Tf ■■■{■; •). -• :1 : {. < - -■ jjV r. ' t. ?-: - )> V - ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LRSLOVENIJE Interna publikacija št. 77 lil PRIDELKI RANIH POSEVKOV r V LETU 1953 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -4 -OD ZA STATISTIKO N EVlDENCol pO Sta^U 1. OVgUStO 1953' rAV L* SLOVENIJE I DOKUMENTACIJSKI ARHIV I | laTenttmi ri -i n I I Mcvllki: " cT/i. i 3:— I I Arhivska n i -> I I nrnifbl! P 0 — — 1 LJUBLJANA 1953 ) NOVEMBER ' 1 • - ^ /i H J v >-l S S m n y/ M -^. M :V^ -i r* jfc .?* m •a čsš A? m t «k % % & & <*>? <** s .' vn «? C ■< •fr .*: »* 3 r« V. ' «_i ,Jh .18 i •»* ■Ur iž i-S '>>Ž /->? * -T^^hs^ •Ji $& . ■( tf H^' a ifs 'Vj; m -tr ■?* Wi >. <' % '■ti ?ew m m .•H ■ti *F m *< m & f. rt & ■LAv '. ■■fjt3-. m gK l. V« v* V-\ t. \ . n 1$, fj n I v* v> v! iv^-. v>. »»' Si iT. <1* i! s •f^ri >>T. \aA ? '1 Iv i s S rV & r J«s •Mf, V* H ^ ■ ?> >»" >5 « -Al a: ' 4^ Al te n" », » 33? tfi. 'ta /it vr I ^ k *\' f ,1 # *•■%' ' .A« dth*. s:jrxr?jfo» *& (11»^ v rCLl!?S m 'JFK mmm ^ p, ' ^* ^•j e Jvm' - ft ■*T*» JU' ' -' ,_; (' ■ v *■> W E? M >i> <*»♦ 3J r, r ' - ^-«5«. ^ »vi-y. : :_. &?■*. . , r^f ^>^7»5cwss^MjMy , v r4' ■®S#V"H *■> t, vV»Wr^^LjB»?»*si ^4»T ji*; ™ ■ ■' ^ >. M (" ' •V, " ' >' jSfct88ra^%^l(^aKa<^ t TP 1 ^rrTrsriirjs a. 4 Sil Ss >. TJ o a • 4 i 3» f™* ^■vt »i ■sre ?ii *r' jm' n ir* m* ** m • '" -»' i » '•irteif. 9 ^iS fa 4, rnM. & &$ »e n }$ S vi #« & »a" T ♦C* A «• r. j Sit I m =*! Si m m A A •A .+$m tk M m i. A ha*?' KlVČ Ik2* n? •&. m mm 1* $7 kU 4 & % MMŠ te % m rfr m 4l c. ^ te vu „ \v^ *■**?*!&? L** 1 M ■Vi ■. ■•it. j-. , . s5. 4?/ 1 1* ■■ft 4» KI .. v r. *> '-}. :r .j^r^n. f-1^*«. Ti» fnTrtni liiiiirhMirJMr nmt9 i 4 4 ■ i fAt« e n>5 ^ m te i' ^32V. -' . & v?; . :# Ws» s K^asC m rJV »** ^Uk ŠK isjt^ J-^ «■ \' 4 'M •Ji r sr FM *¥!*/ S *•* mmmmzmmm i jft iv v^l *•' :» T** Sik; m a ILK V fFH ?iii\ 1 1 .•■? , i ^■5 ,*• >■ - r, r, - )« nfvjfjt S f. ** m *x<. iS» 'p •* A* am. V S B B I IT A stran Uvod (metodološke pripombe in analiza podatkov za 1. 1947/53 1 1. 2 Površina in pridelki žit in oljne repice po sektorjih lastništva .. 22 3. 4. Površina in pridelki žit po okrajih .. 1 25 5. Zgodnji posevki po okrajih in sektorjih lastništva s pšenica in rž. . . 27 6» Zgodnji posevki po okrajih in sektorjih lastništva: ječmen in oves. . 33 7. Zgodnji posevki po 'okrajih in sektorjih lastništva s soržida ih pira 39 8. Zgodnji posevki po okrajih in sektorjih lastništva; oljna repica. . . . 45 '^rpv^fcr m -Z7m trs. s ' , ■ / ■ ^ ' •. .w>' m: $< ' n» . f r/' r, rt, ; ":y-, ,' . A k « 4 « J«" ; , - •* ^ ' VV ' . ^ \ '• (' v. v. •j' 'kijLi^aSl.*' . • -a, - *c t. . ^ v ■i" -^Ul' - ,1-' 1 1 "n, ^. . ; i1 inhilil' ji1 V' . u VSEBINA ObjaTljamo končne rezultate o posejanih in požetili površinah ter pridelku zgod - njih posevkov po stanju ^1. avgusta 1953. leta. Med zgodnje posevke smo šteli pšenico, rž, ječmen, oves, soržioo, piro in oljno repico. Vse te posevke obravnavamo skupaj in ne lo - čeno na ozimine in jarine. Razen tega prikazujemo v uvodnem delu važnejše primerjave za leta 1947/53? posebej pa še obravnavamo tako zvani vskladiščeni pridelek zgodnjih žit v državnem sektorju ter primerjavo med hektarskimi donosi važnejših žit med drugo in končno oceno. METODOLOGIJA V bistvu se metodologija proti prejšnjim letom ni spremenila. Razlika je le ta, da je bil v prejšnjih letih za to akcijo poslan na teren' poseben razpis, ki je določal način in naloge cehitvenim komisijam, medtem ko je letos izdal Zvezni zavod za statistiko in evidenco v mesecu maju* standardna; navodila, ki obsegajo vse kmetijske PO službe pod naslovom "Sistem statističnih . ocen y rastlinski proizvodnji - PO službe" (metodološfci material št, 22). Novost v teh standardnih navodilih je ■ ta, da morajo občinske cenitvene komisije glede ha površinsko razprostranjenost in "i raznolikost razdeliti občinsko področje na tako imenovane "opazovalne okoliše" . Ti ix>pazovalni okoliši obsegajo področja njivskih površin ene ali več vasi in so ločeni med seboj po naravnih mejah (potoki, ceste, železnice itd. ), da ne bi prišlo do dvojnega zajetja istih posejanih površin in pridelkov. Za vse podatke po upravnih enotah je veljala teritorialno, za sektorje lastništva pa gospodarsko načelo. Po gospodarskem načelu so izkazane površine in pridelki v tistem sektorju lastništva, ki je v letu 1953 te površine dejansko obdeloval in pridelek pobral. Glede na to, da je pridelek žit v veliki meri odvisen od vremenskih razmer in da bi bili s spremembami, ki zaradi tega nastajajo, na tekočem, predvidevajo metodološka navodila trikratno ocenjevanje za žitorodna področja. : vseh republik razen Slovenije in Črne goro, kjer se ocenjuje le dvakrat. V analizi rezultatov smo zato obdelali tudi rezultate predhodne (druge) ocene« Obe oceni - predhodno in končno - vodrj jo na področju okrajev (mest) okrajne cenitvene komisije, za področja občin pa občinske cenitvene komisije. Sam način ocenjevanja pa je pojasnjen že v prejšnjih publikacijah in tega tu ne bomo ponavljali „ 1 Omeni "ti moramo še to, da so se občinske cenitvene komisije v letošnjem letu ra - zen redkih izjem (kjer je vse delo ležalo na občinskem tajniku. ) povsem ravnale po navodilih in smatramo rezultate te ocene operativno za zelo dobre in realne. Posebno dobro so nam služila pri analizi podatkov mesečna poročila o stanju vegetacije, ki smo jih vpe - Id ali konec lanskega, leta in ki nam služijo kot zelo dobra opora pri presoji o realnosti dobljenih rezultatov. 0 tem bo še govora v poglavju o vremenskih razmerah in vplivih na pridelek zgodnjih posevkov. ANALIZA PODATKOV 1. Površine Posejane površine posevkov, ki jih obravnavamo v tej publikaciji, so bile analizirane že v .publikaciji PO2 za leto 1953, zato jih tu ne bomo ponavljali. * Se v prejšnjih publikacijah smo ugotovili, da se površine zgodnjih žit in žit spLoh zelo malo in počasi spreminjajo. Tudi tulca j moramo ponoviti to trditev, seveda s pridržkom, da spremembe v številčnem izrazu dejansko obstoje, in sicer so dokaj znatne, na terenu pa je dejansko stanje zelo konstantno in moramo pripisati te spremembe le vplivu raznih gospodarskih ukrepov (odkupi, davki itd. ), ki so povzročali tendenco zniževanja pri površinah teh kultur. S prehodom na novi gospodarski sistem pa te tendence popušča 2 jo in tako izkazuje naša PO - 4služba povečanje žitnih površin oziroma realneje registrira doslej med krmnimi rastlinami skrite žitne površine. To trditev bomo podkrepili še s primerjalnimi pregledi. Tab. l. Spremembe pri površinah zgodnjih posevkov od povprečja 1947/53. t Toie«" " ]rWT/53i '1947 :i 948 1949 j« 100 Rana žii ta skup. j 100 Pšenica 100 Hž 100 Ječmen 100 Soržica ! I 00 Pira 100 Oves 100 50 ! 98, 9 1100, 3 h01, 9 l 99*6 j 96, J 198, 3 I 95, 3 1100^:104^ i 9^8199^1102^ j 82, 4hi8j:i0Q, 9ilO4, . 6 ! 188, 8 | 127^ 50>9 j 108, 71 108 y3 108*6 951 "i1952 8-« M 8, 7 98, 5 98, 0 44 8 6, 9 1953 99*2 j 9 9. ,6 tDJ 1101, 3 99, 3 1101, 3 99, 1 1103, 2 97, 5194 ,8 38^1 57, 7 95? 5; 90, 2 ■ .. . . :r 101. 4 104. 5 100. 8 104. 9 101, 0 e?, 4 91, 7 Iab. 2. Spremembe pri strukturi posejanih površin po letih in za Jžf 1947/53 j' Yoš^^y' " W77r 1. . 53. -100 Bana aii ta skvgiaj Pšenica Bš Ječmen. Soržica Pira Oves 100 45, 9 23, 12, 4 2, 4 0, 1 15, 6 194711948 11949 100! 1001 100 46, 3 144, 4 144, 3 22, 8 123, 6 | 24, 1 11, 5 il2»2j 12, 3 2, 0 i 2, 1] 2, 3 0, 2 ! 0, 1 j 0, 5 17, 2 |16, 9)16, 5 1950 951 1952 11953 100 46, 0 23, 6 12, 2 2, 5 0, 2 15, 5 100 i 100 i 100 6, 6 1*6, 8 147, 4 3, 6 123, 4 2, $ H 2, 7 |12, 7 2, 3 i 2, 2 j 2, 3 0, 2 | 0, 2 j 0, 1 5, 1 |l4, l 114, 1 Iz 1. tabele povzemamo naslednje za~ ključkes Površine zgodnjih žit so se v, preteklih sedmih letih le malo spreminjale. - manjša površina je bila v letu 1950, ko se ni Izvajala ocena neposredno po statistični liniji, temveč je podatke zbralo takratno Ministrstvo za kmetijstvo, Ti podatki cšo bili precej pomanjkljivi. Razen let 1949 in 1953 so površine skoraj popolnoma enake. Omenjeni leti izstopata zato, ker se je leta 1949 zelo zaostril odkup in s tem v zvezi tudi ugotavljanje posejanih površin, medtem ko se leta 1953 PQ popolni sprostitvi odkupa uveljavlja normalizacija površinskih razmerij. Seveda ne moremo trditi, da je letošnja površina najbližja resničnemu stanju. Prepričani smo, da bo prišlo še do povečanja, ako bo predvideni popis zemljišč v letu 1955 dobro izveden. Dasi ugotavljamo, da skupna posejana površina zgodnjih žit ni podvržena občutnim kolebanjem, se nam vendar pri posameznih posevkih slika bistveno spremeni. Najmanjšo variabilnost opažamo v tej seriji let pri pšenici, največjo pa pri piri, ki je glede na strukturni delež zelo malo pomembna. Značilna je tudi triletna stabilnost ovsa, kateri sledi nenaden padec za skoro 12$ v ler tu 1950, naslednja let ci* p a niha v manjši/ na nižji ravni. Pri rži in ječmenu opažamo, tenr denco rahlega dviganja v celotni seriji. Moti samo leto 1949? v katerem so se površine povečale pri vseh kulturah, kot smo to že zgoraj omenili. Pri soržici je opažen največji skok v letu 1948 (za več kot 20$)a tudi v ostalih letih je zelo kolebljiva* Mnogo pomembnejša in povedna je 2 e tabela, ki nam kaže strukturo posameznih posevkov v razmerju s skupno površino zgodnjih žit. Na podlagi teh strukturnih deležev pridemo najbolj jasno do spoznanja, kako stabilen je slovenski žitni kolobar. Struktura se po letih tako malenkostno spreminja, da je to komaj opazno. Kot omembe vredna sprememba v teh letih je naraščanje površin pšenice na račun ovsa, 2 , P o s e j ane _ in _ p o ž et e .. . p ovršine Že v prejšnjih publikacijah smo poudarili, da so razlike med posejanimi in požetimi površinami vkljub elementarnim nezgodam zelo majhne. Iz tega seveda ne smemo sklepati, da v naravi ni prišlo do teh razlik! Razlike so, toda ni jih mogoče z našo PO službo zajeti. Pri tem moramo upoštevati, da se vpliv vremenskih nezgod skoraj nikoli ne kaže pri površinah, temveč pri pridelku. ITo pa je edino metodološkega pomena, ke£etudi n. pr. toča pobi je žito na nekem področju 95$? se to ne smatra za popolnoma uničeno površino, ker smo le dobili nekaj zrnja in vso slamo. V letošnjem letu so bile uničene površine mnogo manjše kot v prejšnjih letih, čeprav je slana v mesecu maju zelo hudo pri3 zadela nekatera žita, posetmo rž. V republiškem merilu so uničene površine s pš enice 39 ka rži .. . . . . . . . . . . 70 ha ječmena .. . . . . . . . . . . . . . . 12 ha ovsa 25 ha soržbe. . . , .. . .. . . . . . . ^ 2_lia_ skupaj .. . . . . . . . 148 ha Od okrajev je po uničenih površinah na prven mesto. Maribor okolica z 42^, sledita Sežana s Vjfo in Slovenj Gradec s 13^? medtem ko ima. 6 ostalih okrajev zelo maghne uničene površine. Značilno je, da so prizadeti okraji na vzhodnem in zahodnem področju republike, srednji del, t. j. 13 okrajev pa uničenih površin sploh nima. i 3, Površine zgodnjih posevkov po sektorjih lastništva V letošnjem letu so nastale zelo velike spremembe v površinski strukturi zgodnjih posevkov po sektorjih lastništva, kar je razvidno tudi iz' publikacije PO2 za 1. 1953Površine zgodnjih posevkov so se v socialističnem sektorju predvsem zaradi razf ormiranja kmečkih delovnih zadrug občutno zmanjšale v korist privatnega sektorja. Medtem ko . je v: lanskem letu obsegal delež posejanih površin v socialističnem sektorju šelo^ ofl skupnih površin ranih posevkov, se je letos ta delež zmanjšal na pičlih 4, 3$. ! 4 V merilu FLRJ je ta sprememba še mnogo več jas od lanskih 26$ vseh žit je ta delš*ž v socialističnem sektorju padel letos na 18$, torej za celili 8$ kar predstavlja v absolutnih številkah čez 365. 000 ha, t. j. več kakor celotna njivska površina LR Slovenije. Zaradi jasnejše predstave o spremembah v socialističnem sektorju pri občujemo dve tabeli, ki prikazujeta dinamiko z zgodnjimi posevki posejanih. površin v zadnjih petih letih. lab. 3. Indeks o posejanih površinah zgodnjih posevkov v državnem sektorju Posevek 1949 pdn^i posevki skupa^ Pšenica Rž Ječmen Oves Soržica Pira Oljna repica 1950 100 131 100 112 84, 8 100 100 191, 0 100 140 100 350, 0 100 127, 0 1951 127. 0 117, 2 80, 7 198. 1 124, 8 116, 8 89, 2 1952 113, 0 112, 3 75, 1 186, 0 94, 5 150, 0 121, 8 1953 102, 5 93, 3 45, 3 181, 0 102, 8 66, 7 40, 6 Tat. 4. Indeks o posejanih površinah zgod. posevkov v zadružnen sektorju Posevek 1949 1950 1951 11952 Zgodnji posevki skupaj 100 Pšenica Rž Ječmen Oves Soržica Pirn. 100 100 100100 100 100 Oljna repicd 100 215, 5 250, 0 162, 5 271. 0 171. 1 398, 7 200, 0 347, 0 212. 3 238, 0 153, 5 295, 9 170, 8 328. 4 • • * 523, 0 184, 0 216, 0 120, 6 278, 5 142, 0 281, 5 381, 0 51, 5 60. 8 25, 3 81. 0 52. 9 19, 7 1500, 0 84. 1 Že "bežen pogled na tabelo 3 nan pove, da so bile v državnen sektorju ned posaneznini leti dokaj močne spremembe. Tako so se v letu 1950 površine izredno dvignile, v naslednjih letih, do letošnjega pa stalno padale in so samo pri ječmenu ostale na približno isti ravni. V zadružnem sektorju so spremembe še mnogo večje (glej Tabelo 40 "V" letu 1950, ko je bilo formiranje kmečkih delovnih in drugih zadrug na višku, so površine izredno narastle in ostale do konca leta 1952 na isti ravni. Nato so se zmanjšale na minimum, ki ustreza 25$ stanja iz leta 1951. Vzrok temu občutnemu padcu je razformiranje kmečkih delovnih zadiug, katerih število se je zmanjšalo od 368 na 142. Pripomniti moramo tudi to , da je stitktura posevkov med državnim in zadružnim sektorjem zelo različna. Tako ima državni sek - tor ovsa in ječmena skupaj povprečno 53^ vseh zgodnjih posevkov, zadružni sektor pa samo 23$. Obratno pa ima zadružni sektor povprečno 63$ vseh zgodnjih posevkov, državni pa samo 39$ (če je njivska površina 100$). 4. Hektarski donosi V primeri s površinami, ki so precej stabilne (razen v lastninskih razmerjih) je variabilnost hektarskih donosov zelo velika. Toje tudi razumljivo, saj je pridelek zavisen od mnogih činiteljev, ki nanj zelo različno vplivajo. Če je n. pr. huda suša, to v nekaterih okoliših še ne pomeni da mora biti tudi letina slaba j obratno pa preveč mokrote in ob nepravem času mnogo bolj škoduje. Narodni pregovor praviš "Suša vzame en kos kruha, moča pa tri" . Na splošno je bil letošnji hektarski pridelek zgodnjih posevkov med najboljšimi po vojni, če seveda izvzamemo leto 1949, za katero smo že v prejšnjih publikacijah ugotovili previs ofco cenitev. Tabelami pregled hektarskih pridelkov nam da naslednja tabela? 5 Ta' b. 5 Skupni pridelek zgodnjih posevkov na ha v letih 1946/53 in povprečje teh let. - 2 - Posevek Pšenica Rž Ječmen Oves Soržica Pira Oljna repica 0 1946/53 10, 9 8, 9 9. 7 7. 8 9. 9 8, 0 6, 9 1946 10, 6 10. 1 10. 2 7, 8 10, 1 7, 4 6, 2 1947 7. 8 8, 0 6. 9 8, 0 8, 5 6. 8 5. 9 Kakor je iz gornje tabele razvidno, je letošnji hektarski pridelek zgodnjih posevkov v seriji osnih let - izvzenši leto 1949 - najboljši pri vseh posevkih razen pri rži, pri kateri je letos poleg leta 1S37 najnižje stanje v preteklih 25 letih. Ako primerjano letošnji hektarski pridelek zgodnjih p. osevkov s povprečkon povojnih let, dobimo naslednje razmerje, izraženo v indeksih: Indeks povprečks. Indekspovprečka 1946/53 brez 1949 1946/53 Pšenica Rž Ječmen' Oves . . Soržica .. . . . . . . . . . 113 Pira .. . . . . . . . . . . . . 103 Oljna repica .. . . . . 113 117 84 113 115 111 77 105 106 107 95 115 1948 1949 1950 1951 1952 1953 10, 8 12, 8 17, 6 12, 1 10, 4 10, 0 8, 0 8, 2 10, 5 15, 6 10, 5 7, 5 9, 6 16, 2 9, 5 11, 0 11, 7 9, 2 8, 9 13*6 6, 9 7, 4 7, 0 9, 0 8, 9 9, 6 10, 1 14, 7 11, 3 11, 2 7, 8 8*3 8, 2 12, 7 10, 1 7, 7 7, 8 7, 6 6, 3 6, 2 7, 7 7, 2 V letošnjem letu je poprven indeksu torej samo rž utrpela precejšnjo škodo, medtem ko so vsi ostali posevki dali boljši pridelek kot v sedemletnem povprečku. Po drugem indeksu je pod osemletnim povprečkon tudi pira, ki pa je glede na najnno površino manj važna. Ako analiziramo rej^ubliške povprečkepri posameznih zgodnjih posevkih, pridemo do naslednjih zaključkov: Pšenica je dala v osmih letih samo v letu 1949 boljši pridelek kot letos in je tudi sicer pri žitih najmanj variabilna. Rž je zadnja tri leta šelo slabo obrodila, letošnji pridelek pa je v povojni seriji let najnižji. Tudi sicer hektarski pridelek rži med zgodnjimi žiti najbolj variira. Ječmen je v letošnjem letu dal tretji najboljši pridelek v povojni dobi in je za pšenico najmanj variabilna vrsta žit. 6 Oves ina letos najvišji hektarski pridelek v povojnih, letih razen leta 1949» toda med žiti je za ržjo naj "bol 3 podvržen letnim variacijam, Soržica je dala letos tretji najboljši pridelek v povogni seriji let in je tudi sicer poleg pšenice najnianj variabilna. Pira je dala pridelek, ki je zelo blizu s g deiiii etnenu povprečku, a je kotže osen j e^ no manj važen posevek. ^ se e(^ina nežitna kultura zajema s~P04 službo, je dala v letošnjem letu najboljši hektarski pridelek v vseh povojnih letih in je tudi sicer nalo variabilna. Gledo na to, da pri nas strniščni posevki (predvsem ajda in bela repa), ki zavzemajo skoro vse površine zgodnjih posevkov, zemljo zelo izčrpavajo, a gnojenje še ni zadovoljivo, smo z letošnjo letino lahko zadovoljni. Seveda predstavlja izpadek rži, ki je površinsko druga najbolj razi^o stranj ena kultura, občutno gospodarsko škodo, posebno še, ker je ta izpadek omejen izključno na v zho dne, najbolj žitorodna okoliše v naši republiki* 5. Hektarski donosi po okrajih Na dlani je, da na x)0dlagi republiških hektarskih donosov še ne moremo priti dopravilnih zaključkov, ker bi nas takšno generali ziran je zavedlo na kri3:a pota pri raznih gospodarskih analizah. To še posebno zato j ker je naša republika glede klimatskih, pedoloških in drugih pogojev zelo raznolika. Zato bomo ponovno obdelali vari a• bilnost hektarskih pridelkov po upravnote"ritorialriih er. otah — okrajih, četudi ta način še ne zadošča za podrobnejše analize. V nadaljnje proučevanje je šainteresiranin na razpolago izvirno gradivo po občinah kot najmanjših enota. h. Ako razvrstimo okraj; © ^o višini hektarskega pridelka za vsak zgodnji posevek -posebej na tri skupine, dobino podrobnejši vpogled v variabilnost pridelkov, kakor nam kažejo naslednje tabel©: 7 Tab. 6 Hektarski pridelek pšenice po okrajih 1. 1953 Do 10 (i Kočevje Krško 9, 4 10, 0 Povpreček 9, 7 Od 10, 1 - 13 q. slovenj Gradec 10, 2 Šoštanj 10 >7 Novo mesto 10, 8 Postojna 10, 9 Črnomelj 11, 0 Trbovlje 11, 0 Kranj 11 ,8 Ljubljana okolica 11, 9 Celje okolica 12, 1 Eadovl jica 12^2 Tolmin 12, 3 11, 2 Nad 13 q. Maribor okolica Murska Sobota Sežana Ptuj Celje mesto Ljubljana mesto Ljutomer Maribor mesto Gorica 13, 5 13 j 5 14, 3 14, 9 15. 2 15. 3 15, 5 18, 5 21. 4 15, 7 Tab. 7 Hektarski pridelek rži po okrajih Do 9 q 1. 1953 Murska Sobota Črnomelj Ljutomer Krško Kočevje 3, 9 8, 0 8, 2 8, 5 8, 8 Povpreček 7, 4 Od 9, 0111(1 Šoštanj Trbovlje Novo mesto Slovenj Gradec Maribor okolica Ptuj " ~ Radovljica Kranj Ljubljana okolica 9. 2 9. 3 9. 4 9. 5 9. 6 10, 0 10, 0 10, 5 10, 5 9. 7 Nad 11 g. Celje okolica Postojna Tolmin Ljubljana mesto Maribor mesto Gorica Celje mesto Sežana 11. 1 11. 2 11. 3 11. 8 12, 0 13, 0 14, 5 14. 9 12, 4 8 Tat. 8 Do 10 <1 j Črnomelj j Kočevje | Novo mesto j Slovenj Gradec 1 Krško Povpreček 7, 5 9, 4 9. 7 9. 8 9. 9 9, 2 Hektarski pridelek ječmena po okrajih 1^1953 Oči 10, 1 do 12 q. Murska Sobota Radovljica Kranj Irbovl je Postojna Šoštanj Maribor okolica Ljubljana okolica Sel je okolica Tolmin 10, 1 10. 4 10 ? 5 10 ,' 6 11, 0 11. 0 11. 1 11. 2 11. 5 11, 8 10, 9 Nad 12 7 q. na ha. Najnižji pridelek je imel okraj < Kočevje (9, 4 g), najvišjega pa Gorica(21, 7 q. ) . *Pri rži se slika spremeni v toliko da so v podpovprečni skupini poleg Krškega in Kočevja še okraji Murska Sohota, Ljutomer in Črnomelj. Tu moramo poudariti, da ima najnižji pridelek na ha Murska Sobota (3, 9 cl) , ki zato tudi zniža republiški povpreček, saj je v tem okraju 40 $ vse površine rži v republiki. Srednja skupina z 9 okraji doseže skupni povpreček 9, 7 g, medtem ko dosega nadpovprečna skupina g ; svojimi 12 «4 q. na ha dejansko normalni pridelek« Pri ječmenu se položaj okrajev bistveno ne spremeni, le okraja Novo mesto in Slo - venj Gradec zamenjata mesto z Mursko Soboto in Ljutomerom v podpovprečni skupini. Tudi pri tem posevku je razlika med najnižjim (Črnomelj 7? 5) in najvišjim pridelokom na ha (Maribor mesto 21, 2) zelo velika - 2, 8 - kratni najnižji pridelek 1 Pri ovsti se premesti težišče okrajev z desne na levo stran, tako da je v podpovprečni skupini 10 okrajev s povprečnim pridelkom 7» 9 q na ha, v srednji 7 okrajev z 9, 4 q. na ha in v tretji, ki bi ustrezala normalni, 5 okrajev z 12 cl na ha. Razlika med najnižjim (Črnomelj 6, 5 q) in najvišjim ( Gelje mesto 15*8 ) je 9f3*x uima# : : : y '•trz* 5 ' '■ '' • :• 5 J : 1 > ! ' : ' s/ Legenda do 10 q od 10, 1 do 12 q. od 12?1 do 14 .<1 od 14 j 1 čl0 16 <1 nad 16 q. Hektarski pridelek :cži po okrajih. Dfnr h ! * ii^asiiipi 'vV^, !!l! ((! ULttfl' mmt 'tiil :! ' -t' iR f "i i i! ? i i lil '!?« h ii! i! M\ iJ i Lir •k: lili' i ' ' i « i ?; i i » } U r lilnfilliliJ/ JiiUiii« ililii !! Legenda šaiiMim -v V1 \ # J 4 • "V •' iiPffl »i« ! ? stil do 8 q od 8 , 1 do 10 q od 10, 1 do 12 q od 12, 1 do 14 q. nad 14 q Hektarski pridelek ječmena po okrajih i * l u\ IHi "•»iin«' ' 1 fjf*V IIMHfa ,/f ./■f Legenda /te® igr iir^ -IS *< -rt V«— -. <« 7i »o* '♦" w* do 8 q o d 8 , 1 do 10 q. od 10, 1 do 12 q. od 12, 1 do 14 1 nad 14 1 Hektarski pridelek ovsa po okrajih. 5T! /T ttim t** ffl r J* Le^nda •♦-•t %14 :' !S iirn < v i 1 i & v/. »v ?• • .. s *s/ do 8 q od 8, 1 do 9 1 od 9?1 d-0 "iO q. ^ od 10, 1 do 11 q nad 11 q 13 6« Hektarski pridelek po sektorjih lastništva : Tudi v letošnjem letu so razlike ine; d hektarskimi pridelki po sektorjih lastništva I zelo velike. To je tudi razumljivo, saj uporahiIjajo socialistični obrati v največji meri mot t tat, 12 Hektarski pridelek po Posevek Pšenica Rž Ječmen ; Oves Soržica Pira ; Oljna repica Državni 17, 8 12, 0 14, 6 11. 4 10. 5 10, 5 Zadružni ! Privatni derno agrarno tehniko ; dobro semensko službo, pravilno -uporabo umetnih gnojil, mehanizacije i. t. d. Oglejmo si v spodnji tabeli te razlike s povprečki in indeksi od skupne. .. ga povprečka posameznih posevkov. sektorjih lastništva ( q. ) in njih indeksi, mm tskapa^ = IQ. Q. I i 15, 8 9, 4 12. 5 10, 2 12. 6 10, 8 8r2 12. 7 7, 4 10. 8 8, 8 llf2 7, 8 7, 7 Skupaj 12, 8 7, 5 11, 0 9, 0 11, 2 8, 2 7, 8 i državni 138 160 132 126 93 134 zadružni 123 127 113 113 112 131 105 privatni j 99 ! 98 98 97 100 95 98 7» Vplivi vremenskih in drugih Činiteljev na hektarski prideStek . Hektarski pridelek posevkov zavisi od mnogih vplivov, od katerih so nekateri določljivi in stalni, drugi pa zopet občasni. Na nekatere pogoje lahko človek pozitivno vpliva in s tem zboljšuje pridelek: (npr. slab pedološki, sestav tal se da v večini primerov zboljšati z raznimi agrotehničnimi ukrepi : uporaba -umetnih gno jil, kalcifikaci ja, drenaža, namakanje itd)« Toda najvažnejšo vlogo pa imajo tkz. " ne odvisni činitelji 11 f kot so razne dobre ali slabe vre— 14 • menske razmere ( suša, toča, poplave ,pozebe itd. ) in razni škodljivci, ki so Često tudi v precejšnji odvisnosti od vremena. Kot smo že v lanski publikaciji toenili, pri nas do sedaj še ni bila vpeljana sistematična in dobra opazovalna služba. Ta pa se bo pričela z mesecem oktobrom letos in sicer preko okrajnih agronomov. Da bi prikazali vsaj v omejenem obsegu, kakšni so bili pogoji letošnje letine zgodnjih posevkov se bomo poslužili od tukajšnjega zavoda predpisane deskriptivne poročevalske službe okrajnih uradov za statistiko in evidenco, £i jo podajamo v izvlešku. Najprej porooila okrajev s slabim hektar skim pridelkom ! Okraj Kočevje, ki je pri vseh zgodnjih posevkih po pridelku med najslabšimi, poroča s Razen v Kolpskem okolišu so bila žita povsod predolgo pod snegom v nezmrznjeni zemlji. V kritičnih mesecih (maj, junij) pa je bilo preveč padavin, v maju ponovno sneg in slana^ki sta zelo kvarno vplivala na bujno rast žit, V mesecu juliju je prevroče in presuho vreme pospešilo zorenje, ki je bilo zato še slabše. Toča je bila na dveh mestih, toda zajela je zelo majhne površine. Pojavili sta se še žitna rja in §nstIjivost, kar je zmanjšalo pričakovani pridelek za 20 - 30 Agrotehnični ukrepi so se izvajali običajno, povečana pa je bila uporaba umetnih 'gnoj iHu Okraj Krško, ki je v letošnjem letu tudi v prvi podpovprečni skupini, navaja pri vseh zgodnjih posevkih, da je glavni vzrok za slabo letino predvsem posledica gezmerne moče, v veliki meri pa tudi žitne rje in žitnih hrošČev. V bizeljskem, sevniškem in krškem okolišu je padala tudi močnejša toča, ki je povzročila še občutne jše znižanje hektarskega pridelka zgodnjih žit. Okraj Murska Sobota, ki je imela na splošno dobro letino, je zadela pri rži prava katastrofa, saj kmetje v večini nižinskih okolišev niso pridelali niti semena. Vremenske razmere so bile, razen premajhne količine snega do 10» maja dokaj ugodne in je kazalo na zelo dobro letino. Toda v dneh od 10, - 12 <. maja je slana prizadejala rž, ki je je bila ravno v cvetju. Tudi druge zgodnje : posevke je poškodovala žitna |oXegaf zaradi hudih nalivov in kasneje še žitna rja. Okraj ITovo mesto. Tudi v tem okraju se pritožujejo na. d čezmerno močo, pozebo in v času zoritve še nad polego, rjo in snetIjivostlo tako da je bila letina na splošno podpovprečna, čeprav je kasalo v maju še zelo lepo. Poudarja jo > da so kmetovalci množično uporabljali predvsem dušična gnojila in sicer nepravilno ( preveč ) , tako da je umetno gnojilo posevkom škodovalo ( žito je zelo polegalo) .Kot važen vzrok slabega pridelka navajajo tudi slabo - seme. Značilna so tudi poročila okrajev z nadpovprečno letino, ki jih tudi objavljamo, medtem ko opuščamo poročila "srednjih" okrajev kakor tudi mestnih okrajev, ki so površinsko malo pomembni. Okraj Gorica poroča, da so žita ugodno prezimila. Spomladi in do začetka julija je stalno deževje precej oviralo žita v rasti, kasneje pa je bilo vreme zelo 15 lepo? tako da je prišlo do prisilnega zorenja. ; Če "bi "bilo nekaj padavin in "bolj zmerna temperatura ^ "bi "bil pridelek še mnogo večji. Agrotehnični ukrepi so "bili izvajani o" bsežno in pravočasno, medtem ko škodljivcev ni bilo. Okraj Sežana poroča, da s© žita dobro prezimila in jim tudi precejšnje spomladansko deževje ni škodovalo, tako da so pričakovali rekorden donos, ?-adi nalivi z nevihtami pa so povzročili v času zorenja poleganje žita, delno pa ga je napadla tudi rja. Okoliši, ki niso "bili prizadeti, so imeli tudi po 23 q pridelka na ha. Agrotehnični ukrepi so se izvajali običajno, škodljivcev ni bilo opaziti, . Kot vidimo iz teh izvlečkov, se vsi okraji pritožujejo nad preobilico vlage in hladnim ter vetrovnim vremenom in ugotavljajo, da bi bil pridelek ob normalnih vremenskih razmerah zelo dober. Iz tega sledi da padavine niso ovirale oprašitve, povzročile pa sb zmanjšanje pridelka pri vseh žitih razen pri rži, ki jo je Uničila slana, 8. Predhodna in končna o o ena pridelka Kot smo že uvodoma omenili, se ocenjujejo zgodnji posevki pri nas dvakrat, -in sicer po stanju 25. 6. prvič, a, po stanju 1. 8. drugič in obenem dokončno. Da bi videli, kakšne razlike nastajajo v časovnem obdobju teh dveh ocen, pri občujemo naslednjo primerjalno tabelo, Tab. 13 Primerjalna med prvo in končno oceno pridelka, Zgodnjiiic/šcvko-^ v LR Sloveni ji (ena ha) . Posevek Pšenica Rž Ječmen Oves Soržica Pira Oljna repica Ocena po__j/l! 12, 6 7, 5 11, 2 8, 5 11 ' 7 7, 9 7, 4 Ocena Po - 1278" 7 f 5 110 9, 0 11*2 8, 2 7, 8 j Indeka i 4 | (P0~4=!00t | 201 j I ioo i ! 93 | I 105 I | 95 j I 103 ! 105 Cenitvene komisije so torej precenile pridelek ječmena in soržice 5 pri rži se obe oceni skladata, pri vseh ostalih posevkih pa so precej podcenjevali*:. Ta odstopanja so popolnoum razumljiva, če upoštevamo, da je med prvo in končno oceno več kot mesec dni razlike. Tu moramo poudariti, da so bile cenitvene komisije pri prvi oceni še pod močnim do jmom stalnega deževja. Kolika so bila odstopanja med obema ocenama pO okrajih, ne bomo navajali , pač pa bomo zaradi verifikacije o zanesljiv vosti ocen primerjali še prvo oceno pndel ka. v državnem sektorju s knjigovodstveno evidenco po končani mlainsci* Te podatke ; smo zbrali po tkzv. Po - 41 službi po stanju 31* avgusta lečijos, in sicer samo za državni sektor, medtem ko smo evidentiranje kmečkih delovnih zadrug letos opustili zaradi reorganizacije, ki je še v teku. lab. 14 Primerjava ocen in vskladiščenega pridelka žit v državnem sektorju leta 1953 ( q. na ha ) Posevek P0-^£ PO4 4ais5»prid»400j iBdMI; FO 4 scem Pšenica i Rž I 2 ! Ječmen __ j Ove s . j ! Sorž^in pira| 17, 0 10, 6 13 * 7 10, 9 11, 0 17 ,3 12, 0 14, 6 H ,4 10, 5 20. 0 14. 1 15 3 9 16, 7 11, 0 85 75 86 65 100 89 85 91 68 95 Rezultati. ki nam jih kaže gornja tabela, nas zelo prepričljivo poučijo o tem, kako težko je precizno ocenjevati stoječe žito po videzu do kako občutnih negativnih razlik lahko pridenemo če precenjujemo negativne vplive , v letošnjem primeru čezmerno močo. Seveda s tem ni rečeno, da so ocene v privatnem sektorju, ki t#ori absolutno veČino v kmetijski proizvodnji, prenizke. Upoštevati moramo namreč, da imamo pri državnem sektorju opravka z vzornimi posestvi, ki uporabljajo najmodernejšo agrotehniko, tako da vpliv samo enega ne gativnega faktorja ne more priti tako do izraza, kot se to zgodi pri drobnolastniških posestvih z zaostale jšo tehniko, pomanjkanjem gnojil itd. 17 Tat). 15 Proizvodnja zgodnjih žit PoSBiroJc o . Vse. žita Pšenica Hž J ečmen Oves Soržica Pira Oljna repi ca Povpr^ecna l94t>/!? j 1124000 566000 251000 139000 144000 25000 1120 9400 1946 1089000 537000 260000 1315000 131000 23000 2000 4000 1947 83IOOO 381000 202000 84000 145000 18000 1500 2500 in oljne '" l948 j 1034000 | 493000 j 275000 1 128000 I 160000 I 30000 I 1200 | 5000 j repice 1949 1760000 848000 410000 217000 246000 38000 750 . 5000 v letih. 1946/53. (q) 1950 1138000 584000 261000 150000 111000 30000 1700 13 ooc 1951 951000 491000 200000 120000 117000 22000 370 16000 1952 1025000 535000 209000 129000 106000 23000 520 16000 1953 .161000 655000 189000 151000 137000 29000 930 1300C Tab. 16 Indeksi proizvodnje zgodnjih žit in oljne repice v letih 1946/53« Posevek Vsa žita Pšenica . Rž Ječnen Oves Soržica Pira Oljna repi ca Povprečje 1946 1948 1947 100 96, 9 92. 0 87. 1 73, 9 67, 3 100 94, 9 109, 6 80, 5 103, d 92, 1 100 97, 1 92, 1 111, 1 100 91, 0 100, 7 120, 0 100 92, C 72, C 107, 1 178 , o 100 133, 9 53, 2 42, 6 1 26 f 6 | 1949 | 156, 6 ! 149, 8 ! 163, 3 I 156, 1 I 170, 1 I 152, 0 67, 0 53, 2 1950 101, 2 103. 2 104, 0 107, 9 77, 1 120, 0 151, 8 138. 3 1951 84. 6 86. 7 79, 7 86, 3 81, 3 88 , 0 33, 0 170, 2 1952 91. 2 94. 5 83. 3 92, 8 73. 6 92, 0 46. 4 170, 2 1953 103, 3 115, 7 75, 3 108, 6 95, 1 116, 0 83, 0 138, 3 18 Že v poglavju o hektarskih donosih smo opozorili, da podatke iz leta 1949 be moremo vzeti kot popolnoma verodostojne. Če pustimo torej leto 1949 ot) strani, , pridemo do zaključka, da je pridelek zgodnjih žit v celoti v povojnih letih največji in da "bi "bil celo večji kot leta 1949, če ne bi "bila, rž tako občutno prizadeta po slani* Iz tabele 16, kjer so prikazani indeksi proizvodnje v primerjavi s povprečkom let 1946/53* vidimo, da s* pšenica, ječmen in oljna repica na najvišji ravni v vseh povojnih letih razen izjemnega 1. 1949. Pri soržici so bile boljše letine le v letih 1948/50 medtem ko je letina rži letos najslabša v celotni povojni seriji let. Oves je dal boljši skupni pridelek v letih 1947/49? pri tem pa moramo upoštevati, da je površinsko nazadoval za celih 16 Pira, ki je površinsko manj pomembna, je v primerjavi s povprečkom povojnih let dala sicer za 17 $ nižji skupni pridelek, toda tudi površinsko je s 3 io pod povprečnim stanjem« Splošno torej zaključujemo, da je bila proizvodnja zgodnjih posevkov kot celote ena izmed najboljših oziroma najboljša v povojnih letih, če izvzamemo 1949 leto. Glede delitve proizvodnje na sektorje lastništva smo že preje omenili, da so nastale občutne spremembe predvsem v zadružnem sektorju. Zato se omejujemo samo na izkaz deležev po sektorjih lastništva v primerjavi z letom 1952. Tab. 17 Primerjava deležev proizvodnje po sektorjih lastništva v 1. 1952/53 v* i jdrž k i zadii privis dr ž^za d2> privjldrž » i zadri priv« Vsa žilfa I 2, 7|7, 8 15?» 51 2f?i 0^94, ^ 107j 29 |l06 j 94J 31 1106 j U4M-^ M. 2i. jl05 I .. . Jeaaeri [lOč | Oves l 1 4, 2! 89^^ noj 14 j 115 | Sorži4! - jl7, 2j82, 4 - [222] 94 ] Ca^arepjj 2, 5! 14, 3) 83^ ^ j 4, . 6| 94^ 48|. 3^ j 112 I Kakor je iz tabele 17 razvidno, je ostal delež proizvodnje v državnem sektorju pri veČini posevkov približno na isti višini. Oljna repica in soržica tudi v prejš - njih letih nista bili pomembni kulturi. Pri soržici in ječmenu se je proizvodnja povečala predvsem zaradi boljše letine, pri ovsu pa zaradi povečanih površin, V zadružnem sektorju je v primerjavi z letom 1952 padla letošnja proizvodnja, pri vseh posevkih razen pire, ki je nepomembna, za povprečno 70 medtem ko je površinski padec znatno manjši 3 t. j. za vsa žita 51, 5$ in za oljno repico 84 To se pravi, da je zadružni sektor zaradi reorganizacije predvsem izgubil pri površinah, nekaj izgub pa so krive tudi Čezmerne padavine. 19 Povečanje proizvodnje v privatnem, sek tor ju izvira pretežno iz površinskih pridobitev od zadružnega sektorja v manjši meri pa tudi iz "boljših hektarskih pridelkov vseh žit razen rži. Isto kot za žita velja tudi za oljno repico. / 20 Privatni sektor v kmetijstvu se je torej pri zgodnjih posevkih okrepil od lan skih 90 na 95 $ v letošnjem letu, kar je ena največjih sprememlD v petih letih. Zavod ; za statistiko in evidenco LR Slovenije tabelarni, pregled l/l. Površine in pridelki žit in oljne repice po sektorjih lastništva 1, 1953 Posevek ŽITA SKUPAJ Pšenic a Rž Ječmen Sektor skupaj drž avni zadružni privatni skup a j državni zadružni privatni skup a j državni zadružni privatni skupaj državni zadružni privatni Površina ha posejana } požeta Pridelek q. zrnje na 1 ha vse lo8292 2392 227o 1o363o 512o9 641 lo99 49469 25388 192 291 249o 5 1374o 761 289 1269o 1o8144 239o 2268 lo3486 51170 641 lo97 49432 25318 19o 291 24837 13728 761 289 12678 lo, 7 14, 1 13, 1 lof6 12, 8 17 #8 15, 8 12, 7 7, 5 12*o 9, 4 7, 4 ll, o 14, 6 12, 5 lo*8 1161021 33926 298 lo lo97285 6546oo 11418 173o6 625876 188710 2283 2749 183678 151383 11O98 3627 136658 slama na 1 ha vsa i 24. 1 25, o 26, o 23, 9 24, 8 28. 5 27. 6 24 . 7 28, o 32. 8 31. 2 27. 9 19, 9 23, 2 23, 7 19, 7 26o7293 59796 59164 2488333 1267491 18249 3o37o 1218872 707876 6225 91o4 692547 273842 17690 6855 249297 22 V vseh tabelah so ohišnice zaradi nepomembnosti . .vštete v zadružni sektor 1/2. Površina in pridelki žit in oljne repice po sektorjih lastništva 1. 1953 Posevek Oves Soržica Pira Oljna repica I Sektor Površina ha skupaj državni zadružni p ri vatni skup a j državni zadružni privatni skup a j drž avni zadružni privatni skup a j d rž avni zadružni privatni (pose jana 15278 794 56b 33 924 2 564 4 16 2544 113 15 98 1697 16 74 16o7 požeta 15253 794 ' 56o 13899 i _ 2562 «. 4. 16 . 2542 . • 113,15 98 t 1695 15 74 16o6 Pride lek q. zm^e na 1 ha '9»o 11, 4 lo, 2 8, 8 11, 2 lp, 5 12, 6 11, 2 8, 2 lo, 8 7, 8 7, 8 lo, 5 8, 2 7, 7 vse 136639 9o85 5763 121791 28759 42 2o3 28514 93o 162 768 13214 158 61o 12446 slama ha 1 ha 19, 3 22 # o 21, 9 19. 0 24. 1 32. 3 23. 4 24. 1 18, 3 14, o 18, 9 14, 7 19. 5 16. 2 14. 6 VSvB - 29426o 175o3 122 5o 2645o7 61757 129 375 612 53 2o67 2lo 1857 249oo 292 12o4 234o4 23 2. Površine in. pride lici žit in oljne repice po sektorjih lastništva v 1. 1953 ( struktura po sektorjih) Vsi sektorji = loo Posevek ŽITA SKUPAJ Pše ni ca Rž Jegmen 3oržica ui Pira Oves Oljna repica "ZZ: Površina, Pridelek posejana drž. j zadr. j priv. požeta drž. | zadr. i priv. zrnje drž. jzadr. j priv. slama drž. j zadr. jpriv. 2, 2 2, 1 2, 2 2, 1 95, 7 2, 1 96, 6 2, 9 2, 6 95, 7 94, 5 2i3 2, 3 95, 4 96, 6 1, 3 2, 1 1. 3 1, 7 2, 6 96, 2 95, 7 1, 4 : 2, 4 o, 8 1, 1 98, 1 o, 8 1, 1 98, 1 97, 8 1, 2 1, 5 97, 3 o, 9 1. 3 92, 4 2, 1 92, 4 6, 5 5, 5 7, 3 2, 4 9o, 3 2, 5 91, o 5, 5 2, 1 98, 2 o, 2 o, 6 o, 6 99, 2 ' o, 6 o, l o, 7 99, 2 o, 2 o, 2 99, 2 86, 7 13, 3 86, 7 82, 6 89, -8 13, 3 17 #4 lo, 2 89, 2 5, 2 3, 7 91, 1 6, 6 4, 2 89, 9 5, 2 3, 7 91, 1 5, 9 4, 2 1 jf2 4 jr 6 4, .8 o, 9 4, 4 94, 7 o, 9 4, 4 94, 7 94, 2 1, 2 94, o 3. Površine in pridelki žit po Okrajih Okraj Žita skupaj povr. jprid. iia UR SLOVENIJI 1o8144 Celje m* Celje o. Črnomelj Gorica ZoSevje Kranj Krško Ljublj ana m. " o. Ljutomer Maribor pu " - o • Mar« So" bota Novo mesto 'Postojna rtu. j . Radovljica Sežana Slov. Gračie c Šoštanj Tolmin. Trbovlje 223 8236 3o28 182o 165o 4882 5659 1623 lo 586 8162 377 8532 21613 8451 2479 8555 lo46 196o 3817 2377 1134 1934 Pšenica 7 " • ipovr. Iprid. s ? Rž 1161o21 34o3 91152 29143 36o77 15o4o 5348o 53181 233o5 118816 998, 76 6o91 95866 191293 84219 .25846 102498 1136o 26314 36682 23970 13267 2ol42 ha \ 5117o 119 4303 1834 . 1429 672 2232 2862 858 53o8 3568 15o 3296 I0I09 4486 12 lo 3355 432 loo4 1187 964 627 1165 ipov. . iha -1 : 6546oo 125318 1815 52o98 2o257 3o631 6315 2627o 28718 1316o 63^42 55219 2779 44558 136585 48189 13164 48748 5232 14313 12o98 lo4ol 7691 12917 11 789 303 42 55 72o 935 122 ■925 2429 55 2o95 9963 - 659 16o 3725 247 304 1287 283 74 135 prid. pov ha JeSmea j SoTŽiea. I Pira prid. tov, j pr. Oves 188710 I60 8719 2428 545 484 7565 8002 ■1445 9736 19954 660 2olo6 39626 6175 1799 373ol 249o 4535 12287 2594 834 1265 13728 42 1443 5o7 2oo 53o 793 lo85 397 2 o 76 5ol 52 •115o 174 ■1764 ' 555 • 641 238 360 385 329 214 292 151383 621 16636 . 3829 3312 4997 8344 lo711 6151 23289 647o llol 12791 1755 17o46 6o93 ■ 8oo2 2473 47o3 3792 3629 2535 31o3 ha 2562 141 4o 26 272 136 4 529 3o4 56 17 451 19 I80 5 49 2o3 43 87 28759 1511 393 234 3215 1183 5o 6468 3621 618 125 5188 117 2o26 57 4o 5 2161 516 8. 71 ppv# ha 113 31 14 12 48 2 6 pr. 93o 261 154 91 382 lo 32 pov. ha 15253 51 1529 344 135 355 865 593 242 1748 136o 12 o 1935 135o I089 529 654 124 292 9o9 598 176 255 pr. q. 136639 Sol 11927 2236 1435 2919 8086 4185 2499 15881 14612 1551 17793 132o2 7611 4641 6421 Ho 8 2763 8I00 5185 1691 1986 25 4. Površine in pridelki Sit po okrajih ( Deleži po okrajih) m simrmjk Celje mesto Celje okolica Črnomelj Go rica Eočevjs TT ranj Krško Ijubljana mesto Ljubljana okol. ljutomerr Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje _ Žita skupaj .♦it" Pšenica površina loo o, 2 7 j 6 1. 7 1, 5 -4, 5 5. 2 2. 5 9. 8 7. 6 o, 3 7. 9 2o, o 7. 8 2. 3 7. 9 1. 0 1, 8 3, 5 2, 2 1. 1 1, 8 j pripovrIdel. ! gina loo I loo o, 3 7, 9 2. 5 3. 1 13 4. 6 4, 6 2, 0 lo, 2 8. 6 o, 5 8, 3 16, 5 7, 3 2. 2 8, 8 1. 0 2. -3 3. 1 2, 1 1, 1 1. 7 0. 2 8*4 3, 6 2, 8 1. 3 4. 4 5, 6 1, " 7 lof3 7, o o, 3 6. 4 19, 8 8. 8 2, -4 6. 5 o, 8 2, o 2, 3' 1. 9 1. 2 2. 3 I -Soržica p o vF^ lprT|oo vf-" p ri' - ipovrT p ri-" šinafdel. Išina {dele jšina i del. Rž j Ječmen •j®* mini loo loo s loo loo loo loo r O 0, 3 8, 0 3, 1 4, o 4, 4 2, 0 9, 6 ] 8^4 ! o, 4 I 6, 8 j2o, 9 ! 7, 4 ! 2, o I 7, 4 1 o, 8 ! 2, 2 i i, 8 1, 6 1, 2 2, o 0, 0 3. 1 1. 2 o, 2 o, 2 2, 8 3, 7 o, 5 3, 7 9, 6 o, 2 8. 3 39, 4 2, 6 o, 6 14, 7 1. 0 1, 2 5. 1 1, 1 o, 3 o, 5 j 1, 3 ■S o, 3 | o93 j 4, o j 4, 2 o, 8 5. 2 lo , 6 . o, 3 Ho, 6 121, o 3. 3 j o, 9 i 19, 8 ! 1, 3 j 2, 4 ! 6, 5 i 1, 4 i 0, 4 I o, 7 \ . ,3 !lo, 5 i 3, 7 ! 1. 5 I 3, 9 ! 5, 8 ! 7, 9 I 2, 9 115, 1 I 3, 6 I o, 4 I 8, 4 ! 1, 3 112, 8 4. 4, 1. 2, 2, 2, o 7 7 6 8 4 1, 6 2, 1 Pira Oves pri ; povr j gina ipovr v ~ del i sma i. ioo 0, 4 ! - ll, o| 5, 5 2-, 5 j 1, 6 2, 2! - 3, 3 | l, o 5 ■ 5 ilo, 6 7, 11 5, 3 4, 1! 0, 2 15, 4 !2o, 6 4. 3 j 11, 9 o, 7! - 8, 4^! 2, 2 1, 2 j o, 7 11, 3117, 6 4, o! o, 7 5, 3 | 7, o 1, 6 I o, 2 3, 1 1 - 2, 5! 1, 9 2 . 4 | 7, 9 1, 7! 1, 7 2, 0! 3, 4 j 27, 4 112, 4 jlo, 6 j 42, 5 j 41, 1 loo ! loo 28, 1 16, 5 9, 8 1, 8 5, 3 1, 1 3, 4 — I t v* i o, 3 !lo, o | 2, 3 j o? 9 i 2, 3 ! 5 ? 7 i 3, 9 ! 1, 6 11, 5 I 8, 8 I o, 8 il£ , 7 ! 8, 8 } 7, 1 ! 3, 5 | 4, 3 I o, 8 ] 1, 9 i 6, 0 I 3, 9 I 1, 2 I 1, 7 3* Površine in pridelki žit po Okrajih Okraj liR SLOVENIJA Žita skupaj PSenica Rž JeSmen SorSica 1 rira povr« lia 1o8144 Celje m* Celje o. Črnomelj Gorica KoSevje Kranj Krško Ljubljana m. " o . Ljutomer - Maribor m* " - o • Kur. Sobota Novo mesto Postojna Ptuj - PLadovljioa Sežana Slo v. Gratie c Šoštanj Tolmin Trbovlje 223 8236 3o28 18 2o 165o 4882 5659 1623 lo586 8162 377 8532 21613 8451 2479 8555 lo46 196o 3817 2377 1134 1934 prid. 1161o21 34o3 91152 29143 36o77 15o4o 5348o 53181 233o5 118816 99876 6o91 95866 191293 84219 25846 102498 11360 26314 36682 2397o 13267 2ol42 povr. [pirid. |pov. . ha 5117o 119 ! 4303 1834 . 1429 672 2232 2862 858 53o8 3568 15o 3296 lolo9 4486 12 lo 3355 432 loo4 1187 964 627 1165 ha 6546oo 1815 52o98 2o257 3o631 6315 2627o 28718 1316o 63542 55219 2779 44558 136585 48189 13164 48748 5232 14313 12o98 lo4ol 7691 12917 25318 . 11 789 303 42 55 72o -935 122 925 2429 55 2o95 9963 659 16o 3725 247 304 1287 283 74 135 prid. <1 188710 16o 8715, 2428 545 484 7565 8oo2 1445 9736 19954 660 2olo6 39626 6175 1799 373ol 249o 4535 12287 2594 834 1265 pov. ha prid. jpov. j pr. ha j q 13728 42 1443 5o7 2oo 53o 793 •lo85 397 2o76 5ol 1 52 115o - 174 1764 555 641 238 360 385 329 214 292 151383 621 16636 3829 3312 4997 8344 lo711 6151 23289 647o llol 12791 1755 17o46 6o93 8oo2 2473 47o3 3792 3629 2535 31o3 ppv ha 2562 141 4o 26 272 136 4 529 3o 4 56 17 451 19 I80 5 49 2o3 43 87 28759 1511 393 234 3215 il83 5o 6468 3621 618 125 5188 117 2o26 57 4o5 2161 516 8. 71 113 31 14 12 48 -pr. <1 93o 261 154 91 382 lo 32 Oves pov, ha 15253 51 1529 344 135 355 865 593 242 1748 1360 12 o 1935 135o I089 529 654 124 292 9o9 598 176 255 pr. a 136639 8o7 11927 2236 1435 2919 8086 4185 2499 ! 15881 14612 1551 ITI 31 132o2 7611 4641 6421 Ho 8 2763 8I00 5185 1691 1986 25 4. Površine in pridelki žit p (Deleži po okrajih) Žita Pšenica skupaj površina S pripovr pn površina pn [ del. del. del. sina LH SlOVrlNIJA loo loo loo loo loo loo o , 2 0, 2 o, 3 o, 3 8, 4 o, o 7 * 6 3, 1 2, 8 3, 6 2, 5 1, 2 1, 3 2, 8 1, 7 4, 7 o, 2 o, 3 1, 5 1, 3 1, 0 o, 2 2, 8 4, 6 4, 5 4, 4 4, 0 5, 6 4, 6 5, 2 3, 7 o, 8 2, 5 2, o 1, 7 2, o o, 5 9, 8 9, 6 lo , 2 lo. 3 3, 7 5, 2 ! 814 8 , 6 7, 6 9, 6 ! lo , 6 7, o o, 5 0, 3 o, 3 | 0, 4 o, 3 i 6, 8 8, 3 6, 4 8, 3 ! lo, 6 7, 9 po, 9 19, 8 16, 5 2o, o 39, 4 j21, o 7, 8 8, 8 2, 6 7, 3 f 7, 4 3, 3 o, 6 2, 3 2, 2 2, 4 2, 0 o, 9 1 19, 8 8, 8 6, 5 14, 7 7, 9 i 7, 4 o, 8 o, 8 1, 0 1, 0 1, 3 1, 0 1, 8 2, o 2, 2 1, 2 2, 4 2, 3 1, 8 6, 5 3, 5 3, 1 2, 3 5, 1 1, 6 2, 2 2, 1 1, 9 1, 1 1, 4 1, 1 1, 2 1, 2 o, 3 0, 4 1, 8 1, 7 2, 3 2, o o, 5 o, 7 Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Eočevje Eranj Erško IjuToljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor, okol. Murska Sobota Ifovo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec ŠoStanj To Imin Trbovlje 26' okrajih Ječmen L, So rži ca priipovripndel* jšina i; del. . loo i loo \ loo o , 4 11, o 2, 5 2. 2 3. 3 5, 5 7, 1 4. 1 15, 4 4. 3 o, 7 8. 4 1. 2 11, 3 4, o i 5, 3! 1, 6! 3, 1! 2, 5! 2, 4} 1, 7! 2, o ; ! 5, 5 | 1, 6 i I 1, 0 llo 7 6 ! 5, 3 j o, 2 !2o, 6 1 11, 9 5 i 2, 2 j o, 7 117, 6 ! o, 7 | 7, o I o, 2 ' 1, 9 7, 9 1, 7 3, 4 Pira 1 A ,i »3 ,7 ,3 >2 ,T ,2 »9 vse 40740 1002 1130 46606 5232 113 5119 14313 123 14190 354 541 11203 slana j na i 1 ha 20, 5 (34, 1 ^6, 0 120, 4 120. 0 fel>3 b, c i 125. 1 [23, 0 125, 1 ?2, 4 23, 5 24, 2 22, 2 (poste| jana vse 95632 1633 1953 22040 9021 171 0050 2522 214 25006 26635 509 990 25040 jozeta 3725 33 26 3666 247 3 244 310 1 309 1292 7 11 1274 3725 33 26 3666 247 3 244 304 1 303 1207 6 11 1270 zrnje vse 17, 7 10, 0 (1-3, 0 (LO. O K9 £ (10, 0 14, 9 9, 5 13, 0 11, 3 9, 5 37301 503 36510 2490 39 2451 4535 10 4525 12207 70 O' 124 j 12005 slana vse 90237 1066 626 96545 5105 . 70 5035 O3CI 29 0272 30774 202 290 30202 31 5/6. Zgodnji posevki po ofcrajih. iEL sektorjifc lastništva v 1, 1953« pšenica in r% Okraj Soštang Tolmin Trbovlje Sektor površina ha sk, d. z. P. sk, d. z, P. sk. d. T; P. fs eni ca pridelek g. posejana 9^4 2 36 926 62Y 6 621 1160 4 •1 1161 poze--!, ta zrnge 964 2 36 926 627 6 621 1165 4 1150 na L ha 10, 7 17, 0 15, 0 10, 6 12, 3 12, 0 12 f 3 11, 0 10, 0 12, 0 11, 0 vse 10401 34 542 9825 7691 72 7619 12917 72 3? 12000 slana' Rž površina ha na ha 25, 1 30, 0 29, 0 24, 9 24, 7 24, 0 24*7 22, 4 27, 0 23. 3 22. 4 vse 24194 ' 60 1064 23070 15480 149 15339 26103 100 70 25925 posejana 203 1 1 201 74 74 135 1 134 pridelek q poze» i. a 203 1 1 201 74 74 135 1 134 zrn^e na 1 ha 9, 2 6. 0 13, 0 9. 1 11, 3 11, 3 9, 3 16, 0 9, 3 vse 2594 6 13 2575 034 034 1265 16 1249 slama na 1 ha 24, 4 10, 0 25. 0 24, 4 27. 1 27, 1 22, 0 27, 0 22, 0 32 6/1. Zgodnji posevld po oltrajili in se}ito:tgih. lastništva v Se&nan ir. ovee. ' Okraj LR Slovenija Celje mesto Celje okolica Crnonelj Sektor sk. d. z, P* sk. d. z. Psk. d. z. P. sk. d. z. P. površina ha posej pozejana ; ta Ječnen 13740 761 289 12690 42 10 1 31 1443 52 10 1373 500 14 2 492 13720 761 209 pridelek q zrnje na 1 ha 11, 0 14, 6 12, 5 12678 10, 0 42 14, 7 id 17, 0 1 31 1443 52 lo 1373 507 14 2 491 17, 0 14, 0 11, 5 14. 0 15. 1 11. 4 7, 5 9rč 10. 5 7, 5 vse 151303 1109& 3627 13665 621 170 17 434 16636 725 272 15639 3029 135 21 3673 slana na 1 ha 19, 9 23, 2 23, 7 19, 7 29. 5 34, 0 34, 0 20. 0 20. 6 20, 9 20, 5 20 ?G 16, 2 16. 1 10, 5 16. 2 vse 273042 17690 6055 249297 1242 340 34 n fr> OOO 29797 10O5 370 20 342 0239 220 37 7974 površina ha posejana 15270 794 560 13924 51 14 2 35 1529 62 20 1447 344 7 3 334 pozeta 15253 794 560 13099 51 14 2 35 1529 62 20 1447 344 334 Oves pridelek <3. zm^e na 1 ha 9, 0 11, 4 10, 2 O O O' y O 15, 0 10, 0 15, 0 15, 0 70 9, 9 9. 2 7, 7 6, 5 9. 3 7, 0 6. 4 vse 136639 9005 5763 121791 007 252 30 525 11927 616 104 11127 2236 65 21 2150 sliaaa na 1 ha 19, 3 22, 0 21, 0 19, 0 31. 6 36 ? 0 30, 0 30. 0 17. 1 17. 2 10. 7 17, 1 14, 0 16, 5 16, 0 14, 7 vse 294260 17503 12250 26450 1614 504 60 1050 26210 1066 374 24770 5094 116 40 4930 33 6/2 Zgodnji posevki po okrajih in sektor jih lastništva v" lTl$535 ječmonlh ovea, ' Okraj Grorica Kočevje Kranj Krško Sektor 34 površina ha posej požejane i te sk. d. Zt P * sk. d. z. P* sk. d. z, P. sk, d, z. P* Ječmen 201 17 8 176 530 152 5 373 793 21 12 760 1086 15 3 1068 i I 200 i 17 j 8 ! 175 i530 j 152 L 5 1373 [ 793 1 21 l 12 [ 760 11085 ! 15 3 110 67 pridelek' q. Oves površina ha uzrnje na hal vse 16, 6 23, 8 17, 1 15, 8 9, 4 11, 8 10. 4 8, 4 10. 5 12, 0 10. 6 10, 4 9, 9 26, 0 11. 7 . 9, 6 slaaa j posena Ihaj vae I jana 17, 0! 13, 81 18, 61 17, 31 17, 9! 21, 3! 18, 6! 16, 5] 20, 2\ 22, 61 17, 81 20, 1! 21, Ol 22, 4! 22, 0! 21, 0! 3406 j 234 I 149 I 3023 ! 9488 ! 3238 j 93 I 6157 | 15993 I 464 ! 214 i 15315 I 22741 I 336 ] 66 | 22339 I 135 11 9 115 355 114 15 226 865 30 14 821 594 12 10 572 pozeta 135 11 9 115 355 114 15 226 865 30 14 821 593 12 10 571 pridelek q. zrnje na 1 ha 10, 6 18, 1 11, 6 9. 8 8, 2 9. 9 7. 2 7. 3 9, 3 10, 0 9. 0 9, 3 7. 1 10, 3 7. 2 7, 0 vse 1435 199 104 1132 2919 1136 118 1665 8086 297 126 7663 4185 124 72 3989 slavja i na . h 6, 2, 5? 7. 7, 0, 6, 5, 0, 1, 7, 0, 6, 7, 6, 6, vse 2245 133 137 1975 6186 2353 244 3589 17228 631 251 16346 9519 214 166 9139 6/3 Zgodnji posevki .po okrrgih in s. cfeto^th lastništva v '1^1953. 1 ioSmon išovcs Okraj Ijubljana mesto L jubl j aua okolica Ljutomer Maribor mesto Jecm&n Oves ek ip ovršina ha površina ha pridelek pridelek <1 q. tor slami l&n&i zrnje i poze posejana poze pose zrn ne 4— i na ! ta i na la na te Jana vse vse vse vse ! 1 ha i ha i l ha j ha -t sk. d. z. p, sk. d. z . p « sk« da z , p. sk . d. z. p. ' 3 7 3 2076 72 3. 9 ■1964 ' 501 43 61 397 52 24 5 23 373 207 6 73 39 1964 501 43 61 397 52 24 5 23 15, 5 16, 5 6161 | 22, 2 j 8816 397 j 24, 6 j 590 15. 4 11, 2 13, 9 13 , 9 11. 1 12, 9 18, 9 10. 5 12, 6 21. 2 24. 6 19, 4 18 ,0 1 5754 123289 ! 1020 ; 543 12172 6 ; 6470 i $13 641 ! 5016 ! 1101 1 590 97 ! 414 I 22, 0 i 19» 6 121, 8 ! 26, 3 ! 19, 4 ! 23, 3 ! 27, 8 I 30, 8 121. 7 132. 8 136, 0 i 30, 4 I 30, 0 j §226 | 40823 I 1591 { 1028 1 38204 j 11666 I 1197 | 1864 f 8605 ! 1706 J 864 I 152 ! 690 224 1748 84 50 1614 1360 62 126 1172 120 24 21 75 110, 3 j 2499 111, 4! 206 ! 224 j 1748 1 84 I -30 f 1614 ! 1360 1 62 1 126 ! 1172 i 120 1 24 ! 21 I 75 110, 2 j 1 9, 1 | 1 10 , 7 ! i 10, 3 I i 8>9 1 110, 7 i 115, 0 I in, 9 i ! 10, 4 1 1 12, 9 ! 117, 5 ! i 11, 0 I i 12. o i 2293 15881 897 : 5 1 14469 14612 929 1507 12176 1551 420 231 900 15 9, 3 0, 5 2 j 9, 5 i 2 » 3 I 3, 8 I 9 j2 j 0, 3 I 4, 4 | 8, 0 [ 9? 2 | 5, 3 i 8, 0 j 3. 0 5. 1 4680 370 4310 34142 1871 •1193 31078 27577 1511 3533 22533 4230 912 693 2625 — f 6/4 Okra j MariTDor 1 okolica jj Murska i Sobota j Novo mesto ? ; j Postojna 1 ( SekI tor površina ha i I sk. I d. Iz, | P* | sk. ) d. i s* i | P. ! sk, I d. I i 2 • U: 1 | Z * i p* Ječia@ai pridelek q posejana 1150 103 50 997 174 76 16 82 1764 24 23 1717 555 16 10 529 ! 36 .. J. s i i ■ ■ - . Oves površina ha pridelek q poze' tr 1150; 103 1 50 | 9971 174 f 76! 16; 82 1 17641 24 1 231 1717! 555| l6i io i 529! zrnje slajaa i jna ll ha 11, 1 15, 9 11, 9 10, 6 10. 1 8, 7 14. 3 10, 5 9, 7 18. 2 11, 0 9, 6 11. 0 11. 1 10. 4 11, 0 \ vse ! 12791 1 1635 1 596 i :-O560 i 1755 1 664 I 229 !! 862 i! 17046 I 357 I 254 ] 16435 I 6093 | 177 104 5812 tia ll ha 3; ! 21, ! 23, i 21, A 20, 21, 23, 24, 19, 15, 21, 15, 15, 22, 23, 24, 22 1 vse posel poze jana j te zrnje slama i na i 1 1 ha | Tse I na I I I J&aji vse 0 5 3 7 6 3 2 6 9 4 6 9 3 1 3 2 24172 s 2419 1 1066 ! 20 68(7 1 3764 ! 1771 I 388 | 1605 ! 28097 I 514 I 360 ! 27223 j 12373 ! 369! 243 | 1761 ! 1935 131 112 1692 1350 57 29 1264 1089 29 33 1027 529 38 14 477 1 1935 l 131 \ 112 i i 692 f I 9, 2 ti, 4 I 9, 6 ! 9, 0 i l 1350 1 57 i 29 1 1264 f 1089 f 29 I 33 1 1027 f 529 i 38 S 14 ! 477 I 9, 7 P-2, 2 |L3, 3 1 9, 6 j 6, 9 18, 9 i 7, 4 I 6, 9 (8, 8 I 9, 4 ! 7, 5 i 8, 8 17793 1488 1081 15224 13202 697 386 12119 7611 259 244 7108 4641 356 106 4179 I 17? 61 ! 20, l l I 17, 8 i I 17. 4i! 127, 9, 1 I 28, 5, 1 i 23, 1 ! i 27, 9 ! I 15, 4' ! J 18, 2|j 1 14, 6! I 15, 3 j I 23, 2, 1 i 21, 31 i 20, 7!! ! 23, 4! 34104 2631 2002 29471 37643 1626: 672 35345 16754 528 48315743 ' 12304 1 809 290 modi ii jf • ? 6/5 Zgodnji posevki po. okrajili in 'sejrfcorjili las^nxgtv& v 1. 1953: jc^»en in oves. Okraj i Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Sektor sk« d. z , Psk, ds z «, P« sk o d, z „ Psk:» d. z . P • Ječmen površina ha pridelek q posejan^ 641 51 ' 5 585 238 8 230 366 2 6 358 388 23 12 353 {površina ha -rr Oves poze"^a i_ zrnje tna 11 ha vse sla^ia i na I 1 ha vsa J posel jan© --p 641 51 5 585 238 8 230 360 2 6 352 385 23. 12 350 12, 5 14, 8 20, 0 12, 2 10 , 4 15, 2 10, 2 13, 1 14, 0 14. 0 13. 1 9, 8 19, 7 11, 1 9, 2 j 8002 I 753 1 100 j 7149 | 2473 I 122 i 2351 ! 4703 j 28 i 84 ! 4591 j 3792 ! 452, I 133 ! 3207 ! 24, 4 1 15618 125, 7] 1310 i 28, 8 ] 144 j 24, 2 | 14164 j 16, 3 I 3870 1 18 , 5 I 148 16. 2 j 20« 6 j 20. 5 j 21. 3 I 20. 6 | 20 . 4 j 28, 3 j 21, 0 j 19, 0 J 3722 7437 41 128 7268 7872 650 252 6970 654 65 46 543 124 117 306 5 6 295 913 15 23 875 poze* "to pridelek q. zrnje | slpna iria I vse jI ha i 654 65 46 543 224 117 292 5 6 281 909 15 23 871 i 9, 8 11, 6 10, 8 9, 5 8 j 9 11, 6 na h. ha 6421 757 497 5167 1108 81 8, 7 j 1027 9, 5 i 2763 9, 0 I 45 9, 3 j 56 9, 5 ! 2662 8 , 9 I 8100 11, 7 1 175 8, 9 I 205 8, 9 I 7720 20, 5 21, 8 21, 1 20, 3 17, 3 19, 5 1 17, 2 2 17 , 6 20. 8 20. 2 17, 5 17, 0 25. 9 18. 3 16, 8 f vsa 13440 1418 1016 1100 6 2149 136 2013 5142 104 121 4917 15453 388 420 14645 6/6. Zgodnji posevki po o&rajlU in scirtor jili lastništva -v je^facii ili oves Okraj Šoštanj Tolmin Trbovlje Sek I tor [ sk. ! ^ t i z) p. i sk, K i ss» ! p! sk. I d. I *• i Ps Jecnen Oves površina hal poseIpozei . jana j ta pridelek q, zrnje j slaiaa •-površina ha pridelek q 329 2 9 310 212 292 11 2 279 | na j! ha vse L. ^ ] na ! 1 ha 329 1 2! 9 i 3101 11, 0 9, 0 15, 0 10, 9 214 | 214! 11, 0 — f — 2 2121 292 11 2 279 3629 10 135 3476 11, 0. 11, 0 10, 6 i 17, 2' 13, 5 10, 3 22 2513 3103 109 27 2007 19, 3 17, 0 20, 7 19, 2 2535 ! 22, 1 21. 0 22. 1 19. 4 24, 3 19. 5 19. 2 VSS 6337 34 106 6H7 4731 42 zn. a 5654 267 39 5340 posejana 590 1 19 570 176 1 7 160 261 7 1 253 Ipozer I ta zrnje | na |L ha 0, 7 590 1 0, 0 19 a, 6 570 176 9, 6 1 «, 0 10, 0 7 160 9, 6 7, 0 255 9, T 1 10, 0 247 7, 7 vse 5105 10 200 4975 1691 0 70 1613 190 6 60 10 1900 na . ha slana 17, 2 15. 0 19, 2 17. 1 21, 5 20, 0 23, 0 21. 5 17. 6 21, 0 21, 0 17, 5 vs a 10265 15 365 9005 3791 20 61 3610 4490 147 21 4322 T/l. Zgodnji posevki' po okrajih. -in. , soktorjih. lastniširsR v ,1. 1953« soržica in; piin ' Okraj Sck| tor površina ha Soržica Pira LR Slovenija Celje mesto Celje okolica j Črnomelj sk. a. rr P. sk. d. z. P» sk^ d. z. P. sk. d, z. P. posejana 2564 •' 4 16 2544 poze~ ta 2562 • 4 16 141 141 40 40 141 141 '40 40 pridelek q. ! površina ha j . .pridelek q_ I . .. . . . i _ .. zrnje na i 1 ha i vse 11, 2 j 28759 10. 5 I 42 12. 6 [ 203 11, 2 i20514 10, 7 j 1511 10, 7 9, 0 9, 0 1511 393 393 24, 1 32, 3 23?4 24, 1 slama j Pose - "-vi Jana "vsa j 1757 ! 129 ! 375 I 1253 | 3694 | 790] I i t 790 ' 113 15 90 pozet ta I 31 31 i na i | 1 ha j zrn j e \ slama ^ na 113 | G, 2 15 110, 0 90 i 7, 0 31 31 0, 4 0, 4 VSe jI ha vsa i 930 j 10, 3 I 162 14, 0 I 210 760 | 10 o 9 i 1057 261 261 15, 7 15, 7 406 406 39 7/2. Zgodrgi posevki ^ okrnjih In sektorjih, lastni^tve. v 1„1$5$3 soržica in1 Pira Soržica Sek— površina haj pridelek o, f površina ha pridelek q Okraj tor slama slama zrnje zrno© posespozei posejana pose jana sta i na ] na i I j n , ] vse i-, . i vsg s 1 ha I il ha ! ts na na vsa vse 1 he 1 ha ■i—gi [11, 0 154 14 14 13, 0 lc2 sk. d. Gorica 14 14 [11, 0 154 13, 0 Iv 2 P. 12 | 7, 6 91 15, 9 26 26 9fo j 12 191 sk. 234 »9 S 433 d. Kočevje 9, 0 1U, 0 12 i 7, 6 91 15, 9 9, 0 225 19, Oj 475 26, 317149 12 191 25 25 272 1272 sk. 11, 9 3215 d; Kranj 20, G i 104 26, 417045 14 , o 11, 8 74 3141 z . 267 1267 136 jl36 48 1 23, 013142 1072 48 382 22, 4 1183 sk. d* Krško 28 1044 i 20, 0j 20 ! 23, 013122 x c i p l O fC 28, 0 22. 2 1 ! 1 135 1135 7, z. 374 1176 47 } 6, 0 8, 7 47 P. 40 7/3» Zgodnji posevki po okrajih ia sektorjih, lastništva v l»1953s aosžics ia. ' pira Okraj ! Ljubljana ! nesto j Ljubljana I okolica 1 Ljutomer 1 Maribor • nesto Sektor sli. ČL, ' z. P. sk. d, z. P. sk. d, z, P. sk. d, z. P« Soržica površina ha posejpože;jana !ta 529 1 1 527 304 i 2 i 302 ( _ 4 529 1 1 527 304 2 302 pridelek q zrn j e 1 slana na ■ .j 1 ha I vse j na ll h£ vsg, 12, 5! 50 129, 0 12, 5! 50 12, 2 14, 0 14, 0 12, 2 11, 9 12, 0 11, 9 6468 14 14 6440 24 3597 129, 0 j 124, 6 125, 0 [20, 0 124, 6 [12949 116 116 12994 25 20 3621 124, 5 127, 0 124, 5 7452 54 739C površina ha posejana poze— ta Pira pridelek q. zrnje j slana na { 1 ha I vse i ; na II ha •1 vsa 41 7/4, Zgodnji posevki po olcrajih jln sektorjih, lastništva v' l»i953: so^zica in pira Olcraj Maribor okolica Murska Sobota Novo nest o Pošto jna Sek tov sk. d. Zo P« sk«. d. z, I P* 5 sk. d, z. , V" sk, d. z. I P. Soržica površina ha Pira pridelek q. |pose^ožej zrnje I -TOf -v^o i slana 56 17 2 1 M 56 j 11, 0 j 610 56 { 11, 0 j 61C 17 2 1 14 l>* I 0, 0 j 16^ l 6, 6 451 1 451 125 16 16 93 1 450 19 19 1 450 ^19 19 11 s 5 j 5100 10, 0 11, 5 6, 2 6*2 10 5170 117 117 - - | 24, 6 jpovršina ha f pridelek q Jana na na vse vsa JL ha 1 ' 1 ha j •. •. ■. p pose jana 24, 1 j 1250 24, 1 j 1250 30, 0 I 523 30, 0 [ 76 35, 0 I 35 23, 4 i 412 19, 0 j 9030 10, 0 1 18 19, 0 j 9020 i 24, 6! 467 467 2 6 požej zrnje slana na VS; ; vse i 1 ha 1 ha ! i - 5, 0 [ 10 j 12, 0 2 s i 5 ,0 y3 10 32 12, 0 22, 7 24 24 0. 36 I 5, 3 1 32 j 22, 7 | 136 42 7/5. Zgodnji posevki po ^ okrajih. , in scJctorJiJijlastAistra v l. l$53r sotžieti in1 piaa i Soržica Okraj Sektor | površina ha | posei pozejana | ta zrnje pridelek q. slana j. . . Ptuj Radovljicf Sežana Slovenj Gradec sk. d. z. P. sk. . d. z. p. sk. d. Z. P. sk. d. : z. P. IGO 2 178 51 IG n 2 178 49 51 j 49 na i . T na j _ . I vse : . i vsa 1 ha ^1 ha 12 j 5 _ i 12, 0 f 12 j 5 j 11, 4 j ? 11, 4 | ! ! 2026 j 27, 4 | 4937 24 128, 0 56 2002 | 27, 4 4881 57 | 20, 0 j 100 "* I "" I . "~ 57 ! 20, 0 | 100 _ ! — 8, 3} 405 | 23, 5 8, 3 | 4C5' | 23, 5 ! 1 površina ha T posejana ■*v* po zeta 1153 1153 Pira pridelek zrnje f sTana L "na f I~na 1 ha j vse ! i ha : VS& 43 7/6. Zgodnji posevki po o^ra^ih j. n sektorjih lastništva v. X^l553i Boiržioa. in pipa Okraj Šoštanj Tolnin Trbovlje 44 Soržica Sektor r -; i površina ha sk. d. z. P. sk. d. z. P. sk. d. z. P. pridelek pose• ana 1 2C2 požeta 203 | 203 4-3 G? 1 1 Or 1 202 43 ] 43 43 C7 0 C up zrnje na 1 ha J 10, 6 ] - I i 12, 0 | 10, 0 12, 0 11, C 5, 0 2 H" ; vse slana na i i 1 hal —r i ve a 1" 2161 14, 0 | 14 10, 6 j 2147 12, 0 | 516 26, 5J 5379 516 G71 12 11 G4G 25, 0! 25 26, 5 | 5354 25, 0 j 1075 25, 0 22, 0 2G, C 25, 0 22, C 1075 1905 2G 25 1G52 Pira površina ha posejana pridelek q i požej I ta I zrnje » ! na 1 ha j _ vse slana na ^ 1 ha vsa I I 8/1. Zgodnji posevki po okrajih in sektor jilj. lastništva v 1. 1953* ol^na repica Okraj Sekitor Površina ha LR Sloveni Celje nesto Celje okoli ' Cel Črnonelj pose"»ana sk. d. z, P. sk. do Z. P. sk. d. z. P« sk. d. Z. P. 1697 16 74 1607 16S5 15 74 1606 63 69 poaeta 69 69 Pridelek: V_. ' 196 20/. . 10 10, 3 10, 3 15, 6 21, 0 15, 3 vsa 299 299 592 f 42 550 45 8/2. Zgpdnji posevki po okrajih 4n sfiičfcopjili lastništva v 1. 1953# oljna, r^jpica Okraj [Površina ha t Sekl ! v posepoze-tor ijana ita Ljubljana mesto Ljubljana okolica gutomer Maribor mesto i sk. d* z. - JPsk. z. P V. sk . d. z. P* sk. d s 0* P« 6 1 lol 1 5 95 351 2 34 315 i 6 1 lol 1 5 95 351 2 34 315 Pridelek q •> zrnje na ha 6, o 8 , o 5. 6 7. 7 17, o 8, 6 7, 5 8, 4 11, 0 8, o 8, 4 8 i o 8to slama vse 36 8 28 775 17 43 715 2954 22 273 2659 jna pL ha i - vsa 115, 7 ll8, o 115, 3 (15, 7 16 121, o 16 j21, o 5527 36 523 4968 42 42 ! I i Okraj I j | j Maribor I \ okolica i Mursk a i Sobota Postojna !Sek jtorij ana Površina ha^ Pridelek q poserpože 1 Novo mesto I sk j d, jz. !p j sk |d-. Jz. |P. I sk. j ! d* z* P« sk. d, z« P* j i i 378 2 16 36o 248 6 6 236 91 91 3 ta 378 2 16 360 248 6 6 236 91 91 3 zrnje na i Ihal vse 6, 7| 2557 8*0! 16 6, 71 I08 6, 71 2433 7, 5) 187o lo , o ! 60 10, 11 61 7, 4) 1749 6, 6| 60I 6» 6 i lo, o | | i4f0 ! 60 1 3o 3o slama na 1 ha ivsa i: 15, 6 i59c3 16, o j 32 16. 5 15. 6 14, 5 25. 0 16. 1 14. 2 268 56o3 3596 15o 97 3349 46 8/3. Zgodnji posevki : o&rajiii in acfctor3i!i les trd S t vt?v 1. 1953? oljfia repi ca Okraj Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Cradec Sektor si; . . d. - z* Pq1r lO Aid, ! z. - P. ak d. - Zi P. sk d, - z. P p? se|pojana i že ta ba I hiia zrnje 253 1 lo 242 12 12 91 2 1 88 253 O. o, o 1 !L3, o lo tlo, ! 242 [lo, o 12 jlo , o 12 lo, o 91 2 1 88 6 , 4 0. 1, 0 6 » o 6, 3 vse 2541 13 lol 2427 121 121 na L ha slama vsa 2 5o 3o, o 26, 2 24, 9 584 115, 3 22 122, o 6 112, 0 556 [15, 2 6325 3o 262 6a33 139o 44 12 1334 Okraj Tolmin Trbovlje iPovršina ha Pridelek q. pekHd r |sk. Šoštanj "d. p. i isk . (d. iz* |p. Isk. Id, iz . h f 1 pose-| pojana j žeta 14 | 14 - | 14 i 14 9 zrnje na {vse 1 ha i 8~2 I 115 8, 2 j 115 '9 9 9, 2 9, 2 83 83 slama na 1 ha 15, 2 15, 2 17, 2 17, 2 ■ f ji - \i * -? J si" x' 'Sfr '• t, _ f£ K• t^•; ■ ' ■* - .. j J ■4 *. ' •■!■ i * & i 4 .. r^ s^" ' - ■' A i* SjP ¥ š. v. ■ !" • ^ .^fe ii* 'jC^ <« it! -flr! a ■ffi -Ji *$ (t MJi 33 iv S2 .f+? i % m m m m tiki rs 4 K w m m M >*! t!? $« i^ U' ?l •K m m m $ w, K' ■ d Tffi :w* M' ?j ift. ^, v iiis ' -«1 nt. v & "*• £i^ m^ m^&& A h-V .JA 'IV/ ,1, >' '! » j«1 T/ ■' ^ i Vt. lAS i" ' 1 m&Mm wmi; m >*^ ■ '" T 'V *4 ; A &>■*■?. ti*. t . 'y. ~jlt' ' -j :' irii« - v:. sr u r, -' !" . i!^*' > •. L » - •-' . «■ i^. S*« C>i a* mm Tii/ mm±i Sv br. JT* - 2». ir*k» zi KMlV-" ^ - JLI» k T^i. -r ' _ IP^SJWi l. •-J>. ' WW!V* «r f' > '-&■ ft* M «1 (' > ■V. i: 4 .s irffS A' A" ' . * ' «( ?tt '-ŠT ■■:■» F .>» ?3r m* m «>• p jktMj ••" " i C 1*' s" . <■ Vf^ * -~»^ -T 9, ' f-*= a*?:n mmmm m* J* w £ m ■* V. i -' j. i^:r iffl ,v SI® 4? m-y\ .<; ' 3* g. !' L ', &«£? I rf" MSf Hi m%1 ■r mmm cU > : ^1 ^•' il jtf 1% 8 i rn i«: *»' v3 '-P, ? i> ŠJOZ i. tr' j •-' ■ r; ■fs. tfk 'K m tmm. tmmM K B' >-v' ' '. ■■ mmm. r-> 1!> /. Tt . .. i, .JrV>T ivv^iS, mr fim T" " ; - : ^a. Vfiki^^' ^3Ldu^*e!KAA^M^HBB^IL^L . ■ +iii <6+ k^i ' ^ c-k