavljala v metliškem Ganglovem razstavišču, kar tukaj pomeni prvo takšno sodelovanje s pobratenimi. Tako so od petka, 20. septembra, pa do 7. oktobra na ogled njene slike. Otvoritev razstave, na kateri so prijeten kulturni program prispevali učenci Glasbene šole Črnomelj, organizacjjske enote Metlika, sta pripravili Občina Metlika in Belokranjski muzej. Zupan Matkovič, ki je predstavil umetnico (na sliki ji izorča darilo), ki menda zelo nerada razstavlja in ni prodala še nobene svoje slike, je povedal, da se podobna sodelovanja s pobratenimi občinami še obetajo. (Foto: L. Murn) Vinteksov stečaj lahek in težak Terjatve delavcev do podjetja za večkrat presegajo stečajno maso, zato je izračun lahko tudi le približen - Prava rešitev viniškega socialnega problema je le doma VINICA - Glede na to, da je viniško podjetje Vinteks poslovalo v najetih prostorih in da razen nekaj malenkosti lastnega premoženja ni imelo, je stečajna masa tako majhna, da bi bilo nesmiselno natančno izračunavati vse terjatve nekdanjih delavcev do podjetja. Tak izračun bi namreč lahko pomenil sorazmerno velik strošek, ki bi tako še dodatno osiromašil vsote, kijih lahko okoli 180 bivših zaposlenih pričakuje, zato je stečajni upravitel Martin Organ predlagal, da bi pri tem šli po poti minimalnih stroškov. Stečajna masa je namreč vezana predvsem na terjatve, od katerih jih je večina tudi že zapadla v plačilo. Že približen izračun jc Badovinci so že sto let gostinci V Badovinčevi gostilni na Jugorju že sto let gospodarijo Petri - Gostilna z dušo NOVO MESTO - Letos mineva 100 let, kar popotnika, ki seje čez Gorjance podal v Belo krajino, na pragu dežele brez pred svojo gostilno na začetku Jugorja prvi pozdravi gostilničar Peter Badovinac. Leta 1806 jc Peter Badovinac - Papa namreč pod cerkvico sv. Vida ob cesti čez Vahto postavil malo gostilno, kije bila takrat tako za furmane, trgovce, mešetarje in popotnike velika pridobitev. Ko je v Belo krajino pripeljala železnica, se je do tedaj vedno polna Badovinčeva gostilna izpraznila. Furmanov, trgovcev, kramarjev, mešetarjev in popotnikov niso več mikali gorjanski klanci.'Reba jc bilo najti dodatni zalužek. Papa se je znašel tako, da je začel trgovati z živino in vinom, ki ga je pripeljal celo iz Dalmacije in z Visa in z njim oskrboval velik del Dolenjske in Bele krajine. Leta 1935 je gostilno prevzel sin Peter - Pepi, ki si jc gostilniško znanje in spretnost pridobil v gostinski šoli na Sušaku pri Reki. Med vojno je bila go-stilna zaprta, tu je bil štab Tomšičeve brigade in ko so to izvedeli Italijani in belogardisti, so po Jugorju padale granate. Po vojni so hišo obnovili, zlati časi za Badovinčevo gostilno pa so se spet začeli, ko je čez Gorjance zapeljal prvi avto po novi asfaltni cesti. Številni imenitniki iz tedanjega političnega in gospodarskega življenja so se tudi radi ustavili tam. Leta 1976 so Badovinčevi imeli čast postreči tudi Josipu Brozu Titu. Kot nekdaj mešetarske kupčije so se takrat na Jugorju za bogato obloženo mizo sklepali številni posli med tedanjimi direktorji. Pepi je sina poslal v go- SLOVESNO OB 100-LETNICI - Badovinčeva družina (na sliki) je ob 100-letnici gostilne na Jugorju pripravila slovesnost, na kateri so v kulturnem programu nastopili oktet Vitis, igralka Metličanka Violeta Tomič in mojster harmonike Silvester Mihelčič, slavnosti pa so se med številnimi prijatelji udeležili tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, Župan Branko Matkovič, direktor območne gospodarske zbornice Janko Goleš, predsednik obrtne zbornice Metlika Marjan Cerjanec, generalni direktor Krke Miloš Kovačič in njegov namestnik Slavko Plaveč, ki je tudi sicer reden gost gostilne, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič ter vrsta drugih, ki so jim Badovinčevi stregli dolgo v noč. (Foto: I. Vidmar) Na slovesnosti ob 100-letnici Badovinčeve gostilne je gospodarju Petru Badovincu predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič izročil bronasto plaketo za zasluge pri razvoju turizma. stinske šole v Novo mesto, tako daje leta 1971 prevzel gostilno že tretji Peter. Leta 1981 je bila gostilna drugič brez gostov, saj jo je obiskal rdeči petelin. Čez leto je obnovljena in dograjena znova odprla svoja vrata številnim turistom, ki so čez Gorjance ubirali svojo pot proti morju, petkrat se je tu zaustavila tudi slovenska kmečka oheet. Spet pa jih je udarilo ob začetku vojne na Balkanu. Ker ni bilo več turistov, je lahko Peter pod svojo streho večkrat povabil tudi umetnike. Kaj pomeni tradicija Badovinčeve gostilne, pove že to, da se pripravlja, da bo prevzel gostilno že četrti Peter zapored. Ni dovolj, da ima gostilna brhko točajko, dobro vino in lepe sobane. Gostilna mora imeti dušo, ki ji jo lahko da le gostilničar. Da bo tudi najmlajši Peter pravi gostilničarje hitro jasno vsakomur, ki obišče njihovo gostilno. Za gosta bi, tako kot njegovi predniki, naredil vse, samo da bi pri njih ostal čim dlje in jih zapustil kar najboljše volje, ilidi znanja, ki si ga nabira na visoki šoli za gostinstvo in 1 turizem v Portorožu, mu ne bo manjkalo, a recepta za hišno specialiteto karampampuli mu oče še ni izdal. I. VIDMAR pokazal, da je Vinteks dolžan delavcem za okoli 40 milijonov tolarjev. Gre predvsem za zadnje tri plače v celoti, za razlike do plač po kolektivni pogodbi, kijih plače Vinteksovih delavcev niso dosegle ves čas obstoja tega podjetja, za lanski regres, potne stroške itd. Zadnje tri plače, od katerih niso delavci dobili niti tolarja, za večkrat presegajo stečajno maso, iz katere ne bo moč izplačati več kot za eno plačo, ki v bruto znesku naj ne bi zanašala več kot 60 tisoč tolarjev. Zadnji rok, da se sodišču do- stavijo vse terjatve do Vinteksaje L oktober, delavci pa lahko vso potrebno dokumentacijo dostavijo v pisarno belokranjskega območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Črnomlju le še do jutri, petka, 27. septembra. Stečaj Vinteksa pomeni za Vinico hud udarec, saj sta v marsikateri družini sedaj brez zaposlitve oba zakonca. Zavod za zaposlovanje je nekdanjim vinteksovcem že posredoval ponudbe nekaterih drugih belokranjskih tekstilnih podjetij, a za Viničane delo v Kometu ali Beti ni prava rešitev. Da bi rešili viniški socialni problem, bo treba v nekdanje Vinteksove proizvodne prostore pripeljati nekakšno drugo proizvodnjo. Tudi država bi morala imeti za kaj takega več posluha, a ga je žal vsako leto manj. 1. V. APLAVZ NI OBVEZEN Gora k Mohamedu Ob vsakem obisku Ljubljane Metličani spoznajo, da ni dovolj zgolj delati, ampak da je treba znati to delo tudi primerno predstaviti. Republiške ustanove, tako vsaj kaže, ocenjujejo uspešnost občin preko prejetih poročil. Metličani so pri pošiljanju le-teh še posebej leni, pa se ne gre čuditi, če v belem mestu menijo, da ni aktivnosti celo na tistih področjih, kjer Metličane od dela kar raznaša. Na primer v kulturi. Metličani bi morali večkrat trkati na republiška vrata, tako kot to počno drugi v Sloveniji. Težko je namreč verjeli, da bi se zgodilo obratno. Namreč to, da bi republikanci pridrveli na sončno stran Gorjancev ponujat to ali ono. "Daleč od oči, daleč od srca," pravi slovenski pregovor in Metličani posledice svojega ne preveč pogostega pojavljanja v Ljubljani krepko čutijo na svoji koži. Skromnost je lepa čednost, ni kaj, a ne gre pozabiti, da se dobro blago samo hvali. Metličani bi že končno morali zlesti iz svojih mišjih lukenj, se otresti svojih manjvrednostnih občutkov in se pohvaliti s tistim, kar zmorejo in premorejo. In če že noče Mohamed h gori, naj gre gora k Mohamedu. Prebiti bi bilo treba Gorjance, pa ne z buldožerji, ampak z argumentiranimi obiski. Molk, ki je sicer zlato, se ne obnese. TONI GAŠPERIČ A" A- OSTANKI GRADU NA SMUKU - Letos na gradu na Smuku nad Semičem nadaljujejo z javnimi deli, ki so jih pričeli lani. Medlem ko so preteklo leto odstranili z razvalin vegetacijo, sedaj odvažajo zemljo in kamenje, tako da je v pritličnem delu gradu že očiščenih do prvotnega talnega nivoja nekaj prostorov. Kot je povedal odgovorni konzervator z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Tomaž Golob, na zavodu sedaj zbirajo ponudbe za izdelavo fotogrametričnih posnetkov, kar bo osnova za izdelavo nadaljnjih projektov za sanacijo razvalin. Na zavodu načrtujejo v prihodnjem letu konzervacijo razvalin, o ostankih smuškega gradu pa naj bi izdali tudi prospekt in razglednico. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki 11. OKTOBRA BO V ŠPORTNI DVORANI OSNOVNE ŠOLE mega prireditev, na kateri bo po napovedi Kmečkega glasa, ki je prireditelj, moč videti Milana Kučana, Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Marjana Podobnika ter dr. Jožeta Osterca. Gre za trgatev, kije zaključek akcije Znani Slovenci in kmečka opravila. Rdeča nit predstave bodo pogovor) Borisa Dolničarja, direktorja ČZD Kmečki glas, z imenovanimi gospodi, za popestritev večera pa bodo poskrbeli: Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, oktet Vitis, humorist Toni Gašperič in po vsej verjetnosti tudi Popolnocne kočije. V športno dvorano bo treba priti ob 19. uri, udeleženi visoki gostje pa bodo v trgatvi na Vinomeru že ob 15. uri. ČE JE OB STAVKU, DA JE METLIKA LEPA, zraven metliški župan Branko Matkovič, navadno reče: “Resje, toda meni je malo manj lepa, ker vem, koliko je treba za to lepoto plačati.” Matkovič pri tem misli na izdatke za urejanje parkov in zelenic. DO VOLITEV JE ŠE DOBER MESEC, vendar se po vogalih vedno glasneje sliši, da bi bil že čas za kakšnega Metličana, ki bi sedel v parlamentarne klopi. Ob tej želji pa pripomne: “V Ljubljani naj se zasidra človek, ki se bo potegnil za odmaknjeno in včasih kar preveč pozabljeno Belo krajino. V belem mestu nočemo imeti človeka, ki bo pri pomembnih odločitvah reševal križanke ali se nasmihal snemalcem nacionalne televizije. Bela krajina ne potrebuje odsluženega “play bova , ampak gorečega govorca.” Skoda, da so zaprli rudnik rjavega pr Tam je bi Tam je bilo dovolj svetilk za dnevno iskanje takšnega kerlca. Črnomaljski drobir BLAŽEN MIR je v proizvodnih dvoranah črnomaljskega Kovinarja, kjer stroji že dolgo ne ropotajo več. Predrag je, da bi ga tisti, predvsem zasebni podjetni; ki, ki vedo, kaj se splača, kaj nosi denar in koliko je kaj vredno, bili pripravljeni kupiti. Dokler se ne bo pojavil stric iz Amerike ali pa ne bo cena Kovinarja nižja, bodo v njej prebivali duhovi, v stružnicah pa so si ptiči že spletli gnezdo, saj najbrž čutijo, da jih še dolgo ne bo nihče motil. HIŠE DUHOV, propadajoče stavbe črnomaljskega Kovinarja se človek najraje ogne, čeprav trdnih dokazov o zlih duhovih v tej zgradbi ni. Zadnje čase sosedje čedalje večkrat opazijo, kot da bi v eni izmed pisarn strašilo. Morda se najbližjim sosedom ni treba bali Kovinarjevega duha, se pa Martina Drgana, ki si je v Kovinarju uredil stečajno pisarno, iz katere izpeljuje stečaje Vinteksa, Tekstila, Tergusa, Obrti in Kovinarja, lahko boji še nekaj belokranjskih podjetij, ki niso prav daleč od omenjenih. Morda je zanje še čas, a ko bodo v Martinovih rokah, jim res ni več pomoči. Pa le ni iz trte zvito, da v Kovinarju straši. Semiške tropine BOJEVITO - Čeprav Semičani ne slovijo ravno kot pretirano bojevito ljudstvo, pa kot kaže le ni povsem tako, saj spadajo prav karateisti med najuspešnejše semiške športnike. Dokaz, da so se stvari lotili resno, je njihov zadnji veliki uspeh. Semičan Štefan Hozjan jc namreč nastopil na evropskem prvenstvu v full con-lactu, eni izmed zvrsti karateja, in v svoji kategoriji osvojil srebrno medaljo ter tako dokazal, da m res, da dobri športniki lahko zrastejo le v velikih mestih. TEDEN OTROKA SEMIČ, ČRNOMELJ - V Čf; nomlju in Semiču bo prihodnji teden Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja pripravil vrsto kulturnih prireditev v sklopu tedna vseživljenskega učenja in tedna otroka. V vrtcih Čardak in Loka v Črnomlju, v vrtcu v Semiču, v osnovnih šolah in na drugih prizoriščih bodo naslednji teden m oktobra pripravili vrsto prireditev - pravljično urico Kam gre-ado’ ” - « -ma- ček mednarodnega knjižnega kvi; za z naslovom Otroci za boljši svet, igrico Juri Muri v Afriki. sprehod z naslovom Spoznajmp svoje mesto, slikarsko ustvarjalm-co, predavanje o sodobnih pristopih v poučevanju odraslih, Cirkus klovna Friderika, lutkovno predstavo Butalski policaj Celi' želj in pek, predavanje z diapozitivi Izrael iz žabje perspektive, družinski izlet na Plešivico in predavanje akademskega slikarju Roberta Lozarja Spoznajmo očeta modernega slikarstva Paulu Cezanna. Drobne iz Kočevja ŽIVLJENJE SE VRAČA - Na kočevsko podeželje se vrača življenje, čeprav počasi. Če za Slovenijo velja, da nataliteta pada in oa imamo majhen prirastek otrok, pa samo bežen pogled po ■Mladih kočevskih družinah kaže Popolnoma drugačno sliko. Vse večjih je, ki imajo po dva ali celo tri otroke, pa najsi k temu prispevajo svobodno odločanje, dvojčki ah “višja sila”. Tako je bilo deni-trto že lani v podružničnih šolah OS Ob Rinži v Livoldu in Kočevski Reki v prvem razredu večje število otrok, kot so bili to vajeni. letos pa je prvič v šolske klopi v obeh šolah sedlo po 14 otrok, kar pa je za obe šoli zelo veliko, saj sta bili še pred nekaj leti navajeni na vsega le nekaj otrok. SIMPATIZERJI PARKA - Tik Pred državnozborovskimi volitvami v Kočevje prihaja nova stranka. To je Zelena alternativa, katere posebnost je, kot pravi Predsednik stranke Ivo Ferbežar, da omogoča delo v vseh organih stranke (razen v vodstvu in ne ■Morejo biti poslanci) tudi simpa-Pzeijem stranke. Ponosni so, da jih imajo veliko in nanje računajo ■udi v Kočevju. Kdo bodo ti, se ne ve, lahko pa se zanesljivo že v naprej napove, kdo ne bo! To namreč ne bodo nasprotniki naravnega parka na Kočevskem, saj ga Zelena alternativa zago-)arja kot najboljši razvojni projekt za Kočevsko. OBČAN SPRAŠUJE ■ medved odgovarja • Zakaj tisti Rom ni prišel na s»dno obravnavo? - Ker mu je sodišče poslalo pis-"o obvestilo o kraju in času sodne obravnave, on pa se je izgovoril, daje nepismen. Ribniški zobotrebci natečaju navkljub - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta so svetniki izgubljali uragocen čas pri obravnavi odloka o pokopališki in pogrebni delavnosti ter urejanju pokopališč s Povsem nezanimivo razpravo o em, kako naj formalno poimenujejo območje pokopališč v Upniški občini za področje Prigo-r'ce, kjer sta dva pokopališča, Povsem brez razprave pa so s sprejemom odloka o ustanovitvi Vgojnovarstvenega zavoda Vrtec (kjnnica, ribniškemu vrtcu dolo-,Jli novo ime. Ker pa to ime ni ■'sto, za katerega je vrtec svet knprosil, da jim poda soglasje k Preimenovanju jc bilo pričako-ynti, da bo vsaj kdo k temu rekel kakšno besedo. Očitno pa so svet-n'ki preveč energije porabili “na ■ n>rtvih”, da bi jih še zanimali najbolj živi med živimi”. V NASPROTJU S PREDPISI V Miklovi hiši bodo morali Ponoviti razpis za direktorja, ■ako so vsaj svetu tega zavoda svetovali občinski svetniki, ki niso Podali soglasja k imenovanju Posedanje direktorice Vesne I oktrak za novo direktorico. Raz-'°g: Poštrakova ne ustreza razpisnim pogojem! To bi bilo sicer ^ožno “prikriti”, vendar pa prednost ni nikoli odveč. Ker so bile Pojavljene še tri druge kandidat-ie (dve z zahtevano izobrazbo!), ■e strošek za ponovno objavo raz-P'sa morda še najmanj, kar lahko ;Vet Miklove hiše “plača” za Postopek, izveden v nasprotju s Predpisi”, kot so imenovanju oštrakove rekli svetniki. Osilniški nadev DEŽ NI ASFALTIRAL - Mi ,.uli pelek hi morali začeti z asfal-^tnjem ceste v Osilnici in Selih. 5jradi dežja pa so asfaltiranje jjjHožili, dokler ne ho lepše vre- preurediti šolo - vsi Pl^ji razredi imajo pouk spel v jpulnici, v šoli in župnišču, kar pa f le začasna rešitev. Osilničani J kaj o zdaj na privoljenje mini v jstva za šolstvo, da bodo začeli .solski stavbi urejali še dva razre-;?> da bodo vsi šolarji lahko ipiskovali pouk v prostorih šole, ler bo en razred urejen še za "Tlrebe vrtca. .turisti odhajajo, MEDVEDI PRIDAJO - Slabo .jenie in jesenski čas sta zavrla grizem tudi v osilniški občini. 5ko turisti prihajajo zdaj predam ob vikendih, saj je glavna fkona že mimo. Zato pa prihajali na obisk medvedje in druga :|vjad, vendar ne v gostišča, am-Pk se odločijo za njive. Jako so jTrini opazili medveda na njivah N cerkvijo, največ škode pa je rVzročil Janeževim. Osilniški šratelj: ■ "Medvedje pu te dni res nima-? "on/. Kastelci jili obtožujejo, [ je preveč vzpenjujo na njihove pPlje, Osilničani, Dohrepoljci j Ribničani pa, da žive takore-"‘č na njihovi koruzi. ” > Z MA S I H 0 3 Č I UMA ¥tW O plakatiranju bo odločal župan Odlok o komunalnih taksah sprejeli po hitrem postopku šele po obširni razpravi RIBNICA - Na prvi popočitniški seji ribniškega občinskega sveta prejšnji četrtek so svetniki po hitrem postopku sprejeli odloka o komunalnih in upravnih taksah. Medtem ko so slednjega sprejeli brez razprave, pa so pri obravnavi odloka o komunalnih taksah prišla do izraza zelo deljena mnenja svetnikov. “Pogovarjamo se o tem, kako bi ljudem znižali obveznosti, ne pa da delamo le na tem, da jih bomo še bolj obremenili,” je izzvan z razpravo, ki se je vrtela le okoli enega samega taksnega predmeta, dejal Marijan Hočevar. Vendar pa njegov poziv razprave ni preusmeril, prav tako tudi ne “priznanje” Benjamina Henigmana, ki je razpravo sprožil, da odlok govori še o čem drugem, ne samo o plakatiranju. Svetnike je namreč bolj kot karkoli drugega motilo nerazčiščeno vprašanje, kako bo s plakatiranjem političnih strank pred bližajočimi se volitvami. MEDNARODNO SREČANJE NA TURJAKU TURJAK - Štirinajsto mednarodno srečanje popotnikov in planincev po evropskih pešpoteh bo v soboto, 28. septembra, ob 12. uri na gradu Turjak. Srečanje bo posvečeno 10-letnici otvoritve pešpoti “Od Soče do Mure”, se pravi slovenskega dela Evropske pešpoti št. 7 Atlantik-Črno morje. Po slovesnem delu svečanosti bo še družabno srečanje. SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAPINJAH KOČEVJE - V soboto, 28. setpembra, ob II. uri bo na Lapinjah na Kočevskem spominska slovesnost ob 54-let-nici ustanovitve Cankarjeve brigade. Slovesnost, na katero so vabljeni borci, člani ter njihovi svojci in prijatelji organizirata odbor skupnosti borcev Cankarjeve brigade in Zveza borcev domicilne občine Kočevje. Za udeležence slovesnosti iz Ljubljane bo organiziran prevoz z avtobu- Predlogu nekaterih svetnikov, da bi bile plačila taks za uporabo plakatnih mest oproščene vse stranke, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, je oporekal Lado Orel, ki je opozoril, da bo odlok veljal tudi ob lokalnih volit- VOLITVE IN PLAKATI OSILNICA - Občina Osilnica je javno objavila, da bo dovolila brezplačno razobešanje plakatov za državnozborne volitve, ki bodo 10. novembra. Razobešanje bo dovoljeno na vseh javnih oglasnih mestih v občini in to vsem strankam brezplačno. Ker pa v občini ni dovolj javnih oglasnih mest, bodo na razpolago še dodatna mesta in tudi ta brezplačno. O TRUBARJEVI DOMAČIJI VELIKE LAŠČE - Srečanje z ministrom za kulturo dr. Janezom Dularjem in državnim sekretarjem ministrstva za kulturo Silvestrom Gaberščkom bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri v dvorani Kmetijske zadruge Velike Lašče. Tema pogovora bo Trubarjeva domačija, delovanje na področju kulture v občinah v novih razmerah in druge zadeve s področja kulture. vah, na katerih pa se lahko pojavijo neodvisni kandidati. “Občina mora skrbeti za to, da bo politična kampanja dostopna vsem,” je dejal Orel, predsednik občinskega sveta Andrej Mate pa je dodal, da morajo dati možnost vsem ali nobenemu. Ker bo konkreten postopek plakatiranja določal poseben odlok o plakatiranju, so bili nekateri svetniki mnenja, da bi bilo potrebno oba odloka obravnavati istočasno, vendar pa ostali svetniki tega niso podprli. Prav tako so zavrnili tudi predlog Benjamina Henigmana, naj se odlok sprejme, vendar brez določila, ki govori o uporabi plakatnih mest. Končno so odlok sprejeli skupaj s sklepom, da je v šestih mesecev potrebno pripraviti poseben odlok, ki bo določal konkretne postopke plakatiranja, v obdobju do takrat pa se bo le-to urejalo po navodilu župana. M. LESKOVŠEK-SVETE LOVSKO SLAVJE LD DOBREPOLJE DOBREPOLJE - Minuli vikend je praznovala 50-let-nico obstoja Lovska družina Dobrepolje. Slavje je bilo pri lovski koči na Vodicah. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim lovcem. Po svečanem delu je bila še lovska veselica, na kateri so postregli s srninim golažem. Žal je nagajalo vreme. “SKD bo zmagala na volitvah” Za poslanca v državnem zboru bo kandidiral Alojz Košir KOČEVSKA REKA - Ni naključje, da so člani OO SKD Kočevje imeli volilni občni zbor v osrčju nekdaj zaprtega območja, kjer so ustanovili novi občinski odbor; njegov predsednik Štefan Vesel pa je povedal, da bo Kočevska Reka bržkone nova občina. Predsednik OO Alojz Košir je spomnil, daje stranka v preteklosti veliko postorila zahvaljujoč tesnemu sodelovanju z ministri krščanske demokracije in ribni- Res treba po vsak čajček v lekarno? Nov predpis odmeva PREDSTRUGE V DOBREPOLJU - V zadnjem obdobju je več razprav o novem predpisu, da so pomožna zdravila lahko naprodaj le v lekarnah, ne pa v trgovinah in drugod. Za mnenje o tem smo povprašali Jožico Fabjan iz Prcdstrug, kjer ima njen mož Anton podjetje, ki izdeluje zdravilne proizvode endovital na osnovi čebeljih proizvodov in rdeče pese. Jožica Fabjan je tudi članica vodstva slovenskega društva permakulture in bo te dni odpotovala v Avstralijo na dvomesečno nadaljnje izobraževanje na tem področju. “Izmed naših proizvodov je doslej uradno priznan kot pomožno zdravilo le endovital, med, oplemeniten s cvetličnim prahom. Za sirup rdeče pese pa delamo šele prve korake za njegovo morebitno uradno priznanje kot pomožno zdravilo. Potrebne so še analize in raziskave. Sicer pa smo naše proizvode že doslej prodajali pretežno v lekarnah. Strinjamo se, naj le lekarne prodajajo zdravila in pomožna zdravila, vendar ne tudi vsega drugega. Sicer pa se lekarne ne bodo lastninile, delujejo tako rekoč v imenu države, se pravi, da ima država pokroviteljstvo nad našim zdravjem. škim poslancem v DZ Benjaminom Henigmanom. Dokončana je bila cesta Livold-Brezovica, posodobljena obkolpska cesta Dol-Fara, v teku je gradnja ceste Kočevska Reka-Osilnica, ki bo povezovala bodoča občinska središča. Stranka je tesno sodelovala s Slovensko žensko zvezo in mladimi krščanskimi demokrati. Predsednica Meta Prelesnik se je pohvalila predvsem s kulturnimi in luimantitarnimi dejanji. Poslanec Benjamin Henigamn, ki je prisotne pozdravil v imenu vodstva stranke, je bil zelo konkreten: “Naš cilj je zmagati na volitvah kljub nenehnim napadom tako z leve kot z desne strani." Vicenc Janša, ki hkrati predseduje v regijskem odboru Ko-če vje - R i b n ica-G rosit pije, je čla n e stranke seznanil z delom občinskega sveta. Alojz Košir, ki je sicer predsednik občinskega sveta, bo kandidat stranke za državnozborske volitve. M. GLAVONJIČ Hydrovod: boljša voda že oktobra Črpališče v Slovenski vasi bo začelo poskusno obratovati KOČEVJE - Javno podjetje Hydrovod, ki je zadolženo za vodopreskrbo v kočevski občini, v teh dneh zaključuje eno svojih najpomembnejših naložb v izboljšanje kvalitete pitne vode v zadnjih nekaj letih. Gre za črpališče v Slovenski vasi, ki bo začelo poskusno obratovati prihodnji mesec. Črpališče v Slovenski vasi bo postalo glavni vodni vir za celotno mesto Kočevje z okolico. Vsa voda bo šla skozi filtrirno napravo zmogljivosti 80 litrov na sekundo, kar pomeni, da bo, v nasprotju z vodo iz zajetja Obrh, ki sedaj napaja vodovodni sistem tako Ribnice kot Kočevja, mehansko očiščena. Hydrovod je v letošhjem letu v črpališče vložil blizu 30 milijonov tolarjev lastnih sredstev iz razširjene reprodukcije, ki se zbirajo ob ceni vode, kočevska občina pa je prispevala 12 milijonov tolarjev. Investicija se je vlekla več let, njena glavna prednost pa bo, kot pravi direktor Hydro-voda Janko Veber, da bodo Kočevarji poslej pili mehansko neoporečno vodo. “Gre za globinski vodni vir, zato v vodi ne bo več trdih delcev zemlje in blata, kar se je dogajalo zdaj, ko se je voda napajala iz površinskega vodnega zajetja Obrh, in to skoraj pri vsakem večjem deževju,".pravi Janko Veber in dodaja, da pa bo potrebno kar približno leto dni, da se bodo cevi sčistile. Od oktobra naprej bodo Kočevarji torej pili kvalitetnejšo vodo. M. L.-S. Prava katastrofa: lani 6.500 novih rakavih obolenj KOČEVJE - Prejšnji četrtek dopoldan je v Kočevju potekala seja izvršilnega odbora ljubljanskega društva za boj proti raku, ki je eno od desetih regijskih društev združenih v zvezo društev za boj proti raku. Ob predstavitvi dela zveze je njen sekretar Otmar Bergant poudaril, da jim je bila že pred 25 leti, ko seje pričela slovenska pot boja proti raku, vodilo za delo misel, da se nekaterim rakom lahko ognemo, nekatere pa lahko zgodaj odkrijemo. V ta namen so se že zelo zgodaj usmerili v izobraževanje mladine (trenutno je odmev- * Za kočevsko občino je povedal, da rahlo izstopa iz slovenskega povprečja po številu obolelih za rakom na mehurju in rakom na pljučih, da pa je težko govoriti o ogroženosti kočevske regije, ker gre za zelo majhno število primerov in da zato položaja nikakor ne gre dramatizirati. na akcija podpisovanja slovesne zaobljube učencev 6., 7. in 8. razredov, da ne bodo kadili) in odraslih ter nakup različnih aparatur za odkrivanje ali zdravljenje rakastih obolenj, s katerimi so opremljali tako Onkološki inštitut v Ljubljani kot ginekološke in druge ambulante drugod po Sloveniji. “Namen društva je boj proti raku v smislu preventivnega delovanja,” je k temu dodal predsednik ljubljanskega društva primarij dr. Jurij Us. Po vzoru akcije Evropske skupnosti so si v akciji “Slovenija 2000 in rak” zato zadali cilj, da bodo do leta 2000 zmanjšali obolevnost in umrljivost za rakom za 15 odstotkov. Daje incidenca rakav zahodni Evropi enaka kot v Sloveniji, kjer pa je na žalost zelo velika in še vedno narašča, je povedal predsednik zveze prof. dr. Andrej Kocijan. Ob navedbi podatka, daje bilo samo lani na novo odkritih preko 6.500 rakavih obolenj, je dejal, da je to za Slovenijo prava katastrofa. M. LESKOVŠEK-SVETE SEJA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU - Seje izvršnega odbora ljubljanskega društva za boj proti raku v Kočevju so se udeležili najvišji predstavniki društva in slovenske zveze društev za boj prot raku. (Foto: M. L.-S.) Jožica Fabjan: “V manjših krajih in celo nekaterih občinskih središčih ni lekarn, ampak le trgovine, zato bo nekaterim otežen nakup pomožnih zdravil. ’’ Red mora biti, a pošten. Ni prav, da bi moral po vsak čajček ali pomožno zdravilo le v lekarno, saj celo v nekaterih občinskih središčih ni lekarn in bo torej dostop do pomožnih zdravil marsikomu vsaj otežkočen če ne celo onemogočen. Hkrati pa je prav, da se ve, kdo prodaja prodaja prava zdravila oz. pomožna zdravila, ki dokazano zdravijo, in da se onemogočijo tisti, ki hočejo na račun želje za zdravju samo zaslužiti. Ostala razna zdravila oz. pomožna zdravila, katerih zdravilni učinek še ni dokazan, pa naj prodajajo v trgovinah. Zanimivo pa je, da tako imenovanega “Zelenega kotička”, kjer prodajajo zdravilne pripravke, nimajo celo v večjih krajih, na primer v Kočevju.” Na seji sveta v ospredju z medvedi Po občini Velike Lašče jih hlača kar 20 - Vsem proračunskim porabnikom po merilih, le vrtec dobi več - Končno asfaltna prevleka na cesti Karlovica-Žaga VELIKE 1AŠČE - Na seji očinskega sveta Velike Lašče s« najprej sprejeli rebalans občinskega proračuna, ki za letos predvideva 288 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov. Sprememba je bila potrebna, ker so šele pred kratkim postala znana merila za zagotovljeno porabo v letošnjem letu. Svetniki so pri spremembi proračuna upoštevali merila, le za vrtec so namenili nekaj več denarja, ker je bila tam pač poraba upravičeno nekoliko večja. Ugotovili so tudi, da lani ni bilo večjih investicij na komunalnem področju. Zato so sklenili, da jc potrebno asfaltirati ali dokončati asfaltiranje cest, ki naj bi jih po poprejšnjih načrtih asfaltirali že v letu 1994. Gre za ceste skozi naselja ali do naselij Male Lašče, Strmec, Gorenje Retje, Mala Slevica, železniška postaja, Pušče, Prhajevo in Karlovica-Žaga, katere asfaltiranje se vleče že več let oz. najdalj. Precej razprave so posvetili tudi medvedom, ki povzročajo veliko škode, zlasti na koruzi. Ocenili so, da je na tem območju okoli 20 medvedov, kar je mnogo več kot pred leti, in da prihaja zaradi medvedov tako rekoč do pravih grozljivk. Že pred meseci so na odgovorne slovenske organe naslovili zahtevo, da je treba stalež medvedov na njihovem območju zmanjšati na razumno število, vendar še niso dobili odgovora, zato bodo odgovornim ponovno poslali podoben dopis. Za novega najemnika gostinskega dela Trubarjeve domačije so izbrali gostilno Kukelj v Velikih Laščah oz. njeno lastnico Vanjo Damjanič, ki je bila naugodnejša ponudnica. Dosedanja najemnica Ana Žužek je namreč odpovedala najemno pogodbo, ko je občina povečala najemnino in je bilo zato gostišče tudi zaprto. Na seji so sprejeli še odlok, da je ustanovitelj Vzgojno-varstvene-ga zavoda Osnovna šola občina Velike Lašče, medtem ko je bila prej občina oz. mesto Ljubljana ter odlok o oskrbi z vodo na območju turjaškega vodovoda. J. PRIMC n poslanec Državnega zbora Branko Janc organizirata v Krškem srečanje z magistrom Tonetom Ropom, ministrom za delo, družino in socialne zadeve. V četrtek, 26. septembra, ob 16. uri bo v sejni sobi D občine Krško govoril o zakonih o žrtvah vojnega naslija ter o vojnih in vojaških Invalidih. Ob 17. uri bo v sejni sobi A občine okrogla miza o reformi pokojninskega sistema, ob 19. uri pa bo srečanje z mag. Ropom v Lovskem domu na Trški gori nad Krškim s predstavitvijo gospodarskega in socialnega Položaja v občini. ŠOLA ODPIRA VRATA KRŠKO - Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško pripravlja v četrtek, 26. septembra, med 16. in 18. uro dan odprtih vrat. V tem času bodo na ogled razstave in športna tekmovanja, potekal pa bo tudi razgovor z gosti o njihovih letih v šoli. Ob 18. uri bodo v Kul-'arnem domu karaoke, kjer bo na °gled tudi razstava likovnih del Udeležencev likovne kolonije. Novo v Brežicah TIHOTAPCI - V Posavju je |"cd Slovenijo in Hrvaško t.i. zelena meja. Zdaj, ko je jesen, postaja zelena meja rjava meja, ker tarava spreminja barvo. Naj bo fteja zelena ali rjava - prašiče, les 'P podobne stvari v jeseni tukaj tihotapijo tako vneto kol v osladi letnih časih. bA SE - Med tistimi, ki se Posebej veselijo dejstva, da so se Brežice odločile zgradili večnamensko dvorano in se v ta namen Zadolžiti, jc verjetno Ciril Koleš-hik. Slednji je občino zadolžil. Podobno bo naredila sedanja ?blast. Za denar, ki ga občina ni '[pela, je Kolešnik naredil stadion, zdajšnje vodstvo bo pod fopanovim pokroviteljstvom sekljalo dvorano. Oboji pa dokazujejo, da se da, če se spoznaš na kideve. ZAPLET - Vojna za prazno tovarno na Bizeljskem ob Kumrov-ski cesti še traja, čeprav je bilo V|deti, dajejo konec. Potem ko je °bčinski svet na seji v Pišecah 5. Sepiembra sprejel sklep, da naj Ubčina objekt proda podjetju ^grad, je nad tako odločitvijo Protestiral predsednik sveta KS Bizeljsko Milko Veršec ob podpori socialdemokratskih svetnikov. Tako bo imel brežiški občin-ski svet danes znova na dnevnem fodu prodajo prazne bizeljske Ovarne. Ali gre pri vsem skupaj 9* tistih dobrih 7 milijonov lolar-luv, kolikor naj bi znašala cena, za Pclovna mesta, za glasove ali za “°gve kaj? Vsekakor bodo o tej Proizvodni dvorani še govorili .Udi potem, ko se bo vedelo, foniu jo bodo prodali. MM IZ MAŠI H O B Č MM Obletnica z grenkim priokusom Dvesto let rudarskega “Srečno!” na Senovem - Krajani razočarani nad občino SENOVO - 200 let je dajal rudnik senovško-brestaniški dolini svoj pečat in omogočal kruh številnim rodovom. Čeprav se bodo večkratne napovedi o zaprtju rudnika z novim letom očitno res uresničile, so Senovčani ta zavidljiv jubilej spoštljivo obeležili. Ob 200-letnici premogovnika je bilo v krajevni skupnosti od petka, 13. septembra, do sobote, 21. septembra, več športnih in kulturnih prireditev. Prejšnji petek so ob prisotnosti državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča, Janeza Žebreta z ministrstva za gospodarske dejavnosti, glavnega rudarskega inšpektorja Matjaža Cerovca, direktorja Rudnika v zapiranju Hermana Kuneja in drugih odprli prenovljeno krušno peč v novi rudarski koloniji, to pa je zametek tako imenovane Knapovske poti, na kateri bodo našla svoje mesto tudi druga rudarska obeležja. Na svečani seji je Boris Sovič spregovoril o procesu zapiranju rudnikov, ki je zelo boleč tudi v tujini. In čeprav je bilo premogovništvo eno od temeljev evropske združitve, je energetsko prestrukturiranje nujno, možnosti prodaje premoga pa so zato vse manjše. “Program zapiranja rudnikov je pripravljen, vemo, kako jih bomo zapirali. Pred nami pa je še trda proračunska bitka, a upravičenost do sredstev moramo dokazati. Program mora biti socialno sprejemljiv, sanirati mora okolje in odpirati nova delovna mesta. Vendar država sama tega ne zmore, potrebno je sodelovanje lokalne skupnosti,” je dejal. Prav na občino zadnje čase leti precej kritik zaradi pišmeuhov-skega odnosa do zapiranja rudni- ka. “Ugotavljamo, da pri nas še vedno vse stoji zaradi različne dokumentacije, na občini nihče ne ve, kdo je za kaj zadolžen pri uresničevanju programa zapiranja, ni še realiziran sklep občinskega sveta, da se zaposli oseba, ki bo ves delovni čas skrbela za povezavo občina - Rudnik - projektne organizacije - krajevna skupnost. Čas bo pokazal, kakšna bo nadaljnja usoda Senovega brez rudnika, a se bojim, da se nam čas za kakršnokoli usklajeno akcijo počasi izteka. Zaenkrat vse stoji zaradi prvega člena v tej verigi - občine,” meni predsednik sveta KS Senovo Tone Petrovič. Vinko Bah, predstavnik občine Krško, se je dotaknil velikih gospodarskih zlomov, pri večini primerov pa je bila občina povsem brez moči. “Vsekakor ima veliko težo državna strategija oziroma vlada, ki se je v mnogih primerih obnašala mačehovsko in nenačelno. Občina Krško se je v vseh primerih dejavno vključila v razreševanje problemov, vendar smo se kmalu zavedali, da niti ne moremo odločilno vplivati na izhode iz nastalih težav. Če je danes država tista, ki razpolaga in upravlja z družbenim imetjem, potem vemo, kdo je odgovoren za nastale probleme,” je zatrdil Bah. T GAZVODA ICEC PLAČAL PREOSTANEK KUPNINE ZA VIDEM LJUBLJANA - Podjetje ICEC Ljubljana je 20. septembra plačalo preostanek kupnine za premoženje Vidma, in sicer je nakazalo 32.000.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Del kupnine v višini 3.500.000 DEM v tolarski protivrednosti je ICEC plačal kot varščino že pred dražbo. Premoženje Vidma v stečaju so na dražbi, ki je bila 13. marca letos, prodali družbi ICEC za 35.500.000 DEM. OBNOVLJENA KRUŠNA PEČ - Zametek tako imenovane Knapovske polije obnovljena krušna peč. Kljub žalostnemu koncu rudnika, ki je bil dve stoletji hrbet kraja, želijo na Senovem spoštovati preteklost. Otvoritve peči se je udeležil tildi državni sekretar Boris Sovič. PRILOŽNOST ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KRŠKO - V okviru Tfcdna vseživljenjskega učenja bodo na Posavskem centru za permanentno izobraževanje v Krškem pripravili dan odprtih vrat. V ponedeljek, 30. septembra, bo v sejni sobi na Dalmatinovi 8 v Krškem ob II. uri predstavitev Kluba iskalcev zaposlitve, ob 12. uri se lahko seznanite s programom za pridobitev izobrazbe, ob 13. uri bo predstavitev tečajev, ob 14. uri pa predstavitev šole za starše. RUDI STOPAR OTVORIL RAZSTAVO - Razstava del 13 jeseniških umetnikov, ki jo je otvoril Rudi Stopar (prvi z leve), je na ogled še v prostorih Ljubljanske banke in Caffe Lurd. (Foto: L. M.) “Vaša krajina je čudovita!” Pravi 13 jeseniških likovnikov, ki so dela s 3-dnevne likovne kolonije razstavili na gradu Rajhenburg BRESTANICA - V teh poznih poletnih, oziroma že jesenskih dnevih je prejšnji konec tedna posavsko pokrajino skušalo s čopičem ovekovečiti 13 gorenjskih slikarjev, članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. Na povabilo domačega, na novo organiziranega likovnega društva OKO iz Krškega so se namreč od četrtka, 19. septembra, pa do nedelje, 22. septembra, udeležili likovne kolonije. Njihov gostitelj je bil Tine Okorn z Velikega Kamna, ki je na otvoritvi razstavljenih del na brestaniškem gradu Rajhenburg poskrbel tudi za prijetno zakusko. Sodelovanje posavskih in jeseniških likovnikov je že dolgo, saj likovni klub Dolik letos praznuje 50-letnico delovanja, da se je ohranilo do danes, pa ima veliko zaslug Stane Fabjan- čič, slikar in nasploh vsestranski kulturnik v Brestanici. To je na nedeljski otvoritvi poudaril tudi Rudi Stopar, predsednik likovnega društva OKO, ki je Dolikom čestital za srečanje z Abrahamom in jim še naprej zaželel uspešno likovno ustvarjanje, tudi v posavskem koncu. Tokrat so jeseniški likovniki ustvarjali na Velikem Kamnu in čeprav vreme ni bilo najboljše, so bili nad pokrajino navdušeni. To se je videlo tudi na razstavljenih delih. Likovni klub Dolik je ob 50-letnici delovanja izdal katalog, v katerem ne manjka mnenj, da brez Dolika jeseniška ljubiteljska kultura ne bi imela svojega lastnega in posebnega značaja. Del so ga prinesli tudi v posavski konec in po njihovem navdušenju sodeč ne zadnjič. L. MURN Skrbi jih varnost V KS Pišete slabe ceste - Opustili bodo vaške vodovode PIŠECE-“Območje Pisec je bilo še pred dvema desetletjema zelo slabo povezano, saj je bilo med vasmi malo cest. S prostovoljnim delom in s prispevki so se cestne povezave izboljševale in vasi so sc med seboj povezovale z novimi cestami. V krajevni skupnosti imajo skupno 59.255 metrov cest, od tega 10.600 lokalnih in 48.655 krajevnih. Od teh je asfaltiranih skupno 8.600 lokalnih in 7.124 krajevnih. Od 393 gospodinjstev v krajevni skupnosti jih je od asfaltnega cestišča oddaljenih več kot sto metrov 218, kot je dejal Ivan Šeler, predsednik sveta KS Pišecc. “Ceste potekajo po hribovitem predelu, zato padavine naredijo veliko škodo, zaradi hribovitega terena je tudi prenova ceste težja in dražja. Sedanje ceste so v zelo slabem stanju, zato nas skrbi varnost otrok, ki morajo pešačiti, vsaj nekateri, v šolo tudi po 4 kilometre. Je šolski kombi, vendar povsod ne more,” je povedal Šeler. Vodovod imajo skoraj vsa gospodinjstva, pri čemer imajo sedem vaških vodovodov, ki jih težko vzdržujejo. Ivan Šeler Vodni viri so oporečni, zato je zdaj pripravljena nova globinska vrtina v Pišecalv, iz nje bo voda neoporečna. Vsi vodovodi se bodo navezali na to vrtino, vaške pa bodo opustili. “Zdaj imamo izvir Gabernice za vodno zajetje. Ker pa je z občinskim odlokom že zaščiten, bo Duplo kot tako ostalo; mi ne bomo smeli od tam črpati vodo za vodovod, zato se bomo prestavili,” je pojasnil predsednik. V krajevni skupnosti imajo poseben odbor za vo-dooskrbo za celo krajevno skupnost. V krajevni skupnosti Piše-ce, kjer živi v 393 gospodinjstvih 1.171 prebivalcev, je veliko ljudi nezaposlenih, kar je tudi po Šelerjevih besedah velik problem. . ., L. M. RENESANSA IN KLJUNASTE FLAVTE - Na gradu Rajhenburg v Brestanici letošnje poletje prvič potekajo prireditve pod skupnim naslovom Poletje na gradu Rajhenburg. “Na dvorišču smo pripravili že štiri kulturne prireditve, ki so bile dobro obiskane, v drugem delu pa že ves mesec september poteka ciklus Jesenske serenade in z veseljem ugotavljamo, da si ljudje želijo, da to postane tradiconalno, za kar se bomo trudili, "jc povedal Janko Avsenak, predsednik ZKO Krško. Zato v prihodnje želijo bolje urediti prireditvene prostore na gradu in nasploh poskrbeti za visoko raven programa. V nedeljo, 22. septembra, so na gradu Rajhenburg nastopila dekleta ansambla kljunastih flavt Camerata Car-niola z Gorenjske (na sliki), ki so predstavila renesančno glasbo. (Foto: L, Murn) KDO JIM KRADE IME? - Spet se je zataknilo pri Kostanjevici. Domačini so ogorčeni, saj na novih krajevnih tablah ne piše več celo ime kraja, to je Kostanjevica na Krki. Glede spornih tabel so nam na Direkciji RS za ceste pojasnili, da oni niso bili naročnik, za zamenjavo tabel pa se je občina odločila t> okviru zagotovljene proračunske porabe na lokalnih in tudi nekaterih regionalnih cestah. In kje iskati krivca za napako? Očitno je dajalec del, Kanja z Breg od krajevne skupnosti dobil nenatančen seznam naselij. (Foto: T. G.) Za dvorano tudi opozicijski glasovi Brežiški občinski svet o bodoči naložbi - Dvorano podprli tako v vladajoči koaliciji kot opoziciji -Enomesečni rok za pogodbo med občino in tremi krajevnimi skupnostmi se izteka BREŽICE - V občinskem svetu je bilo v razpravah glede bodoče dvorane ves čas čuliti podporo gradnji, in sicer iz vseh v svetu zastopanih strank. Po mnenju večine svetnikov pomeni dvorana priložnost, kije Brežice ne bodo imele zlepa ali pa nikoli. Vsi pomisleki v zvezi z gradnjo so, kot kaže, izhajali iz bojazni, da bodo imele Brežice premalo denarja ter da bi kdo snedel besedo in bi svoje finančno brente prevalil na tuja pleča. Ko je brežiški občinski svet na seji v Pišecah 5. septembra razpravljal o gradnji dvorane v Brežicah, je opozicija - Združena lista socialnih demokratov in Socialdemokratska stranka Slovenije - izrazila dvome, češ ali bo občina kos taki naložbi. Pomisleke je imela zlasti zato, ker*ima sedanji občinski proračun primanjkljaj, in to zaradi podobnih naložb iz preteklosti. Ko je župan zagotovil, da bo občina zmogla tak zalogaj in da denar bo, je opozicija prispevala glasove za gradnjo. Ta opozicijski “ZA” je pomenil jeziček na tehnici in je bil odločilen za sprejem sklepa o gradnji, saj je vladajoča koalicija sama zbrala le 11 glasov v podporo gradnji, tako število pozitivnih glasov pa je bilo premalo. Občinski svet na seji v Pišecah je, ko je glasoval za postavitev dvorane v Brežicah, tudi sklenil, da bodo krajevne skupnosti Brežice, Zakot-Bukošek in Šentle-nart podpisale v mesecu dni z občino pogodbo, ki te krajevne skupnosti obvezuje za 15-odstot-no sofinanciranje gradnje in da bodo ta denar zbrale same bodisi s samoprispevkom bodisi kako drugače in da jim teh sredstev v nobenem primeru ne bo dala iz svojega proračuna občina. Ta sklep je pomembno prispeval k * Glede na to, daje svet izglasoval 5. septembra sklep o gradnji in tudi o omenjenem enomesečnem roku za podpis pogodbe, lahko v Brežicah kmalu pričakujejo vprašanja, ali so krajevne skupnosti in občina že podpisale uradni dokument. temu, da so nekateri opozicijski svetniki iz vrst Združene liste gla-sovali za gradnjo kljub svojim predhodno izraženim dvomom, saj so dobili zagotovilo, da se ve, kdo bo kaj plačal. M. LUZAR I n BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 180 do tri mesece starih in 60 starejših prašičev. Prvih so prodali 120 po 300 do 340 tolarjev, drugih pa 30 Po 200 do 250 tolarjev za kilogram žive teže. V Sloveniji pridelujejo največ pšenice sorte marija, ana in žitarka. Vse tri sorte so kvalitetne in dobro rodne. Sorta ana ja najra-nejša, z nizko slamo, in srednje odporna proti pepelasti plesni. Sorta marija je pri nas najbolj razširjena, srednje nizka, občutljiva za pepelasto plesen. Sorta žitarka je zelo kvalitetna, primerna za setev v osrednji Sloveniji. Potrebno jo je posejati dovolj zgodaj, to je v začetku oktobra. Po osamosvojitvi Slovenije je naš trg ostal brez številnih sort osiješke in zagrebške selekcije, ki so se pri nas dobro uveljavile. Po uradnih preizkušanjih pri nas priporočamo sorte, ki se uveljavljajo in so se izkazale kot dobre. To so tri resnice: pinka, soissons in mihelca. Pinka je najranejša in primerna za intenzivno pridelovanje, da kvalitetno zrnje. Soissons in mihelca sta srednje pozni sorti in obetavni po pridelku. Nova sorta je tudi demetra, podobna sorti ana. S severa prihajata pozni sorti profit in justus. Imata visoko slamo, zahtevata nižjo normo setve kot tudi manjše odmerke dušika. Priporočata se za območja z dovolj vlage v tleh in nista primerni za suha peščena tla. Sta pa zelo rodni. Med razširjenimi sortami ozimnega ječmena so plaisant, rex in alpha. Plaisant je sorta za intenzivne pogoje pridelovanja, srednje odporna proti pepelasti plesni in listni pegavosti. Po obliki klasa je šestredec. Rex in alpha sta po obliki klasa dvoredca. Alpha je srednje občutljiva za listno pega-vost in poleganje in zelo rodna. Med dvoredci in šestredci ni razlike v rodnosti zaradi oblike klasa. Med sortami, kijih pri nas uvajajo, priporočamo gotic, copio in astrid. Vse tri sorte so primerne za intenzivno pridelovanje, visoko-rodne. Gotic in copia sta šestred-ca, astrid pa je po obliki klasa dvoredec. . Konec septembra je čas tudi za setev rži, prav tako za tritikale, za katero je čas še v začetku oktobra. Ozimno rž pri nas pridelujejo na manjših površinah, iskana je predvsem zaradi slame. Sorta danko ima visoko slamo, ki je odporna poleganju, občutljiva pa za snežno plesen. Sorta eho-kurz ima nekoliko nižjo slamo in je odporna proti pepelasti plesni. Na hektar potrebujemo 160 do 180 kg semena rži ali tritikala. Tritikale pri nas priporočamo prašičerejcem zaradi ugodnih aminokislin in na slabše rodnih zemljiščih, v bližini gozda, zlasti tam, kjer dela škodo divjad. Pripo-račata se dve sorti, in sicer clercal in almo, s tem da je almo nekoliko rodnejša. Ozimno žito je zahtevno glede izbire njive in kolobarja. Ozimni pšenici ustrezajo globoka, s hranili bogato založena tla z zadostno količino humusa. Dobro uspeva na srednje težkih, peščeno ilovnatih tleh. Pšenici in ječmenu najbolj ustrezajo slabo kisla do nevtralna tla. Na kislih in težjih tleh, ki so slabše rodovitna, je primernejša setev rži ali tritikala. Pšenica in ječmen naj si ne sledita na isti površini prej kot po 3 letih. Dobre predhodnice ozimne- kmetijski nasveti Pšenica durum, zakaj pa ne? Pšenica in kruh sta od nekdaj simbol blaginje in gr Sokrat je že pred 22 stoletji izrekel znamenite besede: grški filozof Je: Nihče, ki Zanemarja probleme pšenice, nima sposobnosti, da postane državnik. Naše politike sicer bolj skrbijo volilni sistemi, s pomočjo katerih bi prišli na oblast, toda prej ali slej se kljub temu soočijo tudi s preskrbo s kruhom in prek njega s pšenico in drugimi žiti. Slovenija ne pridela niti polovice potrebnega pšeničnega zr-uja, zato že leta spodbuja k večji pridelavi tudi z odkupno ceno, ki je kljub takim in drugačnim prigovorom še vedno večja od svetovne. Ker imamo malo izrazito žitorodnih površin, moramo obstoječe kar najbolje izkoristiti, tudi tako, da slabo prezimljene Posevke spomladi vnovič preorjemo in zasejemo z jarinami, med katerimi je znana pšenica durum, o kateri nekaj več besed v današnjem prispevku. Velika večina pšenice, ki jo sejejo po svetu (in pridelajo nad 500 milijonov ton), je tako imenovana navadna pšenica (Triticum ucstivum), ki spada med heksaploidne pšenice in ki je izjemno Sposobna prilagoditi se različnim talnim in podnebnim razmeram. Druga najbolj razširjena je t.i. trda pšenica (Triticum turgi-dum var. durum), ki jo sejejo v sredozemskih deželah, zlasti veliko v Italiji, kjer jo uporabljajo kot osnovno surovino za slovite Ualijanske izdelke - makarone in testenine. Pri nas jo sejejo v Vipavski dolini. Kot že ime pove, pšenica durum (trda) vsebuje več beljakovin (vlečca), prav te pa dajo vezivnost testu in s tem odlično kako-vost izdelkom iz pšenice. Na zunaj se zrno trde pšenice razlikuje ?d navadne po tem, da je njeno zrno daljše, je bočno zoženo in 'nia zato višji hrbet. Kol pri drugih vrstah pšenice tudi pri pšenici durum poznamo jare in ozimne sorte, zlasti prve pa so se začele siriti tudi v hladnejša območja, denimo v Avstrijo, kar pomeni, da bj lahko večji obseg setve dobila tudi pri nas, kjer so podobne Pridelovalne razmere. Vendar pa je treba biti pripravljen na to, pšenica durum resda dosega boljšo kakovost, daje pa zato manjši pridelek, nekako za Petino. Tehnologija pridelovanja se bistveno ne razlikuje; razlika je v tem, da potrebuje manj dušika, ker sicer rada poleže, občutljivejša pa je tudi na nekatere herbicide (na primer sloviti dicuran fortc), ki se v navadni pšenici proti plevelom zelo dobro °bnesejo. Odkupna cena je ustrezno višja kol pri navadni pšenici. Inž. M. L. mu žitu so krompir, stročnice, pesa, silažna koruza, manj pa de-teljno-travne mešanice in razna žita. Koruza je dober predpose-vek le, če nismo pretirano uporabljali pripravkov v obliki triazi-nov za zatiranje plevelov in če gre dovolj zgodaj z njive. Njivo za setev ozimin moramo pripraviti pravočasno. Zemlja se mora do setve primerno sesesti in tla skleniti s podbrazdjem, ker bo žito le tako dobro preskrbljeno z vlago iz spodnjih plasti zemlje. Za ozimna žita zemljo zaorjemo teden dni pred setvijo in brazde povlečemo. Ob setvi oziroma pri obdelavi tal z brano ali pred-setvenikom tla tudi pognojimo z mineralnimi gnojili ali gnojevko, medtem ko se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem. Koliko hranil bomo dali tlcm, je odvisno do založenosti tal, tipa tal in predvidenega odvzema hranil s pridelkom in slamo. Vsako svetovanje brez poznavanja tal, predhodnega posevka, založenosti tal je svetovanje na pamet. MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet. VITEZ ŠAMPANJCA - Janeza Isteniča, znanega pridelovalca penečih vin iz Stare vasi na bizeljskem, so na slovesnosti na Dunaju sprejeli med viteze šampanjca. Tako so sedaj med 200 člani tega vinskega reda vitezov z vsega sveta tudi štirje Slovenci: Fedor Pirkmajer iz Celja, Lojze Filipič, enolog iz radgonske kleti, Franko Vodušek, znani vinopisec in direktor Veri lasa s Ptuja, ter Janez Istenič. Isteničevi imajo drugo največjo "šampaneri-jo"na slovenskem, za svoja peneča vina, teli je že blizu 10 vrst, pa dobivajo na domačih in tujih vinskih sejmih in pokušinah odličja najvišje žlahtnosti. Pni šampanjec po naravni metodi dodatnega vrenja t> steklenici je mag. Istenič pridelal pred 27-imi teti iz jabolčnika. Eno teh, še ohranjenih, steklenic drži v rokah. (Foto: M. Vesel) NI GA ČEZ DOBER NASVET Kisanje zelja Pravilna priprava, temeljito tlačenje in čistoča Dietetika kot stroka in znanost ne more prehvaliti vrednosti in pomena kislega zelja v človeški prehrani. Da se bo kisanje v domači kleti kar najbolj posrečilo, je treba upoštevati strokovna navodila. Najbolje se kisajo pozne vrste zelja s čvrstimi glavami, z dodatkom poprovih zrnc, kumine, kutine in brinovih jagod. Za 100 kg drobno in enakomerno narezanega oz. naribanega zelja je potrebno do 2 kg kuhinjske soli. Posoda mora biti čista, vodotesna in brez vsakršnega vonja. Vse bolj sev te namene uveljavlja plastika. Polnjenje mora potekati v približno 10 cm debelih plasteh, ki jim je treba sproti dodajati zmes soli in zgoraj naštetih dodatkov ter vsako plast posebej z lesenim betom ali rokami potlačiti tako močno, da se na površju pojavi zeljni sok. Najboljša temperatura za kisanje je od 14do 16°C,vtem primeru bo trajalo 4 do 6 mesecev, da bo zelje primerno kislo in užitno. Zelje je treba iz posode za kisanje odvzemati vsaj enkrat na teden, v vsakem primeru pa z obtežitvijo zagotoviti, da bo zeljni sok vedno prekrival površino, ki jo je treba od časa do časa osnažiti. 1. SLOVENSKA RAZSTAVA HLADNOKRVNIH KONJ BREGE PRI KRŠKEM -Posavsko konjerejsko društvo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiško selekcijsko službo za konjerejo in Kmetijsko svetovalno službo Krško organizira v soboto, 28. septembra, na hipodromu Brege pri Krškem prvo slovensko razstavo konj. Na razstavi bodo predstavljeni rejski in selekcijski rezultati reje hladnokrvnih konj. Med 8. in 9.30 bo dogon živali, naslednjo uro bo ocenjevanje, ob 10.30 pa bo uradna otvoritev razstave. Ob 13. uri bo revija najboljših živali in podelitev priznanj. Ob tej prireditvi bo tudi promocija konjskega mesa, spretnostne igre s konji, vožnja s kočijami in zapravljivčki, ob 16. uri pa še družabno srečanje. EN HRIBČEK : bom Ne delajmo neumnosti, lepo prosim! Deževna trgatev V Dolenjskem listu sem 5. septembra sem pisal, da dež med trgatvijo pomeni za 6 eks-lfejev manj sladkorja v moštu, sončen dan pa lahko poviša sladkor za 1 do 2 eksleja. Letnik 1993 smo trgali v toplih sončnih dneh, kljub temu pa je bilo veliko nesreč v zidanicah. Vroče grozdje hitro scika, kar pomeni tudi težave pri alkoholnem vrenju, zato je bilo tega leta (pre)več ciknjenih in mlečno ciknjenih vin, z ostankom sladkorja, ki ni povrel. Vinogradniki, ki so tega leta obvladali alkoholno vrenje, so tožili, da se je mošt prehitro ogrel in kasneje v vinu ni bilo pričakovane značilne sortne arome, okus vina pa je bil “težak”. Nikogar ni, ki bi znal napovedati, kdaj bodo nastopili lepi jesenski dnevi, dež pa vztrajno pada. Umen kletar bo razumel, kako se je treba lotiti hladnega in od dežja mokrega grozdja. V vsaki nesreči je tudi nekaj sreče, nizka temperatura belega grozdja ob trgatvi sicer ni prijetna za roke, zmanjšuje pa nevarnost cika, ker bakterije ne morajo delati pri temperaturi mošta pod 15° C. Zato lahko žveplanje zmanjšamo. Danes se dobijo kvasnice se na trgu, ki brez težav začnejo fermentirati mošt med 10 in 15° C. Kvasnice se lepo razmnožijo v moštu in vrenje se začne sicer počasneje, toda opazno in zanesljivo. Značilno za letošnje grozdje je tudi, da manj gnije, kot bi Bssi Ureja: dr. Julij Nemanič pričakovali po dolgem deževnem obdobju. Značilno je pa tudi, da je gnilo grozdje letos ciknjeno, zato gaje nujno posebej predelati. Tb velja upoštevati pri načrtovanju trgatve. Trgatev zgodnjih sort se je začela srednje pozno. Pozne sorte potrebujejo še veliko časa, da bodo primerne za trgatev. Zato ne delajmo neumnosti, dolžni smo, da se odgovorno strokovno obnašamo in trgamo takrat, ko bo grozdje vsaj približno zrelo. Med seboj si lahko piovemo, da smo dosegli zelo lepe cene za vino letnik 1995. Ne zato, ker je bil posebno kakovosten, ampak ker vina primanjkuje. Pri višjih cenah bomo lažje ostali, če bo kakovost letošnjega letnika visoka. Zato vadimo sedaj v potrpežljivosti in resno se pripravljajmo na predelavo grozdja in kletarjenje. Vse preveč se sliši, da je država premočno zaščitila slovensko vino, ker ni pustila svobodnega uvoza. Za veliko nižjo ceno se bi lahko dobili vino primerne kakovosti v drugih državah. Bodimo veseli, da je naš kupec navajen na okus vina s slovenskim poreklom. Istočasno upajmo, da ne bo imel prilike se navdušiti nad vini iz drugih držav. Zvest bo ostal, če ga ne bomo razočarali. Zato zelo, zelo priporočam: “Začnimo podobirati gnilo grozdje in omogočimo zdravemu, da dozori v primerno kakovost.” Na preizkušnji je naša zrelost. Svetujem, da bi vinogradniška društva, ki so nastala iz potreb vinogradnikov, bolj organizirano načrtovala razvoj in bodočnost. Zgledi vlečejo, propaganda je imela vedno moč. Tildi delni uspeh jtomeni napredek v kraju, okolišu in državi. dr. JULIJ NEMANIČ Vino, pijača doživetja Nova knjiga prof. dr. Slavice Sikovec turnega uživanja vina od nezmernega pijančevanja, ki se žal še vedno kot klop drži našega vsakdanjega življenja. Dr. Sikovčeva v svoji knjigi celovito in uravnoteženo predstavi vse, kar je povezano z vinom, od splošnega pomena vina v prehrani in s stališča medicine, do tehnoloških postopkov v pridelovanju grozdja in predelavi v vino. Sicer pa kaj bi naštevali posamezna knjižna poglavja, knjigo je preprosto treba jemati v roke in uporabljati. S svojo strokovno tehtnostjo in zanesljivostjo to vsekakor zasluži. M. LEGAN Slovenska “vinska ” literatura se je letos razveseljivo povečala in obogatila. Po Enciklopediji vin izpod peresa ljubiteljskega vinskega poznavalca Miša Alkalaja in knjige Spoznavajmo vino dr. Julija Nemaniča, ki daje poudarek predvsem organoleptičnim in senzoričnim lastnostim "pijače bogov", do najnovejšega knjižnega dela prof. dr. Slavice Sikovec z naslovom Vino, pijača doživetja, ki je najbolj celovito in obsežno širši publiki namenjena knjiga o vinogradništvu, vinarstvu in vinu. Slednji dve knjigi je izdala ČZD Kmečki glas. Zelo okusno opremljeni knjigi Vino, pijača doživetja (enako velja tudi za Nemaničevo knjižno delo) se pozna, da jo je napisala profesorica z biotehniške fakultete, kije vse svoje življenjsko strokovno delo namenila vinogradništvu in vinarstvu, do katerega ima tudi čustven odnos. Vino je umetnina narave in plod človekovega trdega dela in znanja, ni industrijski izdelek, ampak pridelek, pravi v uvodu in dodaja znamenito Sokratovo misel, tla vino osveži resnico duše, umiri skrbi in vzbudi veselje. Vse pa je odvisno od količine, kot je za zdravila in vino trdil že Paracelsus, in že smo pri ostreni ločevanju kul- SAD ST. 9 KRŠKO - V septembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše inž. Milko Krajnc o letošnji napovedi pridelka sadja, mag. Tanja Strniša o storitvenem hlajenju jabolk v prejšnji sezoni, Rajko Vidrih in dr. Janez Hribar o steklavosti jabolk, dr. Janez Hribar in dr. Marjan Simčič o porjavenju jabolk, Peter Zadravec o primerjavi podlag za jablano, urednik revije Aleš Germovšek pa o radgonski jeseni in letošnji sadjarski jeseni. LETOS TEŽJE GROZDNE JAGODE SEVNICA - Predzadnjo septembrsko nedeljo je priznani enolog krške kleti, Sevničan inž. Zdravko Mastnak, vinogradnikom Društva vinogradnikov Sev-nica-Boštanj v hotelu Ajdovec predaval o trgatvi in negi mladega vina. Mastnak je dal vrsto povsem konkretnih, koristnih nasvetov, povedal pa je tudi nekaj splošnih zanimivosti. Po njegovem naj bi bila letos teža jagod za 7 do 9 odstotkov v povprečju večja kot lani in temu primerni tudi izple-ni, ne pa tudi kakovost. Žametna črnina ne gnije pri frankinji pa je treba paziti na kratek pecelj in odpadanje grozdja. helena mrzlikar gospodinjski kotiček V boju proti holesterolu Prehrana z obilnimi obroki premastne in presladke hrane ter pretirano pitje žganih pijač je vzrok za povečane količine maščob v krvi, posebno holesterola. Tb je maščoba, ki se nahaja predvsem v živilih živalskega izvora, kot so meso, drobovina, sir, maslo in jajca. Holesterol pa ustvarja tudi naše telo, saj je življenjsko pomemben kot osnova za hormone, žolčne kisline in vitamin D. Zaradi nepravilne prehrane nastaja odvečni holesterol, ki se odlaga na stenah žil. Kaj je raven holesterola? Tb je količina holesterola, ki je v 100 ml krvnega seruma. Normalna raven holesterola so vrednosti med 150 in 200 mg/dl. Če se količina holesterola dvigne nad 250 mg/dl, se poveča nevarnost srčnega infarkta in takšno sta-nje zahteva zdravljenje. Prvi ukrep v boju proti holesterolu je sprememba načina prehrane. Izogibajmo se jedem, ki vsebujejo posebno veliko živalske maščobe in uporabljajmo več rastlinskih maščob. Med ugodne maščobe prištevamo rastlinsko margarino, ki je narejena iz rastlinskih maščob in je brez holesterola. Veliko živalskih maščob použijemo s polnomastnim mlekom in mlečnimi izdelki, zato dajemo prednost mleku z 1,5 odst. maščob. Sir naj ne bi vseboval več kot 30 odst. maščobe v suhi snovi. Izogibajmo se tudi večjim količinam raznih paštet v obliki klobas, ki so mazave samo zaradi velikega deleža maščob! Najmanj mastna je perutnina, mlada govedina in morske ribe, ki zaradi omega 3 maščobnih kislin ugodno delujejo na raven holesterola. Uživajmo hrano, bogato z balastnimi snovmi, ki jih veliko vsebujejo zelenjava, sadje in žita. Za slajenje hrane namesto belega, rafiniranega sladkorja raje uporabljajmo naravni sadni sladkor in med. “BIBLIJA PRI FRANČIŠKANIH V NOVEM MESTU” NOVO MESTO - Razstava z zgornjim naslovom se uvršča med prireditve ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma in bo skušala osvetliti najbolj otipljivo sled pristnosti Svetega pisma v Novem mestu. Razstavljena besedila so predstavljena kronološko in sicer v štirih formalnih sklopih. Najprej so to inkunabule, nato Biblije, natisnjene v 16. stoletju, potem pa starejši redki tiski. Četrti del razstave je posvečen slovenskim Biblijam. Razstava bo na ogled od sobote, 28. septembra, do 15. oktobra. MEHKO VROČE TRDO LJUBLJANA - Keramično lončarski center je v sredo, 25. septembra, v Narodnem muzeju pripravilo na ogled razstavo sodobnega britanskega lončarstva in keramike. Razstavo, ki bo na ogled do 13. oktobra, so pripravili, da bi pri nas pripomogla k popularizaciji te likovne zvrsti, čeprav ima v Sloveniji lončarstvo sicer dolgo in bogato tradicijo, ni pa še našlo pot v najrazličnejše učne programe in šole ter je šele na začetki poti v muzeje in galerije. 5 LET ACS IN TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA LJUBLJANA - V ponedeljek, 30. septembra, bo ob 11. uri v prostorih Andragoškega centra Slovenije (ACS) svečana proslavitev njihove pete obletnice delovanja. Tb bodo povezali tudi z delovnim dogodkom, saj bodo takrat odprli 'leden vseživljenjskega učenja v Sloveniji, ki bo pod geslom Slovenija - učeča se dežela potekal do 5. oktobra s številnimi prireditvami po vsej Sloveniji. PRIJETNO SREČANJE Z MLADIMI BRALCI - Gostja Ivanka Mestnik (na desni) je otrokom med drugim zaupala svoje občutke ob srečanju s Francetom Bevkom na eni izmed podelitev bralnih značk ter jih pohvalila, ker so tako pridni bralci. Pri tem se je pridružila besedam Slavke Kristan (na levi), ki je navdušena nad tako velikim številom sodelujočih v letošnjem bralnem kvizu. (Foto: L. Murn) Knjiga, prijateljica mladih Končan 5. mednarodni knjižni kviz -1141 sodelujočih iz treh občin - Gostja Ivanka Mestnik NOVO MESTO - Oddelek za mladino Knjižnice Mirana Jarca je tudi letos organizator kviza za mlade bralce, ki ga že petič zapored pripravlja nemška bralna ustanova Lesen iz Mainza. Naslov tokratnega kviza je “Otroci za boljši svet” in je posvečen 50-letnici delovanja Unicefa, tema pa je povezana z mednarodnim bojem proti revščini, saj sta se pravilni rešitvi kviza, za kar je bilo treba prebrati 12 knjig, glasili: “Pravo bogastvo je v srcu” in “Samo nevednost je zares revščina”. Prispelo je 1141 pravilnih rešitev, ki so jih poslali mladi bralci izosnovnih šol in ljudskih knjižnic Šentjernej in Škocjan, to pa jc največ do sedaj. “Na prvem kvizu je sodelovalo 142 učencev, tako da je to velik napredek. Prav gotovo gre zasluga zanj prvi vrsti šolskim knjižničarkam, ki so jih znale pritegniti v skrivnostni svet knjige. Najbolj pa moram pohvaliti OŠ Šmihel, ki po svojem odzivu izrazito odstopa od ostalih, saj je poslala kar 406 reši- tev,” je povedala Slavka Kristan, vodja Oddelka za mladino. Na zaključni prireditvi, na kateri so izžrebali nagrajence kviza, so v torek, 17. septembra, na t.i. dan zlate knjige (obletnica rojstva in smrti Franceta Bevka), dopoldne pripravili tudi prijetno srečanje mladih z dolenjsko pisateljico Ivanko Mestnik. Predstavila jim je svojo zadnjo knjigo Kara. Mestni-kova, ki je izžrebala prvonagra-jenca Jureta Žagarja iz 2. razreda OŠ Dolenjske Tbplice - 17. oktobra bo odšel na skupno slovesno nagradno prireditev v Ljubljano - je napovedala še dve svoji novi knjigi: četrta ima naslov Izlet v čas, v samozaložbi pa pripravlja otroško delo Veseli december. Poleg glavnega nagrajenca so v torek izžrebali še 103 reševalce, ki so knjižne nagrade dobili po zaslugi sponzorjev: občin Šentjernej in Škocjan, Založbe Karantanija in Zveze prijateljev mladine Novo me- Selitev stare glasbe v Brežice Festival stare glasbe se po 14 letih iz Radovljice seli v Brežice, v lepo, reprezentančno dvorano Posavskega muzeja - 9 koncertov od 2. do 16. avgusta 1997 BREŽICE - Ena naj večji h prireditev v Sloveniji, festival stare glasbe v Radovljici, bo prihodnje leto v brežiškem Posavskem muzeju. To je sedaj že odločno. Uspeh Eestivala Brežice 1997, ki bo potekal od 2. do 16. avgusta, je v prvi vrsti odvisen od Klemena Ramovša, pobudnika in glavnega organizatorja prireditve, ter direktorja koncertne agencije “Klemen Ramovš Manegement”, mag. Tomaža Teropšiča, direktorja Posavskega muzeja, ter občine Brežice oziroma njenega župana Jožeta Avšiča. Vsi trije so se prejšnji teden že srečali in kaže, da bodo dobro sodelovali. Letos februarja je postalo očitno, da se v Radovljici predvsem zaradi finančnih težav (festival stane 52 milijonov tolarjev) ne bo več dalo pripravljati tako vrhunske prireditve, kot je festival stare glasbe. “Najpomembnejši razlog za Brežice jc poleg denarja čudovita viteška grajska dvorana, bogata s freskami, zelo akustična in zelo prostorna, saj sprejme 300 obiskovalcev, kar je 100 več kot v Radovljici. Gre za najlepšo dvorano v Sloveniji in eno najlepših v Evropi,” je povedal Ramovš. Prednost pa so tudi spremljajoči prostori, na primer grajsko dvori- šče, ki je primerno za otvoritve, mali avditorij, ki sprejme do 100 • • Mag. Teropšič, ki sc zaveda, da festival za Posavski muzej iu tamkajšnji kolektiv prav gotovo pomeni veliko dodatno obremenitev, jc Ramovšu obljubil kadrovsko in ostalo podporo, toda ob pravočasnih dogovorih. Teropšič je še povedal, da v slavnostni dvorani že sedaj potekajo koncerti in druge kulturne prireditve, dvorana pa je primerna tudi za razne vrhunske občinske in državne sprejeme in protokole. Letos so imeli dva takšna. VITEŠKA DVORANA NAJLEPŠA V SLOVENIJI V tej dvorani, kije stara blizu 300 let, bo prihodnje leto Festival Brežice. Program festivala, ki bo potekat od 2. do 18. avgusta, bo vseboval devet koncertov. ljudi, terasa ob prihodu iz slavnostne dvorane ter razni manjši prostori za sprejeme. L. MURN V OBJEKTIVU OSMOŠOLKE KOSTELSKO - V ponedeljek, 30. septembra, bodo v prostorih Nove Ljubljanske banke v vasi Potok odprli razstavo barvnih fotografij Anje Papež pod naslovom “V objektivu osmošolke”. DAN ODPRTIH VRAT BORZE ZNANJA NOVO MESTO - Borza znanja, ki v Novem mestu deluje že od letošnjega maja, pripravlja v sredo, 2. oktobra, ob tednu vseživljenjskega učenja dan odprtih vrat v prostorih RIC-a Novo mesto. V dopoldanskem delu bodo vrata odprta predvsem osnovnim in srednjim šolam. Po predstavitvi Borze znanja si bodo učenci in dijaki lahko ogledali kreativne delavnice in kratek kulturni program. V osrednjem delu, namenjenem predvsem tistim, ki imajo neposreden stik z izobraževanjem, bo na sporedu omizje na temo Pojem in pomen vseživljenjskega učenja: vseživljenjsko učenje -vrednota ali ne. Od 16. do 19. ure si bodo delovanje Borze znanja lahko ogledali tudi občani in dobili odgovore na mnoga vprašanja. Lahko pa se bodo v Borzo tudi včlanili in postali pomemben člen v verigi neformalnega izobraževanja. Knjižna počastitev četrttisočletnice Izšel je zbornik, posvečen 250-letnici novomeške gimnazije - Prispevki o zgodovini, uspehih dijakov in delu krožkov - Seznam vseh absolventov in maturantov NOVO MESTO - V Tiskarni Novo mesto so tedni natisnili in zvezali tri tisoč izvodov zbornika “250 let Gimnazije Novo mesto”, s katerim bo dostojno, predvsem pa trajno zabeležen častitljiv jubilej, ki ga letos praznuje novomeška gimnazija. Ta ustanova, kije v svojem četrt tisočletnem obstoju opravila izjemno kulturno poslanstvo, pomembno tako za oye kot za širše slovensko okolje, se z novim zbornikom zapisuje kot ena redkih, če ne celo kar kot edina slovenska gimnazija, ki ima svojo zgodovino in dejavnost dobro raziskano in natisnjeno v knjigah. Zbornik 250 let Gimnazije Novo mesto nadaljuje tradicijo, ki jo je začel pok. Milan Dodič z zbornikom 225 let novomeške gimnazije 1746-1971, in z vrsto prispevkov dopolnjuje to temeljno delo. Uredniški odbor, ki ga je kot odgovorna urednica vodila Natalija Petakovič, je k sodelovanju pritegnil precej sodelavcev, med katerimi so tako nekdanji gimnazijci kot nekdanji in sedanji gimnazijski profesorji, in tako zagotovil vrsto zanimivih prispevkov. Ob boljšem odzivu bi bila lahko vsebina zbornika še bogatejša in popolnejša. Vsebinsko je razdeljen na več sklopov. Uvajata jih uvodni besedi sedanje gimnazijske ravnateljice Helene Zalokar in člana uredniškega odbora dr. Aleša Gabriča, nato pa sledi tehten zgodovinski razdelek “Zgodovina je učiteljica življenja”, v katerem Stane Grande piše o družbeni in družabni vlogi novomeške gimnazije do prve svetovne vojne, Aleš Gabrič v najobsežnem zapisu v zborniku o novomeški gimnaziji po letu 1918, Albina Simonič o zgodovini gimnazijske knjižnice, Miloš Jakopec pa priobča pregled vseh šolskih glasil, ki so izhajala na gimnaziji. V razdelku “Znanje je moč” Alojzija Hržica, Miha Hadl, Stanislava Florijančič, Anica Zafred in Helena Jeriček poročajo o najvidnejših dosežkih dijakov novomeške gimnazije na tekmovanjih iz matematike in fizike, o njihovem deležu pri Krkinih JESENSKE SERENADE 3 BOGENŠPERK - Na Valvasorjevem gradu je bil preteklo nedeljo 3. večer jesenskih serenad z naslovom Tfenor in kitara v sodobnosti. Izvajalca sta bila Igor Drnovšek in Boštjan Andrejc. Igor Drnovšek (tenor) je začel glasbo spoznavati v mladinskem zboru in v času študija v mešanih zborih (Komorni zbor RTV, Slovenski madrigalisti). Sedaj se uči solopetje pri prof. Majdi Lužnik v Tblminu. Boštjan Andrejc (kitara) seje šolal na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Andreju Grafenauerju in nadaljeval na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. Jelku Novaku. Sedaj poučuje kitaro na Glasbeni šoli v Izoli. VEČER GLASBE IN POEZIJE - V avli Zavarovalnice Tilia v Novem mestu, kjer je žc nekaj časa na ogled razstava novejših del slikarja Igorja Obradinoviča, je prejšnji petek, 20. septembra, z\’ečer slikar razstavil še nekaj svojih nedokončanih del, s katerimi napoveduje svojo naslednjo razstavo, hkrati pa je organiziral večer glasbe in poezije. Štirje novomeški pesniki, Klavdija Kotar, Marjanca Kočevar, Smiljan Trobiš in Milan Markelj, so prebrali nekaj svojih pesmi, Stanka Macur i: Krškega pa je ob spremljavi na kitari zapela nekaj pesmi iz svojega novejšega repertoarja. Program je povezovala Jasna Šinkovec, za suha grla pa je prijazno poskrbel Kmečki hram iz Kostanjevice. (Foto: MiM) nagradah, o delu prirodoslovnega krožka, o dejavnostih v gibanju Znanost mladini in o delu Kluba OZN. V razdelku “Pot do umet- j nošti je dolga, življenje pa kratko” Eva Simič v daljšem prispevku orisuje kulturno življenje na gim- j nazijiodl945.dol990. letaspou-darkom na gledališki dejavnosti, Erna Horvat piše o gibanju Župančičeva bralna značka in o tekmovanju v znanju materinščine v obdobju 1970 - 1991 ter o filmski vzgoji in filmskem krožku na gimnaziji v 70. in 80. letih. Maja Ober-star je zarisala dejavnost gimna- j zijcev na področju zabavne glasbe, Natalija Petakovič je prispevala oris delovanja Oddelka za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 in "Katra 250, Igor Vidmar pa je podal pregled športne vzgoje in delovanja šolskega športnega društva. Pregled dejavnosti na šoli zaključujejo Jožica Jevnikar, Marjeta Valentinčič, Mitja Pucelj in Anton Fink, ki so prispevali krat- | ke zapise o ekskurzijah novomeških gimnazijcev. Skoraj polovico zbornika zavze- 1 ma podatkovni del, ki ni bralno naravnan, je pa gotovo zelo dragocen vir podatkov. V njem so pod naslovom “Minevajo bežna leta!” zbrani imenski podatki vseh prefektov in ravnateljev novomeške gimnazije, rednih in honorar- j nih profesorjev ter drugih delav- | cev te šole in zelo obsežen seznam j vseh absolventov in maturantov novomeške gimnazije vse od nje- J nih začetkov do letošnjega leta. Besedila v zborniku spremlja bogato slikovpo gradivo, med ! njim je veliko dokumentarnih fotografij, ki kljub očitnemu zobu j časa še vedno zgovorno pričajo o j žitju in bitju novomeške gimnazije. Za pregleden in estetski videz publikacije je zgledno poskrbel oblikovalec Peter Simič. Slovesna j predstavitev publikacije bo v ponedeljek, 30. septembra. M. MARKELJ OKRUŠKI ČASA V DOLENJSKIH TOPLICAH V četrtek, 26.9.1996, bodo ob 20. uri na razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice odprli razstavo z naslovom Okruški časa. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z ljubljansko založbo Arterika, predstavljeni pa bosta grafični mapi Goldsteinovih upodobitev kranjskih noš in Kunike-jeva suita, ki predstavlja upodobitve slovenskih krajev iz 19. stoletja. V kulturnem programu bo nastopil citrar Jure Marjetič. Slikar, restavrator, politik Z Maksimom Sedejem mlajšim KUD Krka zaključuje Srečanja z znanimi in zanimivimi Slovenkami in Slovenci obudil spomine tako na svoje j otroštvo in sorodnike, ki so povezani celo s Cankarjem in Me-štrovičem, kot na očeta slikarja, ob katerem se je začela njegova slikarska šola, vendar je dejal, da gaje bolj pritegnila veličina očeta kot človeka in manj kot slikarja. “Oče me je naučil biti “širok” in gledati na svet kot celoto, v kate- j rem je slikarstvo le ena izmed možnih poti. Sicer pa slikanje je v človeku ali ga pa ni. Zanj sc nikakor ne moreš odločiti racionalno,” pravi Sedej. Meni, da je dober slikar tisti, ki gleda na svet ne le z očmi, ampak tudi z dušo. Najslabše pa je postati obrtnik v svojem poklicu. Sedej je preživljal različna slikarska obdobja, od preprostega eksperimentiranja z barvo do ] slikarske avanture nadrealizma ali pa preprostega čudenja stvarem, da sploh so. Povedal je, daje slikal v vseh štirih letnih časih: spomladi (narava), poleti (ženski akti), j jeseni (apokalipsa, odnos do vesolja) in pozimi (politične zadeve). Sedej se je namreč poleg tega, da je grafik in restavrator, vedno ukvarjal tudi s politiko | oziroma, kot je sam dejal, z naprednimi političnimi gibanji. Oo nekdaj ga zanimajo antropološka razmišljanja in pravi, da aktivno j posega v publicistična in politična dogajanja, ker želi pripomoči k pomiritvi med ljudmi. L. MURN NOVO MESTO - V jubilejnem, 25. letu delovanja je KUD Krka poskrbel za marsikakšen prijeten kulturni večer. Taki so bili nedvomno tudi tisti v okviru Srečanj z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so se v četrtek, 19. septembra, v dvorani izobraževalnega centra v Hotelu Krka zaključili z gostom Maksimom Sedejem mlajšim. Tbdi tokrat je z njim klepetal, prijetno in s polno presenetljivimi vprašanji, novinar Silvo Ttršek. Maksim Sedej mlajši je rad ZANIMIV VEČER V KRKI - Klepet Silva Terška in Maksima Sedeja mlajšega (prvi z desne) je z glasbo prijetno popestril Dominik Krt. (Foto: L. M.) VPIS GLASBENEGA ABONMAJA NOVO MESTO - KC Janez Trdina vabi do 23. septembra med 8. in 15. uro k vpisu glasbenega abonmaja za sezono 1996/97. Abonma vključuje pet koncertov, stane pa pri plačilu v enem obroku ob vpisu 5 tisoč tolarjev, v dveh obrokih pa 500 tolarjev več. Za študente, dijake in učence glasbenih šol stane abonma 3 tisoč 500 tolarjev ali 4 tisoč tolarjev. Glasbeni abonma, ob katerem so tudi razne ugodnosti, je mogoče rezervirati po tel. (068) 21-447. NAŠLI PUŠKO - V petek, 20. septembra, so brežiški policisti na Podlagi odredbe okrožnega sodišča v Krškem opravili hišno preiskavo pri 38-letnem J. B. V kleti so našli zračno puško ruske izdelave znamke Ž-38, ki je bila predelana v malokalibrsko kal. 5,6 mm. POSEKAL BUKVE - Med 15. in 20. septembrom je neznanec v gozdu Šternice nad naseljem Maverlen Posekal in neznano kam odpeljal 7 bukovih dreves in s tem lastnika A. F- s Tanče Gore oškodoval za 47 tisočakov. Hkrati pa se je lotil še Sozda lastnika I. K. s Pake, kjer je Posekal 14 bukovih dreves. VLOMILI V ŠOLO - Med 15. in 17. septembrom je neznanec prišel v gimnazijo in ekonomsko srednjo Solo v Brežicah ter iz omare v eni od Učilnic odtujil dva videorekorderja ■n barvni televizijski sprejemnik. Odnešeni predmeti so vredni okoli 100 tisoč tolarjev. CELO MRTVI NIMAJO MIRU TREBNJE-Med 16. in 22. septembrom je neznanec na pokopališču v Trebnjem iz groba ukradel in neznano kam odnesel črno marmorno ploščo, ki je velika 110 x 90 centimetrov. S tem je M. M. iz Trebnjega oškodovan za 60 tisočakov. Z ROMI NI DOBRO POPIVATI DOBRUŠKA VAS - V ponedeljek, 16. septembra, je prišel J. I.. 'z Grobelj pri Prekopi vinjen v r°msko naselje in z Romi popi-val. Ko je zapuščal naselje, so ga °bkolili trije neznanci, ga zbili na Ho in mu iz hlačnega žepa vzeli denarnico, v kateri je imel 2 tisoč Nemških mark. Policisti neznance *e iščejo. UliRADORKA NULI NA SLO-^ŠKi.M - V začetku septembra je °Ho prvo mednarodno policijsko 'Umovanje skupin za protibombno i(iščito na Slovaškem, ki se ga je Udeležila tudi slovenska ekipa: Zo-t(tn Kerin z Uprave za notranje Zadeve Krško s psico Neli in policist ‘z Murske Sobote. Naša ekipa je *ljub nekaterim specifičnim in nenapovedanim okoliščinam zasedla '■mesto. Labradorka, ki je na UNZ ^eško že štiri leta in je usposobljena za odkrivanje minsko eksplozivnih sredste\\ aktivno sodeluje pri darovanjih in pri najavah bomb, ‘etos pa je bila prt UNZ Krško '0rmirana tudi posebna skupina za Notibombno zaščito, odkrivanje in Uničevanje minsko eksplozivnih Sr*dstev. (Foto: T. G.) Thle droge Posavcem niso tuje Iz italijanskega zapora dva obtožena prekupčevanja spet na prostosti, ker med Slovenijo in Italijo ni dogovora o prestajanju kazni - S Aktivnim izvozom “oproščeni” dajatev KRŠKO - Če je še v prvih dveh mesecih letošnjega leta kazalo, da bo število kaznivih dejanj na območju UNZ Krško ogromno, seje statistika obrnila družbi v prid. Tako seje v prvih sedmih mesecih število kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo. Kljub temu so kriminalisti podali več kot tretjino več kazenskih ovadb zaradi gospodarske kriminalitete. Vzrok je tudi v kadrovski okrepitvi kriminalistov za to področje. Thko so podali 22 ovadb zaradi poslovnih goljufij, 7 zaradi ponarejanj ali uničenj poslovnih listin, 3 davčne zatajitve... Kmalu bo tudi jasnejša sporna 7-letna investicija v dom starejših občanov, zaradi katere bo vloženih nekaj ovadb. Če je razveseljiv podatek, da je v Posavju manj mladoletniške kriminalitete in da so vsa težja kazniva dejanja (ropi, umori) raziskana, je manj obetajoč še en pojav s področja gospodarske kriminalitete. Delavci UNZ se namreč vse pogosteje srečujejo s fiktivnim izvozom. Ce naj bi namreč slovensko podjetje izvozilo blago, ki je zelo obdavčeno, kar stori le s papirji, dejansko pa ne, ampak blago proda doma na črno, se izogne plačilu dajatev. Le za primer: za vlačilec cigaret Maribora bi moralo odšteti milijon mark dajatev. Letos se je na območju UNZ MAČEK ODKRIL SAMOMOR Slovenci smo po samomorilnosti v samem evropskem vrhu, vendar o posameznih primerih zaradi prizadetosti najbližjih ne pišemo. Kljub temu je v javnosti na Kočevskem te dni odmeval eden izmed samomorov. Vaščan, ime pravzaprav ni pomembno, je pred kratim kupil televizor in še štedilnik, tako da mu je za čez cel mesec ostal le tisočak in pol. Ker mu ni ostalo drugega, se je na odročnem kraju obesil. Vaščani pravijo, da bi obupani krajan še vedno visel tam, če ne bi imel pametnega mačka. Ta je mijavkal na vasi in potem skušal zvabiti ljudi do obešenega. Končno se mu je posrečilo, da je šel nekdo z njim. Nesrečnika so dostojno pokopali, maček pa še vedno mijavka na grobu gospodarja. V POŽARU ZA 12 MILIJONOV ŠKODE NOVO MESTO - V petek, 20. septembra, nekaj po 12. uri je zagorelo v trgovini Krik, ki jo ima lastnik M. K. iz Novega mesta v najemnih prostorih prizidka stanovanjske hiše v Cegelnici pri Novem mestu. Požarje uničil tekstilne izdelke, strop in električno napeljavo. Vzrok požara še ni znan, škode pa je za okoli 12 milijonov tolarjev. Ribniška stranpota SMRTNA NESREČA - V petek zvečer se je na magistralni cesti M-6 na Bregu pri Ribnici zgodila huda prometna nasreča, v kateri je življenje izgubil 44-letni S. R. iz Brega pri Ribnici, 37-letni D. V. pa je bil hudo poškodovan. Ponesrečenca sta se vozila na kolesu z motrjem. Iz smeri Žlebiča je J. R. iz Ljubljane z opelom čez polno črto zapeljal na levo stran in se zaletel v voznika kolesa. Cesta je bila vso noč zaprta. HUDA ZIMA BO - Tatovi so v ribniški dolini že obiskali skoraj vse vikende in gozdne koče. Kaže, da jim je dela nekoliko zmanjkalo, saj so si domislili donosnejše početje, to je kraja lesa. V Mako-šah pri Dolenji vasi so 14. septembra posekali in odpeljali pet kubičnih metrov bukovih drv. A se dolgo ne bodo “greli”, saj so jim policisti na sledi. Grčarke Ravne pri Dolenji vasi so znano sprehajališče medvedov. Kosmatinci večkrat zaidejo v vas. Pred leti je mrcina pokončala več ovac in napadla govedo, od takrat so vaščani zelo pozorni na sosede iz gozda. Kljub napetim ušesom pa si zverina privošči kak obrok. 19. septembra je občan prijavil policiji, da je medved vdrl v zajč-nik in pomoril sedem zajcev. Obvestili so člane LD Dolenja vas. Policija svetuje občanom naj bodo pozorni pri nabiranju gozdnih sadežev. M. G. Krško zgodilo že 6 umorov, kar je v primerjavi s števili umorov v zadnjih petih letih veliko, saj je bilo le leto 1992 bolj črno, ko je bilo v celem letu umorjenih 8 oseb, lani sta bili umorjeni 2 osebi, leto prej pa 3. KAR NEKAJ VINJENIH NOVO MESTO - V petek, 20. septembra, je bila med 21. in 3. uro na območju UNZ Novo mesto poostrena kontrola prometa. Policisti so ustavili 353 voznikov, od tega je bilo 23 vinjenih, 6 pa jih je preizkus odklonilo. Zaradi cestnoprometnih kršitev so denarno kaznovali 26 voznikov. Policisti so odvzeli 21 vozniških dovoljenj in eno prometno dovoljenje. ŽEJA JE BILA PREHUDA KOSTANJEVICA - V soboto, 22. septembra, uro pred polnočjo je prišel 45-letni J. J. iz Straže pri Raki pred gostilno Kos v Kostanjevici in pričel razbijati po vratih ter groziti, da bo vse razbil, če mu ne dajo piti. Lastnica mu je pojasnila, da gostilna ne obratuje že več kot eno leto, vendar se žejni obiskovalec ni dal prepričati. Pograbil je stol, ki je bil pred vhodom in ga vrgel v okno, tako da se je razbilo. Na pomoč so morali priskočiti policisti. Razgrajač se je, ko je zagledal može v modrem, za trenutek pomiril, potem pa mu žeja ni dala miru, zato je s kršitvami nadaljeval. A ne za dolgo. Policisti so ga namreč odpeljali na treznjenje. ZAIGRALA NESREČO KRŠKO - 25-letna D. K. in M. D. iz Krškega sta konec junija zaigrala prometno nesrečo na lokalni cesti v Bukošku, kjer naj bi prišlo do poškodovanja peugeota 205, ki je last D. K. V začetku julija je lastnik vozila na sedežu Zavarovalnice TViglav v Krškem hotel vložiti odškodninski zahtevek za uveljavitev odškodnine, vendar zaradi suma zavarovalniške goljufije do izplačila škode ni prišlo. Kriminalistom kar nekaj dela povzročajo droge. Ne le “intenzivno kmetijstvo”, saj so mnogi že spoznali, da se bolj splača gojiti konopljo kot koruzo; za nameček se je pojavila še konoplja nižje rasti, posušeni deli pa imajo še večjo moč. Posavcem namreč ni tuja niti trda droga in čeprav verjetno večji del droge potuje in se uporablja brez vednosti kriminalistov, jih nekaj le pristane v nji- • Daje preprodaja drog predmet organiziranega kriminala, je jasno, Posavje pa je za večje “botre” zanimivo zaradi bližine meje in poti z Bližnjega vzhoda, preko Hrvaške, Slovenije in naprej v Italijo, pomoč pa seveda nudijo tudi domačini in manjši delež ponudijo tudi na našem trgu. Pri tem je zanimivo, da so na prostosti spet trije stari znanci policistov. Ker Slovenija nima sporazuma z Italijo o prestajanju kazni, so italijanski pravosodni organi kljub pravnomočni obsodbi izpustili iz zapora J. Š. iz Brežic in B. K. iz okolice Kostanjevice, ki sta bila zaprta od marca letos zaradi prekupčevanja z mamili. Na prostosti je tudi Brežičan, ki je prestajal kazen zaradi kilograma heroina, ki so ga našli pri njem. Na Nizozemskem je še vedno za zapahi V. M. iz Krškega. hovih rokah. Tiko so letos odkrili 124 gramov hašiša in 200 gramov marihuane, v šestih večjih nasadih pa so poželi skoraj 300 sadik konoplje. T. G. POSAVSKI VIKEND V ZNAMENJU VLOMOV SEVNICA, BREŽICE - Med 21. in 23. septembrom je bilo v Posavju štirikrat vlomljeno. Iz trgovine INO v Krški vasi je neznanec odnesel več predmetov v skupni vrednosti pol milijona tolarjev. Neznani tat je obiskal tudi gradbišče osnovne šole Boštanj in z nabranimi predmeti SGP Pionir oškodoval za 30 tisočakov. 40-letnemu D. R. iz Sevnice je neznanec z ostrim kovinskim predmetom odrinil vhodna vrata stanovanjske hiše in odnesel za 300 tisoč tolarjev različnih predmetov, prizaneseno pa ni bilo niti hiši 36-ietne Š. G., od koder je vlomilec odnesel več stvari in lastnico oškodoval za 150 tisočakov. Otrokom prijazni policisti Za otroke lahko največ storimo, če jim spregovorimo o nevarnostih, ki pretijo nanje, vendar pa vzpostavljanje stikov z otroki, ki živijo v svojem svetu, ni enostavno. Tudi njihovo razumevanje nevarnosti je drugačno. Misel: “Otrok vetjame staršem, še bolj verjame vzgojiteljici ali učiteljici, a ko nekaj spregovori lutka, je to čez vse,” je vodila tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki je lani zasnovalo projekt Policija za otroke in z igrico Svetlane Makarovič Devet in dva otroke opozorila na možne nevarnosti in na pot do pomoči. ponudimo mi v šoli. Prav bi bilo, da bi bil tudi na državnem nivoju program o varnosti, ki bi ga lahko učitelji vključili v šolske vsebine, čeprav naša šola že dobro sodeluje s tukajšnjo policijo. Ko nam je policija ponudila to igrico, smo bili takoj za, čeprav sem bila začudena nad ceno (50 tisočakov), saj bi pričakovala, da je to plačano, če gre za projekt ministrstva za notranje zadeve, zato bi bilo v bodoče prav, da bi bili projekti finančno razdelani.” TEJA TURK, učenka iz Sel pri Dolenjskih Toplicah: “Današnji dan mi je bil zelo všeč, še najbolj lutkovna igrica. V igrici me je najbolj pritegnil dogodek, ko je lisica napadla zajca. Številke 92 prej IRENA REŠETA, policistka Prometne policije iz Novega mesta: “Za otroke je zelo primemo, da spoznajo delo policije in nevarnosti, ki prežijo nanje, skozi igrico. Prav bi bilo, da bi se šole večkrat odločile za takšne projekte, saj si na tak način otroci več zapomnijo, pri tem pa se postavlja vprašanje denarja, saj mnogokrat pokrovitelji nimajo posluha za tovrstno pomoč. Sicer pa: na mladih svet stoji, zato bi morala tudi država več prispevati za varnost otrok. Potrebovali bi tudi državni projekt. Najmanj, kar lahko storimo, je, da otrokom omogočimo ogled igrice in jih poučimo o osnovah pravilnega obnašanja v cestnem prometu.” nisem poznala, sedaj pa vem, da lahko na to številko pokličem policijo, kadar bo kaj narobe. Po igrici smo si ogledali tudi policijske avtomobile. Najbolj zanimiva je bila sirena, pa tudi avtomobil marica. Takoj ko sem izvedela, da pridejo k nam policisti, sem vedela, da bo fino in res je bilo.” DARJA BREZOVAR, ravnateljica osnovne šole Dolenjske Toplice iz Novega mesta: “Ta projekt je dober, saj se tako približa delo policije in možne nevarno-sti najmlajšim. V septembru imamo sicer program prometne varnosti. na tak način pa lahko otroci vidijo še kaj več, kot jim lahko MAJA GIMPELJ, vzgojiteljica v mali šoli iz Dolenjskih Toplic: “Malčke smo na prihod policistov in ogled igrice pripravili in že nad napovedjo so bili navdušeni ter polni pričakovanj. Mislim, da je to enkraten način, da otrokom približamo delo policije, da jih poučimo o nevarnostih, ki prežijo nanje in da se seznanijo z najhitrejšo potjo do policistov. Tudi vzgojiteljice in učiteljice smo bile presenečene nad predstavitvijo poklica policistke, saj je policistka našla pravi stik z otroki. Takšen projekt bi bil lahko na šolah večkrat, morda tudi za otroke od 3. do 5. leta starosti." T. GAZVODA Na očeh j javnosti tudi ži ipanova zasebnost Tit Doberšek: “Javnost ima pravico, da preverja tudi moralne vrednote vodilnih, ne le politične in strokovne sposobnosti” - Novinarka in župan čakata na sodbo IJUBUANA - Spornih šest lanskih zapisov v rubriki Dolenjska spotikanja Delove dopisnice iz Novega mesta Zdenke Lindič -Dragaš in tožba novomeškega župana Francija Koncilije zoper novinarko in časopisno in založniško podjetje Delo zaradi “pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti” bo v roku enega meseca dobilo sodni epilog. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil v ponedeljek zaslišan še glavni direktor Dela Tit Doberšek, sodba pa bo izrečena po pošti. O prvi obravnavi smo žc poročali v začetku julija, v spornih prispevkih pa je med drugim zapisano, da ulica županu vztrajno preverja ljubezensko in potomsko stanje, da je župan najbolj zaslužen za to, da Dolenjci prešuštvu po novem pravijo božja volja a la Koncilija, da novomeška ulica ne glede na prizadetega župana tožbe in grožnje vztraja pri svojem, češ da župan zanika otroka, njegove matere pa ne, z omalovaževanjem pa naj bi novinarka pisala tudi o njegovi izobrazbi. Na prvi obravnavi je župan dejal, da ga sicer ne motijo besedila, ki skušajo kritično obravnavati njegovo opravljanje županske funkcije. Moti pa ga, da se s temi besedili pogosto preseže raven objektivnega novinarskega poročanja oziroma komentiranja, saj se zaveda, da to, da je nekdo javna osebnost, ne more pomeniti, da kdorkoli in kadarkoli v javnih medijih žali njegovo dobro ime in čast, ruši njegov ugled in mu povzroča duševne bolečine. Ibžnik je tudi prepričan, da je zaradi nenehnih napadov z izmišljenimi in neresničnimi trditvami njegova politična kariera zapečatena. Zaradi žalitve dobrega imena in časti od novinarke in časopisne hiše zahteva dobre tri milijone tolarjev ali za lažje razumevanje 35 tisoč nemških mark. Novinarka je že takrat v svojem zagovoru dejala, da ne piše izmišljotin, saj je dobila množico informacij iz različrtih virov, ki jim gre verjeti, celo od županovih sodelavcev, rubrika Dolenjska spotikanja pa je namenjena duhovitemu in kritičnemu odzivanju na dogodke. “Prepričana sem, da nisem storila nič od tistega, kar mi je v tožbi očitano. Opravljala sem le novinarsko delo, prepričana sem, da v skladu z novinarsko etiko. Poudarjam pa, da novinarstvo ni le poročevalsko spremljanje le dobrih dogodkov v najširšem pomenu, ampak mnogo več, vključno z glosator-sko obravnavo ravnanja javnih oseb in odziva javnosti nanj v okviru temu namenjenih rub- rik.” Na ponedeljkovi obravnavi je odvetnik toženih sodišču predložil tudi demanti novinarja Večera Bojana Budje, v katerem ta zanika izjavo Francija Koncilije, češ da naj bi prišel k županu in mu govoril, daje njegova stanovska kolegica pripravljena na poravnavo, saj naj bi se po županovih besedah bala za službo in bila obupana. Njen odvetnik je sodnici predložil tudi pismo Marije Pado-van, ki je bilo objavljeno v Dolenjskem listu kmalu po prvi obravnavi, v njem pa avtorica opisuje, kako jo je tožnik zasliševal kot domnevno informatorko. Koncilijev odvetnik je bil prepričan, da omenjeno pismo Padovanove nima zveze z omenjeno obravnavo, ker da avtorica pisanja ni bila informatorka. “Ni bila, kaj pa bi šele bilo, če bi bila?” mu je odvrnil Demšar. Tedanji odgovorni urednik Dela Tit Doberšek je najprej komentiral izjavo Francija Koncilije, češ da je Doberšek Konciliji dejal: “Saj so v Ameriki zrušili predsednika Nixona, pa ne bi novomeškega župana.” Tit je na obravnavi povedal, da očitno župan pogovora ni natančno komentiral, saj smisel njegovih besed ni bil tak, kot ga želi prikazati tožnik. Na nekem neformalnem srečanju je županu dejal, da je pač javna oseb- nost, zato mora napade pričakovati, za primerjavo pa je navedel Ameriko, kjer je šla zadeva tako daleč, da so celo zrušili predsednika. “Župan prihaja na ta položaj z vsem kapitalom, ne le s strokovnim in političnim, pač pa tudi z moralnimi vrednotami in javnost ima pravico, da tudi te preverja. To je v interesu javnosti!” je dejal Doberšek, ki je poudaril, da na uredništvu velja načelo zaupanja, saj za dopisnike izberejo strokovne in profesionalne sodelavce. Odgovoril je tudi na del pisma Janeza Korošca Franciju Konciliji, v katerem je zapisano, da sta piscu Tit Doberšek in njegov namestnik Mitja Meršoi dejala, da sta seznanjena z “nepoštenim pisanjem”, kot ga imenuje Korošec, po navedbah v pismu pa naj bi dobila še nekaj pritožb, zato naj bi mu odgovorila, da bosta novinarko opozorila na pisanja, Meršoi pa naj bi Korošcu celo dejal, kako se lahko Korošec kot bivši partijski kader zavzema za župana. Doberšek se sicer natančnega odgovora ne spominja, dejal pa je približno tako, da se bo o spornem pisanju pozanimal pri dopisnici. Nikakor pa njegovo ocenjevanje ne temelji na politični presoji, kot je to zapisano v pismu. T. GAZVODA Bo center le dobil telovadnico? Telovadnica bi morala biti dokončana že lani - Stavka učiteljev športne vzgoje - Stavbo _________nameravajo izločiti iz stečajne mase in jo še letos spraviti pod streho PLES IGORJA PRIMCA NOVO MESTO - Atletski klub Krka in sklad Igorja Primca bosta jutri, v petek, 27. septembra, ob 20. uri v restavraciji Tango pripravila ples Igorja Primca, s katerim bi edinemu Dolenjcu, ki je nastopil na olimpijskih igrah v Atlanti, pomagali pri nadaljni športni poti. Nastopili bodo ansambel Objem, skupina Čopa Cabana, glasbeni duo No one, pevka Dunja Močnik, plesalci plesne šole Urška. Program bo vodil Sašo Hribar, ki se bo pogovarjal tudi z Igorjem o njegovih načrtih za prihodnost. Nastopajoči so se odpovedali honorarjem, cena vstopnic pa je odvisna od udeležencev in naj bi bila tudi primerno visoka, ker je denar od vstopnine namenjen za Igorjeve priprave na sredozemske igre in svetovno prvenstvo prihodnje leto. NOVO MESTO - Novomeški šolski center je po petnajstih letih, odkar je prvič odprl vrata za svoje dijake, še vedno brez telovadnice. Pred tremi leti seje tako težko pričakovana gradnja le pričela, vendar danes na mestu, kjer naj bi stala telovadnica, stoji le betonsko ogrodje, čeprav bi morala biti telovadnica končana do septembra lani. Gradnja seje ustavila zaradi več vzrokov, dodatne težave pa so nastale še zaradi stečaja GIP Pionir. Te dni so zaradi nedokončane telovadnice protestno stavkali učitelji športne vzgoje, saj so razmere postale nevzdržne. Da bi problem vendarle razrešili, so se minulo soboto dopoldan v Šolskem centru zbrali . predstavniki mestne občine z županom Francijem Koncilijo na čelu, državni podsekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Niko Žibret, predstavnik Pionirja 2000Tone Zupanc, predstavnik Pionir standarda Franci Papež, Janez Štular iz Liz inženiringa, projektant Gorazd Cibic, predsednik gradbenega obora Boštjan Kovačič, ravnatelj centra Štefan David in ravnateljica Gimnazije Helena Zalokar. Ravnatelj Štefan David je prisotne seznanil, da se s problemom pomanjkanja telovadnice ubadajo že od samega začetka šole, s povečevanjem števila učencev pa vsako leto bolj. Na šoli imajo 93 oddelkov z 2450 dijaki, ki imajo, kadar je lepo vreme, športno vzgojo na igriščih pri šoli, v slabem vremenu in pozimi pa morajo čez celo mesto v športno dvorano Marof. Da bi telovadnico pri Šolskem centru vendarle dokončali, so se prejšnji teden ločeno pogovarjali predstavniki občine in ministrstva, zatem pa se je s stečajno upraviteljico GIP Pionirja Jožo Miklič pogovarjal še podsekretar Niko Žibret. Vsi pa so prišli do zaključka, naj se objekt čimprej dokonča in na podlagi 121. in 122. člena Zakona o stečaju izloči iz stečajne mase. Podsekretar Žibret je še povedal, da sta po njihovih ocenah ministrstvo in občina do sedaj v objekt vložila 193 milijonov tolarjev, po Pionirjevi oceni pa 176 milijonov. Zakaj tolikš- Oni se bodo morali podrediti meni Ttener košarkarjev krškega Interierja Vinko Jelovac kljub zmagi v Koračevem pokalu in domačem prvenstvu kritično o svojih igralcih - Novinarji krivi za slabo obrambo KRŠKO - Košarkarji krškega Interierja so prejšnji teden na povratni tekmi še doma premagali češko moštvo Ostrava in se tako uvrstili v skupino F Koračevega pokala, v kateri so poleg Interierja še francoski Nancy, turški Meysu Spor in ukrajinsko moštvo Bipa Moda. T\idi v domačem prvenstvu so Krčani dobro začeli in doma premagali moštvo Kraškega Zidarja. Povratna tekma Koračevega po- slabše moštvo od krčanov in razlike kala med Interierjem in Ostravo je 17 točk s prvega srečanja ne bi mogli bila za oba nasprotnika bolj ali manj nadomestiti. Verjetno je bila tudi le formalnost, saj so Čehi očitno zato igra Interierjevih košarkarjev TEMNOPOLTI KRČAN - Funkcionarji krškega košarkarskega klubu Interier so imeli do sedaj vedno srečno roko pri izbiri temnopoltih Američanov, ki so okrepili njihovo moštvo. Fverick Sullivan (na sliki med prodorom pod češki koš) se je že na pni tekmi domačim gledalcem pokazal v dobri luči. (Foto: I. V) Ulili UMI Hilli« KOŠARKA Al liga, I. kolo - INTERIER KRŠKO : KRAŠKI ZIDAR 86:68 (42:32); INTERIER: Nakič 28, Sullivan 19, Jeklin 12, Ademi 11, Bošnjak 9, Murovec 5, Vukič 2. V naslednjem krogu se bo In-lericr doma v soboto pomeril z Republiko. A2 liga, I. kolo ILIRIJA : KRKA 80:84 (35:35); KRKA: Smodiš 22, Bordelius 18, S. Petrov 16, Stipaničev 14, Bajc 6, Samr 5, Jazbec 3; TRIGLAV : BREŽICE 71:60 (25:29); BREŽICE: F. Rozman 16, B. Rozman 16, Antolovič 12, Krivokapič 3, Strgar 2, Marcetič 10, Kajba I; SLIVNICA : ISKRA LITUS 56:64 (26:27). Dvornik, Ojsteršek. ELEKTROPROM RUDAR : LISCA 22:22 (11:13); LISCA: Marcola, Blagojevič 2, Rupret, Povše, Rantah 2, Plazar 6, Sirk, Čater 8, Te raž, Mitrovič 2, Simon-čič_2, Senica. Ženske, I. liga, I. kolo: KOČEVJE : M-DEGRO PIRAN 20:24 (7:14); KOČEVJE: Janič, M. Dragičevič5, Mikulin 7, Zbaš-nik, Vuk 3, Ilc 1, Nosan, Mihič, L. Dragičevič 1, D. Kersnič 3, Danko, Lenič. ODBOJKA ROKOMET Moški, I. liga, 2. kolo - AFP DOBOVA : SLOVAN 23:18 (14:9); Denič, Dapo 2, Begovič 3, Mijačinovič 7, Voglar, Ocvirk 3, Česnovar, Glaser 5, Levec, Stojakovič 3, Kostevc; PRULE 67 : KRŠKO 19:17 (10:6); KRŠKO: Bašič, Božič I, Popovič I, D. Urbanč 3, Kukavica 4, Deržič 1, Dragar 1, M. Urbanč, Čurak 3, Privšck 3, Verlov-šek I: ANDOR : AKRIPOL 29:20 (13:7); AKRI POL: Torlo, Makarovič 3, Zakrajšek, Počervina 4, Čopič 7, Šavrič 3, Vešligaj 3, Mežnaršič Zarabec, Bilbija, Moški, I.A liga, I. kolo - FU-ŽINAR : KRKA 3:0 (6, 5, 13) l.B. liga ŠOŠTANJ TOPOLŠICA : ŽUŽEMBERK 3:0(12,5, Ženske, I.A liga, l.kolo-TPV NOVO MESTO . KEMIPLAS KOPER 3:1 (-11,10, 3,10) l.B liga, 1. kolo - LIK TILIA : JESENICE (neodigrano) NOGOMET 3. liga, zahod - RADIO KRKA : TRANSPORT 2:0 (1:0); zaradi kazni st) igrali na stadionu ŽAK-a v Ljubljani. Zadetka sla dosegla Andrej Kosrevc in Janez Gruden. Mladinci Elana so s 6:1 premagali Primorje, kadeti s 3:1 Rudar Trbovlje, starejši dečki Kamnik z 10:0 in mlajši dečki Ilirijo s 7:0. KOLPA: ILIRIJA 1:1 LESTVICA: 1. Radio Krka 12... 8. Kolpa 5 itd. raztrgana in brezvoljna, slonela pa je predvsem na individualnih akcijah, saj je bila zmaga takorekoč zagotovljena vnaprej. Tudi gledalci, ki se jih je zbralo precej manj kot naprimer lani v končnici državnega prvenstva, so prišli pogledat predvsem novo moštvo brez centra Maria Kraljeviča, ki se je uveljavil šele v Krškem in sc vrnil v Ljubljano, ter Američana Ariela McDonalda, kije letos prav tako eden od ključnih mož Smelta Olimpije v evropski poklicni ligi. Brez temnopoltega Američana Krčani tudi tokrat niso ostali; Baryja Stevensa in Ariela McDonalda pa je zamenjal Everiek Sullivan, ki se je tokrat izkazal tako v igri v obrambi z blokadami in odvzetimi žogami kot tudi v napadu s samostojnimi prodori pod koš. Po tekmi novi trener košarkarjev krškega Interierja Vinko Jelovac, dolgoletni center jugoslovanske reprezentance in Olimpije, kjer je bil nekaj časa tudi trener, ni imel 4 Vinko Jelovac, trener košarkarjev Ineterierja prav veliko pohvalnih besed o moštvu, ki gaje dobil v roke. Po tekmi je povedal, da morajo biti z uvrstitvijo v nadaljnje tekmovanje zadovoljni, popolnoma razočaran pa je bil nad načinom igranja in pristopom do igre, predvsem v obrambi. Da košarkarji pozornost posvečajo predvsem napadu, je okrivil celo novinarje, ki da pišejo le o najboljših strelcih, ne zapišejo pa števila uspešnih akcij v obrambi. Po njegovem moštvo ne deluje, kot bi moralo. Svojih košarkarjev za ta nastop načrtno ni posebej motiviral, ker je hotel videti, kaj bodo “profesionalci” naredili santi. Moti ga, ker hočejo tekmo odločati z napadom, on pa zahteva od njih predvsem betonsko trdo igro v obrambi. “Košarke se ne da naučiti v dveh mesecih. Igralci so zbrani z vseh vetrov, zato se bodo morali zelo potruditi, da bi Interier postal solidno moštvo. Za kaj takega je potrebno vsaj okoli 50 tekem, mi pa jih imamo za sabo le 15. Imam svoje zahteve do igralcev in oni sc bodo morali podrediti meni,” je po tekmi dejal Jelovac. Tudi novo državno prvenstvo so krški košarkarji začeli uspešno in moštvo Kraškega zidarja premagali za 18 točk, čeprav so se Kraševci odlično upirali in se tri minute pred koncem prvega polčasa Krčanom približali na vsega 2 točki. Za visoko zmago so zaslužni predvsem Nakič, Sullivan in Vukič, ki so se v zaključku tekme izkazali z uspešno igro v obrambi, kar je bil pogoj, da so z atraktivnimi hitrimi protinapadi dobro napolnili koš gostov in spravili na noge številne gledalce. I. VIDMAR na razlika, se bodo morali še pogovoriti. Dejal pa je, da imajo na ministrstvu za nakazan denar vsa potrdila. Na ministrstvu imajo na voljo že tudi nekaj denarja za nadaljevanje del, tako da bi v nekaj mesecih stavbo lahko spravili pod streho. Žibret je še dejal, da je izvajalec prvotni načrtovan objekt, velik 5300 m2, zmanjšal na 4400 m2 brez soglasja kupcev. Franci Koncilija je opozoril, da je nujno potrebno ugotoviti, koliko denarja je vložila občina in koliko ministrstvo, da se določi nujen lastniški delež. Boštjan Kovačič je predlagal, da prisotni sestavijo pismo, kjer bodo predlagane postavke zapisali in jih potem tudi postopno reševali. Na sestanku so sklenili, da bo ministrstvo stečajni upraviteljici GIP Pionir Joži Miklič posredovalo pismo o nameri, da bi telovadnico izvzeli iz stečajne mase in z deli takoj nadaljevali. Oba kupca, ministrstvo in občina, sta se strinjala, da inženiring in nadzor še naprej opravlja Liz inženiring iz Ljubljane, ki bo skupaj s predstavniki Pionirja v stečaju že ta teden pripravil popis del, potrebnih za dokončanje telovadnice. Prav tako so se dogovorili, da se bosta ministrstvo in občina prijavila stečajni upraviteljici kot upnika za že plačano kupnino. Liz inženiring pa bo skupaj s cenilci ugotovil stanje že vplačanih kupnin vseh kupcev v objektu. Objekt naj bi dokončal Pionir standard. Na novo pa so določili tudi gradbeni odbor, katerega predsednik je še naprej Boštjan Kovačič, minister za lokalno samoupravo v slovenski vladi. J. DORNIŽ Santa Barbara o telovadnici Težko bi v naši državi našli še kakšno srednjo šolo, ki je po velikosti vsaj približno tako velika kot je novomeški šolski center, da bi imela vsaj približno tako nemogoče pogoje za pouk športne vzgoje. Vse od leta 1982, ko je bil zgrajen takratni center usmerjenega izobraževanja, dijaki pešačijo na drugi konec mesta do športne dvorane, kjer se na enem rokometnem igrišču včasih gnete tudi po 12 oddelkov. Do sedaj so se ponesrečili prav vsi poskusi, da bi zgradili telovadnico ob šoli, zato so se profesorji športne vzgoje na šoli odločili za bojkot pouka, ki bo trajal, dokler jih nekdo ne bo prepričal, da bo telovadnica zgrajena do konca. Razmere za pouk športne vzgoje v novomeškem šolskem centru so milo rečeno katastrofalne. Telovadnica z bazenom je bila predvidena že v sklopu gradnje takratnega centra usmerjenega izobraževanja, ko so se prepirali celo o tem, ali naj bi šola dobila 20- ali 25-metrski bazen, za katerega so celo že izkopali jamo, ki so jo po nekaj letih enostavno zasuli, šola pa je ostala tudi brez telovadnice. Sredi osemdesetih let se je v Novem mestu pojavila potreba po novi športni dvorani s tribunami za več gledalcev in tudi denar za srednješolsko telovadnico se je našel, projekt je bil narejen in morali bi začeti graditi, pa je takratni zvezni izvršni svet (jugoslovanski) v svojih stabilizacijskih programih prepovedal vse negospodarske investicije in novomeški srednješolci so še naprej capljali čez stari železniški most na drugi breg Krke, zgradili so le asfaltna igrišča na prostem. Leta 1992je šola v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine občine Novo mesto pripravila projekt telovadnice in ga uskladila z normativi ministrstva za šolstvo in šport, ki je projektu, zavedajoč se nevzdržnih razmer, dalo prednost. Uredili so vso potrebno gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, za izvajalca gradbenih del pa so izbrali GIP Pionir, ki je delo sicer začet, vendar je kmalu propadel in zdaj namesto telovadnice v nebo štrli kup betona. Učitelji športne vzgoje imajo prav. Njihov bojkot je upravičen, saj je pouk športne vzgoje v novomeški športni dvorani ob taki gneči skorajda nemogoč, neučinkovit in mnogi učitelji so ob tem že zdavnaj izgubili pravo veselje do svojega poklica. Kako ga ne bi, če pa so se na fakulteti učili nekaj povsem drugega, kot pa lahko počnejo sedaj v praksi. Posledice takih razmer so hude in nepopravljive. Dijaki novomeškega šolskega centra v motoričnih sposobnostih v povprečju bistveno zaostajajo za svojimi vrstniki in to v času, ko imajo nekateri polna usta besed o zdravem načinu življenja, odpiranju vrat rekreaciji in preventivi pred narkomanijo, alkoholizmom in še čem, kar kvari našo mladino, ki prepogosto namesto v telovadnico zaide v gostilno. Zgodba o srednješolski telovadnici za 2.500 otrok pa se vleče kot Santa Barbara, ali po domače kot kurja čreva. I. VIDMAR Krka na dobri poti med najboljše Košarkarji novomeške Krke bistveno močnejši - Za mesto v Al ligi v končnici - Največ gledalcev od novomeških moštev • Ob Krki potrebujejo še dva močna pokrovitelja NOVO MESTO - Košarka v Novem meslu doživlja preporod in si vrača ime, ki gaje imela, ko so Novotneščani igrali še v drugi jugoslovanski ligi. Na začetki 90. let je moštvo skoraj popolnoma propadlo, potem pa je skupina nekdanjih igralcev ustanovila nov klub Novo mesto 92, katerega cilj je bil iz najnižje lige v petih letih priti med najboljše ter v svoje vrste vključiti vse mlade nadarjene domače igralce, la: malo jim je manjkalo, da jim ne bi uspelo že v pretekli sezoni, zato jim prva liga v novi sezoni ne bi smela uiti, saj so sedaj precej močnejši. Novomeščani so namreč edini med konkurenti, ki so uspeli obdržali moštvo iz pretekle sezone in ob tem pridobiti še tri nove igralce. Iz krškega Interierja, kamor sta odšla po razpadu stare novomeške ekipe, sta se vrnila Mišel Bordelius in Stanko Lučev, medtem ko bo Ljubljančan Aleksander Rusič, ki trenutno zaradi poškodbe ne nastopa, pod košem nadomestil Mira Župevea in Matjaža Cerkovnika, ki sla svoji karieri zaključila, oziroma naj bi razbremenil Matjaža Smodiša in Leona Stipaničeva. Krka je v A2 ligi edini kandidat za prvo mesto, napredovanje v Al oziroma po napovedani reorganizaciji v prvo ligo pa si bodo morali izborili v končnici prvenstva v boju s štirimi zadnjeuvrščenimi moštvi sedanje Al lige, od katerih ima Krka precej skromnejši proračun. Prav denarje ob neverjetni gneči v edini novomeški športni dvorani, če ji sploh še lahko tako rečemo, tisto področje, na katerem bo moral dobro organizirani upravni odbor delati največ, saj bo treba poleg glavnega pokrovitelja, tovarne zdravil Krka, dobiti vsaj še dva njej enakovredna podpornika. Delo vseh selekcij (pionirji, kadeti in mladinci igrajo v 1. ligi) stane precej, usmeritev kluba pa je jasna - člansko moštvo mora sloneti na domačih košarkarjih. Glede na to, da košarkarji na tribune novomeške dvorane privabijo daleč največ gledalcev, čeprav v njej nastopajo tudi trije prvoligaši (odbojkarji in odbojkarice ter namizno-tenisarji), so za oglaševalce in pokrovitelje vsekakor zanimivi. Na prvi tekmi novega prvenstva so se Novomeščani v Ljubljani PRESKAKOVANJE ZAPREK KRITERIJ MESTA SEVNICA SEVNICA - Tukajšnje kolesarsko društvo prireja v soboto, 28. septembra, prvi “Kriterij mesta Sevnica”, ki šteje tudi za skupno uvrstitev kolesarjev za “Kriterij slovenskih mest.” Kolesarska dirka bo potekala na 700 m dolgi krožni progi s startom in ciljem pred hotelom Ajdovec na Trgu svobode v Sevnici. Nastopile bodo štiri kategorije tekmovalcev: ob 14.30 ženske, ki bodo vozile 35 krogov ali 24,5 km; ob 15.15 mlajši mladinci, ki bodo vozili 30 krogov ali 21 km; ob 16. uri starejši mladinci, ki bodo vozili 45 krogov ali 31,5 km in ob 17. uri člani, ki bodo vozili 60 krogov ali 42 km. NOVO MESTO - Konjeniški klub Krka Novo mesto bo v soboto 28. septembra, ob 9. uri na tekmovališču ob velodromu v Češči vasi pripravil turnir v preskakovanju zaprek. Najbolj zanimivo bo popoldne, ko bo ob 1.3. uri slavnostni delile ob otvoritvi tekmovanja, ob 14. uri bo na sporedu diseplina L z ovirami visokimi 120 cm, ob 14. uri bo na vrsti disciplina MA in za njo še jolly, disciplina s 160 cm visokimi ovirami. Po turnirju bo veselica s Fanti z vseh vetrov. • Pri košarkarski zvezi Slovenije je Krka za novo sezono prijavila 14 igralcev - beke oziroma organizatorje igre Simona Petrova (20 let, 189 cm), Miha Petrova (18, 189), Gorana Vučkoviča (27, 186) in Uroša Jazbeca (18, 185); visoke heke Primoža Samarja (25, 197), Stanka Lučcva (25, 192) in Mateja Oštirju (19, 195); krilne igralce Mišela Bordeliusa (25, 197), Matjaža Bajca (32, 198), Murka Vipavca (27, 198) in Andreja Novino (27, 200) ter krilne centre Leonu Stipaničeva (31, 205), Matjaža Smodiša (16,205) in Aleksandra Kusiča (25, 203). Prvo tekmo pred domačim občinstvom bodo igrali 5. oktobra ob 17. uri, ko se bodo v tretjem kolu pomerili z Didukto iz Radovljice. pomerili s tamkajšnjo Ilirijo, vendar so imeli tokrat precej težjo pot do zmage kot na pokalni tekmi. L VIDMAR DRUŽINSKA REKREACIJA IN TELOVADBA ZA DOJENČKE NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v prostorih osnovne šole Center vsak četrtek med 7.30 in 19.30 pripravila družinsko rekreacijo. Prva ura bo namenjena otrokom od 2. do 5. leta, druga pa otrokom od 5. do 7. leta. Medtem ko bodo malčki telovadili, se bodo mamiee lahko razgibale z aerobiko. Letošnja novost je telovadba za dojenčke in njihove starše, ki bo ob četrtkih od 16. do 17. ure v vrtcu Ločna 1. MOŠTVO SE PRFDSTA VI - V petek, dan pred začetkom prvenstva košarkarskih ligah, je košarkarski klub Krka pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letošnje moštvo, in številke, ki jih bodo rtO dresih nosili posamezni igralci. Na sliki Krkino moštvo s trenerjem Slavkortt | Seničarjem. (Foto: I. V) Sumanov je junak dirke Po Hessnu Po 130 kilometrih samostojnega pobega je zmagal v etapi in na koncu osvojil 10. mesto v skupnem vrstnem redu - Pomembne točke v tekmovanju za svetovni pokal FRANKFURT - Kolesarji novomeške Krke Šumanov, Murn, Fink, Eržen, Ugrenovič in Baloh iz Ptujske Perutnine so kot reprezentanca Slovenije minuli teden nastopali na etapni dirki kategorije 2/5 po nemški pokrajini Hessen. Poleg Krkašev je nastopilo še 14 reprezentanc, ki se pripravljajo na bližnje svetovno prvenstvo. Novomeščani so se na dirko, ki spada v isto kategorijo kot dirka po Sloveniji, podali brez velikih pričakovanj, siy je bila konkurenca res zastrašujoča. Poleg Novomeščanov so bile na Startu reprezentance Avstrije, Avstralije, ZDA, Kazahstana, Nizozemske, Češke, Letonije, Nove Zelandije, Danske, Irske, Ukrajine, Belgije in poklicno moštvo iz Švice. Toda že na prologu sta Fink in Eržen napovedala uspešen teden, saj je nekdanji tretji s svetovnega mladinskega prvenstva Bogdan Fink osvojil četrto mesto v vožnji na točke. V prvi, 174 km dolgi, etapi je rumeno majico oblekel Nemec An- dreas Walzer, najboljši Dolenjec pa je bil Pavel Šumanov, ki je tako kot Uroš Murn prišel na cilj z glavnino in zasedel dvajseto mesto. Druga etapa je bila odločilna za končni razplet, saj je osem kolesarjev pripeljalo na cilj s skoraj dvanajst minutno prednostjo, med katerimi žal ni bilo nobenega od naših. Rumeno majico je oblekel Nemec Andreas Kappes. Spet sta se dobro držala Šumanov, ki je bil 20. in Murn, ki je bil 23. ZAČELI TUDI ODBOJKARJI - Pretekli teden so se začela ligaška tekmovanja v večini kolektivnih športov, med drugim tudi v odbojki. Novomeščanke (na sliki) so v prvem krogu zmagale, čeprav z ne prav dopadljivo igro, ki pa bo po vstopu druge tujke, ki bo na mestu podajalke Zamenjala Katjo Vernig, boljša, niso navdušile gledalcev. Odbojkarji novomeške Krke od srečanja s Fužinarjem niso pričakovali kaj drugega kot Poraz. Kako težko bo v višjem rangu tekmovanja so na tekmi v Šoštanju videli tudi Žužemberčani, ki pa so se v prvem in tretjem nizu vseeno dobro Upirali favorizirani Topolšici. (Foto: I. V.) Po najtežji 220 km dolgi etapi se vrstni red na vrhu ni bistveno spremenil, Krkina ekipa pa je ostala brez Eržena in Baloha, ki sta odstopila. Medtem, ko naši niso imeli več pravih možnosti v generalni razvrstitvi, je Pavel Šumanov eksplodiral v četrti, 147 km dolgi, etapi. Za pobeg se je odločil na osemnajstem kilometru pred prvim letečim ciljem in si prikolesaril pet minut prednosti. Sprva nihče ni verjel, da lahko Bolgar v novomeškem dresu zdrži do konca. Zmagal je na vseh treh letečih in gorskih ciljih ter kljub temu, da gaje skupina zadnjih dvajset kilometrov lovila s hitrostjo 60 km na uro, sam pripeljal na cilj s prednostjo več kot tri minute. S tem je dobil tudi pomembne točke v tekmovanju za svetovni pokal. S tem se je prebil na 11. mesto v generalni razvrstitvi, 3. mesto v točkovanju letečih ciljev in 5. mesto v točkovanju gorskih ciljev ter po točkah. V soboto je bil v dopoldanski etapi dvanajsti in na letečem cilju tretji, kar mu je prineslo celo belo majico najboljšega na letečih ciljih. Popoldne pa je bil na vrsti posamični, 30 km dolgi, kronometer, na katerem je bil Šumanov z izposojenim kolesom Braneta Ugrenoviča 17. z dobrim zaostankom dveh minut in pol za enim najboljših kronometristov na svetu Uwejem Peschlem in se prebil na 10. mesto v skupnem vrstnem redu, ki ga je obdržal tudi po zadnji etapi ter tako osvojil dodatne točke svetovnega pokala. R. KASTELIC VSE PO STAREM NOVO MESTO - Na rednem septembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je z devetimi zmagami in 10 točkami med 13 igralci spet zmagal prvokategornik Robert Rudman. Z 9 točkami je bil drugi Ivica Milič, tretji je bil Slavko Bedič z 8 točkami, kolikor jih je zbral tudi četrtouvrščeni Jože Pucelj. Vsi razen Rudmana so mojstrski kandidati. Radiškova zmagala v Monfalconeu Sevniški atleti dostojno zastopajo klubske in nacionalne barve tudi na mednarodnih atletskih prireditvah v tujini - V Velikovcu na 10. teku Alpe Adria 5 zmag SEVNICA, VELIKOVEC, MONFALCONE - Oh uspešnih nastopih doma sevniški atleti v septembru dostojno zastopali barve sevniškega kluba '•> Slovenije tudi na dveh mednarodnih prireditvah v Avstriji in Italiji. V /zlikovcu so na 10. teku Alpe - Jadran, v konkurenci 126 atletov iz Avstrija, Nemčije in Slovenije Sevničani zabeležili 5 zmag in kopico dobrih Uvrstitev. Državni reprezentant Robert Grojzdek, ki bo v začetku novembra nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Belgiji, je na 5000 m zmagal >udi v absolutni konkurenci. Na tej progi sta bila v kategoriji Jetnikov 1977 Janja Košar in Tadej Brežan druga. Na 1900 m je v konkurenci letnikov 1979 Klavdija ‘°mažin pritekla prvo, Jasna Za- grajšek pa drugo mesto, pri letnikih 1981 je zmagala Petra Radišek, Janja Pungerčarje bila tretja, pri letnikih 1983 pa je bila Andreja Pino-za četrta, takoj za njo pa Polona 1 0 'tl Trajno nizka cena Ta oznaka krasi trajni izbor kakovostnih izdelkov. Njihovo konkurenčnost vam jamči Mercator. Prijazna cena Pod tem imenom se skriva posebna ponudba, _ ^ kiji ne /zoste mogli reči ne. Zato poiščite svoj sonček, Mercator najboljši sosed nakup z nasmehom Martič. Na 1100 m progi je bila pri letnikih 1985 Branka Virtič druga, Tjaša Hribar pa četrta. Pri moških sta se na 1900 m v konkurenci letnikov 1979 dobro odrezala Drago Kosem (2.) in Damjan Horjak (3.), pri letnik 1981 sta Scvničanom priborila 1. in 2. mesto Borut Veber in Robin Papež, pri letnikih 1983 pa je srebrno kolajno dobil Gregor Vodenik. Na 1100 m sta bila pri letnikih 1985 povsem pri vrhu Aleš Kozole (2.) in Stanko Plazar (3.), še peto zmago pa je v bogato bero sevniških atletov prispeval Marko Virtič (letnik 1987). Kot nam je sporočil neutrudni tajnik Atletskega kluba Sevnica Srečo Vodenik, pa sta pretekli petek in soboto, 20. in 21. septembra, na 23. mednarodnem srečanju mladinskih športnih reprezentanc Koroške, Furlanije-Julijske Krajine v italijanskem mestu Monfalcone naše nacionalne barve uspešno zastopala tudi Sevničana Petra Radišek, ki je zmagala na 800 m in Borut Veber, kije bil na 1500 m dolgi progi tretji. Zelo pomembno vlogo pa je imel tudi glavni trener AK Sevnica Rafko Povhe, saj je vodil slovenske atlete, ki so nastopili na srednjih progah. P R REKREATIVNI NAMIZNI TENIS NOVO MESTO - Rekreativna sekcija novomeškega namiznoteniškega kluba bo tudi to jesen in zimo organizirala redno vadbo. V prizidku novomeške športne dvorane se bodo od 1. oktobra naprej dobivali vsak torek in četrtek od 19.30 do 21.30. Letna igralnina oziroma prijavnina znaša 4.000 tolarjev, denar pa bodo porabili za kritje stroškov uporabe dvorane in za pripravo novoletnega turnirja in turnirja ob koncu sezone. V sklopu redne vadbe in medsebojnih dvobojev bodo proglašali tudi zmagovalce meseca. V sekcijo in k vadbi vabijo tudi vse ostale ljubitelje namiznega tenisa, ki se jim do sedaj še niso pridružili. I KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC Na uličnem teku Sevnice številni tudi politiki V nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri, bo tek v vsakem vremenu SEVNICA - Potem ko so lani sevniški atletski delavci zelo dobro speljali 1. Ulični tek za pokal Sevnice, so sklenili, da postane to tradicionalni tek. Se bodo Sevničani v nedeljo, 29. sepetembra, ob pomoči sevniške osnovne šole in drugih na 2. Uličnem teku za pokal Sevnice spet izkazali kot dobri organizatorji in še boljši tekmovalci? Vsekakor bo že pred 14. uro na startu in cilju pred hotelom Ajdovec sila živahno. Najprej se bodo pomerili aktivni tekmovalci po kategorijah, od cicibanov na 700 m, do mladincev in članov na 4900 m. Trije prvouvrščeni v kategoriji dobijo kolajno in praktično nagrado. Taje predvidena tudi za nov rekord v vsaki kategoriji ter za najmlajše in najstarejše. Kategoriziranim tekmovalcem bo sledil družnski tek na 700 m, posebna atrakcija pa bo tek politikov in gospodarstvenikov. Predsednik organizacijskega odbora prireditve, prometni minister Igor Umek, je povabil tudi predsednika vlade, ministre, predsednike političnih strank idr. n „ • PAKET ZDRAVJE - V Teniškem centru Otočec so se odločili, da bodo obiskovalcem njihovega fitness centra in savne ponudili takoimenovani “paket zdravje”, s katerim si bodo gostje v mesecu oktobru za 5.000 tolarjev pridobili pravico do neomejene uporabe savne in fitnessa. • AEROBIKA - Redno vadbo aerobike v Teniškem centru Otočec ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 21. ure vodi Breda Kastelic. • TENIŠKI TEČAJI - Trenerji in vaditelji tenisa Teniškega centra Otočec pripravljajo vrsto 10-urnih tečajev. Skupine sestavljajo le 4 tečajniki, ki se bodo v začetnem tečaju seznanili z osnovnimi udarci ter servisom, v nadaljevalnem ponovili ravne udarce ter se naučili volley in smash udarce. V prvem izpopolnjevalnem tečaju učijo rotirane udarce (slice, spin), izpopolnjujejo servis in učije različne igralne situacije. V drugem izpopolnjevalnem tečaju bodo tečajniki ponovili vse te udarce v igralnih situacijah, se naučili več specialnih udarcev (drop shot, stopvol-ley, polvolley), spoznali taktiko igre in se naučili igre v parih. Začetni in nadaljevalni tečaj staneta po 8.000 tolarjev, oba izpopolnjevalna pa 11.000 tolarjev. • TENIŠKA KLINIKA-Teniška klinika je namenjena tenisarjem ki se želijo izpopolniti v tehniki in taktiki teniške igre. Delo, ki ga vodijo teniški trenerji, je indivi dualno in stane 1.800 tolarjev na uro, v ceno pa ni vključen najem zunanjih ali notranjih igrišč. V kolikor delo vodi vaditelj, ura stane 1.500 tolarjev, lahko pa na jamete tudi sparing partneija, kar vas stane 700 tolarjev na uro. • OMEJENE REZERVACIJE-Igrišča v dvorani se lahko rezervira oziroma zakupi le od ponedeljka do četrtka od 7. do 16. in od 22. do 24. ure. Vsak dan od 16. do 22. ure ter od petka do nedelje cel dan se za najem igrišča lahko dogovorite le vsakič posebej. • PRIJAVE sprejemajo in INFORMACIJE dajejo po telefonu 068 322 607. Avto za mlade po srcu in duši Itoingo 3. kolekcije je poleg modnih novosti dobil tudi nov motor, izboljšali so mu varnost in udobje • V treh letih in pol prodali že okoli 800.000 teh malih avtomobilov NOVO MESTO - Zadnji konec tedna je bil pri pooblaščenih prodajalcih Renaultovih avtomobilov v Sloveniji dan odprtih vrat, namenjen predstavitvi posodobljenega Renaultovega avtomobila Tvvingo. Medtem ko pri drugih avtomobilskih modelih predstavljajo drugo, tretjo generacijo ali rod, pa v zvezi s tvvingom govorijo o kolekciji, kot da gre za modni artikel. In res tvvingo vsaki dve leti “zamenja oblačila”, tako da so tokrat predstavili že 3. kolekcijo tega avtomobila. A pri 3. kolekciji ne gre samo za modne novosti, kot so nove barve karoserije, nove tkanine in vzorci Gobe vse leto RIBNICA -Viktor Oblak, upokojene iz Ribnice, je poznavalec tako rekoč vseh vrst gob, ki rastejo po slovenskih gozdovih. Od januarja do sedaj je nabral več kot 45 vrst gob, ki jih zakon dovoljuje nabirati. Pred kratkim je ob- vestil ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da bi nabiral tudi prepovedane gobe, a pismenega odgovora ni dobil. “Na ribniško-kočevskem območju raste več kot 150 vrst gob. Mnoge med njimi so užitne, veliko jih je strupenih oziroma smrtno nevarnih. Prepričan sem, da jih ljudje ne poznajo dovolj, čeprav so vsak dan v gozdu. Nabirajo le nekaj užitnih vrst. Zato sem kot prvi v Sloveniji preizkusil “konzerviranje” gob, ki ga bomo lahko pokazali predvsem učencem in dijakom,”je povedal Viktor Oblak. Oblak bo vso leto nabiral gobe, večkrat gre tudi na Pokljuko, kjer je bera boljša kot v domačih gozdovih. Vzorce, kakšnih sto, bo shranjeval v plastične posode narejene iz steklenic za brezalkoholne pijače. Gobe vloži v kozarec s slano vodo, ki jo obarva s petimi kapljicami posebne kemikalije (točno ne ve, za kakšno tekočino gre). Konzervans omogoča večletno hranjenje gobe, ki za malenkost spremeni le barvo. M. G L AVON JIC sedežnih prevlek in druge dodatke, pač pa je twingo dobil nov sodobni motor, na izbiro so kar trije menjalniki, avtomobilu so izboljšali varnost in udobje. Tvingo se je “rodil” oktobra 1992, predstavili so ga na pariškem avtomobilskem salonu, v Franciji so ga začeli prodajati spomladi 1993, v Sloveniji julija istega leta in še pred koncem leta jih je po evropskih cestah vozilo že 125.000. Evropo je zajela prava tvvingomanija in sredi leta 1994 je bilo na cestah že 260.000 teh avtomobilov, do danes pa so jih prodali že okoli 800.000. Kot rečeno, je po tržnem uspehu prvih dveh kolekcij twinga in posebnih serijah Kenzo in Benet-ton sedaj pred nami tretja kolekcija. Tokrat ne gre le za barve, prevleke, dodatke, ampak tudi za tehnične novosti, kot je nov motor in povsem samodejni menjalnik. Sedaj tvvinga poganja nov 1,2-litrski motor, katerega glavne prednosti so gospodarnost (manjša poraba goriva, menjava olja na 15.000 km, menjava svečk na 30.000 km), prijetna vožnja, saj ima velik navor na voljo v širokem območju vrtljajev, motor je tudi bolj odziven, v primerjavi s prejšnjim, ki je imel sicer malo večjo SPUST ZA PRAZNIK KOSTELSKO, KOČEVJE -Kajak, kanu in raft spust “Slovenske reke-Kolpa 96” bo to soboto, 28. septembra. Start bo ob 11. uri v vasi Potok, cilj pa v 10 km oddaljeni Žagi. Gre za spust, ki je vnešen v koledar slovenskih prireditev, posvečen je prazniku občine Kočevje, 3. oktobru, njegov pokrovitelj pa je župan občine Kočevje Janko Veber. Ostale informacije dobite pri TŠD Kostel, telefon 802-175. prostornino, pa je novi močnejši in zmore 60 konjskih moči namesto prejšnjih 55. Poleg 5-stopenjskega ročnega menjalnika in enakega s samodejno sklopko (oznaka Easy) v novi twingo vgrajujejo tudi povsem samodejni menjalnik; ta model, ki je v Franciji zelo priljubljen, bo pri nas naprodaj, če bo med kupci zanj dovolj zanimanja. Vse različice tvvinga nove kolekcije so serijsko opremljene s tretjo zavorno lučjo in s sistemom za prekinitev dotoka goriva, v sistem za prezračevanje je vgrajena tudi zapora dotoka zraka od zunaj. Izbira barv karoserije je velika in pestra: poleg treh navadnih in črne je na voljo še pet kovinskih, v novo kolekcijo sodijo tudi nove tkanine in vzorci sedežnih prevlek ter preprog, široka je tudi ponudba dodatkov. Med opcijsko opremo so med drugim servo volan, zavorni dodatek ABS, varnostna zračna Kot napoveduje Thomas l)u-bruel, direktor marketinga v Revozu, naj bi tvvingo, ki seje spomladi pocenil za okoli 10 odst., v Sloveniji do konca leta dosegel 2,5 do 3 odst. tržnega deleža od celotne prodne avtomobilov. “Izkazalo seje, da se za ta avtomobil ne odločajo največ mladi po letih, ampak ljudje, ki so mladostni po srcu in duši.” In še cene: tvvingo 3. kolekcije stane (odvisno od modela) od 1.374.3° do 1.525.507 tolarjev. vreča na voznikovi in sovoznikovi strani, klimatska naprava itd. Največja hitrost, ki jo doseže ta avto, je 151 km/h, od 0 do 100 km/ h pospeši v 13,4 s, pri konstantni hitrosti 90 km/h porabi 4,8 1 neosvinčenega bencina na 100 km vožnje, pri 120 km/h 6,8 I, pri mestni vožnji pa znaša poraba 6,5 I na 100 prevoženih km. A. B. ... ODPRTA VRATA ZA TWINGO - Na dnevih odprtih vrat so po vsej Sloveniji predstavili twingo 3. generacije. Zanimanje za ta simpatični avtomobil je bilo zelo veliko. Na sliki: v novomeški poslovalnici so konec tedna ljudje v vrsti čakali na preizkusne vožnje. (Foto: A. B.) Odgovori in popravki po §9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tbvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno da(j ši od informacije, na katero se nanašajo (O. člen). Vlom v trgovini načrtovan Dol. list št. 37,12. septembra Vaša novinarka ga. Jožica Dor-niž je pod naslovom “Vlom v trgovini načrtovan” poročala s tiskovne konference načelnika novomeške uprave za notranje zadeve. Med drugim je omenila tudi vlom v trgovino Rosini in Ado, hišo mode. Nepoučen bralec lahko iz tega zapisa sklepa, da je tudi naša modna hiša vmešana v krajo in zavarovalniško goljufijo. Zato moramo nedvomno povedati: da je bil naš salon Perilo okraden v istem času kot trgovina Rosini, čeprav nimamo nič skupnega z zavarovalniško goljufijo trgovine Rosini. Nasprotno, ker nismo dobili nazaj vsega blaga in ker naše blago ni bilo zavarovano, imamo zato škodo, ki jo pa nameravamo iztožiti od storilca preko sodišča. IVANČIČ / PAVLIN Uprava Ade, hiše mode PRIPIS UREDNIŠTVA: Zaradi preobilice novinarskih prispevkov je bilo omenjeno poročilo skrajšano, pri tem pa je izpadel tudi poseben poudarek o vaši nev-pletenosti. Janša s prevaro pobira glasove desnim strankam Dol. list št. 38,19. septembra V Dolenjskem listu ste objavili članek z naslovom “Janša s prevaro pobira glasove desnim strankam”, v katerem je med drugim zapisano, da sem na sestanku z občinskim odborom SKD Ribnica izjavila, da bodo SDS na volitvah s prevaro pobrali glasove na desni. Navedek ne ustreza popolnoma mojim izjavam. Resje, da sem izjavila, da je SDS stranka levice (prejšnji teden se je v New Yorku neuspešno potegovala za članstvo v svetovni Socialistični internacionali ter se ima za političnega dediča predvojne slovenske socialdemokracije) in da ima podpornike (če že pristanemo na pogojno oznako levo - desno) na desni. O prevari pa sem govorila v drugem kontekstu, ne v zvezi z nastopom SDS na prihodnjih volitvah. V zvezi z volitvami in SDS pa sem dejala, da bi morala SDS kot socialdemokratska, leva stranka glasove volilcev nabirati na levi, ne na desni in tako širiti demokratični blok tudi proti levici. HILDA TOVŠAK v.d. glavne tajnice SKD Partizani na domobranskem spomeniku Dol. list št. 38,19. septembra Na članke Partizani na domobranskem spomeniku, objavljenem v Dol. listu dne 12.9. št. 37 in 38 z dne 19.9.1996 dajem na izziv pisca članka Šurla Silvestra iz Vinje vasi o smrti Šime Alojzije (Klunove) iz Vinje vasi točno in nepristransko pojasnilo o dogodku in dnevu njene smrti v septembru 1944. Šurla Silvester in neka- teri lažnivi hujskači iz Vinje vasi ne poznajo pravih dejstev oz. nočejo priznati, kaj vse se je dogajalo v septembru leta 1944, ker so domobranci ubili Alojzijo Šime, ne pa neki partizan, ki ga danes ne prikažejo z imenom in priimkom, kot se to v civilni družbi spodobi. Tisti čas je bataljon XII. brigade taboril v Vinji vasi. Zgodaj zjutraj je bil napaden s topovi, nato je sledil napad pešadije domačih domobrancev, ki so prišli čez Gorjance - Vahte, zelo znane poti. Zmedli so partizane in jih tudi nekaj pobili. Johan Cimer-mančičev (spodnji Jerencev) iz Vinje vasi, domobranec, se je zelo pohvalil pri sosedu Jožetu Kastelicu st., ki je tedaj bil pod zaščito v Novem mestu, daje pobijal partizane s puškinim kopitom. Kastelic ga je opozoril, da naj tega ne počne: če je partizana ujel, naj ga ustreli, zato ima puško in naj ne muči ljudi. Da je to resnično, je Jože Kastelic sam povedal mojemu očetu Ivanu Brudarju iz Vi-nje vasi, ko je prihajal na krajevni odbor Podgrad, kjer je bila po vojni več let pisarna v Brudarjevi hiši. V času napada so si nekatere družine, pa tudi Brudarjeva, poiskale zavetišče v kleti Jožefa in Čile Cimermančič (Gosenarjcve) v strahu, kaj sc bo zgodilo, če pridejo domobranci v klet. Ni minilo veliko časa, ko seje domobranec Franc Staniša (Šurlov) odločil, da podavi Brudarjevo družino in “da ni vredna metka”. To dejanje so preprečile sosedove žene Čila Cimermančič, Reza Plantan, Bohtetova in sama mati Johana Štaniša (Šurlova) z izjavo: kaj bo naredil oče Brudar, ki je v gozdu, ko se bo vrnil, se bo maščeval nad vaščani. Mati Johana (Franceta Staniše) je obvestila in prosila Ano Brudar, da naj ne čaka njenega sina drugič, ker je ona preprečila smrt naše družine. Po končanem napadu so se domači domobranci napotili k svojim družinam, drugi pa so vdrli v Brudarjevo hišo, razbili vrata, pobrali vse vredne predmete, kot so perilo, mast, sadni mošt in drugo. Kaj vse se dogaja v Brudarjevi hiši, je sporočila soseda Krec-manova: če hočejo kaj rešiti, naj se vrnejo domov v svojo hišo. Preden so domobranci odšli iz vasi, so vsi pijani in od veselja nad zmago streljali z vsem orožjem v zrak in v hrib (log) ter pri tem nenamerno ustrelili Alojzijo Šim-čevo, ko je bila v kuhinji svoje hiše, ki je pod hribom loga. To je videla pred hišo Kožarjeva sestra Anica Brudar in drugi otroci, da so domobranci streljali v hrib na partizane, če bi bil kateri še živ. Šimčeva je odšla iz kleti z otrokom domov, da jih nahrani in pri tem dobila nesrečni strel v trebuh. Nastalo je vpitje, da je Šimčeva ranjena. V bolnišnico jo je odpeljal Jože Cimermančič mlajši. Na poti je že med prevozom umrla, saj sojo takoj vrnili nazaj domov. Ni res, da jo je ubil partizan, ker tisti čas ni bilo v vasi partizanov. Na samem spomeniku ZB na pokopališču v Podgradu je navedena kot žrtev vojne. To je tudi dokaz: po 52 letih od smrti njeno sorodstvo ni imelo do danes nobenih pripomb ali zahtevkov za izbris s spomenika. Vse, kar je bilo v zvezi s smrtjo Alojzije Šimec napisano, je lažnivo, izmišljeno, saj priče niso bile javno prikazane po imenu ali priimku. PAVLA GAZVODA Paderšičeva 17 Novo mesto PRIPIS UREDNIŠTVA - Ker je vsaka stran lahko javno povedala svoje mnenje, s tem zapisom zaključujemo polemiko, v kateri naj bi imela odločilno težo verodostojna dejstva, potrjena z dokumenti in pričami, ne pa podtikanja in posploševanja. Izjema je možna samo v primeru, če bi kdo želel v tej rubriki sporočiti širši javnosti kaj bistveno novega o sporni zadevi. Zaničevanje za začetek Dol, list št. 36, 5. septembra Čestitam Marjanu Leganu za članek o Janezu Janši! K njegovemu orisu Janševega značaja bi dodala samo to, da je Janša vase zaljubljen in samo vase zagledan egocentrik in da ima tako vse lastnosti diktatorja. DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 Počakajte, za božjo voljo, počakajte! Iz nujnega poziva vsem obupanim Slovencem Vse Slovence, ki obupujejo in so se znašli na nevarnem robu obstanka, tako da razmišljajo o tem, da bi položili roko nase - in vemo, koliko je takšnih - nujno pozivam, naj ustavijo korak, se zamislijo in počakajo, zagotovo počakajo in malo potrpijo. Morda je potrebnih samo nekaj trenutkov, nekaj ur ati kak dan, pa se že okoliščine spremenijo, prišle bodo druge misli in naenkrat boste zaznali možnosti, ki jih še malo prej niste videli. Ravno vi, ki obupujete, ste še posebno dragocen del naroda. Zakaj?Na robu brezna, na robu niča ste se znašli zato, ker ste občutljivi ljudje, ker ne morete prenesti pritiskov življenja in družbe, kakor jih prenašajo drugi. Ravno občutljivi ljudje pa so zmožni največje ustvarjalnosti, so zmožni delati bolje, ustvarjati mirneje kakor drugi. Samo premagali morate svoj obup, pa boste med najpomembnejšimi člani naše skupnosti, pomembni s svojo ustvarjalno močjo, vestnostjo in hotenjem po popolnosti. Ljudje, ki se rešijo z roba brezna, postanejo duševno in moralno močnejši od drugih. Bolj kot drugi se zavedajo, kaj je življenje, kakšna vrednota je živeti in ustvarjati, bolj kot drugi občutijo lepoto in smisel bivanja; hvaležni, ker so se rešili, razvijejo izredno pripravljenost za delovanje; povprečni človek takšne pripravljenosti sploh ni zmožen. Potrpite torej, zamotite se s čimer koli, z izletom v naravo, s pohodom v hribe, s športom, branjem, poslušanjem glasbe, in počakajte, za božjo voljo - počakajte! Z novo dobo se bodo stvari počasi začele urejati. VITAL KLABUS Ne zanašamo se na druge stranke Kako se Demokratična stranka upokojencev pripravlja na državnozborske volitve V petek, 13. septembra, je bila v Novem mestu seja pokrajinskega odbora DeSUS za Dolenjsko in Belo krajino. Udeležili pa so se je tudi predstavniki upokojencev iz Brežic in Sevnice, kjer stranko šele ustanavljajo. Uvodoma smo obravnavali, kako poteka podpisovanje peticije za regres in pri tem ugotovili, da podpisovanje poteka uspešno in da je zbranih že več tisoč podpisov. Računamo, da bo vsaj 80 odst. upokojencev podpisalo peticijo, podpisovanje pa bo potekalo do konca oktobra. V pripravah na volitve, ki v DeSUS potekajo že od pomladi, pa se v razpravi nismo mogli izogniti naslednji J1- ' A! potrebno, da na to ni, smo pač prisiljeni boriti se sami za svoje pravice. Izbrali smo naše kandidate in v okviru predvolilne kampanje jih bomo predstavili volilcem. Ža boljše in-fo................................ formiranje bomo izdali tudi predvolilni pokrajinski bilten. Ponovno poudarjamo: DeSUS nima drugih posebnih političnih eli - • niti naslednji dilemi: Ali je res potrebno, da se moramo upokojenci s politično stranko boriti za tisto, kar nam po vseh zakonih pripada? Ali ne bi bilo bolj prav, da se vladajoče stranke zavzemajo za pravice upokojencev? Upokojenci pa naj bi skromno a veselo, kolikor le morejo, preživljali svoje jesenske dni. Ker odgovora POHVALA POSTI Pred dnevi sem se odpravil na novomeško pošto, da bi s položnicami poravnal vsakomesečne obveznosti. Ko sem sc vrnil domov, je žena doma ugotovila, da manjka eden izmed odrezkov o dokazu plačila. Bil sem okregan, hkrati pa sem prejel nalogo, naj naslednjega dne prinesem manjkajoči odrezek. Na pošti pa me je čakalo presenečenje: blagajničarka mi je prijazno pojasnila, da je odrezek najbrž že doma, ker ga je takoj ko sem odšel, odposlala po pošti. Res mi je doma, ko sem se vrnil, žena veselo objavila, da je odrezek že prispel. Blagajničarki sc za njeno pozornost in prijaznost iskreno zahvaljujem, pohvalo za zgledno poslovanje in lep odnos do strank pa zasluži tudi interesov, želi le, da bodo upokojenci imeli svoje poslance, ki bodo lahko avtentično predlagali in zastopali naše interese. DeSUS se zavzema za naslednje osnovne cilje: 1. Za gospodarsko-socialni pravni red, stabilnost in gospodarsko rast, ki so temelji vsega razvoja. Ker se vračamo v kapitalizem, bodo novi lastniki morali prevzemati obveznosti za nove zaposlitve in za socialno in pravno varnost delavcev. Omogočiti je treba povečanje sposobnosti gospodarstva in preprečevati neupravičeno velike socialne razlike. 2. Medgeneracijski sporazum mora ostati osnova prihodnje pokojninske ureditve, kar zagotavlja materialno varnost upokojencev. 3. V izvajanju pokojninskega zavarovanja zlasti poudarjamo dosledno plačevanje prispevkov v pokojninski sklad, prenos socialnih popravkov iz pokojninske blagajne v proračun države, usklajevanje pokojnin s poračunom, dodatek za rekreacijo v višini 85 odst. povprečne starostne pokojnine, pravico do trinajste pokojnine in uveljavljanje pravice preživelega zakonca, da prejema del pokojnine umrlega zakonca. odnos do strank pa zasluži novomeška pošta! MILOŠ JAKOPEC SREČANJE UPOKOJENCEV V četrtek, 19. septembra, je bilo v prostorih jedilnice Doma starej- ših občanov Novo mesto petnajsto srečanje upokojencev KS Dr- ADORAMUS NASTOPIL V ŠENTVIDU NOVO MESTO - Novomeški oktet Adoramus v okviru praznovanja svojega 5. rojstnega dneva nadaljuje z nastopi. V petek, 13. septembra, je sodeloval v kulturnem programu ob otvoritvi slikarske razstave 300 slik podob iz Svetega pisma umetnika Gorana Horvata v škofijski gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. S koralnimi napevi pevcev ter z izbrano in globoko besedo akademika dr. Emilijana Cevca so podobe na platnu zaživele v svoji veliki izpovedni moči. Oktet Adoramus pa se medtem že pripravlja na samostojni koncert, ki ga bo imel 5. oktobra na Veliki planini. ska, starih nad sedemdeset let. Pozdravnemu nagovoru predsednice KORK Drska Anice Bukovec sta sledila govora predsednika OORK Zvoneta pupteršiča in člana sveta KS Drska Franca Smoliča. Zabavnega dela programa ne bi bilo brez prisrčnih nastopov otrok VVO Rdeča kapica iz omenjene KS in tudi brez Dolenjskega okteta ne. Kot že mnogokrat seje tudi tokrat DSO izkazal s svojim gostoljubjem. Ob odlično pogrnjeni mizi in srečo-lovu se nikomur ni mudilo domov, posebej tistim ne, ki so sc radi zavrteli ob zvokih narodnozabavnega ansambla Korenine. Tikpnin srečanj tudi v prihodnje prav gotovo ne bo manjkalo, vsaj pod streho DSO Novo mesto ne, ki se [te kako zaveda sporočilnosti in pomena medgeneracijske povezanosti v življenju starejših ljudi. DARJA VOLF Vodo v Zagorici na novo 24 hišam ZAGORICA - V soboto so se vaščanom Zagorice v KS Mirna dolgoletne že(je uresničile, saj so se povezali z vodovodnim sistemom Krlž-Kriška Reber, tega pa so priključili na čateški vodovod. Gradnja vodovoda Je bila zelo zahtevna, kajti trasa vodovoda poteka po kamnitem zemljišču. Iz črpališča Dušica je kakovostno, globinsko pitno vodo na novo dobilo 24 gospodinjstev in lastnikov počitniških hišic, vaščani pa so zdaj preskrbljeni z zadostnimi količinami požarne vode. Kot je povedal direktor Komunale, Pavel Jarc, ima ta vodovod toliko večji pomen, ker je kakovostno pitno vodo dobilo tudi 40 koristnikov vasi Križ in Kriška Reber. Naložba Je znašala 6,5 milijona tolarjev, od tega so krajani prispevali 1,7 milijona tolarjev preostala sredstava pa sta primaknili KS Mirna in trebanjska občina, ki jo je na otvoritvi zastopal župan Ciril Pungartnik. Pridobljenih pravic upokojencev ni mogoče zmanjševati! 4. Nadaljnjemu omejevanju pravic zdravstvenega varstva nasprotujemo. Zavzemamo se za širjenje mreže domov ostarelih, za povečanje obsega pomoči na domu ter za gradnjo stanovanj za i mlade družine. 5. Nepravilnosti pri izvajanju I lastninjenja in nezakonito prisva-je družbenega premoženja je 5a sodno preganjati. Zmotne janjt treb ali namerne nepravilne odločitve je treba popraviti. 6. Smo za racionalno državno in lokalno upravo. Kadrovske rešitve morajo biti strokovno in ne strankarsko pogojene. 7. Za nadaljnje spremembe lokalne samouprave je potrebna stvarna ocena stanja in storjenih napak, predvsem pri oblikovanju mestnih občin. 8. O vključevanju v Evropsko zvezo je potrebno odločiti na referendumu. 9. Zgodovino naj pišejo zgodo-inarji in ne politične strankt vinarji in ne politične stranke. 10. V odnosih do drugih političnih strank upoštevamo argumentirane ideje in predloge in nam je tuje ustvarjanje medstrankarske nestrpnosti. MIROSLAV VUTE Pričelo se je, predvolilno obljubljanje Certifikate tudi Romom? Pričelo se je. Zopet so razpisane volitve. Jesen prihaja, kajti otroci gredo v šolo in kmetje na njivah pobirajo krompir, v sa-i dovnjakih slive in kmalu bo trgatev. Štrankarski možje in redke | ženske pred volitvami menjajo j stranke, kakor bi menjali spodnje | hlače. Thko da mi navadni zemljani, kot bi rekli, ne moremo več verjeti “svojim idealom”, kajti! ‘ ike tudi najboljši poznavalci politil ne morejo slediti vsem spretnem- 'P bam na vrhu. Predvolilna kampanja bo odprla vrata v Belo krajino, kajti drugače bolj po redko najdejo pot preko Gorjancev. Ustili se bodo zopet v domu kulture in razlagali svoje plane, ki pa; jih, kot vemo, ne bodo nikoli uresničili, čeprav bi prišli naj oblast. Ljudje tukaj v deželici pod Gorjanci tja do zelene Kolpe jim po j večini ne verjamejo več. Kajti A njimi trgujejo kot vedno. Sami so vsa leta delali in pridelali svoja tovarne in delovna mesta, ki jih ja vedno manj. Odtrgovali so si o« ; 1 plač in stiskali pasove, danes pa s® tovarne ponovno z delnicami it | j certifikati, slednji so bili nepravič' i no podeljeni, dokapitalizirani, v Danes imajo ti ljudje pokojnina, | ki pa so povečini zelo nizke, kakot v tudi plače delavcev v tovarnah. Redka so podjetja, ki svojin1 delničarjem izplačujejo divideri' de. Večina podjetij ne izplačuj® ničesar. V kolikor je naša država delil3 certifikate, ki bi po mojem miš' ljenju morali biti del našega, delavčevega minulega dela v pod' jetju, ne bi smela deliti tudi tisti®1 posameznikom, ki vse življenj® živijo od socialne podpore, če p raj bi lahko delali. V belokranjskih občinah živi veliko Romov, naj m1 oprostijo tisti, ki jih tudi ni mal® in živijo od svojega poštenega dela ter imajo dva, tri, največ štir' otroke. Prav tako so dobili cer®' ^ fikat, čeprav živijo tudi na račun j J1 denarja, ki ga dobijo kot otrošk' L dodatek za veliko število otrok, A » katere pa ne skrbijo tako, kot hi j5 m®!ali. Kajti znano je, da kupuje' ^ (5 orožje ter streljajo z njim-Vprašujem se, od kod denar za |jj neregistrirane avtomobile, s kate' ^ rimi ogrožajo sebe in ostale držaV' v ljane. Vprašujemo se tudi, zakaj pada nataliteta slovenstva, meni pa (® 50 LET LOVSKE DRUŽINE NOVO MESTO - Kot navajajo viri novomeškega rojaka dr. Dušana Groma, zdravnika, univerzitetnega profesorja in lovca, so se 12. avgusta 1946 v novomeški kavarni Smola zbrali lovci in predstavniki oblasti, ki so določili meje državnih, rezervatnih in okrajnih zakupnih lovišč, kar je bila baza nastanka lovskih družin v novomeškem okraju. Po razmejitvi lovišč, žal natančnejši datum ni znan, je dvanajst lovcev ustanovilo Lovsko družino Novo mesto-Prečna, ki je vzela v zakup današnje lovišče. Slednje se razprostira na ozemlju, ki je razmejeno po reki Krki od jezu v Mačkovcu do Soteske, po stari cesti na Veliki Lipovec, Brezovo Reber in Dol. Ajdovec, od tu pa mimo Frate po stari hmeljniški cesti do karteljevskega priključka in nazaj do Mačkovca. Pred letom 1883, ko je bilo v Novem mestu ustanovljeno Lovsko društvo Novo mesto (Jagdgesell-schaft Rudolfsvverth), je bil lov izključni privilegij zemljiških gospodov. 7. junija 1921 je bil v Novem mestu ustanovljen slovenski Klub deseterice lovcev kot zasebna družba, Lovska družina Novo mesto pa je bila ustanovljena šele leta 1946. Danes šteje 70 članov, ki gospodarijo z 5200 ha velikim loviščem. Na fotografiji: Člani Lovske družine Novo mesto na praznovanju visokega jubileja. (Besedilo Bojan Avbar, fotografija: Marko Klinc) ni nič čudnega. Ljudje ne morej® v teh časih preživeti svojih otrok; |j, izšolati otroka je danes za tiste, k' p živijo daleč od središč, zelo drag®' Ko pa ga izšolajo, če sploh ga, j® veliko vprašanje, če bo lahko br^ i, kakršnin koli vez in vežic dob® p zaposlitev. Zato ljudje “delaj® ti otroke s pametjo. V romskih ru>; ; seljih pa je otrok veliko. Saj starš'- ^ ki niso zaposleni, dobijo velik® p finančnih sredstev zanje. Vpraša' nje je, v kakšne namene porabij® dobljeni denar. >, ALENKA MEŽNARSR Metlika A Protestiram! Javno protestiram proti reklami za žrebičkov golaž na Radiu Krka Kot velika prijateljica živali iz vsega srca javno protestiram proti reklami na radiu Krka za žrebičkov golaž na hipodromu v Šentjerneju. Sprašujem, kdo je dal človeku pravico, da umori tako mlado, prisrčno in ljubeznivo bitje, kot je žrebiček?! Zato, da si nekateri nemisleči in brezčutni gostje bašejo želodce? Predvsem pa protestiram tudi proti temu, da lovci morijo gozdne in divje živali in ptice, ki so naravi v okras in ponos! Lovci bi morali živali predvsem čuvati in skrbeti zanje, ne pa jih ubijati. Thko pa gredo med lovce taki, ki nočejo zadostiti svoji sli po ubijanju. Če kdo misli drugače kot jaz, to še ne pomeni, da nimam prav! Verjemite mi, da se brezčutnost in krvoločnost ljudi prenašata na živali in tudi na soljudi. Nehajmo se že enkrat sprenevedati, da kar vsi, pripadniki t.i. človeške vrste zg spadajo tudi med ljudi! Človek bi moral živeti v skladu in sožitju z naravo in živalmi. Vsako neskladje se obrne človeku v škodo, kar je vidno po vsem svetu, in narava se maščuje človeku tako-rekoč že odkar ta svet stoji. Kot sem že enkrat omenila v DL, na vse pojave gledam izključno s človeškega stališča. Mar ni že dovolj trpljenja na svetu, da se mora človek spravljati še na nemočna bitja? Kje je tukaj usmiljenje, sočutje, ljubezen, o čemer nekateri tako radi pridigajo? Ta svet je tako dvoličen, da bi bilo smešno, če ne bi bilo vse skupaj tako kruto, brezsrčno in - resno. DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 Dražji vrtec za premožnejše Do novega izračuna bodo starši plačevali akontacijo NOVO MESTO - Z novim zakonom o vrtcih je začel veljati tudi nov pravilnik o plačilu staršev. Cene programov, ki jih izvaja vrtec, potrdi občina, prav tako odmeri višino plačila staršev, ki pa je odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v prejšnjem letu. “Starši bodo glede na dohodek - upoštevajo se vsi dohodki, tudi premo- OBVEST1LO Občina Trebnje obvešča vse zainteresirane kupce, da so v zazidalnem kompleksu Roje III na Mirni na razpolago stavbna zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer: • pare. št. 31/16, travnik 4. b. r. v izmeri 902 m2, • pare. št. 31/17, travnik 4. b. r. v izmeri 838 m2, • pare. št. 31/18, travnik 4. b. r. v izmeri 839 m2 ter stavbno zemljišče za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na pare. št. 31/23, travnik 4. b. r. v izmeri 2007 m2, vse vpisane pod k.o. Mirna. Nudimo ugodne plačilne pogoje. retariata za vzgojo, izobraževanje in socialne zadeve novomeške občine Matjaž Vrčko. Za vrtec bodo morali več prispevati predvsem tisti starši, ki so imeli lani na člana družine več kot 80 tisočakov dohodka na mesec. Po novem bodo morali obrtniki in samostojni podjetniki plačati najmanj 60 odst. cene programa. Program male šole v vrtcu pa bo stal 60 odst. cene programa, ki bo veljal za otroke od 3. do 7. leta starosti. “Vloge za znižano plačilo vrtca naj starši oddajo čim prej v tajništvu sekretariata, čeprav je zadnji rok 31. oktober, saj bomo le tako lahko že v novembru prešli na nov način plačevanja,” pravi Vrčko. Do takrat bodo starši plačevali akontacije, in sicer bo prispevek staršev za otroke, ki so bili v vrtcu že prejšnje leto, tolikšen kot do sedaj. Starši otrok, ki so letos sprejeti na novo, bodo za vrtec do novega izračuna plačevali v višini 40 odst. cene programa, kasneje pa bodo naredili poračun. J. D. Matjaž Vrčko ženje - razvrščeni v devet razredov. Najvišji prispevek staršev bo 85 odst. in najnižji 15 odst. cene programa,” razlaga sekretar sek- NOV SMARSKI MOST ŠMARTNO PRI LITIJI - Most preko Reke v Šmartnem na regionalni cesti R-365 je bil enosmeren in resna nevarnost, da se poruši pod težo tovornjakov. Do danes, v pičlih treh mesecih, je celjski Ingrad podrl starega in na njegovo mesto postavil novega, ki je bil predan svojemu namenu konec prejšnjega tedna. Novi most je širši, dvosmeren za vse vrste vozil in odgovarjajoče nosilnosti. Enaka usoda čaka sedaj še drugi šmarski most preko reke Črni potok pri usnjarni. UPOKOJENCI PO POTI HLAPCAJERNEJA Žalostno, toda resnično po trnjevi poti do svojih pravic. Morda se bodo na tej poti pojavile ovire, toda pogumno naprej! Upokojenci smo prepričani, da bomo uspeli samo enotni, zato pohitite s podpisi do ostalega dela regresa za rekreacijo, ki nam priprada. Ne omagujte, ampak pogumno do najbližje pisarne upokojencev, kajti to naj bo vsakemu dolžnost. Pa tudi vsakemu bo v tej finančni krizi prišel prav kakšen tolar. Prava sramota je, da morajo bolehni starejši ljudje zdravila celo plačevati. Čeprav se vladajoči branijo, bodo morali izplačati ostali del regresa. Obenem pa boste dali državnemu zboru in vsem, ki so za to odgovorni, vedeti, da želite samo svoje. Drugače bo po volitvah, ko bodo odločali tudi upokojenci s svojimi poslanci. Tako je tudi Novo mesto z dvema svojima članoma pripravljeno, saj bosta ob izvolitvi stopila v boj za svoje sotrpine. E. LAUŠEV1Č Šentjernej Če bi več delali prostovoljno, bi bili bolj srečni S prvega kongresa prostovoljcev V petek in soboto, 20. in 21. septembra, je v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani potekal 1. slovenski kongres prostovoljcev. Udeležilo se ga je okrog 250 prostovoljcev iz vse Slovenije, ki delujejo na področju socialnega varstva. Udeležence so pozdravili minister za delo, družino in socialne zadeve gospod Anton Rop ter gostje iz Avstrije in Italije. Kongres se je odvijal v zelo sproščenem vzdušju, kajti dejstvo, da se je zbralo tolikšno število prostovoljcev, je zelo vzpodbudno za nadaljnje delo pri razvoju prostovoljstva v Sloveniji. Prostovoljno delo je po svetu zelo cenjeno. Pomagati sočloveku v stiski pomeni darovati del sebe za dobro skupnosti, v kateri smo vsi potrebni takšne ali drugačne pomoči. “Če bi Slovenci delali prostovoljno, bi bili veliko bolj srečni,” je v večernem delu programa dejal pevec in kitarist Jani Kovačič in to tudi velja, kajti ni boljšega občutka kot ta, da si nekomu pomagal, mu koristil na ta ali oni način. Mladi se vsak dan bolj odločamo za prostovoljno delo, ker ob tem spoznavamo nove ljudi, njihove običaje, pridobivamo nove izkušnje in obenem krepimo svojo samozavest. Vsekakor se prostovoljno delo v Sloveniji zelo hitro razvija. Vse bolj močno je spoznanje, da prostovoljno delo pomaga k boljšemu življenju skupnosti in s tem posameznika. MITJA BUKOVEC ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: Tovarna zdravil KRKA Novo mesto, Sektor za proizvodnjo zdravil, namesto cvetja na grob pok. Stje-pana Pavišiča 27.000 tolarjev, sošolke in sošolca z razrednikoma Ekonomske šole Novo mesto, namesto cvetja na grob pok. Irene Krašovec 7.000, Kovinotehna Celje, Sektor instalacij - program ogrevanja, namesto cvetja na grob pok. Ivana Pečariča 10.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje! DOLENJSKI LIST Kal ko se ol Tvari ljemo “c - - —- - - - - j lemonske” stekline Pravočasno izvedeno cepljenje je edina popolna učinkovita zaščita pred smrtnim obolenjem - Ukrepanje ob ugrizu stekle živali , Steklina ni demonskega i so ljudje mislili stolei | ™sledica strahu razburjenj "interne hrane ali celo “'Voljenega spolnega nage i?lezliiva bolezen toplok “'aji, ki se prenaša s slino c >.e živali na drugo žival, pa ti ,!°veka. Povzročitelj je virus “Val nekaj dni pred smrtjo .slino. Če takšna žival uj ,rbgo žival ali človeka, virus ®Sa (ur, dni ali tednov) na ™Škodbe obmiruje. Kaj se ™Škodbi zgodilo, pa je oc j® mesta in obsežnosti uj ,?ne, ali ie ugriz na golo kc v?°zi obleko, in od tega, 1 |.lrusa je bilo v slini okuženi j Najbolj nevarni so ugrizi 8avo in prste. 7 Virus potuje od mesta pc it? Po perifernih živcih v os j)vcni sistem, kjer povzroi r°dbo možganskih celic. ( jNe živali se spremeni. N. :}!rUs spet prične potovati jJJ/cih na periferijo in sc ki 1 r°javi v slini okužene živali 1 Glede na izvor okužbe lc j|L gozdno steklino, ki jo f divje živali, predvsem j/lSosto pa tudi srne, kune V|bje, volkovi idr.; ‘ 2. mestno steklino, ker ji j J**ajo domače živali, pret [S| |n mačke. Okužijo pa se ,.?• druge: konji, govedo, JV perutnina idr iL Žaradi visoke precepljc • (“'v pa tudi zaradi bolj nen vbitega gibanja so mačke j idno pogostejši možni 'hžbe. Potem ko se žival okuži j som stekline, preteče do pojava bolezni nekaj časa najverjetneje 10 do 60 dni, lahko pa tudi več. Žival pa izloča virus s slino nekaj dni pred izbruhom bolezni. Pes izloča virus 3 do 4 dni, mačka pa večinoma 1 dan pred zboleva-njem. Bolezen traja 1 do 7 dni in se konča s smrtjo. Gozdne živali, še posebno lisice, so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa se lahko pojavi v naselju sredi dneva, postane napadalna, vidne so lahko paralize okončin, ohromelost spodnje čeljusti (jezik visi iz ust), pretirano slinjenje, možno je zavijajoče lajanje. Pri domači živali posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Pred to zelo nevarno boleznijo se lahko zaščitimo s številnimi ukrepi, med katerimi je izrednega pomena pravilen odnos človeka do živali. Nikoli ne božajte divjih živali, potepuških mačk in psov. Živali, ki imajo virus že v slini, so namreč lahko na videz popolnoma zdrave. Domače pse in mačke mora lastnik redno cepiti proti steklini. Poleg tega morajo niti privezani ali zaprti, zunaj bivališča pa z gospodarjem, na vrvici in z nagobčnikom. Če pa je bila domača žival v stiku z divjo ali sumljivo živaljo, mora lastnik o tem takoj obvestiti veterinarsko postajo, žival pa izolirati. 'Rupla živali se ne dotikajte, o tem obvestite pristojno veterinarsko postajo. Odiranje trupel divjih živali je lahko smrtno nevarno, zato lahko to oprav- lja le proti steklini cepljena in primerno zavarovana oseba (obleka, rokavice). Seznanjajte otroke z nevarnostjo stekline, saj prav oni pridejo najpogosteje v stik z živalmi. Naučite jih pravilnega odnosa do vseh, tako nepoznanih kot domačih živali. Poleg ukrepov, ki jih izvajamo sami, pa nas pred steklino varujejo tuui reden in organiziran od- * Cepljenje proti steklini morate opraviti v antirabični ambulanti območnega zavoda za zdravstveno varstvo takoj: - ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (če je žival pobegnila, poginila ali je ubita in zakopana); - če žival pri 10-dnevneni opazovanju pokaže znake stekline; - če se potrdi steklina na podlagi preiskave možgan živali; - pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice. Cepljenje je zelo varno in praktično brez stranskih učinkov. Če je izvedeno pravočasno, pa je tudi edina popolna učinkovita zaščita pred lem smrtnim obolenjem. strel ter cepljenje lisic z nastavljanjem vab. Kako ravnamo ob ugrizu? Pomembno je, da si nemudoma po poškodbi rano sami oskrbite. Kri naj nekaj časa iz rane izteka, s tem odpravi večino možnih povzročiteljev stekline. Nato rano obrišite s čistim robcem in sicer navzven, nikakor pa ne preko nje. Tčmeljito jo operite z milnico ali drugim blagim razkužilom, speri te pod čisto tekočo vodo in jo povežite s sterilnim povojem. Takoj obiščite svojega zdravnika. Če vasje poškodovala domača žival, lastnik živali ne sme ubiti. Na pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo morate povedati točen naslov lastnika živali, lastnik pa mora žival peljati k veterinarju ne glede na to, ali je cepljena proti steklini ali ne. Veterinar bo žival pregledal trikrat v desetih dneh. Čas opazovanja priporoča Strokovni komite za preventivo stekline, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Pri poskusih so virus našli v slini 3 dni pred in 2 dni po zbolevanju živali, zaradi popolne zaščite ljudi pa so dopustili možnost, da je virus prisoten v slini že 10 dni pred pojavom prvih bolezenskih znakov. Zato mora biti žival 10 dni po poškodbi pod strokovnim veterinarskim nadzorom. Če žival pobegne, mora lastnik o tem takoj obvestiti pristojno veterinarsko inšpekcijsko službo. Če pa je žival ubita ali je poginila, mora lastnik truplo takoj odpeljati na veterinarsko postajo. Veterinar bo glavo živali poslal na preiskavo, ki bo potrdili ali ovrgla sum na steklino. Na podlagi izvida veterinarja sloni odločitev, ali bo cepljenje potrebno ali ne. Dr. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto V toplice po več zdravja Jožica Kotar o delu Zdravilišča Dolenjske Toplice članov pacientov, razveseljivo pa se povečuje število gostov iz raznih podjetij. Narašča tudi delež tujih gostov, ki je po desetdnevni vojni padel skoraj na ničlo,” pravi vodja hotela Jožica Kotar. 125 zaposlenih skrbi za vsakega gosta štiriindvajset ur na dan. Zdravstvena služba razpolaga s sodobno opremljenimi prostori za fizikalno in hidroterapijo, parafin in termopak, telovadnico z vsemi pripomočki in sobami za individualno gimnastiko. Voda treh termalnih vrelcev v Dolenjskih Toplicah je izokratoterma, s temperaturo človeškega telesa. Gostom so na voljo trije notranji bazeni s termalno vodo, ki ima 36° C, ter zunanji olimpijski in otroški bazen s 27° C. Zeljo po rekreaciji uresničujejo še fitness studio, zdraviliška telovadnica, štiri peščena tenis igrišča, trim steza ter velik prostor, namenjen piknikom. Dolenjske Toplice nudijo še vrsto drugih možnosti: kolesarjenje, šolo tenisa in plavanja, rafting, lokostrelstvo, lov in ribolov, hojo po učni gozdarski poti itd. Kulturni animator pripravi vsak teden animacijski program. Veliko pa je tudi raznovrstnih kulturnih prireditev in glasbenih večerov s plesno glasbo. D. ŽAGAR Jožica Kotar DOLENJSKE TOPLICE -Zdravilišče Dolenjske Toplice, ki po zasedenosti sodi v sam vrh slovenskih zdravilišč, ima v Kopališkem in Zdraviliškem domu na voljo-280 ležišč, ki so bila letos 80 odstotno zasedena. Zdraviliški dom ustreza kategoriji treh, Kopališki pa štirih zvezdic. Sodobno opremljeno zdravilišče slovi po kakovostnem zdravljenju poškodb, revmatičnih bolezni, v novejšem času pa tudi osteoporoze. Letos so pripravili poseben program za rehabilitacijo otrok s slabo držo. “Najbolj zvesti gosti so upokojenci, ki pri nas združujejo oddih z zdravljenjem, precej je tudi pacientov, ki pridejo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Veliko je družinskih DRUGO SREČANJE SOŠOLCEV ŠUG” SEVNICA PO 44 LETIH -Učenci šole-za gospodarstvo raznih strok Sevnica - generacija 1949-1952 smo se 7. septembra drugič zapored srečali. Lani v Sevnici, letos pa pri Rimčevih na vikendu na Žejnem pod Gorjanci. Od 39 vabljenih se je srečanja udeležilo 22 učencev, in sicer 5 učenk (od 10še živečih), 16 učencev (od 23 še živečih) in 1 strokovni sodelavec od 3 še živečih. Od 39 učencev jih živi še 33. Najstarejši še živi učitelj je 87-letni Ludvik Ahačič, najmlajši pa 61-letni Rajko Košar. Vedno večja je potreba po ponovnem druženju z nekdanjimi sošolci in učitelji ter prijatelji in že lani smo se dogovorili, da bodo naša srečanja postala tradicionalna. Tretje srečanje bo v soboto, 21. junija 1997, r Vrtovškovi gostilni v Sevnici ob 14. uri pri cerkvi sv. Nikolaja in na naši šoli Cesta na grad. Zinki in Ivanu Rimcu se lepo zahvaljujemo za gostoljubje, bogato obloženo mizo ter dobro voljo, tudi po zaslugi ansambla Majolka. (Foto: Brilej, tekst: Janez Blas) V svojih sodih svoje vino Franc Vidmar iz Sr. Lipovca že dvajset let izdeluje lesene sode - Prvi izdelek še drži SREDNJI LIPOVEC - Z desetimi leti je Franc Vidmar iz Srednjega Lipovca pri Ajdovcu naredil svoj prvi leseni škafec, do danes pa se je zvrstilo še vsaj 35 sodov in še več kadi ter štul-cev, ki jih vinogradniki v goricah šc kako potrebujejo."Tega dela sem se naučil pri svojem očetu in stricu. Sprva sem samo opazoval, ko pa se mi je posrečilo izdelati svoj prvi leseni škafec, sem dobil veliko veselje in že kmalu zatem sestavil 90-litrski sod, ki je bil zelo masiven. Malo se mi je ponesrečil, tako daje po obliki bolj spominjal na kumaro. Z veseljem pa povem, da še danes drži,” pripoveduje Franc. Ta sod mu je vlil ravno pravšno mero zagnanosti, ki mojstra žene že več kot dvajset let. Najboljši les za sod je hrastov, češnjev ali akacijev. Naža-gane deske se morajo posušiti na zraku. Debelina enega centimetra zahteva eno leto sušenja, da je les pripraven za obdelavo. Da sodčki zdržijo tudi do 50 let, morajo biti deske zdrave. Nalomljene in grčave ne pridejo v poštev. “Slabega soda ne prodam rad. Raje se malo bolj potrudim, skrbno pripravim suh les, da je delo opravljeno tako, kot je treba,” poudarja sodar. Na leto izdela dva do tri sode, veliko več pa popravi sodov in kadi, ki puščajo. Okoliški vinogradniki največ povprašujejo po 150 do 200-litr-skili sodih, ki jih odpeljejo v Straške gorice, nad Sotesko in celo v štajerski konec. Franc Vidmar “S 100-litrskim sodom je dela za dva dni. Vse izdelujem ročno, ker nimam dovolj strojne obdelave. Ko je les primerno suh, s šablono porišem 24 dog, ki jih nato obžagam, pooblam in zložim v tri obroče. Predno železne obroče zabijem, zakurim v sredi soda, saj se vroč les lažje stisne skupaj. Ohlajenega še malo pooblam, mu dodam dno in pokrov ter oblikujem vratca in pipo,” svojo tehnologijo razlaga mojster, ki ima v svoji delavnici zelo zanimivo orodje: 100 let staro “pant” žago iz lipovega lesa, več desetletij stare obliče in skobliče, ki jih je podedoval po svojem očetu in jih je težko sploh še kje videti take vrste. Sam je izdelal tudi leseni stroj in svedre. D. ŽAGAR RAZSTAVA STRIPA MIKIJA MUSTRA - V galeriji na sevniškem gradu bo do 15. oktobra odprta razstava stripa in risanega jilma Mikija Mustra. Razstavo je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta pripravila sevniška ZKO. Ob otvoritvi sta zbranim spregovorila o razstavi in Mustrovem delu ravnatelj DM Zdenko Picelj in zunanji sodelavec DM Rado Kostrevc. Kulturni program je izvedla novomeška lutkovna skupina Pika Nogavička. (Foto: P. P) fm t ■ — 1 mk $ H "uKjS S*. .mm ...» W ' M Jk " NOVINARJI VPOVŠIČEVI ZIDANICI - Škocjanski župan Janez Povšič je prejšnjo sredo povabil v svojo zidanico nad Tomažjo vasjo časopisne, radijske in televizijske novinarje, ki spremljajo dogodke v novi škocjanski občini. Za srečanje je izbral zadnji čas pred začetkom predvolilnih bojev. Poudaril je, da bo poslej to postalo redno vsakoletno družabno srečanje novinarjev v njegovi zidanici. (Foto: J. Domiž) A VTOGALANT NA CELJSKEM SEJMU - Novomeško podjetje Avto-galant, ki po lastni tehnologiji izdeluje izpušne cevi visoke kakovosti, seje na letošnjem obrtnem sejmu predstavilo tudi z novo blagovno znamko športnih izpušnih cevi Jokra. Sicer pa na letošnjem sejmu sodeluje 1740 razstavljalcev, v okviru gospodarske zbornice tudi več dolenjskih podjetij. V času sejma je potekalo več strokovnih srečanj in razprav. (Foto: Majda Luzar) KULINARIKA NA STRAŠKI JESENI - Na letošnji tradicionalni 10. Straški jeseni so se poleg bogate predstavitve kmečkih opravil in narodnih noš predstavila tudi društva kmečkih žena iz Suhe krajine, Dolenjskih Toplic, Straže in Novega mesta. Pridne kmečke gospodinje so pripravile bogato kulinarično razstavo, v “katero so bili vključeni kmečki narezki s slanino, šinjekom, domačo salamo, “brezburšlom "in jajci ter domače jedi, ki jih tudi na kmetijah kuhajo vse bolj poredko. Seveda ni manjkalo različnih potic, šarkljev, pletenic in raznovrstnih peciv. K razstavi pa so se lepo podali tudi ročno izdelani prti gospodinj, od katerih so nekateri stari že preko sedemdeset let. (Cvetka Lavrič) OTROCI NA VDUŠENI NAD CIRKUSOM - Minuli vikend je v Novem mestu gostoval italijanski cirkus Mondial v režiji Moire Orfei. V petek, soboto in nedeljo sla bili po dve cirkuški predstavi na dan, od 10. do 15. ure pa so si obiskovalci lahko ogledali njihov živalski vrt, in sicer slone, tigre, konje in morske pse. Otroci so bili navdušeni. (Foto: J. Domiž) Petdeset let doma “Tišje” V več kot 500 let starem gradu Črni potok je 50 let dom starejših občanov “Tišje” • “Naj bo starost brez bolečin” ŠMARTNO PRI LITIJI -Grad Črni potok, oddaljen dva kilometra od Šmartna, v lepem naravnem okolju, je v svoji preko 500-letni zgodovini zamenjal kar nekaj lastnikov. Med njimi najdemo znamenita imena graščakov, zadnja lastnica pa je bila Olga Medica. Po drugi svetovni vojni leta 1946 je grad postal družbena lastnina. Preuredili so ga v dom starejših občanov in poimenovali “Dom Tišje”. Že naslednje leto so se v grad Črni potok vselili prvi oskrbovanci. Bivalni pogoji (brez ustreznih sanitarij, malo število sob) in tehnična opremljenost so bili takrat izjemno slabi, tako da so bile potrebne dozidave in prezidava gradu ter nakup opreme. Prvo medicinsko opremo za domsko ambulanto je leta 1966 podarila skupina raziskovalcev. Plačilo za raziskovalno delo so v celoti namenili v ta namen. Pred 20-imi leti so se z dograditvijo prizidka s 160 posteljami pogoji izboljšali. Zgradili so nove upravne prostore in fizioterapijo, obnovili stare objekte ob gradu in jim dali novo namembnost. “Dom Tišje” se danes lahko pohvali s svojim vodovodom, kanalizacijo, čistilno napravo, sončnimi kolek-torji za pridobivanje tople sanitarne vode in urejenim smetiščem, vse v smislu zmanjševanja vsakodnevnih obratovalnih stroškov. Neizbrisen pečat so dali domu tudi nekateri zaslužni delavci, na primer Ana Glojek-sestra Asterija, ki je zmogla vse. Ko ni bilo zdravil, jih je donila pri dobrih ljudeh. Njen delavnik ni trajal 7 ampak 12 ur. Marija Plečnik - sestra Agneta je s svojim znanjem, delavnostjo in vztrajnostjo v dom vpeljala sistem nege na toaletnih vozičkih in stolih. Naj omenim še primarija dr. Jožeta Darovca, psihologinjo dr. Marto Gostič - Kumar in sedanjega direktorja Gustija Grošlja. Ob svojem 50. rojstnem dnevu je “Dom Tišje” v čudoviti oazi miru lepo urejen in opremljen ter v ponos 80-članskemu delovnemu kolektivu, 205-im oskrbovancem, Šmartnu, Litiji in Sloveniji. Slo- ZIDARIC NOVI PREDSEDNIK ARK VEGA SEVNICA - Na petkovi skupščini Astronavtično raketnega kluba Vega Sevnica so sprejeli odstopno izjavo dosedanjega predsednika Draga Perca in za novega predsednika izvolili podjetnika Marjana Zidariča iz Loke, ki je pred četrt stoletja oral ledino na področju raketnega modelarstva v občini. Okrog 35 prisotnih je za podpredsednika ARK Vega izvolilo študenta Matjaža Požuna, odličnega tekmovalca sevniškega kluba in slovenske reprezentance. Kot nam je v ponedeljek sporočil Zidarič, so se na sevniški občini dogovorili, da bodo tehnični kulturi, ki v ZOTK združuje poleg ARK Vega še radioamaterje, do konca leta nakazali še 501.000 tolarjev. gan “Doma Tišje” je “naj bo starost brez bolečin”, torej z vsemi možnimi sredstvi preprečevati telesne in psihične bolečine. M. ŠUŠTERŠIČ ŠMARTNO V BROŠURI ŠMARTNO PRI LITIJI - Kljub svoji bogati zgodovini in po sedaj zbranih podatkih Šmartnega (lani je kraj praznoval 760-letnico svoje prve omembe) ni bilo do sedaj izdanega nobenega opisa kraja Šmartno ali kot KS, kar pa bi bilo za razvoj turizma v tem koncu Slovenije velikega pomena. Pred nekaj dnevi je po zaslugi domačinke Magde Breznikar luč sveta zagle-dala brošura z naslovom “Šmartno”, v katero je bilo vloženo njeno enoletno delo in je osnova bodočega turističnega vodnika. V tej knjižici je avtorica želela Šmartno prikazati v vsej svoji pestrosti, ki jo odražajo ljudje, zgodovina in tradicija. Kraj je najbolj znan po cerkvi sv. Martina sredi trga, bogati kulturni dejavnosti in verski tradiciji. Za Šmartno so bili v 14. in 16. stoletju velikega pomena tudi gradovi, ki so krasili njegovo okolico. Svoje mesto v brošuri pa nenazadnje zasluži tudi šmarski rojak, arheolog dr. France Stare, ki je veliko pripomogel, da je vaška situla v svetu poznana kot dragocen pomnik situlske dejavnosti. . „ „ . M. ŠUŠTERŠIČ Pohod bančnikov na Kočevsko Kočevje je gostilo preko 1.100 bančnih delavcev KOČEVJE - V soboto je Kočevje gostilo preko 1.100 bančnih delavcev iz cele Slovenije. Med udeleženci 3. pohoda bančnikov na Kočevsko so bili tudi delavci Nove Ljubljanske banke, ki kot edina od bančnih ustanov v Sloveniji, ni vključena v omenjeni sindikat. Bančni sindikat je v razpisu izbral za organizatorja letošnjega pohoda Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki se zadnja tri leta intenzivneje ukvarja tudi z gostinstvom in turizmom. “Za nas je bil to velik izziv, pa tudi velika odgovornost,” je minuli četrtek na tiskovni konferenci dejal direktor enote Gostinstvo-turizem Marko Glavač. Po obeh izbranih poteh je pohodnike organizirane v skupine po 50 do 60 ljudi vodilo skupno 20 članov Planinskega društva Kočevje, za varnost pohodnikov, okrepčilo in ostalo potrebno za uspešno izvedbo pohoda pa je skrbelo skupno okoli KM) ljudi. Na cilju pohoda, ki je bil na farmi Mlaka je bilo družabno srečanje s številnimi družabnimi igrami, ki jih je pripravil organizator, nastop bančnega pevskega zbora in zabava s plesom. „ fiHI M (D d ATA V OMARI Bil je večer in vsi smo se odpravili spat. Jaz sem zaspala za celo noč, ali in mami pa sta se ponoči zbudila. Zaslišala sta škripanje in praskanje pod lesenim podom. V temi sla zagledala miš, ki je brez obotavljanja stekla v omaro in lam ostala. “Žapri me v omaro,” reče ati mamici. “Si znorel?” pravi mami. Dolgo se je obotavljala, a gaje le zaprla v omaro. Ih je bila lesna, ati pa velik. Zelo težko je bilo biti notri, a ni hotel odnehati. Iz omare seje slišal trušč. Mami pa je le sedla na posteljo in se držala za glavo. Čez pet minut je iz omare prišel ali, ves izmučen in opraskan, a miško je le dobil. SANDRA BUDIČ, 6.r. OŠ Cerklje ob Krki NAGRADNI IZLET V MARIBOR V prejšnjem šolskem letu je na naši šoli potekalo tekmovanje med razredi. Zbirali smo točke pri humanitarnih akcijah, pri zbiranju starega papirja, pri učnem uspehu in z uvrstitvami na raznih tekmovanjih. Naš razred je zmagal in dobil pokal, ki sedaj krasi našo učilnico. 17. sep- tembra smo se skupaj s še drugimi “pridnimi" učenci odpeljali na nagradni izlet v Maribor ter na Pohorje. V Mariboru smo si ogledali akvarij z groznimi ribami in terarij s še bolj groznimi kačami, škorpijoni itd. iz skoraj vsega sveta. Ob jezeru smo nakrmili labode in race ter se odpravili na Pohorje. Razgled z gondole na mesto je bil veličasten, nad najhujšimi strminami pa smo si zatiskali oči. Na vrhu smo si ogledali še konje. Ih izlet si bomo zapomi-nili, zato se zahvaljujemo šoli, da nam gaje omogočila. Začeli smo že z novim tekmovanjem in upamo, da bo za nas zopet uspešno. KATARINA NOVAK, 7.a Novinarski krožek OŠ Dolenjske Toplice PIKA NOGAVIČKA NA OŠ TREBNJE V torek, 17. septembra, nas je na šoli obiskal velik prijatelj Pike Nogavičke, g. Marjan Marinšek iz Velenja. Pripovedoval nam je o svojem srečanju s pisateljico Astrid Lindgren iz Švedske, ki je napisala čudovito knjigo za otroke o življenju in dogodivščinah nagajive pegaste deklice Pike. Ob njegovem Novice iz Soteske ASFALTIRANJE CESTE DO PESKOKOPA - Gozdno gospodarstvo Novo mesto seje odločilo, da posodobi dovozno cesto, ki z glavne ceste vodi v peskokop Soteska. Cesta je že dalj časa potrebna temeljitega popravila. Gozdno gospodarstvo je pridobilo vsa potrebna soglasja za nadaljnjo obratovanje peskokopa, pri tem pa so se v odloku zavzeli, da se bodo držali vseh predpisov, ki urejajo posege v prostor. Zaradi makadamske ceste so številni težki tovornjaki onesnaževali pokopališče, temu onesnaževanju pa je bila izpostavljena tudi spomeniško zaščitena cerkev sv. Erazma. V poletnem času, če ni bilo dolgo časa dežja, pa je bila zelena površina ob cesti podobna mesečevi površini. Vsa ta nesnaga pa bo že kmalu izginila, saj nameravajo pričeti s popravilom poškodovanega asfalta kot tudi z asfaltiranjem makadamske ceste že v oktobru. S tem pa se bo rešilo tudi večino prometnih težav, ki se pojavljajo na tej cesti. PRENEHALI S KURJENJEM IVERIC - Konec onesnaževanja okolja z dimom pa je prijetno presenetilo občane, ko so izvedeli, da je Novoles prenehal s kurjenjem odpadkov iveric. Krajani so se s tem znebili neprijetnega dima, ki se je zadrževal po dolini, zaradi tega pa tudi ne bodo več umirala drevesa. Po več kot enem letu se je očistil zrak. Upamo, da večletni ogenj pri Žabji luži ne bo več zagorel. SMETNJAKI OB POKOPALIŠČU - Z namestitvijo dveh smetnjakov pri pokopališču v Soteski je rešena skrb, kam z odpadki, ki se čez leto naberejo. Seveda se velja javno zahvaliti vsem, ki so poskrbeli in omogočili, da se tudi na tem mestu še posebej skrbi za Sna®°' T. VIRANT PO BARAGOVI SPOMINSKI POTI Slovenska ljudska stranka -podružnica Tfebnje je na pobudo Toneta Zaletelja v nedeljo, L septembra, organizirala pohod po Baragovi poti. Na 18 kilometrov dolgo pot se je podalo devet pohodnikov. Sedemurno hojo smo začeli v Uebnjem in jo nadaljevali skozi vasi Benečija, Belšinja vas, Grič, Luža in zaselek Mala vas, kjer smo si ogledali Baragovo rojstno sobo. V Knežji vasi smo si ogledali staro cerkev sv. Neže, mimo Vavpče vasi smo si v Dobrniču ogledali cerkev sv. Jurija, kjer je bil krščen škof in misijonar Friderik lrenej Baraga. Pot nas je nato vodila do cerkve sv. Duha v Šakovcu ter cerkve sv. Jakoba na Vrhtrebnjem. Baragova pohodna pot je krožna ter dobro označena in čeprav je dolga, jo lahko prehodi prav vsak. Čeprav še nista minila dva meseca, odkar so udeleženci delovnega tabora na Čatežu to pot markirali, pa so se že našli ljuuc, ki jim to ni všeč in so nekaj markirnih tabel uničili. UO SLS Trebnje • Šolske in parlamentarne klopi imajo nekaj skupnega: v oboje sedajo nezrele osebnosti. (Večer) pripovedovanju smo si ogledali dia-pozitove iz “Zabaviščnega parka Pikiland” in posnetke značilnih švedskih hiš, v kakršni je stanovala tudi Pika. Naš gost, ki nam je približal pisateljico Astrid Lindgren, je obisk popestril z zanimivimi vprašanji in pravilne odgovore nagradil s priponkami in z velikimi lesenimi gumni, okrašenimi s simboli Pike Nogavičke. Trebanjski šolarji smo bili z obiskom zelo zadovoljni in si tako prijetnih ur spoznavanja pisateljev in njihovih del želimo še več AIDA MURČEHAJIČ, 5,e OŠ Tfebnje KAJ TE NA POTI V ŠOLO NAJBOLJ MOTI? Moti me naslednje: da moram pri banki stopiti na cesto, ker so na pločniku avtomobili, kombiji ali pa jih pustijo celo na cesti; da ni pločnika do stare šole; prehitra vožnja skozi Krmelj in Gabrijele; da se ne poznajo zebre; da vozniki ne pazijo dovolj na otroke; da moramo hoditi po cesti in ne po pločniku; da tudi krajani ne upoštevajo omejitve 40 km; da se kolesarji vozijo po pločniku; da policisti samo prve dneve pouka skrbijo za našo varnost; da avtomobili in tovornjaki vozijo preblizu pločnika; da v križišču avtomobili premalokrat pustijo prednost; da vozniki kar pozabijo, da smo na cesti tudi otroci, ki lahko tudi pozabimo, da so na cesti tudi vozila. NINA UMEK, 4.r. OŠ Krmelj MODNI KOTIČEK Rojen nov vonj Slovenija je z vstopom v Evropo odprla nov, čeprav majhen trg različnim gospodarskim dejavnostim, med katere nedvomno sodi tudi velika kozmetična industrija. Kozmetični mogotci, kot so Lancome, Garnier, Vichy, Rev Ion, Gemey idr., so dobesedno zasuli slovensko tržišče s kozmetičnimi proizvodi-Mednje sodi tudi velika kozmetična hiša Guerlain, ki je pred kratkim na Bledu v sodelovanju z zastopnikom za Slovenijo G-tradom predstavila nov vonj, imenovan Champs-Elys,es (v prevodu: Elizejske poljane). Guerlain je bil ustanovljen 1828. leta; glavni vodja oziroma kreator je še vedno Guerlain sam, torej ustanoviteljev sin. Od ustanovitve je ustvaril revolucionarno novost v razvoju parfuma z dišavo Jicky; v bučnih dvajsetih letih so veličastne mladenke na Svetovni razstavi odkrile Sha-limar, kasneje je Guerlain osvobojenim ženskam ponudil Chamade, za njim Samsaro in končno je ponovno samozavestno nastopil z rojstvom Champs-Elys,es. “Rodila seje mlada ženska: vedra, spontana, sijoča in iskriva. Škozi življenje hodi z naravnim zau- j panjem - vase, v svoj šarm in j svojo življenjsko moč... V čem i je skrivnost te moči? Zelo pre- \ prosto, lahko jo strnemo v eno frazo: “Zaživeti po svoje!’’ Pomembna novost je predvsem dodan cvet mimoze, česar se dosedaj še niso lotili-Poleg ostalih sestavin, kot so | vrtnica, semena hibiskusa, i cvetovi mandeljca, jagode črnega ribeza, ostane v spominu oblika stekleničke, ki te vrne na Elizejske poljane. V njej odsevata Slavolok zmage in Louvrska piramida. Napnite torej nosove in se prepustite prefinjenosti mimoze! JERCA LEGAŠ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 ! 9 s 1 n a 1 1 6 2 & I 1 S n n ti n ( (: \ 7 b 1 S i i 1 b 2 v j Zan Jevnika^ ( Pomlad e Tvoj vinograd bo prišit ( in čakalat da prideš Ti. (, Dragi Žani, kakor smo te klic* | Šentjernejčani! Thko hitro si ih1. [ ral oditi od nas, ni Ti bilo dano,* j1 na jesen svojega življenja uživ' 1 sadove svojega dela. Rodil si ’ " leta 1925 in to v daljni Ameri* kot 6-letni fantič si prišel s staf v Šentjernej. TU si rastel, pretrpS J grozote vojne in tvoja mladost * bila rožnata, saj si leta 1943 os* ( brez očeta, ki je padel kot tal^ * Tako si že kot mlad fant mpf’ 1 skrbeti za bolehno mamo. Bij: ' zaveden gasilec, ki Ti ni b' 1 nobeno delo težko. Koliko <*! lovnih dni si poklonil gradnji ga^ nega doma! Ljubil si svoj doj^ družino, z dušo in telesom si", 1 predan svojemu vinogradu - bili del Tbbe. Na šentjernejskem P* kopališču smo se zadnjič pošlo' li od Tebe, toda Ti boš ostal o1*' nami sosedi in vsemi sovašča" 1 Jevnikarjev Žani. J 1 E- 1 _______________________h ------------------------i V PRVEM RAZREDU j Zelo sem bil vesel, ko so se odPj, 1 la šolska vrata. Bilo mi je všeč, L 1 je to prava šola. Sedaj imamo* i prave domače naloge. Lepo je, L 2 dar telovadimo. Najbolj mi je 'A 2 matematika. Kmalu bomo rešev’ račune. Jaz že vem, koliko je d' ; krat osem: šestnajst. Vsak vefj grem spat ob osmih. Preden zaspj’ j preberem ludi nekaj strani knjig1* , MATIČ LAMPIČ, 1; * OŠ Krn1* TELEVIZIJSKI SPORED P L® Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26. IX. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.40 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM 11.10 TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, italij. dok. serija, 8/26 11.40 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.05 TEDENSKI IZBOR ALIČA, EVROPSKI KULTURNI MAGAZIN 16.00 GORE IN LJUDJE 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 14/26 17.35 OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 16/24 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 TEDNIK 21.20 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, 16. oddaja 22.20 NIKAR, oddaja o prometu 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA RED IN ZAKONITOST amer. naniz., 8/21 0.00 LJUBEZEN NI IGRA, ponov. Špan. naniz., 2/3 SLOVENIJA 2 900 Euroncws -11.05 Tedenski izbor: Japonska, 4. del; 11.35 V žarišču; 12.00 Košarka - 13.20 Evrogol -14.20 Tedenski izbor: Soba z Ogledom, angl. film; 16.10 Don Kihot, Špan. "adalj., 1/5 -17.40 Sova: Red in zakonitost, anter. naniz., 7/21 -18.30 Svetovni poslovni Mrip -19.00 Ljubezenni igra, šan. naniz., 2/3 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 25/ 81 - 20.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz., 16/18 - 20.55 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 9/13 - 21.40 Povečava - 22.40 Igrani film Kanala 15.10 Tv prodaja -15.55 Video strani -16.55 Spot tedna -17.00 Transtelova obzorja (postov.) -17.30 Elizije (ponov.) -18.00 Pol flamingov (ponov. 24. dela) -19.00 Glasbeni spoli -19.30 Svet športa - 20.30 Prosim, ne jejte "torjetic (6. del naniz.) - 21.00 Novčiči iz nebes (L del nadalj.) - 22.30 Kdo me je umoril (ponov. amer. filma) HTV 1 7-10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Bar-"Sra (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila ' 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.20 Ljubezenske vezi (serija, 25/100) - 13.05 Sestanek pod uro (amer. film) -14.40 Program ? otroke in mladino -16.40 Poročila -17.00 Žlindrava pot (serija 2/3) -17.45 Kolo sreče -18-20 Moč denarja -18.35 Klub, d.d. -18.30 Sa-jtofska kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme -211-05 Naše malo mesto (dramska serija, 13/13) v "21.05 Modra čelada (dok. serija, 2/3) - 22.00 Hrvaška spominska knjiga - 22.10 Dnevnik -22-30 ttilcr- 23.30 Poročila HTV 2 15.25 TV koledar -15.35 Šopek dolarji 15.05 Kulturna krajina -17.05 Naravni s (M oddaja, 9/11) -17.55 Evrogol - 18 ■jugo, tv igrica - 19.20 Risanka - 19 Hsrevnik, vreme, šport - 20.05 Pustolovščir jssravi - 21.40 Prvenstvo v jadranju - 22 “enačitelj (serija 19/22) - 23.05 Mala hud lica (amer. film) ' bETEK, 27. IX. Slovenija i 9-15 - 2.25 TELETEKST 9-30 VIDEO STRANI VIDEO STRANI II 9.50 OTROŠKI PROGRAM 11 UČIMO SE ROČNIH L NOSTI, 28/52 , 10.05 PAJE MESTO, kat i 10-25 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SI POPEVKE, 16. oddaja (lv 11.20 TRIJE MOŽJE If ponov. franc, filma 3.00 POROČILA 3-05 KOLO SREČE, ponov. 3-50 NENAVADEN POKLIC, j '00 DNEVNIK 1 '10 OTROŠKI PROGRAM 8-00 PO SLOVENIJI 8.30 SVETOVALNA ODD 840 RISANKA U «■40 RISANKA i( 8.50 LINGO, TV IGRICA tl 9.30 DNEVNIK 2, VREM ... Zli fUl rnm n i p £J0 DNEVNI! . ‘0.00 FORUM J 0-30 PAUL HENRY IN PL |dj KAZINA, 1. oddaja ”,00 SKRIVNOSTNI SVI >iP , angl. dok. serija, 4/13 ;i‘1 -30 DNEVNIK .3, VREV lj 13-00 SOVA ru RED IN ZAKONITO' 23.50 SO LETA MINILA, ponov. angl. naniz., 7/20 0.20 MISHIMA, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.30 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip; 12.00 V žarišču; 12.25 Povečava; 13.15 Igrani film; 14.55 Film tedna: Zemljevid človeškega telesa, avstral. film -16.45 Svet dinozavrov, amer. poljudnoznan. serija, 9/13 - 17.15 Gradovi, 9/13 -17.40 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 8/21 -18.30 Alpe Jadran - 19.00 So leta minila, angl. naniz., 7/20 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 26/61 - 20.00 Skrivnostna znamenja, angl. nadalj., 1/4 - 21.00 The Day of the Locust, amer. film - 23.20 Videošpon - 23.50 Brane Rončel izza odra KANALA 15.10 Tv prodaja -15.55 Video strani -17.00 Svet športa (ponov.) -18.00 Elizije (ponov.) - 18.30 Prosim, ne jejte marjetic (ponov. 6. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Popotni vodič - 20.00 Ljudje na položajih (14. del) - 21.00 Nikoli ne pozabi (amer. film) - 23.10 Caught in the Act (najnovejši album) HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.20 Ljubezenske vezi (serija, 26/100) - 13.05 Afera Hcarts in Davies (amer. film) -14.40 Program za otroke in mladino -16.40 Poročila - 16.55 Žlindrava pot (serija, 3/3) -17.40 Kolo sreče -18.15 Razkrižja federacije -18.50 Saborska kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.1(1 Zabavni program - 21.50 Kaštclirski smerokaz (dok. oddaja) - 22.20 Hrvaška spominska knjiga - 22.30 Dnevnik - 22.50 Živi planet (dok. serija, 4/13) - 23.45 Poročila HTV 2 16.55 TV koledar -17.05 Triler -18.05 Naravni svet (dok. serija, 10/11) -18.55 Hugo, tv igrica -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Korak za korakom (hum. serija) - 20.35 Prvenstvo v jadranju - 21.05 Franken-stein (amer. dok. film) - 23.00 Osvobojeni Rankenslein (amer. film) SOBOTA, 28. IX. SLOVENIJA 1 8.15 - 2.35 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 9.15 O. J. 9.25 KRALJIČIN NOS, 4/6 9.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.20 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINA 10.35 POLONA MAVER, klavir 10.50 MALI KONCERT 11.10 SVET DINOZAVROV ponov., 2/13 11.40 ANALITIČNA MEHANIKA, 37/52 12.10 TEDNIK, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. tv igrice 14.25 REKA UPANJA, franc, nadalj., 12/18 15.20 KINOTEKA: NOČ LEGVANA, amer. film 17.00 DNENVIK 1 17.10 SVET GEOLOGIJE, 2/6 18.00 4 X 4, ODDAJA O LJUDEH IN ŽIVALIH 18.30 OZARE 18.35 HUGO - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 ZAKLADNICA SLOVENIJE 21.15 ZA TV KAMERO 21.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 13/20 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA RED IN ZAKONITOSTamer. naniz., 10/21 2350 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 14/25 0.20 PROSPERO’S BOOKS, angl.-ni-zoz. film SLOVENIJA 2 9.00 Euroncws -10.00 Tedenski izbor: Paul Hen-ry in plesna šola Kazina, 1. oddaja; 11.30 Mostovi; 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv; 12.30 Igrani film -16.35 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 2/13 - 17.30 Skrivnostni svet A. Clarka, ponov. 4. epizode - 17.55 Športna sobota -19.30 V območju somraka, amer. naniz., 27/61 - 20.00 Priča, amer. film - 21.55 10.000 obratov - 22.25 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.30 Daktari, 4. del -11.30 Oddaja o stilu -12.00 Glasbena oddaja -15.30 Ljudje na položajih (ponov. 12. dela) -16.20 Nikoli ne pozabi (ponov. filma) -18.00 Mala morska deklica (17. del risane serije); Račje zgodbe (17. del risanke) -19.00 Caught in the Act - najnovejši album - 20.00 Hatvkins (2. del naniz.) - 21.15 Kratko srečanje (amer. film) - 23.00 Dežurna lekarna (25. del hum. naniz.) - 23.30 S kamero na potepu - 0.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) HTV 1 8.15 TV spored - 8.30 Poročila - 8.45 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ena ovira več (amer. film) -13.15 Modra barva Hrvaške (dok. oddaja) -13.40 Vrtnar na balkonu -14.10 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa (serija, 13/17) -15.00 Svetovni reporterji -15.50 Poročila -16.00 Srečali se bomo na sejmu (amer. film) -17.40 Beverly Hills (serija, 32/32) - 18.30 Melrose plače (serija, 32/32) - 19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Glasbena oddaja - 20.40 Moving (amer. film) - 22.10 Hrvaška spominska knjiga - 22.20 Dnevnik - 22.40 Nočni program HTV 2 18.05 TV spored -18.20 Beli žar (dok. serija, 3/8) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 20.40 Vidikon - 21.30 Glasbena leta Dubrovnica 1971-1988 - 22.45 Prventsvo v jadranju - 23.15 Ustanovitelji hollyvoodske akcije (dok. serija) NEDELJA, 29. IX. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.15 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.05 OTROŠKI PROGRAM DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 14/26 9.30 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 19/28 10.00 BALERINA, angl. baletna serija, 3/4 11.00 VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 2/10 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 ZBOROVSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA, tv Koper 15.05 DLAN V DLANI 15.20 KO GOZD OŽIVI, Špan. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZAVRTIMO STARE KOLUTE 17.40 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.10 OČETJE IN SINOVI 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 8.00 Euronoetvs -10.00 Kralj bistrih voda, angl. film - 10.45 Tedenski izbor: Videošpon; 11.15 Tok, lok, kontaktna oddaja za mladostnike; 12.00 * 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih; 12.30 10.000 obratov -13.00 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 9/21 -13.50 Noč Legvana, amer. film (ČB) -15.50 Športna nedelja -19.30 V območju somarka, amer. naniz., 28/61 - 20.00 Don Kihot, Špan. nadalj., 2/5 - 20.55 Umetniki in modeli, amer. film - 22.45 Novice iz sveta razvedrila KANALA 9.00 Muppet show (49. oddaja) - 9.30 Kaličopko - 10.30 Risanka - 11.00 Svet športa (ponov.) -14.45 Kratko srečanje (ponov. amer. filma) - 16.30 Muppet shovv (ponov.) - 17.00 Mala morska deklica (13. del); Račje zgodbe (risana serija, 24. del) -18.00 Avlo ljubezni (1. del mlad. film) -19.00 S kamero na potepu (ponov.) -19.30 Popotni vodič (ponov.) - 20.00 Lučan (10. del nadalj.) - 21.00 Novčiči iz nebes (ponov. 4. dela) - 22.30 Karma PONEDELJEK, 30. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj., 4/6 11.10 UMETNIKI IN MODELI, ponov. amer. filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.45 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.00 ZRCALO TEDNA 14.10 ZA TV KAMERO 14.30 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 MOŠKI, ŽENSKE 16.20 DOBER DAN KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 LOV NA ZNAMKO, norv. nadalj., 4/4 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 LINGO, TV IGRICA 19.20 ŽREBANJE .3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 TV KONFERENCA 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA RED IN ZAKONITOSTamer. naniz., 11/21 23.50 NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 8/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euroncws -11.50 Tčdenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.20 Christy, amer. nadalj., 21/21; 13.05 Zabavnoglasbena oddaja; 14.05 Sobotna noč; 16.05 Športni pregled -16.50 Wifdbach, nem. naniz., 5/13 -17.40 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 10/21 -18.30 Sedma sleza -19.00 Noro zaljubljena, amer, naniz., 8/ 25 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 29/ 61 - 20.00 Zunaj ognja, kan. drama - 21.30 Osmi dan - 22.00 Oddaja o turizmu - 22.30 Svet poroča - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 15.55 Video strani -16.55 Spot tedna -17.00 Karma -18.00 Lučan (ponov. 10. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Filmska uspešnica: Kdo mi ubije ženo (amer. film) - 22.05 Hawkins, 3. del naniz. TOREK, 1. X. SLOVENIJA 1 9.15 - 0.45 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 10.00 VIDEORING 10.30 OTROŠKI PROGRAM NE VEM, KDO SEM, angl. dok. oddaja 11.20 KRAJ BISTRIH VODA, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 13.50 TEDENSKI IZBOR VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 2/10 14.20 OBZORJE DUHA 14.50 VVOJECK - ZUNAJ OGNJA, kan. drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 20/28 17.35 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, tv igrica 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 DEŽELA VIHARJEV ALI ZEMLJA, KI JO JE EVROPA POSTAILA NA GLAVO, dok. oddaja 21.10 PRIJATELJICE IZ HIŠE ŽALOSTI, češka nadalj., 1/4 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 POSLOVNA BORZA 23.20 SOVA SPLOŠNE POIZVEDBE, franc, naniz., 5/14 0.10 DAVOV SVET ponov. amer. naniz., 10/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euroncws -11.40 Tedenski izbor: Osmi dan; 12.10 V žarišču; 12.35 Svetovi zemlje, angl. poljudnoznan. serija, 3/6; 13.25 Alpe Jadran; 13.55 Čudež glasbe v dar; 15.20 Zoom -16.20 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 9/26 -16.50 Dr. Ouinnova, amer. naniz, 16/18 -17.40 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 11/21 - 18.30 Okrogla miza -19.00 Davtrv svet, amer. naniz., 10/ 25 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 30/ 61 - 20.00 Wildbach, nem. naniz. 6/13 - 20.50 Studio City - 22.00 Obiski - 22.50 Somrak stoletja KANALA 15.55 Video strani -17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -17.30 Daktari (ponov. 4. dela) - 18.30 Kapitan planet (ponov.) - 19.00 Glasbeni spoti - 19.30 S kamero po potepu - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz., 35 del) - 20.30 Sirene (20. -del amer. naniz.) - 21.30 Hondo (8. del naniz.) - 22.30 Glasbena oddaja - 23.00 Dannyjeve zvezde SREDA, 2. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.30 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.50 VIDEORING 9.20 TEDENSKI PROGRAM KARAOKE 10.20 ALL1S, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj., 6/6 10.45 ROKA ROCKA 11.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 13/20 12.25 NAŠA PESEM 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 TV KONFERENCA 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 FILM TEDNA: ŽERO KELVIN, norv. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA RED IN ZAKONITOST amer. naniz., 12/21 23.50 SKRAJNOSTI, ponov. angl. naniz., 4/7 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 9.35 Tedenski izbor: Poslovna borza; 9.45 Okrogla miza; 10.15 V žarišču; 10.40 Obiski; 11.30 Somrak stoletja; 13.10 Stanovanjska stiska, nem. film; 14.30 Oddaja o turizmu; 15.00 Studio Cily; 16.10 Skrivnostna znamenja angl. nadalj., 1/4 -17.00 Sova: Splošne poizvedbe, fran. naniz., 5/14 -18.30 Japonska, 5. del -19.00 Skrajnosti, angl. naniz., 4/7 -19.30 V območju somarka, amer. naniz., 31/61 - 20.00 Šport - 22.00 Made in Slovenia - 22.50 Posnetek koncerta KANALA 15.55 Video strani - 17.00 Danyjeve zvezde (ponov.) -18.00 Sirene (ponov. 20. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Pol flamingov (25. del naniz.) - 21.00 Ciklon - motor smrti (amer. film) - 22.30 Živeti danes - 23.00 Bolezen belih kitov (dok. oddaja) ČETRTEK 4.30- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30- 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20Kronika-19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30-24.00 Večerni program (ob 21.30 Dec Jay Time) ČETRTEK, 26.9. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila -16.10 TUristična oddaja - 17.00 Podjetniška oddaja -18.00 Poročila -18.15 Pro-motor poroča-19.00 Rockov-ski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 27.9. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 20.00 Večer z evergreeni - 21.30 Kviz z evergreeni SOBOTA, 28.9. 5.30 Domača glasba - 7.00 Poročila - 8.30 Izbor viže dneva - 9.00 Poročila - 9.15 Praktični kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja-11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 1.3.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Uročila - 20.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 29.9. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja - 12.00 Mali oglasi, čestitke - 15.00 Poročila - 16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz MALKOM .i i n .....✓ GRADBENIŠTVO, INŽENIRING IN TRGOVINA Ljubljanska cesta 1. NOVO MESTO zaposlimo 2 KV zidarja in 2 gradbena delavca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: MALKOM d.o.o. Ljubljanska cesta 1, Novo mesto. Potrebne informacije dobite tudi na telefonski številki 068/ 323 - 470 MIRAN KOZOLE SPET POUČUJE - Eden najboljših slovenskih citrarjev Miran Kozole s Senovega, ki je poučeval citre najprej v okviru DKD Svoboda Senovo, nato pa v tamkajšnji osnovni šoli, nadaljuje svojo 14-letno tradicijo poučevanja, ki je zaradi slabih prostorskih možnosti skoraj zamrla. Miran se je zato odločil, da bo imel citrarsko šolo doma. V ta namen je priredil dva prostora (na sliki z učencem Boštjanom Resnikom iz Boštanja). Mirana veseli, da se za igranje citer odločajo vse bolj mladi, čeprav, kot sam pravi, za učenje tega inštrumenta ni nikoli prepozno. Če so nekoč citre, ko jih je na Senovem pouče\’al tudi Miranov praded Anton Trupej, veljale za kmečki inštrument, to ne drži več, saj postajajo po zaslugi najboljših slovenskih citrarjev, kot so Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Tomaž Plahutnik, Miran Kozole in drugi, vse bolj priljubljene. Pa še to: Miran bo spomladi pripravil citrarski piknik. (Foto: T. G.) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Novak iz Mokronoga. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta l<1ni'n t/tksn,T‘ 1. (2) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI 2. (1) Ko zaslišim znano melodijo - ANS. LOJZETA SLAKA 3. (3) Pravi kinolog - GORENJSKI MUZIKANTJE 4. (6) Polka je ključ do srca - ANS. GAŠPERJI 5. (4) Bo danes polna luna spet - ANS. ROM POM POM 6. (9) Če ljubiš življenje - ANS. TONIJA HERVOLA 7. (5) Pesmi za dekleta - ANS. SLAVČEK 8. (-) Zdravja si vsak želi - ANS. MIRO KLINC 9. (8) Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBIN 10. (10) Oj zdaj gremo - ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Moravška dolina - ANS. VIHARNIK ------------------------------------------------------^ KUPON ŠT. 39 Glasujem za: Moj naslov: ___ ______ Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, KODO Novo mesto DEM DEM PEW LS:URER UGODNE GENE Ford Eacort Van zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.41/75 KM, prostornina 2,54 m3, nosilnost 670 kg. Navedeni zneski predstavljajo mesečni obrok leasinga pri 30% pologu in času trajanja leasinga štiri leta. Prometni davek je vključen. SKUPIN* 061 In 0601: Avtohiia Kdposi (061/52-275), Seivis lizin (061/721 -720), JMK Avto (061/1312-028), Avto-Mobil (061/1681-434), Avtopiom (061/855-292), Seivis Hiiboi (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903); SKUPINA 062 In 0602: Avlo šerbinek (062/656-120), Avlo Serbinek Ptuj (062/779 896), Avlo Spori Shop (062/811 394), Avlo 8 Kojžo (0602/43 805), Avtomoiket Rebernik (0602/66 265) F Avlo Center (062/226-717) SKUPINA063: Avto Celje (063/31-919), Avto Celje Žolec (063/712-116), Avto Celje - Šentjur (063/741-292), Avto Celje Velenje (063/851-060), Avlo Ahlik (063/461 193), Avlo E00 (063/824 298), Kavfič Andiej (063/754 091), Servis Kibavoc (063/885 218), SKUPINA064: Avtohila Koposi (064/241 358), Muslang(064/7I8 566), Avlo M (064/53 334), Seivis Irilai (064/332 711), SKUPINA 065: DAM Tiode (065/21-185), Avtocnnlm Bajc (065/61-235), Avtodom GVS (06 5773-135), AvtoseivisGoienbtek (065/85-128); SKUPINA 066 in 067: Nova (066/392 345), Aulomobil Sežana (067/32-110), SKUPINA 068 in 0608: PSC Paii (0608/59 059), PSC Paif Novo mesto (068/21-123), PSt Stepon (068/52 407), AT&R (0608/41 350), Seivis Groznik (068/44 701); SKUPINA 069: S O S. Componv (069/23-507), Avto Rajh (069/81 -560), Tiiolehna (069/75-074). HYPO LEASING d.o.o., tel.: 061/1685-528, 061/1684-538 HYPO LEASING CELJE d.o.o., tel.: 063/482-311 OD I. OKTOBRA DALJE Sl BOSTE PRI NAS OGLEDALI IN IZBRALI: - telefonske aparate - telefonske tajnice - telefakse - hišne centrale priznanih blagovnih znamk z atesti (SIEMENS,PANASONIC,ISKRA STI) - instalacijski material -Telefonski imenik Slovenije -Telekartice DOBILI VSE INFORMACIJE 0: - možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka - dostopu do interneta - Slovenija Online - cenah in prodajnih pogojih - ostalih telekomunikacijskih storitvah - servisiranju telefonskih aparatov SPREJEMAMO VPLAČILA TELEFONSKIH RAČUNOV UGODNA PRODAJA od I. do 15. oktobra 1996 TELETRGOVINA NOVO MESTO NOVI TRG 7 tel: 068 372 273 odprto: pon. - pet. 8.00 - 16.00 Telekom Vi) Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij Ford Fiesta Courier Van zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.3i/60 KM, prostornina 2,8 m3, nosilnost 500 kg. Ford Translt Kombi Ford Fiesta Courier Kombi zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.3i/60 KM, prostornina 1,46 m3, nosilnost 500 kg. zračna varnostna blazina na voznikovi strani, servo volan, polpovišana streha, motor 2.5 DSL/76 KM, sedeži 8 + 1. Ford Translt Van kratka ali dolga medosna razdalja, polpovišana ali dvojno povišana streha, motorji 2.5 DSL/70 KM, 2.5 DSL/76 KM ali 2.5 TDSL/85 KM. SAMO HYPO PONUJA SUPER POGOJE ZA FORDOVA VOZILA! So poti, ki vodijo in poti, ki jih skrajšajo ŠMŠS&'* U: Teletrgowna u: ___:x«i: —4. Da bi vam skrajšali pot NA ENEM IN V NOVEM MESTU REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosto delovno mesto: 1. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ Pogoji: - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Na objavljenem delovnem mestu se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben: da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. M KZ KRKA, z.o.o.,PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 29. 9. 96, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil: 1. R LAGUNA 1.8 RT 2. BMW 525 l.vsa oprema 3. R MEGANE 1.4e RL 4. VW POLO Clasic 1.4i 5. FORD MONDEO 1.8 GLX 6. R 5 FIVE PLUS 7. R 5 CAMPUS 8. R MEGANE 1.6 RN 9. R 5 CAMPUS 10. SEAT CORDOBA 1.9 D CLX 11. RENAUL TRAFIC furgon letnik 1994 letnik 1994/95 letnik 1996 letnik 1996 letnik 1994 letnik 1994 letnik 1992 letnik 1996 letnik 1991 letnik 1995 letnik 1990/91 izkl. cena: 1.285.000. 00 SIT 2.300.000. 00 SIT 1.200.000. 00 SIT 720.000. 00 SIT 400.000. 00 SIT 180.000. 00 SIT 310.000. 00 SIT 1.300.000. 00 SIT 280.000. 00 SIT 1.500.000. 00 SIT 960.000. 00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 29. 9. 1996, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil je možen v petek, 27.9.1996,od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% PD. Mercator - KZ Krka, z.0.0., novo mesto kAtm CLUB '*° VVELTVE REIN1GUNC. D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN M DACHVER8AND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI RJU. CONTAfT Ljt W. M. M. A. F. E.V. WORLD MODEHN MART1AL ARTS ELDERATION HCKBOHNG KUNC FU KORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEtDICUNO ETL' -----------------; •TOBtlUl OTOUM Muor »l. HOVO KOTO Ct ‘ ' frAUTf ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Treningi so v: ponedeljek, sredo, petek, od 17. do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica) Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič - ŠESTI DAN Pred vrati je zima. Pripravite svoje vozilo za zimo, ki se neusmiljeno bliža. Vabi vas: AVTOMEHANIKA Robert PODRŽAJ Rumanja vas 45 8351 Straža tel./fax: (068)84-112 Na zalogi: ORIGINALNI DELI RENAULT, ČISTILCI FIAAM, Olja: Castrol, Valvoline Shell Hladilna tekočina Valvoline Metlice brisalcev Valeo Brezplačna kontrola in menjava hladilne tekočine. Se priporočamo! DEŽURNE TRUOVINE V soboto, 28. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri goslišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. uie: trgovina Brcat Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20, ure: trgovina Marks, M vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7, do 17, ure: Mercator Dolenjska od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 29. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Dreka, Market Kristanova, Market Dreka. Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, Nakupovalni center N od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vitajrgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Poku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Mi vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba •_ Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7,30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima ______________________________________________S Center za izobraževanje in kulturo Trebnje VPISUJE v izobraževalni program GOSTINSTVO za poklic: KUHAR NATAKAR Vpis bo v ponedeljek, 7. oktobra 1996, ob 16.00 uri GOSTINSKI POSLOVODJA ZBIRAMO PREDPRIJAVE Informacije na naslov: CIK Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje, telefon: 068/44-558, telefax: 068/44-183. vsak delovnik od 8. do 18. ure. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTO NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge zdravnika splošne medicine Od kandidata zahtevamo končan študij na medicinski fakulteti -splošna smer, opravljen strokovni izpit, starost do 30 let, pripravljenost specializacije iz mikrobiologije, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika in enega od svetovnih jezikov. Kandidati naj prijavi priložijo kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni. AVTO KLINIKA, d.o.o. Novo mesto, Foersterjeva 10 ‘E* 068/ 323-035 Uradni zastopnik za ŠPORTNA OPREMA ‘JflNEK NOVO SE^SATRAC AMORTIZER "DVA V ENEM" ZA VSE TIPE VOZIL DVE LETI GARANCIJE OBVESTILO Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da bo po sklepu župana z dne 18.9.1996 v času od 27. septembra do 29. novembra 1996 potekala JAVNA RAZGRNITEV osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1996, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1996, za območje Mestne občine Novo mesto: URBANISTIČNA ZASNOVA NOVEGA MESTA Osnutek dokumenta bo razgrnjen: • v avli Kulturnega centra Janez Trdina, Novi trg 5, v Novem mestu (ogled je možen od 7. do 19. ure), • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1,1. nadstropje (ogled je možen v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure), ter • v izložbi Zavarovalnice Triglav na Novem trgu v Novem mestu (izvleček osnutka dokumenta). Do konca javne razgrnitve osnutka dokumenta lahko podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani dajo pripombe, mnenja in predloge na prvih dveh krajih javne razgrnitve ali pa pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Obvestilo o času in kraju javnih obravnav bo naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Na njih bosta naročnik in izdelovalec dokumenta obrazložila in prisotnim dajala pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za vastvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje urbanistično načrtovanje : Tfc i ; BARLOG ; I UGODNO ■ PRODAMO \ ACCENT 1,5 GS letnik 1996 | ■ LANTRA WAGON 1,8 GLSi . J letnik 1996 ' ■Tel:068/45-700,44627' MESTNA OBČINA NOVO MESTO Občinski svet Komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS NAGRAD IN PRIZNANJ MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1996 I. Mestna občina Novo mesto zbira predloge za naslednje nagrade in priznanja: 1. Naziv častni občan Mestne občine Novo mesto 2. Nagrada Mestne občine Novo mesto 3. Trdinova nagrada 4. Plaketa mesta Novo mesto 1. Naziv častnega občana Mestne občine Novo mesto se podeljuje posameznikom, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavljajo občino doma in v svetu. 2. Nagrada Mestne občine Novo mesto se podeljuje občanom Mestne občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju. 3. Trdinova nagrada se podeljuje občanom Mestne občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju. 4. Pleketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine. II. Predloge za podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto lahko dajo fizične osebe, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva in delovna telesa občinskega sveta. III. Predloge z obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na naslov: Mestna občina Novo mesto, Komisija za priznanja in nagrade, 8000 Novo mesto, Seidlova cesta 1, z oznako “ZA RAZPIS NAGRAD IN PRIZNANJ MESTNE OBČINE NOVO MESTO” najkasneje do 30. oktobra 1996. IV. Predloge za podelitev priznanj in nagrad bo obravnavala Komisija za priznanja in nagrade občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. O dodelitvi priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto bo odločal občinski svet. V. Priznanja in nagrade bodo podeljene na slavnostni seji občinskega sveta. unicard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a car** Rozmanova 19, E 068/27-174 Tuje trgovsko podjetje išče za svoje predstavništvo na Dolenjskem 2 mlajša in uglajena predstavnika. Tel.: 062/622-251. | TELEVIZIJA NOVO MESTO ] .vaš . kanal s Trdinovega vrha na kanalu NOVOTEKS TKANIMA vas dne 27. 9. 1996 vabi na akcijsko prodajo tkanin in pletenin v prostorih GASILSKEGA DOMA TREBNJE od 9. do 18. ure. Obiščite nas, ne bo vam žal. KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Informacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 RUBIKON <£*• 3 PRIHODNOST FINANCE PARTNER DELO RAZLAOA SANJ ODO 4T 70i TAROT KARTE ASTROLOOUA 5 — karavan že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — samara že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — niva 1,7 že od 1.398.000,00 SIT ali 299 DEM na mesec — možnost kredita od 1-5 let — ugoden leasing od 2—5 let s pologom od 10%—50% — možnost menjave staro za novo ENNENT Krško, CKŽ 51 tel. 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14 tel. 068/51-379, 51-378 vsak kupec prejme avtoradio BLAUPUNKT GORJANCI - Tovorni promet, d.o.o. - v stečaju, Vavta vas 36, 8351 Straža,objavlja: JAVNO DRAŽBO, ki bo v torek, 8.10.1996, ob 15. uri v prostorih podjetja GORJANCI, Vavta vas, 8351 Straža. Predmet dražbe so tovorna vozila s priklopniki in brez, razna oprema za vzdrževanje vozil, drobni inventar in pisarniška oprema od podjetja GORJANCI - Tovorni promet, v stečaju, Vavta vas 36,8351 Straža. Vsa sredstva se prodajajo po cenah iz cenika, ki je obešen na oglasni deski pri vhodu v družbo, po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ni. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe položijo kavcijo -varščino v višini 10% izklicne cene vrednosti pos. dela opreme ali le.to vplačajo na žiro račun št. 52100-690-68380 in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v tolarski gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Rok plačila preostalega dela kupnine je za opremo do vrednosti en milijon tolarjev 3 dni, za ostalo večjo opremo pa 15 dni po javnih dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Informacije o dražbi in ogled je možen eno uro pred začetkom dražbe oz. po dogovoru na tel. št. (068) 84-535, (0609) 613-266 ali (0609) 630-803. Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto • enega dipl. inž. strojništva Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1.10.1996 dalje. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. A AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA RENAULT PRODAJA VOZIL RENAULT Za vozila RENAULT 5, CLIO, TWINGO posojila po obrestni meri T+5% za ostala vozila iz programa RENAULT v zalogi pa posojila po obrestni meri od T+7,5% dalje VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL PO UGODNIH CENAH TEHNIČNI PREGLEDI Obiščite nas na naših tehničnih pregledih, kjer Vam nudimo naslednje storitve: - redne in preventivne tehnične preglede, - registracijo novih vozil, - podaljšanje registracije vozil in - obvezno zavarovanje vozil ter zelene karte. Brezplačno Vam opravimo naslednje: ■ opravimo test blažilcev, ■ izmerimo CO, ■ opravimo kontrolo zavor, - nastavimo luči in ■ pritrdimo registerske tablice. SERVIS VOZIL RENAULT 1 leto garancije za originalne nadomestne dele in delo Poleg servisiranja vozil strankam nudimo: * kleparske storitve, * ličarske storitve in * avtoelektrikarske storitve tudi za druge znamke vozil Z zavarovalnico uredimo plačilo škode, če nas za to pooblastite. Dodatne storitve: - ročna avtopralnica, - optični pregled z nastavitvijo in - vleka poškodovanih vozil Naročila za servis: tel. 068/321-243 Delovni čas: Prodaja vozil in nadomestnih delov ter servis: pon.-pet. od 7.00 do 17.00 sobota od 7.00 do 12.00 Tehnični pregledi: pon.-pet. od 7.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 12.00 *** AKCIJA *** BREZHIBNO VOZILO - VARNO VOZILO Od 23. do 28. septembra 1996 opravljamo brezplačne preventivne tehnične preglede vozil. Informacije na telefon: - prodaja vozil: 068/324-533, - servis: 068/321-243, - prodaja nadom. delov: 068/322-038, - tehnični pregledi: 068/323-449. & Obiščite nas v LOČNI, kjer Vas bodo postregli naši prijazni delavci. V RENAULT Še vedno lahko vložite svoj certifikat ali njegov ostanek v pooblaščeno družbo DPB VIZIJ A1, d.d. Vpišete ga lahko na naslednjih vpisnih mestih: • sedežu Zavarovalnice TILIA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto • predstavništvih TILIE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici • poslovalnicah TILIE v Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah • na sedežu VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto • Dolenjskemu listu, Glavni trg 24, Novo mesto • Studiu D, Seidlova cesta 29, Novo mesto • vseh PE PTT Novo mesto in pošti Kočevje ali pa preprosto tako: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem lislu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebin oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj: Pošta: Naročniška številka: ...................... Podpis: Datum: AObi^— [L> MONTAŽA IN SERVIS SENČIL rolete — žaluzije tende - lamelne zavese pliseji — roloji sereen senčila Tel.: 068/78-258, 324-285 0609/631-225 Ženitna posvetovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje. Delujemo na področju cele Slovenije in tujine. TS (061)126-35-84 *CX\I bS> LIK V Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 .. mm ; Ohrtts 1 tf r/Vjj 1 (J _ . ii" Te/..-06»/4.5 700 uAK kJ 70 7 ACCENT cH) Hvunoni 16.500 DEM LANTRA 24.900 DEM SONATA 29.790 DEM COUPE 34.900 DEM UGODNI KREDITI v> STARO ZA NOVO Lt> Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! IDOLENJSKI LIST) ■ J m * : ” O v „»° : ra (068) 324-377 >// Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. i.A\v Pooblaščen zastopnik i* svetovan)«;, montažo in servis ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tel.: 068 81-118, fai: 068 81-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 -BTC tel.: 068/323-000 TRAKTORJI UNIVERZAL, TORPEDO, ZETOR, FIAT SAME, TOMO VINKOVIC 826, LANDINI, FERGUSON, 1MT s popustom od 2 do 12%. Staro za novo. Rabljeni IMT 539,533, UNIVERZAL 45 DT, 45 U, ŠTORE 404, TV 731,730,523, CARRARO 30 s priključki FREZA 95 za TV, plugi in kosilnice. Vse dobite pri AGROAVTU KRANJ, Ljubljanska 30, tel (064) 332-111, od 8. do 16. ure. INTRRR I BORZNO POSREDNICA HIŠA D .D I BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d.d. — odkupimo delnice KRKE iz javne prodaje Tel.: 061/137 73 73, 137 74 74, 137 75 75 173 44 44 vašem kanalu - cinična oddaja si je po dolgih mesecih zaslužila klinični počitek, zato bo na sporedu spet septembra - VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA Magic line 090 4 123 TUDI PISNO p.p. 34 Ljubljana, Črnuče 156 SlT/min NIPPON S&P, d.n.o. V središču Novega mesta, Glavni trg 26, prodamo stanovanjsko poslovni prostor v izmeri 380 m2. Vse informacije na tel.: 061/222-732. ODKUPUJEMO GOBE: štorovke, jurčke in črne trobentice. Tel. 068/22-035. Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! p* 'IZSOE&i . ... JBEES__UKf a RADIO 104.5 105.9 r mm 107.3 Vil lit/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE tel 152 11 26 fex. 152 13 62 ZAHVALA Ostala bo večna praznina in spomin nate. Ko smo obnemeli ob bolečini zaradi izgube naše drage in ljubljene mame in stare mame CVETKE ZAJC iz Novega mesta nam je bilo v veliko uteho, da ste ji ob slovesu izkazali toliko pozornosti. Imeli ste jo radi. Posebno zahvalo izrekamo dr. Steklasovi in osebju Dializnega oddelka za dolgoletno zdravljenje, Oddelku za diabetike Bolnišnice Novo mesto, osebju Doma starejših občanov Novo mesto za prizadevnost, ge. Mimi Hlišč Rostan iz Karitasa za plemenito pomoč pri lajšanju bolečin, župniku Frančiškanskega samostana za lep obred, njenim sošolcem za poslovilni nagovor, sodelavcem Gozdnega gospodarstva Novo mesto, uslužbencem Krke-programa Kozmetike, patronažni sestri Tanji Sever za mnoge obiske na domu, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo redno obiskovali v Domu upokojencev. Hvala za poklonjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in denarno pomoč. Vsem skupaj naša globoka zahvala! Žalujoči: hčerka Cvetka z družino, brat, sestri in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric MILAN PANCAR s Čateža pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu TEM Čatež, Lovski družini Gabrovka, pevskemu zboru in župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat, stric, svak in bratranec FRANC HLEBEC iz Markljeve ul. 13, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za podarjene vence, cvetje, sveče, sv. maše, izrečeno sožalje ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo družini Koračin za pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmihela. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta JOŽEFA PIRC roj. Kučič iz Črneče vasi 21, Kostanjevica na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in drugo pomoč. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter Vsem, ki ste pokojno pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Kljub neizmerni volji do življenja in dela se je moral v 53. letu od nas zaradi hude in dolge bolezni posloviti ANTON STARIČ iz Belšinjc vasi 4 pri Trebnjem Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem, članom GD Trebnje, kolektivu Kmečki hram iz Ljubljane, pevcem in g. kaplanu, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej izrekamo zahvalo sosedu Janezu za poslovilne besede in Alešu za odigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta STANISLAVA SUHOREPCAs.. z Otovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, vsem govornikom, gasilcem in lovcem ter vsem, ki ste pokojnega množično pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Marija, sin Stane in hčerka Marjanca z družinama OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je po težki bolezni umrl ANTON ZEVNIK upokojeni voznik v transportni službi Sektorja Logistike in nabave iz Novega mesta, Majde Šilc 16 Od upokojenega sodelavca smo se poslovili v petek, 20. sep- . tembra 1996, na pokopališču v Prečni. Ostal nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil. Novo mesto V SPOMIN Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. 29. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil IVAN RAUH iz Dobindola 12 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Anica in Brane z družino ZAHVALA V 86. letu starosti se je po težki bolezni končala življenjska pot naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE GRIČAR MANCE iz Kočevskih Poljan Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali sveče in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po dolgi in zahrbtni bolezni zapustil naš dragi JOŽE BRULC iz Cerovega Loga pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN In videl sem. kje so življenja prodi, in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi. ( Gradnik) 29. septembra bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami RUDOLF DRENIK iz Bršljina Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi OSMRTNICA V 87. letu je umrla naša sestra in teta MARIJA VOVK TETA MIMI roj. Kranjčevič udeleženka NOV Pokopali smo jo v sredo, 25. 9. 1996, na domačem pokopališču. Žalujoči: brat Edo in sestri Pepca in Lojzka z družinami, nečakinji Deja in Nevenka z družinama, nečak Toni z družino, sosedje in prijatelji Leskovec pri Krškem, Ljubljana, Trnovo, Krško, Florida, Nevv York, York v Pensilvaniji, Kočevje, Dunaj TA TiDEIM ¥AS ŽANI M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - KMETIJSKI STROJI - KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - POSEST — PRODAM Z=\ — RAZNO - SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA — PREKLICI - ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 26. septembra - Justina Petek, 27. septembra - Damjan Sobota, 28. septembra - Venčeslav Nedelja, 29. septembra - Mihael Ponedeljek, 30. septembra - Sonja Torek, 1. oktobra - Julija Sreda, 2. oktobra - Bogumil LUNINE MENE 27. septembra ob 4.51 - ščip kino BREŽICE: 26. in 27.9. (ob 18.30), 28. in 29.9. (ob 18.30 in 20.30) ter 30.9. (ob 20.30) ameriška komedija Zgaga. 26. in 27.9. (ob 20.30) kriminalka Izvirni greh. 2.10. (ob 20.30) romantična komedija Pozabi "Pariš. ČRNOMELJ: 27.9. (ob 20. uri) in 28.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Zgaga. 29.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Eraser. KOSTANJEVICA: 28.9. (ob 20. uri) drama Zadnji sprehod. 29.9. (ob 20. uri) grozljivi film Čarovnica. KRŠKO: 26. in 27.9. (ob 20. uri) ter 28. in 21.9. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Posnemovalec. METLIKA: 27.in 28.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Eraser. 29.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Zgaga. ŠENTJERNEJ: 27.9. (ob 18. uri) drama Zadnji sprehod. 27.9. (ob 20. uri) grozljivi film Čarovnica. TREBNJE: 27.9. (ob 20. uri) in 29.9. (ob 16. uri) ameriška roman-i Če lična komedija Čenče. • ZGAGA, komedija (The Cable Guy, ZDA, 1996, 100 minut, režija: Ben Stiller) To naj bi bila farsa, kombinacija Hitchcocka in Jerry Lee Lewisa, vendar tega ni videti. Videti je le Jima Carreyja, ki misli, da igra v drugačni, kritiško kredibilni komediji, všečni tudi tistim, ki ga ne marajo, toda po tem filmu ga ne bodo več marali niti dosedanji oboževalci. 34-letni Carrey je človek z meteorsko kariero. Po sušnih osemdesetih, ko je v Hollywoodu nas-tregel le nekaj drobiža, je 1994. igral v treh “stomilioncih " - po zaslužku, ne stroških - Ace Ven-tura, Maska in Butec in butec. Zaslužili so več kot pol milijarde dolarjev, Carrey pa je dobil manj kot 8 milijonov. Za naslednji hit, vlogo v Batmanu za vse čase, je že dobil več kot prej za tri filme, desetko, vmes se jeafnalše v drugem delu Ace venture, letos pa je za Zgago stisnil 20 milijonov. Film je resda med desetimi najbolj gledanimi v ZDA, vendar velja prej za rahitika kot za finančnega debeluharja. Če ob tem navržem še to, da je zna! res zabavati le v prvi Venturi, potem gre takole: bolj kot je povprečen ali slab, bolje je plačan. No, prednost pri snemanju filmov s Car- reyjem pa je v tem, da ni potrebno zapraviti gore denarja za specialne efekte, saj je Carrey najbolj vsestranski efekt že sam po sebi. Torej, The Cable Guy, fant, ki ti napelje kabelsko televizijo. Matthew Broderick je igralec, ki vedno izgleda kot najbolj brezbarven, neodločen, izgubljen fant na svetu, ja, kot človek, katerega prva in zadnja karakterna poteza je to, da nima nobene izrazite poteze v svojem bledem značaju. Broderick je tu fant, ki ga je punca nagnala, ker je storil nekaj hudo neobičajnega, svoji osebi ne-lastnega: zasnubil jo je. Kot tolažbo mu prijatelj svetuje kabelsko, filme, šove, skratka teve zabavo. Mojstra igra Carrey, toda to ni navaden mojster. Zanj, ki ga je v otroštvu vzgajala televizija, kjer je videl tudi, kako izgleda idealna družina, je montaža kabelske povabilo v prijateljsko razmerje. Ko ga Broderick zavrne, parazit udari, saj je sam ponudil vse, zastonj filmske in porno programe, mu pokazal svoj sveti kraj, ga peljal na srednjeveški turnir in podobno. Maščevanje je genialno, Brodericka zapro, odtujijo se mu družina in prijatelj, odpustijo ga iz službe. Vsega je kriv Zgaga. Ker ne vidi in ne pozna meje med fikcijo televizije in resničnostjo življenja. Zato je psihopat, ki se prisesa na svoje kliente in zahteva, da se tudi oni vržejo v njegov svet. Zgaga je nori idealist, takšen pa je tudi njegov konec. TOMAŽ BRATOŽ SVET OŠ OTOČEC Šolska cesta 20 8222 Otočec razpisuje delovno mesto ravnatelja šole Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 12/96), ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta, od 1.1. 1997 naprej. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela na področju vzgoje in izobraževanja ter vizijo razvoja šole v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom “ZA RAZPIS”. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po imenovanju. /1 DOLENJSKI UST IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm e enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@inserl.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji OBRAČALNIK za seno prodam in kupim cisterno za gnojevko, 220 I. ® (068)48-476. 10170 ZARADI PREUSMERITVE v drugo dejavnost prodamo malo rabljene kmetijske stroje. ® (064)241-841. 10189 TRAKTOR Štajer, s koso, in Fiat 126 za rezervne dele prodam. S (068)60-137, zvečer. 10216 TRAKTOR IMT 533, balirko, cistrer-no za gnojevko, motokultivator Gorenje Muta, samonakladalno prikolico, 17 m3, rotacijkso kosilnico, pajka in tračne grablje prodam. ® (068)81-797. 10219 KULTIVATOR BRANE, nove, prodam. ® (068)22-020. 10234 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 17 m3, Sip, prodam. ® (068)49-264. SILOKOMBAJN SK 80 ugodno prodam S (068)78-412. 10242 SIPOVO samonakladalko, lahko tudi z manjšo okvaro, kupim. ® (068)45-478. TRAKTOR Tomo Vinkovič, s kiper prikolico, skupaj ali posamično, prodam. ® (068)85-935. 10257 TRAKTOR ŠTORE 404. s kabino, kompresor in kiper prikolico Tchnostroj. vse malo rabljeno, ugodno prodam. ® (064)725-254. 10264 IMT 539. ohranjen, kupim, prodam pa kabino za IMT 539 ali 533. 33“ (0609)637-277. 10292 MOLZNI STROJ NVestfalia, 10 I boj-ler, pipo in pretočne cevi za bojlcr, kosilnico Gorenje Muta / diesel motorjem, bočno kosilnico za traktor Deutz. škropilnico Panonija in nakladat' za gnoj prodam. ® (061)872-038. 10299 KOMBAJN Zmaj 810 ugodno prodam. S (068)87-132. ' 10304 DVOBRAZDNI PLUG Slavonec prodam. ® (068)52-514. 10324 SIPOV silokombajn Vihar 40 prodam. ® (068)73-208. 10369 SILOKOMBAJN S K 80 S. dobro ohranjen, ugodno prodam. Rataj, ® (068)75-206. 10382 UGODNO - trgovina Agroma, Šušteršič, s.p., nudi rezervne dele za traktorje Zetor. Na zalogi hidravlični volani. 3? (068)24-571. 10393 KOSILNICO / Acme motorjem in manjšo rotacijsko kosilnico prodam ali menjam za govedo. ® (068)27-842. K0LPA-SAN KOTNI UMIVALNIK, nov ali malo rabljen, kupim, tf (068)22-361 TRAKTOR Zetov 6245, s prednjo hi-dravliko, in obračalnik Favorit 220 prodam ® (068)40-807. 10409 kupim DELNICE KRKE serije Ci po 7000 SIT in Krke serije B po 5000 SIT kupimo. 'CZ (064)21-55-33. 10188 JABOLKA 7.a jabolčni sok kupim. 3(068) 372-222. 10240 DELNICE KRKE kupimo po ugodnih ecnah. Takojšnje plačilo v gotovini! 3 (068)41-160. 10260 SUHE smrekove plohe, debeline 5 in 8 cm. kupim. 3 (068)28-287. 10270 BIKCE, težke do 150 kg. kupim. 3 (068)25-083. 10311 TELE - BIKCA, starega 3 do 6 tednov, kupim 3 (068)49-419. 10313 SUHA bukova drva ugodno kupim. 3 (068)81-776. 10321 CENTRALNO etažno peč kupim. 3 (068)57-827. 10339 TELETA, moška in ženska, za pitanje, kupim 3 (068)81-188. 10344 SUHE hrastove plohe, 5 cm. in deske. 2.5 cm, kupim. 3 (068)27-101. 10366 BARVNI TELEVIZOR, star do 6 let. kupim. 3 (068)26-679. 10379 BELO GROZDJE, mešano, cepljeno in tiskalnik A4 kupim. 3 (068)52-519. BIKCA siva ali simentalea, 150 do 250 kg, kupim. 3 (068)67-438. 10397 50 BAL slame in 50 bal sena kupim. 3 (068)73-122. 10413 motorna vozila R 19, letnik 11/93, prodam. 3 (068) 27-792. 10171 GOLF JX D, letnik 8/87, prodam. 3 (068)22-757. 10174 MERCEDES 190 E, letnik 1990, prodam. 3 (068)73-291, po 20. uri. 10179 APN 6, letnik 1993, zelo malo vožen, prodam. 3 (0608)32-482. 10191 JUGO KORAL 55, registriran do 6/97, 91.000 km, prodam 3 (068)65-271. 1019.7 VARTBURG 1.3, letnik 1989, 80.000 km, prodam za 2700 DEM. 3 (068)315-124, Janja. 10194 GOLF D, letnik 8/84, S paket, v dobrem stanju, registriran do 8/97, prodam 3 (068)60-425. 10197 ATX 50 C, letnik 1988, dobro ohranjen, vreden ogleda, prodam. 3 Sebastjan Sega, Soteska 17, Straža. 10199 AUDI 80,2.0 E, letnik 12/90, dodatna oprema, prodam. 3(0608)80-465, po 18. uri. 10200 CLIO 1.2 RN, 5V, 22.500 km, letnik 5/93, moder, prodam. 3 (068)22-063, po 17. uri. 10204 UNO 45, letnik 1985, in kadeti, C tip, letnik 1977, oba registrirana do 8/97, prodam. 3 (068)24-559, po 18. uri. AX CABAN D, letnik 1992, prevoženih 53.300 km, kovinsko sive barve, registriran do 5/97, prodam 3 (068)25-538. 10207 R 5 GTTURBO, letnik 1/89, registriran do 9/97, črne barve, podam za 8500 DEM. 3 (068)65-283.. 10232 KARAMBOLIRAN jugo 55 Amerika, letnik 1988, prodam. Ogled vozila v nedeljo, 29.9. od 8. do 10. ure, v Krajčevi ul. 21, Cimprič, Novo mesto, Šmihel. DOLENJSKA BANKA Spim se varčevati v tolarjih. Pri Dolenjski banki vam omogočamo številne in donosne oblike tolarskega varčevanja: Vezani depoziti - od 31 do 90 dni od TOM *+ 4,5 % do TOM + 5 % - od 91 do 180 dni TOM + 5,5 % - od 181 dni do 1 leta TOM +6% V a r č e v a 1 n i p a k e t Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 12 mesecev 7.500 SIT TOM + 6% Premijsko varčevanje od 24 do 60 mesecev 4.000 SIT od TOM + 6,52 % do TOM + 7,5 % Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo 12 mesecev 80.000 SIT od TOM + 7,31 % do TOM + 7,5 % Tolarski depozit z valutno klavzulo 12 mesecev 80.000 SIT od V** +7,06% do V +7,25% * TOM: temeljna obrestna mera ” V: valutna klavzula Eks/vzititra Novo mesto, Seidlova 3,063/316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva eesla 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35 CLIO 1.2 RT. letnik 1995. kovinsko temno rdeče barve, registriran do 7/97, prodam. 3 (068)65-643. 10243 LADO NIVO, rdečo. 22.000 km, letnik 1992, registrirano do 6/97, prvi lastnik, prodam. 3 (068)78-577. 10252 CLIO 1.4, letnik 1992, kovinsko zelen, 69.000 km. prodam 3 (068)323-323. 10256 JUGO 55, letnik 3/89, rdeč, prevoženih 62.000 km. druga lastnica, prodam. Irena Pavlič, Gor. Vrhpolje 11. 10263 R 4, rdeč, letnik 1987, prvi lastnik, prodam. 3 (068)89-601, zvečer. 10268 R 5 FIVE. letnik 1994, prevoženih 28.000 km, prodam. 3 (068)81-480. FIAT TIPO 1.6 DGT, letnik 1990, registriran do 7/97, prodam za 9500 DEM. 3 (0608)81-80.7. 10271 R 5 FIVE plus, letnik 6/94, lepo ohranjen, 46.(MM) km, prodam. 3 324-447 ali 325-195. 10273 OPEL CALIBRO 2.0 16 V, letnik 12/92, model 1993, registriran do 4/97, vsa dodatna oprema razen usnja, temno sive kovinske barve, prodam. 3 (068)28-687. 10276 126 P, letnik 1986, registriran do 8/97, prodam. 3 (068)85-932. 10241 KARAMBOLIRAN Clio, letnik 1994, prodam. 3 (068)26-434. 10277 126 P, letnik 1989, registriran do 5/97, 60.000 km, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)84-577. 10281 GOLF JX D, letnik 1986, rdeč, registriran do 7/97, prodam. 3 (068)85- 655. JUGO 45 A, letnik 1987, 74.000 km, registriran do 4/9, ugodno prodam. 3 (068)45-142. 10286 R 5, star 4 leta, 70.000 km, prodam. 3(068) 321-114 ali 323-154. 10287 ŠKODO FAVORIT G,LX, letnik 1993, z dodatno opremo, prodam. 3 (068)28-364. 10288 Z 126 P, letnik 1987, prva registracija 1988, ugodno prodam 3 (068)341-790. 126 P, letnik 1988, prodam za 800 DEM. 3 (068)27-284, po 9. uri. 10300 JUGO, letnik 1988, registriran do 6/97, prodam. 3 (068)25-370. 10303- BMW 320, letnik 1980, registriran do 8/97, ugodno prodam. 3 (068)73-016, po 15. uri. 10317 TOVORNI AVTO Mercedes 809, letnik 1983, prodam ali menjam za osebni avto 3 (0608)168-391. 10319 R 4 GTL, letnik 9/92, 61.000 km, ohranjen, dvojna zaščita proti rji. registriran do 9/97, prodam za 5500 DEM. 3 (068)57-258. 10320 PONY HB 1.5 LS, letnik 1994. prodamo Hvundai servis Falcskini. 3 (068)83-104. 10322 PEUGEOT 309 GL, 1400. letnik 1991/92, kovinske barve, spojler, sončna streha, pravkar servisiran, prodam. 3 (0608)64-109. 10326 R 4 GTL, letnik 1989, dobro ohranjen, rdeč, 68.000 km, prodam za 3900 DEM. 3 (068)57-258. 10329 ŠKODO FAVORIT LX, višnjeve rdeče barve, registrirano do 4/97, prvi lastnik, prodam. 3 (068)42-624. 10330 GOLF 1.6 CL, letnik 1990, bcncinar, 5 prestav, prodam ali menjam. 3 (068)42-325. 10333 MERCEDES 200 D, starejši letnik, prodam. 3 (0608)87-031. 10335 SCIROCCO GTX 16 V 1.8, 140 KM, letnik 1989, 128.000 km, veliko dodatne opreme, ugodno prodam. 3 (068)322-827 ali (0609)639-363. 10336 126 P, letnik 1992 in R 4 GTL, letnik 1986, prodam. 3 (068)321-074, dopoldan, 324-050, popoldan. 10337 JUGO SKALA 55, letnik 1990, registriran do 9/97, prodam. 3 (068)78-373. R 4 GTL, letnik 1991, registriran za 1 leto, vinsko rdeč, prva barva, prodam. Antonija Gregorčič, Družinska vas. Šmarješke Toplice. 10341 R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, prodam. 3 (068)89-533. 10343 R 4 GTL, letnik 1991, ugodno prodani. 3 (068)76-204. 10345 Z 101, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 2000 DEM 3 (0608)77-051. ALFA ROMEO 33, letnik 1985, ugodno prodam. 3 (068)28-714. 10350 126 P, letnik 1990, registriran do 7/97, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)42-115. 10353 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 1/97, ugodno prodam. 3 (068)75-191, zvečer. 10358 ALFO 33. letnik 1986, registrirano do 4/97, prodam 3 (068)42-761. 10360 LADO RIVO 1300, letnik 2/91, registrirano do 2/97, 29.000 km. bel, prvi lastnik, prodani za 5100 DEM. 3 (068)26-157, od 8. do 18. ure. 10361 NOVO, NOVO! Posredniška prodaj* vozil. Bajčeva 6 (polegcerkve v Šmihela)1 Novo mesto, 3 in fax: (068)26-157, od 5 do 18. ure. 1036) FIAT TIPO 1.8 i.c. GT, model 199-7 registriran do 1/97,58.000 km, kovinska rdeč, kupljen nov v Sloveniji, lita plati)' ča. SV, TS, ES, CZ, prodamo za 16.40)) DEM. Možen kredit. 3 (068)26-157. o* 8. do 18. ure. 1036' JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 3/97, odlično ohranjen, prv* barva, kot nov, prodam za 3700 DEM 3 (068)42-395. 1036* Z 101 GTL, letnik 1986. rdečo, in risalno desko AO format prodam. ^ (068)81-657. 1036“ ASTRO 1.7 TD. letnik 1995, Gt oprema, prvi lastnik, prodam ali menja’1' za manjši avto. 3 (068)23-328, popoldan. 1037' FORD ESCORT caravan, 1.6 CLX I6 V, letnik 1993, registriran do 7/97, velik0 dodatne opreme, odlično ohranjen, pr”! dam 3 (0608)62-394. 1037° R CLIO Ujetnik 1995, registriran 19.7.1997, rdeč, prodam 3 (068)85-608' 1037* FIAT PUNTO 55 S, letnik 1995, registriran do 3.8.1997, prodam. Franci Zupančič, Smolcnja vas 26, Novo mesto. 1038' LADA N1VA, 1. 1988,60.000 km, lep0 ohranjena, ugodno prodam 3 25-041 IOYOTA COROLLA, lepo ohranja” I, 12/87, 114.000 km, prodani. 3 (06*' 325-208. R 4 GTL, letnik 1989, rdeč, registrira” do 3/97, prodam. 3 (068)78-506. 1038) GOLF I. 89, prodam. Zupančič Bran*1 Drganja sela 8, p. Straža pri Novd1’ mestu, JUGO KORAL 45, letnik 1988, reg*' triran do 9/97, bel, lepo ohranjen, pr^ dam za 1900 DEM “ST (068)26-796. 1038* Z 101, letnik 1987, registriran do 2/97-ugodno prodam. 3 (068)84-333. 1038* LADO SAMARO 1300, letnik 1993-registrirano do 8/97, prevoženih 40.0’* km, temno rdečo, 5V, 5 prestav, prodal” za 7100 DEM. 3 (0608)71-090. 1039* 101 GT 55, letnik 1986, belo, lep” ohranjeno, registrirano do 1/97, ugodo” prodam. 3 (0608)77-591. 1040“ GOLF JX B, letnik 1989, odlično ohranjen, prevoženih 115.000 km, ugodno prodani. ® (0608)77-717. 10401 JUGO 45 E, letnik 1986, bel, ohranjen, in motor od Zastave 750 SC prodam. Marija Berk, Gor. jesenice 21, Šentrupert. 10404 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 7/97, prodam za 1800 DEM. ® (0608)75-405. 10407 Z 101 GTL, letnik 1986, registriran do 4/97, prodam. ® (068)44-878. 10412 Z 128 skala 55, registriran do 3/97, 73.000 km, letnik 1989, prodam za 2800 DEM, lepo ohranjeno, nikoli karamboli-rano, prodam ali menjam. ® (0608)84-048. 10417 CLIO 1.4 RT, letnik 1995, kovinske harve, klima, air back, daljinsko centralno zaklepanje, električen pomik stekel in ogledal, prodam. ® (068)78-235 ali 316-*57. 10427 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, kalilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 9163 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese •zdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662. 9334 RJAVE in grahaste jarkice, pred nemostjo, bele piščance za dopitanje in težke bele kokoši za zakol prodajamo. Ramovš, Šentrupert, ® (068)40-189. preklici MARTIN in Štefka Berkopec, Dol. Suhadol 21, opozarjava Tončko Jazbin-^k, Dol. Suhadol, naj preneha z lažnimi govoricami in obrekovanjem, sicer jo hova sodno preganjala. 10425 posest PARCELO - TRAVNIK in njivo, v Kavčah, k.o. Tržišče, v izmeri 45 a, prodam. ® (063)723-339, popoldan. 10182 NJIVO, 6 a 85 m2, v Cešči vasi, prodam. ® (068)83-487. 10184 HIŠO, dograjeno do tretje faze, zapito s stavbnim pohištvom, velikosti 13.8 x 9-5 m, prodam. ® (068)87-138. 10224 Na RADOVIČI prodam zidanico z vinogradom, elektriko in vodovodom za •5.000 DEM. ® (068)59-104. 10228 NJIVO, 23 a, delno zazidljivo, v Podlosti pri Dolenjskih Toplicah, prodam. ^ (068)65-642, zvečer. 10229 NA PUŠČAVI pri Mokronogu prodam hišo z vrtom. ® (061)374-992. 10291 STARO leseno hišo, primerno za brunarico, prodam. Rafko Cvelbar, Sela 12, Šentjernej ali ®(068) 81-023. 10293 V OKOLICI Novega mesta prodam gradbeno parcelo z možnostjo nadomestne gradnje. ® (068)21-439. 10294 6 KM iz Novega mesta prodam 21 a *emlje (sadovnjak, njivo, trte). ® (068) 22-249^ 10368 , Na GAČAH (Črmošnjice), poleg smu-^ča, prodam opremljen vikend. ® (068)75-528. v 10373 VINOGRAD z zidanico v Žakovcu v bližini Mokric prodam. Objekt ima elektriko, obstaja možnost vodovoda in tele-'''na ® (0608)57-014. 10374 NOVO, opremljeno dvostanovanjsko mŠo na Otočcu, dve garaži, 3 kopalnice, v'notckaza 1000steklenic, ležalni kamin, telefon idr., prodam za 249.000 DEM. ® (0609)633-456. 10418 V MIRNI PEČI ugodno podam hišo "0 jo menjam za garsonjero v Novem mc-s>u. ra (068)21-458, po 15. uri. 10420 prodam Nova OKNA TERMOPAN in notranja vrata 20% ceneje. ® (068)325-205. termoakumulacijsko peč, ^•5 KW in pralni stroj Candi ugodno Pfodam. ® 324-232. 10168 KOTNO KLOP, 2 stola, mizo in Kup-persbusch prodamo. Zvone Blas, Florjanska 24, Sevnica. 10169 GOSENICI za večji bager, vodilno i °lo, oljni hladilnik ter več rezervnih dc-!°v za buldožer TG 75, vlečno kljuko s jjabino, ugodno prodam. ® (061)12-72-5|9. 10172 200 L šmarnice prodam po 110 Sl i'. ® (°68)65-016. 10173 KORUZO v strokih ali zrnju prodam. * (068)81-323, zvečer. 10175 KRAVO s teletom in mošt portugalkc dodani. ® (0608)84-327. 10176 KUHINJO Svca Zagorje, malo rab-Jeno, prodam. ® (068)81-028, popoldan. 10178 CEPLJENO GROZDJE prodam. ® '°68)42-919. 10180 GROZDJE, belo (700 kg kraljevine), Cfno, (žametna črnina), večjo količino, Vodarn, ra (0608)21-285. 10183 GROZDJE šmarnice in odžagan les za vikend prodam, ra (068)79-757. 10187 ŠMARNICO - mešano grozdje na trti, , Vodarn, ra (068)45-448. 10190 SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvoscd, kot) skoraj novo, zelo ugodno ! podam, ra (068)22-843. 10192 AVTOPRIKOI.ICO, 160 x 115 cm, '(,Izijska osnova, malo rabljeno, pro-ra (068)52-372. 10195 , OTROŠKI KOMBINEZON in kom-^nirano bundo, hlače št. 2 prodam. Ko-drič, Stanka Škalerja 17, Brežice. 10196 DIATONIČNO HARMONIKO Me ,°dija Mengeš Spccial, 4- vrstno, duri c, f, prodam ® (068)60-425, zvečer. 10198 HRASTOVE DESKE, domače žganje, frozdje in vino šmarnico ter krompir Vodarn. ® (0608)69-140. 10201 Vgradno zamrzovalno omaro, dve opremljeni otroški posteljici, oblačila in Ohutcv za I do 2 leti, prodam. ® •°f>08)81-961. 10202 2 TELICI SIVKI, primerni za pripust, *h*ri 16 mesecev, in kravo, brejo 8 mescev, s tretjim teletom, prodam. Anton ^ragan, Šmarješke Toplice 17. 10206 OTROŠKO SOBO, dobro ohranjeno, prodam. * (068)325-241, dopoldne. 3 PRAŠIČE, težke 150 kg, prodam. Marija Hočevar, Gor. Gradišče 19, ®(068) 81-366c 10209 DVA TELIČKA, stara 7 dni, in mlin MB 51, za žito, ugodno prodam. ® (068)75-550. 10210 TRI breje telice in aptamil 1,12 škatel, prodam Franc Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. 10211 BELO kuhinjsko mizo in 3 stole poceni prodam. ® 27-895, po 19. uri. 10212 PIANINO Petrof, starejši, prodam za 2000 DEM. ® (068)23-462, popoldan. 10213 PEČ za centralno kurjavo TVT 23 ter električni bojler, 80 1, oboje malo rabljeno, prodam za 5000 SIT/kom. ® (068) 41-143. 10214 GOBELIN Zadnja večerja prodam. ® (0608)84-746. 10215 GARDEROBNE OMARE in omare za dnevno sobo ugodno prodam. ® (068) 27-559. 10217 BELO in črno grozdje prodam. ® (068)81-843. 10218 CVIČEK prodam, ra (0608)87-611. 10220 SUHE smrekove in hrastove deske raznih debelin prodam. ® (068)67-373. 10221 BARVNI TELEVIZOR, ekran 50 cm, prodam. ® (068)23-302. 10222 DIATONIČNO HARMONIKO c, f, b, prodam za 1850 DEM. ® (068)60-027. 10223 VEČJO KOLIČINO bizeljskega grozdja, mešano belo, rdeče, prodam. Nada Balon, Gregovce 18. Bizeljsko, ali ® 51-040, v službi. 10225 ZELO UGODNO prodam malo rabljen otroški voziček in previjalno mizico. Anica Križan, Otok 18, Gradac. 10227 SUHA kalana lepa akacijeva drva pri Šentjerneju - Kostanjevica, prodam po 4500 SlT/m3. ® (061)666-064. 10230 KROMPIR za ozimnico; bel in rdeč, prodam po 20 SIT/kg. ® (068)45-125. 10236 KOBILO, staro 3 leta, lipicanko, brejo 7 mesecev, in žrebico lipicanko, staro 7 mesecev, prodam. ® (068)89-110. 10237 OKROGLE SILOSE iz pločevine ali cisterne, velikosti 25 m3, prodam. ® (068)73-227. 10239 RDEČE VINO prodam. Brodnik, Se-nuše. ® (0608)33-774. 10245 KORUZO v zrnju podam. ® (068)42-424. 10247 BIKCA, starega 10 tednov, prodam. ® (068)85-733. 10248 GROZDJE, belo in črno, v Metliki, prodam. ® (068)58-168. 10249 ZELJE za kisanje. Varaždinsko, traktor IMT 560 de !uxc, koso za Štajer540 in lahek gumi voz ugodno prodam. ® (068)57-260. 10250 GROZDJE šmarnice in odojke prodam. ® (068)78-091. 10253 TELICO in kravo, breji 8 mesecev. Z 101, jugo skala, letnik 1988, neregistrirano, vozno in pant žago prodam. ® (068)89-377. 10258 MLADO KOBILO z žrebetom, ponovno pripuščeno, in kravo, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)76-056. 10259 2 BREJI TELICI po izbiri prodam. ® (068)83-396. 10261 BIKCA, črno-bclega, starega l teden, prodam. ® (068)323-482. 10262 UGODNO PRODAM PEČ ZA CENTRALNO EMO CENTRAI. 24, z dodal-no opremo in 80 I kombiniran bojler. 3? (068)26-306. MALO RABLJENO zamrzovalno omaro in črno-bel televizor ugodno prodam. ® (068)21-226, od 8. do 9. ure. 10265 DIATONIČNO HARMONIKO, V vrstno, 3 x glašeno, prodam. Sandi Zore. Bogneča vas 18, Trebelno. 10266 V MEVCAH pri Šmarjeti prodajamo grozdje šmarnice ® (068)73-613, zvečer. 10272 V VINJEM VRHU prodajamo kvali- tetno rdeče grozdje (žametno črnino in frankinjo). ® (068)76-567 ali 73-486, po 20. uri. 10274 SEME mnogocvctne ljulke poceni prodam ® (068)45-101. 10275 PLETILNI STROJ Brother, dvored-ni, dobro ohranjen, prodam. ® (068)41-314. 10278 GROZDJE modre frankinje in žametne črnine prodam. ® (068)76-497. 10279 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev in pol, v A kontroli, prodam ® (068)47-590. 10280 ČRNO GROZDJE produm. ra (068) 60-668 ali 59-405, zvečer. 10284 JABOLKA za ozimnico idared in jo-nagold ugodno prodam. ® (068)44-051. 10285 VINO ŠMARNICE, 300 1. produm po 120 SIT/1, prodam. ® (068)49-182. GROZDJE šmarnice prodam po 30 SIT. ® (068)87-554. 10290 OVCE, traktorsko prikolico domače izdelave in traktorske gume, 750/16, pogonske, prodam. ® (068)76-171. 10295 BELO GROZDJE, zeleni silvanec, kraljevino in rizling prodam. ® (068)27-158. 10297 GROZDJE šmarnice in kravo za zakol prodam. ® (068)40-073. 10298 OBŽAGAN LES, elektromotor in kuppcrsbusch prodam. ® (068)76-647, po 19. uri. 10301 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. ® (068)68-647. 10302 GROZDJE kraljevine ugodno prodam ® (068)23-430. 10305 2 TELIČKA, stara 15 dni, in transportni trak zasilažo prodam. ® (068)83-522. 10307 15 PRM drv prodam, kupim pa električni mešalec za beton ® (068)83-398. GROZDJE, črno in belo, prodam ® (068)21-039. 10312 JABOLKA glostcr in jonagold prodam W (068)27-234 ali 322-505. 10314 DVE KOZI za 20.000 SIT in večjo količino hlevskega gnoja po 6.000 Sl I za prikolico prodam ® (0608)43-018. PRALNI STROJ Gorenje in 50-litrski hladilnik nrorhm ®068/321-695. v DVE NOVE NAMIZNE TRAČNE ŽAGE, prodam po 800 DEM komad in štedilnik KIPERŠBUSCH, malo rabljen. ® 323-789 ali 322-654. TELE, 6 dni starega bikca sivca, novo prešo in molzni stroj prodam. ® (068)42-315. 10318 KRZNENO JAKNO lisico, št. 42/44, prodam. ® (0608)88-292. 10323 GROZDJE šmarnice in cepljeno ter 2 prašiča, težka cca 60 kg, prodam. ® (068)81-679. 10325 DVE OKNI Kli Logatec, s pomičnimi polkni, 120 x 120 cm, prodam. ® (068)68-207. 10327 1500 KG suhe koruze v zrnju prodam. ® (068)73-634. 10328 10 M bukovih drv prodam. ® (068)23-675, zvečer. 10331 PERLIT za fasado poceni prodam. ® (068)26-472 ali (0609)614-250. 10332 11 TEDNOV brejo svinjo prodam. Martina Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej. ^ 10340 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo hrano, in peč za ogrevanje, na petrolej, prodam. ® (068)27-091. 10346 ZAMRZOVALNO SKRINJO, rabljeno, prodam. ® 341-013. 10348 KOZE, mladiče, in kozla, za nadaljnjo rejo, prodam. Rozalija Marinčič, Škem-ljevec 15, Suhor. 10349 GROZDJE šmarnice prodam. ® (068)65-012. 10352 2 KRAVI, eno s teličkom, drugo za zakol, prodam. ® (068)40-252. 10355 BELO in rdeče grozdje prodam. ® (068)42-516. 10357 ŠABLONO za vrtne robnike, 8 cm, 20 kom. v bateriji, nujno prodam. ® (068)22-407. 10359 1 TEDEN starega bikca frizijca prodam. ®(068)78-526. 10367 2 PRAŠIČA, težka 100 do 120kg,pro-' dam. ® (068)21-421. 10372 VEČ brejih telic simentalk in frizijk prodam in kupim 10 bikeov simentalcev, 200 do 300 kg. ® (068)40-807. 10375 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, nosilnosti cca 800 kg, skoraj novo, prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje. ROLERJE ROCES, št. 38, dobro ohranjene, prodam za 9000 SIT. ® 324-434. 10389 NOV enofazni cirkular in kotno bru-silko Black & Decker, .200 x 6300/ min, ugodno prodam. ® (068)21-354. 10390 RACE KITAJKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)41-054. DOMAČO šunko prodam. ® (068) 68-719. 10394 TELICO za meso, staro 21 mesecev, zelo kvalitetno, prodam. Marinka Žab-čič. Drašiči 25, Metlika. 10395 600 DO 800 KG grozdja kraljevine in laškega rizlinga prodam. ® (068)67-094. 8 TEDNOV starega telička simcntal-ca, brejo kravo, prodam, kupim pa 7 dni starega telička in mlado kravo za zakol. ® (068)76-400. 10399 ODOJKE, težke 30 kg in bel jedilni krompir Drodam. ® (068)42-752. 10403 OTROŠKO POSTELJICO prodam. ® (068)40-048. 10405 MOŠT portugalkc prodam. ® (0608) 80-367. 10408 TELICI, breji 6 in 8 mescev, in teličko’ črno-belo, staro 3 mesce, prodani. ® (068)40-301. 10410 TELICO, težko 550 kg, prodam, kupim pa teleta - bikca, simcntalca ali sivca, starega 10 do 30 dni. ® (068)40-170. 10411 KRAVO simentalko, s teletom, prodam. ® (068)81-893, zvečer. 10414 TELICO SIMENTALKO, brejo 5 mescev, prodam. ® (0608)70-098. 10415 2 PRAŠIČA.težka 100do IJ0kg,prodam ® (068)21-605. 10416 GROZDJE modre frankinje prodam. ® (0608)31-570. 10419 VEČJO KOLIČINO bukovih ali mešanih kalanih metrov prodam / dostavo na dom ra .122-754 ali (06(»)620-%8. 10421 GROZDJE šmarniee prodam, ra (068)78-281. 10422 KRAVO /a zakol ali nadaljnjo rejo prodam, ra (068)44-510. 10421 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam za 10.000 SIT. ra (068)124-026. 10428 razno A VIC) MOTO, D.O.O.. Zwittrova I. Novo mesto, odda v najem poslovne prostore, 130 m2. Možna uporaba večjih parkirnih prostorov. ® (068)322-159. 10181 ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® 341-906. 10203 VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik... ® (062)836-9404. 10233 V Č RNOMLJU oddam nov poslovni prostor, 70 m2, s parkiriščem ® (068) 20-247 ali 51-137, zvečer. 10254 V ŠMIHELU NUDIMO družinsko varstvo otrok, predvsem otrok, katerim se priporoča varstvo v manjših skupinah in otrok do 3. leta starosti. V varstvu so programi VVZ ® (068)22-667. 10267 V CENTRLLNovega mesta oddamo v najem 90 m2 poslovnih prostorov. ® (068)44-200. 10316 TRGOVINO Pri kosu, Kostanjevica, oddamo v najem. 7? (0608)87-031. 10334 NOVO DELAVNICO, 110 m2, za kakršnokoli obrt, trgovino ali skladišče, oddam v najem. ® (068)51-691. 10385 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruirani. ® (0608)33-714. 10402 MLADE MUCE oddamo. ® (068)73-106. 10426 službo dobi ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate popoldan čas in avto, pokličite! Prednost ženske, ra (066)272-111, dopoldan, ra ((161)861-249, popoldan. 9911 DEKLE zaposlimo v gostinstvu, ra (068)141-077. 10246 DEKLE ZA DELO V STREŽBI zaposli Bistro AS na Otočcu. Informacije po W 321-831, interna 33. PIN - BIRO, d.o.o., zaposli monterja centralne kurjave.Mirko Pirnar, Cesta brigad 18, Novo mesto. 10208 Z DELOM na vašem domu lahko mnogo zaslužite. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno ovojnico z znamko na naslov: Stane Vidic, Orehovo 46, 8290 Sevnica. 10226 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu. Krškem in Brežicah. Slovenska knjiga, d.o.o., PE Pirš, Litijska 38, 1119 Ljubljana, ® in faks: (061)443-865. 10255 NATAKARICA, lahko tudi pripravnica, dobi redno zaposlitev. ® (068)73-391, popoldan. 10308 NATAKARICO takoj redno zaposlimo. ® (068)89-216 10310 KV NATAKARICO ali kuharico zaposlimo. ® (068)81-188. 10342 NAGROBNE SVEČE nudimo za nadaljnjo prodajo z ugodnimi pogoji. Primerno za začetnike. ® (0609)622-668. DEKLETU, ki ga veseli delo za šan-kom, nudim honorar med vikendom. ® (061)772-492, od 7. do 9. ure. 10354 Zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA na področju Dolenjske za prodajo tehničnega blaga. Prijave pošljite na naslov: Vafra commerce, d.o.o. Griže 125,3302 Griže, tP (063)715-735. MLADO, prijetno dekle, Slovenko, ki bi bila pripravljena delati v gostinstvu, lahko tudi za priučitev, iščemo. Nudimo ji tudi stanovanje. ® (061)16-13-256, po 15. uri. 10356 ŠOFERJE za razvoz hrane po Novem mestu iščemo. Halo alo pizza, ® (0609) 631-304. 10370 AGENCIJA PMP nudi osebam iz Novega mesta in okolice možnost redne ali honorarne zaposlitve. ® (068)28-202, popoldan. 10387 ŠPORTNO DRUŠTVO za nedoločen čas zaposli tajnico. Obvezno znanje angleškega jezika in obvladanje urejevalnika teksta. Pisne prošnje pošljite na naslov: Ciclo Tour, Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto, do 5.10.1996. 10424 1 v* * • v v službo išče KAKRŠNOKOLI DELO z izkušnjami v knjigovodsko - računovodskih poslih iščem. ® (068)73-468. 10377 stanovanja V NOVEM MESTU najamem ali ku- pim garsonjero ali enosobno stanovanje. ® (068)315-615, v službi. 10177 V NOVEM MESTU kupim enoinpol- sobno ali dvosobno stanovanje, čimbližje centra, najraje na Ragovski ali na Drski. ® (061)800-527. 10185 STANOVANJE v Trebnjem, 50 m2, komfortno, opremljeno, prodam. ® (068)73-483. 10186 NOVO, komfortno opremljeno stanovanje v Novem mestu oddamo. ® (068)84-394, po 16. uri. 10231 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu najamem. ® (068)323-330, int. 279, od 7. do 15. ure. 10283 SAMSKO DEKLE najame stanovanje v Novem mestu. ® (068)26-518. 10306 V NOVEM MESTU zamenjam dvoinpolsobno stanovanje za manjšo hišo. ® (068)65-784. 10380 SNEGOLOVI ZA VAŠO STREHO Izdelujemo in montiramo vse vrste snegolovov. Cena ugodna. Tel. 068/79-509. Mobitel: 0609/616-119 Zaposlimo delavca za nabavo hlodovine. Pogoj: telefonska številka in izpit B kategorije. Odkupujemo pa večje količine sveže hlodovine bukve, hrasta, češnje in javorja. Zbiramo naročila za podiranje in spravilo lesa iz gozda. LES Šentjernej, d.o.o., Groblje 62 Tel.: 068/81-558 Mobitel: 0609/635-308 VI NA M - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po ?? 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU PIKA NA 1 Salon pohištva Velika izbira pohištva, ugodne cene, popusti na gotovino! Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na s 068/65-128. SUBARU, KIA MULLER, d.o.o. "S 068/51-059 Posebna ugodnost SUBARU LEGACY1000 DEM ceneje, KIA SP0RTAGE 2500 DEM ceneje! Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUBARU in KIA. GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, B 061/210-174 in 061/126 20 70. POSEBNA PONUDBA! HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV Do 16.11.1996 vam pri bivanju najmanj 5 dni nudimo 10 % popusta, UPOKOJENCEM PA 20 % POPUSTA. Kopanje v bazenu z morsko vodo, izleti, sprehodi! Rezervacije: B (066)463-100. VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika "B 068/59-064 Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev Sava, Barum, Michelin, Nokia, Kumho za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Možen nakup na obroke! FALESKINI pooblaščeni serviser in prodajalec vozil HYUNDAI NOVOST: NOVI COUPE in NOVA SONATA! DARILO: avtomobilom, kupljenim v njihovem avtosalonu opravljajo servisne storitve do 50.000 prevoženih kilometrov BREZPLAČNO! PRESENEČENJE: vsem kupcem vozil v mesecu septembru povrne HYUNDAI AVTO TRADE vse stroške registracije in obveznega zavarovanja! HYUNDAI - AVT0SAL0N IN SERVIS - FALESKINI, STRAŽA, UL. TALCEV 14 B 068/83-104! FORD STEPAN Prodajno-servisni center Marjana Kozine 4, Črnomelj B 068/52-407, 53-120 Velike ugodnosti za vse vrste komercialnih vozil FORD Tranzit, Fiesta Courier, Escort VAN. Po zelo ugodnih cenah na zalogi Fiesta 1.3 in 60 KM ter 1,25i 16V in 75 KM, ravno tako Escorti vseh tipov in barv. Vsa vozila imajo veliko serijske opreme vključno z zračno blazino. Dodatna ugodnost HYP0 leasing. KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO 'B 068/322-879 Ponudba: KOPALNE KADI + MASAŽNI SISTEMI, TUŠ KABINE,TURŠKE SAVNE, KERAMIČNE PLOŠČICE, KOPALNIŠKO POHIŠTVO, SANITARNA KERAMIKA, OSTALA KOPALNIŠKA OPREMA. VSE ZA KOPALNICE + KREDIT T+3%! DELNIČARJI KRKE! "B 061/312-563, 13-776-13 DELNICE KRKE serije G odkupujemo po 7.700 tolarjev za delnico. Odkupujemo tudi delnice serije B in C. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana i TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO TRGOVINA S KMETIJSKO j MEHANIZACIJO •B 341-288, 341-826 VELIKA IZBIRA stiskalnic, grozdnih, sadnih mlinov pecljalnikov. PVC posode - 5-odst. POPUST IN0X cisterne in sodi - 10-odst. POPUST pretočne črpalke, agregati za pranje pod visokim tlakom, drobni vinogradniški in kletarski pripomočki, gume za osebni, tovorni in traktorski program - MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV. VSE NA ENEM MESTU V NOVEM MESTU CVETLIČARNA BAYER Pokopališče Ločna j -B 068/324-888 V novo odprti cvetličarni boste našli bogat izbor lončnic, rezanega cvetja, šopkov, ikeban in vencev, predvsem pa vse za ureditev grobov. ODPRTO: PO 11.-19., T0-PE 8.30-12. in 13.-19., SO 8.30-12. DELNIČARJI! j B 064/245-084, 064/217-138, 064/624-200 Odkupujemo delnice KRKE razreda G, E in B in tudi ostale PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najugodnejši ceni, brez provizije. Pokličite nas! DELNIČARJI KOLINSKE! B 061/312-563,13-776-13 DELNICE KOLINSKE serije B odkupujemo. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana AVTOMOBILSKE VLEČNE KLJUKE Izdelujemo in montiramo deljive vlečne kljuke za vse vrste avtomobilov. Del. čas od 7. do 15. ure. BEAL, s p., Šentpeter 31, Otočec ob Krki, B 068/325-275. f PORTRET TECjA TE(JNA Boris Zupanc v najbolj skrite kotičke zavesti potiska vse tisto, kar bi utegnilo človeka čustveno obremenjevati. Dobro je, da je tako, in komur to uspeva, ne gre zameriti, da se zavestno izogiba vse-ga in vseh, ki bi utegnili v njem obuditi spomine na tisto, kar želi pozabiti.. Zato Boris Zupanc tudi ne zameri tistim, ki mu morajo biti hvaležni vsaj za izkazano pomoč v nesreči, če ne celo še za kaj več, da so nanj, kot pravi sam, “že čisto pozabili”. Zameri pa kočevski občini in njenemu županu, da mu vse do sedaj niso rekli niti “Hvala!". “Tako je zato, ker sem Rom, ” ima za to svojo razlago Boris Zupanc. Kdo ve, kaj bi se v resnici zgodilo tiste usodne noči na Bregu pri Kočevju, ko sta čelno trčila osebni avtomobil in avtobus, če ne bi ravno takrat pripeljal mimo Boris Zupanc. V tej hudi nesreči so umrle tri osebe, nikoli pa ne bomo z gotovostjo vedeli, če ne bi bilo žrtev morda še veliko več, če ne bi Zupanc nesebično pomagal pri reševanju potnikov iz gorečega avtobusa. “Če bi bil to kdorkoli drug in ne jaz, ki sem Rom, bi ga občina okovala v zvezde, ” pravi Zupanc in čeprav je le malo verjetno, da bi bilo res tako, pa Zupanca, ki je v 43-ih letih svojega življenja izkusil marsikatero bridko izkušnjo, nič ne more prepričati o nasprotnem. V potrditev tega pa mu je tudi, kot pravi, dolgoleten brezbrižen odnos kočevske občine do njegovih prizavedanj za ureditev problematike avtomobilskega odlagališča, ki ga kot edini, med tudi sicer le redkimi kočevskimi Romi, ki imajo stalno zaposlitev, že 12 let vodi kot samostojni podjetnik. Z zbiranjem starega železa in pločevine se ukvarja pravzaprav že vse od otroških let, ki jih je skupaj s starejšo sestro preživel pri materinem bratu, saj ju je, ko je bilo Borisu komaj leto dni, mati zapustila. Stric mu je bil kot oče, zato mu za pravega očeta ni bilo mar. Čeprav je imel po materini strani še sedem bratov in sester, pa je odrasel pravzaprav t’ majhni romski družini, saj je imel stric le enega otroka. Povsem drugače pa živi Boris danes, saj ga po 25 letih zakona z ženo Darinko v hiši v Mahovniku, ki jo je Boris zgradil pred šestimi leti, obkroža poleg njegovih osmih otrok tudi že 5 unučkov in nekaj priženjenih članov. Preživetje 17-članske družine, ki se bo brez dvoma še povečevala, pa ni mačji kašelj, četudi gre za romsko družino. Ker je breme odgovornosti za preživetje družine na Borisovih ramenih, pravi, da ne ve, kako bo v prihodnje. Cena pločevine je namreč izredno nizka, stroški, ki jih ima, pa so iz dneva v' dan višji. Zato si človek, ki je dolga leta v Kočevju “opravljal nehvaležno funkcijo predstavnika Romov”, tudi ne obeta preveč rožnate prihodnosti, čeprav bi mu s pomočjo iz Evrope obljubljenega denarja vendarle uspelo urediti avtomobilsko odlagališče na novi za to predvideni lokaciji v obrtni coni tako, kot bi avtomobilska odlagališča tudi morala biti urejena. M. LESKOVŠEK-SVETE BUČA KOT VREČA CEMENTA - Na njivi Ivana in Veronike Voger iz Skopic pri Krški vasi je zrasla buča, ki tehta kar 48 kg, dolga pa je bila 90 cm. Kakšnih posebnih vzrokov za tak pridelek na njivi blizu magistralke pri cerkvici sv. Urha lastnika ne poznata. Tako kot običajno sta zemljo, preden sta dala vanjo bučno seme, dobro pognojila s kurjim gnojem. Kljub rekordu je bučo pričakala usoda, ki ji je bila namenjena že - prej: torej za krmo prašičev. (Foto: T. Gazvoda) KIL()( IRA MSKI SMREKO VE C' -Za gobarja ostrega očesa se kaj najde tudi v hladni in deževni nedelji. Tako sta oče Jože Kočjaž in njegov sin Rok (na sliki) minulo nedeljo, 22. septembra, po kosilu odšla v gozd v širši okolici Srebrnič in na kraju, ki je seveda znan samo njima, našla velikega gobana; stehtala sla mu le gram manj od kilograma. Oče in sin sta že več let člana novomeške gobarske družine in podkovana v prepoznavanju gob, zato sta hitro ugotovila, da jima je v roke prišel Smrekovec. (MiM) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dolenjca iz Švice zanima modernizacija cest - Za obrtnike bo na Dolenjski banki bolje poskrbljeno, ko bodo prenovili enoto na Seidlovi cesti - Pišmeuhovski odnos Fondacije Ana „ Stane Mirtič nas je poklical iz Švice, je pa sicer doma iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu. Zelo ga zanima, kdaj bo asfaltirana cesta od Ajdovca do Boršta. Novomeški župan Franci Koncilija je, obljubil, da bo cesta asfaltirana še letos. “Ko sem bil prejšnji mesec doma, sem se vozil še po makadamu. Zanima me, ali bo kaj od obljub,” je dejal Mirtič. Na sekretariatu za komunalne zadeve Mestne občine Novo mesto so nam povedali, da cesta letos še ne bo videla asfalta. Je pa v programu modernizacija te ceste in je dobila pomoč iz republiškega proračuna ter delno iz občinskih virov. Asfaltiranje je v osnutku plana za prihodnje leto. Franc Progar iz Novega mesta je bil eden tistih, ki jih je radovednost zanesla v novo prodajalno Emona-Merkurja v novomeškem BTC-ju na sam dan otvoritve 12. septembra. Med drugim sta z ženo kupila salamo z označeno ceno 1.445 tolarjev. Na blagajni pa so jima zanjo zaračunali 1.505,20 tolarja. Ko sta doma ugotovila r Halo, tukaj DOLENJSKI UST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. neskladje, sta takoj naslednji dan odšla nazaj v trgovino k isti blagajničarki in se pozanimala, kako je prišlo do napake. Blagajničarka ni mogla nič pojasniti, poslovod-kinja, kije prišla čez nekaj časa, pa je govorila o težavah z računalnikom, potem pa ogoljufanima kupcema ponudila “odškodnino” v obliki škatlice vžigalic. Mimogrede, cena vžigalic je manjša od razlike. Progarjevima ni šlo za tistih nekaj deset tolarjev, goljufati pa se ne dasta. “Zaman sem pričakoval sem opravičilo,” je povedal Progar. Za novo trgovino tole najbrž ni reklama. B.M. iz Novega mesta se je pritožila nad poslovanjem Dolenjske banke na Kettejevem drevoredu. Zelo jo moti, ker na enem od blagajniških okenc piše, da imajo pri tem okencu obrtniki prednost, vendar to nič ne pomeni, saj se na zunaj pač ne vidi, kdo je obrtnik in kdo ne. Kako naj torej uveljavi prednost, ki jo ponuja banka? Predlaga, naj namenijo okence res samo obrtnikom ali pa naj dajo listek stran. Pojasnilo smo poiskali pri Marku Šventu, kije v Dolenjski banki zadolžen za stike z javnostjo. Povedal je, da se zavedajo, da bi za obrtnike morali imeti poseben prostor, vendar tega zaenkrat ni mogoče urediti. Že dlje časa načrtujejo preureditev enote na Seidlovi cesti, ki naj bi jo priredili za sodobno poslovanje in tako zagotovili večjo zasebnost za obrtnike in ostale stranke. Joži Šmidhuver, naša naročnica iz 'IVbovelj, je konec meseca maja v Dolenjskem listu prebrala razpis za štipendije, ki ga je priobčila Fondacija Ana iz Ljubljane. Ponudba se ji je zdela zanimiva za njenega sina, zato je zbrala vso potrebno dokumentacijo in poslala prošnjo. Potem je čakala in čakala, rok za odgovor je minil, od fondacije pa ne bev ne mev. Tb se ji seveda ne zdi prav. In tudi ni. Odgovora pa od omenjene fon- dacije nismo uspeli dobiti, ker v dveh dneh klicanja nihče ni dvignil slušalke. Marija Omerzu iz Sevnice je ljubiteljica likovne umetnosti, rada obiskuje razstave in tudi rada prebira poročila o njih. V zadnji številki Dolenjskega lista je brala prispevek o Ciuhovi razstavi v Brežicah. Zmotilo jo je, ker ni nikjer zapisano, kdo je razstavo pripravil. To se ji zdi zelo pomembno, saj je s pripravami za likovne razstave veliko dela in postavlja-lec zasluži, da se ga omeni. Marijo izpod Gorjancev je močno zbodlo, ko je slišala po Studiu D v napovedi vsebine nove številke Dolenjskega lista, da so dr. Terezijo Krese, o kateri je v časopisu daljši prispevek, imenovali brez naziva dr. Meni, da če ga kdo, potem ga dr. Kresetova zanesljivo zasluži tako po svoji strokovnosti kot človečnosti. “To je ena najbolj požrtvovalnih zdravnic, kar jih poznam, in prav je, da ji v javnosti damo naziv, ki ga ima in zasluži,” meni Marija. Na uredništvu smo pregledali napovednik. in ugotovili, daje pisec napovednika zapisal ime zdravnice z nazivom dr., torej je naziv opustila radijska napovedovalka. Krajan iz Sentlovrenca je v eni od zadnjih številk Dolenjskega lista prebral zapis o socialni delavki Sila, ki je dobila za svoje delo priznanje. Nič nima proti temu, meni pa, da se socialna služba v trebanjski občini preveč ukvarja z lenuhi in pijanci, ne rešuje pa resničnih družinskih socialnih problemov. MiM • • Kdor pozna vašo skrivnost, je gospodar vaše svobode. (La Rochefoucauld) • Ženske iščejo v ljubezni seks, moški iščejo v seksu ljubezen. (Taggart) Grudnov stric vstal od mrtvihj Stanko Gruden iz Zlatega Repa pol leta po napadu medveke z mladičema - Smrtno nevarne poškodbe je ob pomoči zdravnikov dobro prestal - Medvedka še vedno straši ZLATI REP - “Če me ne bi mrcina iznakazila in v hipu spremenila življenje, o Zlatem Repu nihče ne bi nikoli slišal,” je rekel 70-letni Stanko Gruden, tesarski mojster, ko smo ga pretekle dni obiskali pred domačo hišo. 19. julija so ga po treh mesecih in treh dneh nege izpustili iz ljubljanske bolnišnice, kjer seje zdravil zaradi hudih telesnih in drugih poškod (izgubil je desno oko, desna stran obraza je precej spremenjena), ki mu jih je prizadejala medvedka z mladičema. Najprej je vnovič podrobno opisal krvavi dogodek 16. aprila, ko se je vračal domov iz Velikih Lašč. Na ovinku, 500 metrov pred hišo, je nenadoma zagledal medvedko, ki je bila že • Na območju Slemen so našteli več kot 25 medvedov. Kosmatinci se svobodno sprehajajo okrog tudi ob belem dnevu. Ljudje so prestrašeni, ne upajo se več na njive, kaj šele v gozd. Ker letos ni hrušk, so priljubljena “sladica” medvedov slive, jabolka in koruza. Divec Janez Škulj iz Marolč je streljaj od domače hiše srečal skupino medvedov, s strelom iz puške seje rešil objema zverine, ki je bila pripravljena za napad. V pogovoru so krajani povedali, da bo upravičen strah pregnala le odstrelitev. Če se to ne bo zgodilo, bodo postali talci v lastnih hišah. pripravljena na boj. Spomni sc, da gaje s taco udarila po glavi in nato začela gristi. Ko se je po boju z medvedko zavedel, je zmogel le toliko, da se je povzpel na cesto in ves krvav in na pol slep odtaval proti domu. Kaj se je dogajalo 10. POHOD PO LEVSTIKOVI POTI ČATEŽ - Jubilejni, 10. množični pohod po Levstikovi poti, ki bo tako kot vedno doslej, drugo novembrsko soboto, se bo 9. novembra pričel med 6. in 9. uro na Valvasorjevem trgu v Lit(ji. Najmnožičnejša tovrstna prireditev na Slovenskem bo popevala pohodnike na 21 km dolgo pot do cilja na Čatežu. Predhodne prijave sprejema do 6. novembra organizator pohoda Narava - Bregar, k. d., Levstikova pot, p.p. 34, 1270 Litija, prijavite pa se lahko tudi na štartnem mestu od 6. do 9. ure. V vsakem primeru znaša prijavnina 400 tolarjev. Novost letošnjega pohoda je, da bodo pohodnike s ci|ja po 15. uri vozili posebni vlaki z Velike Loke v Ljubljano. Najbolj utrujene pohodnike bodo prepeljali posebni avtobusi nazaj v Litijo ali na Veliko Loko. DRŽAVNO PRVENSTVO RAKETARJEV V ŽADOVINKU ŽADOVINEK - Sevniški ARK Vega prireja v soboto, 28. novembra, od 9. do 19. ure v Žadovinku pri Krškem državno prvenstvo v raketnem modelarstvu. Najboljši slovenski raketarji se bodo pomerili v raketah s trakom (strimer-jih), raketah s padali in v radijsko vodenih raketoplanih. JABOLČNI DVOJČKI - Poletje se je ta teden tudi uradno poslovilo (vremensko je odšlo že precej prej) in tu je jesen s svojimi bogatimi darovi pa tudi presenečenji. Jablana v vrtu Tomaža Rozmana iz Škotove ulice v Novem mestu je letos rodila kot še nikoli doslej in med sadeži so pognali tudi pravcati jabolčni dvojčki. Veliko jih je zraslo v laki veseli dvojni družbi, dva pura pa smo fotografirali kot dokaz igrivosti narave. naprej je bilo že opisano v Dolenjskem listu. “Zdravniki so mi povedali, da sem poškodbe prestal, ker so mi ledvice, pljuča, srce in drugi organi delovali brezhibno,” je povedal. Ko so mu povedali, daje sekretar Lovske zveze Slovenije Blaž Krže izjavil, da bo Gruden za to, kar se je zgodilo, dobil nekakšno odškodnino, je mislil, da se bo zrušil. “Ali sem morda koruzni Štok, rdeča pesa ali posevek, ki ga Slane Gruden: “Upam, da mi vsaj levo oko ne bo odpovedalo. ” divjad uniči in zanj lastnik dobi milostino za odškodnino? V gozdu nisem ne nabiral jurčkov nc zganjal kakšne lumparije. Tisti, ki tako lahkotno obravnavajo moj primer, naj pridejo pogledat, kje z ženo živiva. Domov lahko pridem le po gozdni poti in nikjer drugje”. Grudnov stric se še vedno zdravi, v oktobru gre zopet v bolnico. Čeprav je doma že dva meseca, ga ni prišel obiskat nihče od lovcev, z občine ali s krajevne skupnosti. Edini politik, kije bil pri njem,je poslanec Benjamin Henigman. Zato je še bolj prepričan, da mu ne bodo kmalu napeljali obljubljenega telefona. Bolj v šali kot zares pove, da so koristi imeli le šolarji oz. poštar, ki so dobili kombi oz. avotomobil za zaščito pred medvedi.”Korajža in energija sta me zapustili, strah pa se je zajedel v dušo in telo. Ne smem pomisliti, da bi šel na tisto pot še kdaj peš. Tbdi žena je prestrašena, v trgovino ali po opravkih nas peljejo otroci iz Ribnice ali sosedje,’’ odgovori na vprašanje, če bi šel še enkrat sam, brez zaščite, na kraj § srečanja z medvedko. M. GLAVONJlC | Terezijina stoletnica Terezija Hrušovar s Senovega najstarejša krajanka občine Krško - Večjih zdravstvenih težav nima SENOVO - Tereziji Hrušovar s Senovega, najstarejši občanki krške občine, je v sredo, 18. septembra, minilo stoletje življenja. Rojena je bila v zaselku Zavajar-je v družini, v kateri je bilo 14 otrok. Ko je bila še otrok, so se preselili v Jetrno selo pri Senovem, kjer so si zgradili tudi hišico. Ker je bilo pri hiši veliko lačnih ust, so se otroci kmalu razgubili po službah. 'IUdi Terezija ni bila izjema, služila je celo v Zagrebu in Ljubljani ter po okoliških krajih. Poročila se je pred 72 leti. Z možem sta nekaj časa živela v Brestanici, potem pa celih pet desetletij v rudarski koloniji na Senovem, saj je hil njen mož kar 40 let rudar. Rodili sta se jima dve hčerki: danes 71-letna Slavka, ki živi v Ljubljani in se rada vrača na Senovo, in 66-letna Ida, ki t družino živi na Senovem, pri njih ; pa tudi mama. Tbrezija ima danes | 5 vnukov in 4 pravnuke: najsta- s rejši je star 23, najmlajša pa dve \ leti in pol. i Terezija je kljub visoki starosti t še vedno razmeroma zdrava, le I slabše sliši in težje hodi. Sama ne f more verjeti, kako to, da take 1 dolgo živi. Res daje visoka starost \ že v njeni družini, hčerka Ida pJ t pristavi, da se mama nikoli n' i: sekirala. Nikdar ni bila resneje n bolna, kar je gotovo tudi zaradi p preproste kmečke hrane. In če je v njena hči pred dnevi, ko so večer- n jali gobe, ki veljajo za težko hra- n no, potožila, da jo tišči v želodcu, si 100-letna 'II'režij a takšnih težav ni l( imela. P T. GAZVODA o P KLJUB STOLETNICI ŠE ČILA - Terezija Hrušovar s Senovega (na sli& p s hčerkama in najmlajšo vnukinjo) malo v šali malo pa zaradi pozoblji■ vosti pravi, da je stara 115 let. (Foto: T. G.) Dolenjske Novice^ 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular A tako! Tujec: “t 'e ste že dekle, ki je v vodo skočila, kaznovali - ker je prepovedano kopali se - zakaj ste pa tudi gospoda, ki jo je ven potegnil?" Policaj: “Zato, ker je tudi loviti prepovedano!” Pohvala Šef svojemu učencu: “Z vami imam zares veselje, Pavel, ker ste tako vestni in pošteni... Tudi jaz sem bil v mladosti takšen!" Domači križ Stotnik strežaju: “Priprti na mojo suknjo vse-rede in križe, grem danes na bal!” Strežaj: ‘Ali domači križ tudi?” Stotnik: “Ne, moja žena ni povabljena, ostane doma!” Misli postopačeve Vedno sem vesel, ker imam zdrave ude, da se lahko delu umaknem.