LETO XXXV, ŠTEVILKA 12, 28. MAREC
TEDNIK
<0
O
Q_
Dd
Q_
<
O
5
CL
<
, CENA 269,00 SIT
_ #...............__
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
6X®
Muze.isk:	i trq 1 a
3000 (	-EL J E
¥	(7
SN00032
LIT
1 MOLKOM m® K kVE
4}
S M «/
,	h aluI »»o*
HWWip#-
lfe& "#!fm
'm Uk Zadrtis
TEMA MESECA:
i&AVARNO IN In O VOŽN J O
(Stranj Š)
(foto: Ciril M. Sem)
ROK COZ
Vedno sem optimist, in tudi to mi je na državnem prvenstvu veliko pomagalo
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o„ Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
Velenje
- Metrobond streha tehta samo 7,1 kg/m2, kar občutno zmanjša stroške za izdelavo nosilne strešne konstrukcije.
5,1 1/100 km
+ dizel za ceno »bencinca«
= GolfSDI
Število vozil in modelov je om
eno
Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Tel.: 03/897 02 50 Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje
Varčni? Pametno.
- Jeklena strešna kritina Metrobond je primerna za zaščito stanovanjskih kot tudi komercialno zanimivih objektov, v 21. stoletju.
-	Zaradi izjemne trpežnosti, dolge življenske dobe in enostavnega vzdrževanja najdemo plošče Metrobond na strehah po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih.
-	Metrobond jeklene plošče so oblikovane in izdelane tako, da kljubujejo najhujšim vremenskim pogojem, od visokih temperatur do snega. Jeklene plošče s svojimi spoji in preklopi tvorijo trdno zvezan ščit z izjemno odpornostjo proti vetru in potresu.
A,
.ruga Mozirje
v sodelovanju Zadm z Mercatorjem -----------------
„ VRGOVd*6 ‘
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA ©dl §©. mroatr©® dl® S). spuflOa
Železnina Radmile, tel. 838-8043 K PC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20
Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20
Železnina Luče, tel. 584-40-24
Izotem V4
3.799,00 SIT

Vobitekt SV/4-60
3.799,00 SIT
Strešna lepenka s posipom 10 iÜ2| j ^ Kombi S plošče, defa. 3,5 cm
1.199,00 SIT
1.995,00 SIT
Niverfur S 25/1
'• J Kemaglet FX 20/1
1.679,00 SIT
Mešalnik za beton, 1201
44.990,00 SIT
Samokolnica - varjena UMEK
6.490,00 SIT
"VELIKA OKNA - ZA MALE CENE" Glin žagarstvo
ZZL&k gotovinsko plačilo še 3% POPUST!
I Termo okno 60x60	llermo okno 100x120	|
14.820,00 SIT
Termo okno 140x120
30.490,00 SIT
Balkonska vrata 80x210
35.750,00 SIT
la izbiva ostalega vadbenega materiala ter oken vseh dimenzij. * Ugoda plačani pogop, dostava na dom z avtodvigalom!
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
PVC okna vhodna vrata senčila
MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
BlKBE
OKENSKI SISTEMI
10 let garancije
Srednja
Nedeljski referendum je potrdil pričakovanja. Ljudstvo je dahnilo svoj "da"tako za Evropsko unijo kot zvezo Nato.
Na glasovanje sem se odpravila peš, zato sem imela po poti priložnost poklepetati z ljudmi. Seveda je beseda nanesla nato, katero stran smo obkrožili na volilnih lističih in zakaj. Ni me motilo to, da sem bila kar se Nata tiče med sogovorniki edina na drugi strani, vsak se ima pravico odločati v skladu s svojim prepričanjem in vestjo, temu naj bi referendumska demokracija služila. Razočarali so me razlogi "za", ki so se glasili, da sicer niso za Nato, ampak tako ali tako na nič ne moremo vplivati in da se bo oblast odločila po svoje, ne glede na naše mnenje. Slišati je bilo tudi, da slabše, kot je, tako ali tako ne more biti ter da se ne moremo vračati sedaj, ko smo za vstop v ti dve intergraciji že toliko storili. Vam takšni "argumenti" zvenijo znano?
Vladna propaganda, pri kateri so nas z našim denarjem prepričevali, naj se odločimo za njihovo stvar, je bila uspešna. Pa recimo, da izid sam po sebi sploh ni problematičen - ne bomo razpravljali o tem, katera odločitev bi bila pravilnejša, ker, sploh pri Natu, ne razpolagamozvizijoo razpletu dogodkov v primeru negativne odločitve, kaj vse
se bo dogajalo, ko bomo zraven, pa bo pokazal šele čas. Bode predvsem to, da državljani potrjujejo nekaj, v kar sami ne verjamejo, pač pa jih je oblast prepričala, daje tako prav, in to vsmislu "ti le meni zaupaj, ker vem kaj je dobro zate".
Kljub nasprotujočim trditvam zagovornikov vstopa v Nato, je v slovenskem javnem prostoru primanjkovalo demokratičnega in argumentiranega dialoga. Izjemna je bila složnost političnega vrha z izjemo Stranke mladih Slovenije, ki seje po temeljitem in previdnem premisleku vendarle odločila sprejeti nasprotujoče stališče. Razen, v primerjavi z intenzivno reklamo homogene slovenske politike, ne ravno glasne civilne družbe, ki seje strnila okrog nasprotnikov vključevanja Slovenje v Nato, o enakovredni argumentirani debati v času pred referendumom ne moremo govoriti, medtem ko so evroskeptiki v zadnjem obdobju povsem potihnili, tako da Evropska unija: da ali ne? sploh ni bilo več vprašanje.
Pozornost svetovne javnosti pa je medtem usmerjena na bojišča v Iraku. In, medtem ko tam mlada življenja na obeh straneh usihajo za načela, ki tega niso vredna, se pri nas ubijamo brez tankov in mitraljezov - v prometnih nesrečah. S človeškimi vzroki, na katere se ves čas opozarja in katerim bi se v veliki meri dalo izogniti.
Trettastran
Reportaža:
Jutranja kavica brez šnopčka
Tema meseca:
Za varno in prijetno vožnjo
Koncert skupine Zvončki
Lepo je živeti................
Šport:
Nogometna pravljica se nadaljuje
Črna kronika:
Smrt zaradi prevelike hitrosti
Na naslovnici: Nova pravila v ponudbi alkoholnih pijač
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 12,28. marec 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.

NA UREJENI KMETIJI PETRA TROGARJA V BLIŽINI MOZIRJA ODKRIT TRETJI PRIMER BOLEZNI BSE V SLOVENIJI
Z molkom nad nore krave
Po tistem, ko so z veterinarske uprave sporočili, da je nacionalni veterinarski inštitut v okviru sistematičnega nadzora nad navzočnostjo bolezni krav dobil vzorec govejih možganov 3,5 let starega goveda, pri katerem je prvi hitri test pokazal sum na navzočnost BSE, in ko je postalo jasno, da je bila obolela žival vzrejena na povprečno veliki kmetiji v Zgornji Savinjski dolini, se je začela ponavljati podobna zgodba kot v primeru Braneta Rihterja iz 20 kilometrov oddaljenega Tirose-ka pri Gornjem Gradu, pri katerem je bila vzrejena prva krava obolela za BSE v naši državi.
Spomnimo se, kako skrbno varovana skrivnost je bilo ime kmetije in nespretnosti takratnega direktorja Veterinarske uprave RS Zorana Kovača in kmetijskega ministra Francija Buta, ki sta povedala samo, daje prvi primer bolezni BSE na območju Zgornje Savinjske doline, kar je bila posredna obtožba vseh tamkajšnjih živinorejcev. Številni so v iskanju prečesali pravvsakkotiček, vsesle-
Dejansko seje takoj zgodilo samo to, da so odpeljali potomca nesrečne krave Brede in v kratkem času usmrtili ostalih devet krav molznic, ki jih je po dolgih mesecih negotovega čakanja nadomestila čreda petih dojilj. Rihter nam je takrat zatrdil, da v življenju ni videl kostne moke, kra-
Tretji primer BSE so odkrili na urejeni kmetiji Petra Trogarja na Brezju pri Mozirju (foto: Ciril M. Sem)
di in namigi pa so končali v slepi ulici. Celo veterinarji in predstavniki zgornjesavinjske kmetijske zadruge so vztrajno zatrjevali, da s sumom bolezni niso seznanjeni, karseveda ni bilo res. Prva krava s potrjeno boleznijo norih kravje bila stara pet let, ko se je začela obnašati nenormalno. Po štirih mesecih opazovanja joje Rihter preprosto ustrelil s pištolo, ki jo uporabljajo mesarji in poklical veterinarsko higiensko službo, kije kravo odpeljala. Po tistem seje življenje pri Rihterjevih krepko spremenilo, saj se je prej mirna in tiha kmetija spremenila v romarsko središče, kamor so se poleg predstavnikov sedme sile zgrinjali poklicani in nepoklicani pomembneži vključno z ministrom Butom, ki je Rihterju obljubil takojšnjo pomoč.
V Košutnikovem hlevu od prejšnje srede zeva pet praznih stojišč, ki so jih prej zasedale zdrave molznice (foto: Ciril M. Sem)
vam pa je polagal samo doma pridelano travno silažo in suho seno. Zagrenjenost mladega gospodarja je bila očitna, v veliki meri tudi naivnost, saj je pričakoval, da bo država nemudoma izpolnila dane obljube in nadomestila celoten izpad črede in dohodka, kar se menda še do danes ni v celoti izpolnilo.
NEZNANKA TUDI ZA VETERINARJE
Tako kot pri Rihterju tudi v primeru Petra Trogarja nihče od pristojnih ni želel izdati imena kmeta, tokrat z razlago, da želi lastnik tretje nore krave v Sloveniji ostati anonimem. Kljub temu smo se potrudili in tudi tokrat pred uradnim sporočilom Veterinarske uprave RS odkrili vzorno urejeno kmetijo v zaselku Brezje, dober strel-
jaj iz Mozirja. Lastnik, ki je skupaj z družino vteh dneh doživel vse od stresa in šoka naprej, nas je prijazno sprejel in po temeljitem premisleku spregovoril.
Potem koje očitno z njegovo privolitvijo ime objavil tudi VURS,je anonimnost, katero smo mu najprej na njegovo zahtevo obljubili, postala brezpredmetna. Kljub prigovarjanju in prepričevanju, da mu želimo dobro in da imajo nenazadnje tudi potrošniki
“Nihče ni toliko nor, da bi se igral s kostno moko in postavljal na kocko obstoj kmetije,” razmišlja gospodar Košutnikove kmetije.
pravico vedeti, s kakšnimi tegobami se soočajo pridelovalci mleka in mesa. "Komu bom še lahko prodal kakšno kravo", je prejšnjo sredo razmišljal Trogar, če bo vesoljna Slovenija izvedela za njegovo ime in priimek. Peter Trogar, po domače Košutnik, seveda ni naiven, saj se zaveda, da vedo za njegov primer ne le veterinar-
ji, temveč tudi mozirska zadruga in precejšnje število zgornjesavinjskih kmetov. Povsem podobna slika kotpri Rihterju, samo da tri leta stara krava, pri kateri so odkrili BSE, ni kazala nobenih znakov obolenja. Preprosto je nehala jesti, obležala in hirala do odrešilne usmrtilve, katero je izvršil gospodar sam. Veterinarje celo sumil, da se je nesrečni živali zapičil v želodec železni predmet, torej niti strokovnjaki na terenu niso sumili, da gre za primer norih krav.
Veterinarska uprava je že ob ugotovljenem sumu na BSE uvedla vse predpisane preventivne ukrepe, in sicer je uvedla popolno prepoved prometa živali s tega gospodarstva, izvedel seje popis vseh živali in ugotovili so se vsi potomci te živali. To pomeni, da so veterinarji določili osnovno kohorto te živali, to so vse živali, ki so z obolelo kravo živele 12 mesecev pred in po njenem rojstvu. Krava, ki je imela dva potomca, je bila rojena julija 1999.
DOBRE KRAVE NE DOBIŠ ZA VOGALOM
Poleg doma pridelane krme je Trogar polagal živini industrijske dodatke znanih proizvajalcev, ki so

jih svetovali veterinarji, torej tudi v tem primeru o kostni moki ne more biti govora. "Nihče ni toliko nor, da bi se igral s temi stvarmi in postavljal na kocko obstoj kmetije, ki se bo sedaj morala še kako krepko potruditi za dostojno preživetje," razmišlja gospodar Košutnikove kmetije, kije celotno čredo vzredil doma.
Vse bolj vprašljiva postaja kategorična trditev strokovnjakov, da je bolezen BSE izključna posledica uporabe kostne moke, katero pa očitno nihče od treh znanih slovenskih primerov niti ne pozna. Kaj pa, če je vzrok v kateri od travnih rož ali v zraku, se povsem retorično in prizadeto sprašuje mozirski sogovornik, ki mu je preteklo sredo veterinar usmrtil pet
zdravih in perspektivnih molznic, tako da so stojišča v novem hlevu kot prestreljena. Pred tem je cenilec opravil cenitev, odškodnina pa seveda niti približno ne bo zadoščala za nadomestitev celotnega izpada črede. Mozirska Zadruga je pripravljena založiti denar, da bo lahko nadomestil vsaj približno tako dobre krave kot so šle iz hleva. "Vendar dobre živine nihče ne prodaja, če pa rediš teleta, traja leta, da vzrediš spodobno čredo," razmišlja Trogar, ki nikakor ne more razumeti zakonodaje, ki pošlje vzakol tako mlado živino. Od petih usmrčenih krav sta dve telili pred kratkim, trem bi rok potekel čez dva meseca, Vena pa naj bi telila septembra.
Savinjčan

Zblaznelost
Februarja je minilo dve leti odkar je bil v Sloveniji vpeljan sistem obveznega testiranja na BSE. Testiranje se je najprej izvajalo za govedo staro več kot 30 mesecev, v začetku lanskega leta pa je bila starostna meja za obvezno testiranje na BSE znižana na 24 mesecev. Mozirski primer bolezni BSE je že tretji v Sloveniji, kar jo uvršča med države s povečanim tveganjem obolenj za to boleznijo. Kot je znano, je bil prvi primer odkrit novembra2001, drugijanuarja lani. Odtlejje bilo odkritih že več sumljivih primerov nevroloških motenj goveda, pri katerem pa testi nato niso pokazali BSE, ampak bolezni s podobnimi simptomi.
Ob vseh znanih dejstvih ostaja kopica vprašanj brez odgovorov. Dva odkrita primera BSE v dobrem letu na relativno majhnem območju terjata resno analizo strokovnjakov in kmetov za isto mizo, čeprav so slednji že zaradi skromnejše izobrazbe v podrejenem položaju. Kostna moka še vedno velja za edinega krivca za bolezen norih krav. Pri nas že od leta 1996 ni dovoljeno krmiti z njo, a tu in tam vseeno kakšna krava zblazni. Torej, ali kostne moke res nihče več ne uporablja, ali pa se bo potrebno nekoliko poglobiti in najti morebitne druge vzroke, o katerih noče ali ne želi nihče razmišljati. Delo očitno ni opravljeno samo s tem, če neko stvar prepovemo in ob pojavu bolezni brez besed osumimo že tako udarjenega kmeta.
Kaj pa razmislek o morebitnih stranskih učinkih kurjenja živalskih maščob tervprvem obdobju tudi kostne mokev nazorski tovarni ivernih plošč? S praga Trogarjeve domačije in celotnega posestva je komaj nekaj sto metrov zračne linije do TE Šoštanj, kjer uničujejo kostno moko in nenazadnje, če lahko klopi vplivajo na možgane ljudi, zakaj pri kravah podobno možnost apriori izključiti? Možnosti s tem gotovo še zdaleč niso izčrpane, torej bo samo poostren nadzor pristojnih veterinarjev in inšpektorjev dokazal ali ovrgel sum, ki vse bolj očitno in nedokazljivo obremenjuje kmete, ki verjetno res niso tako nori, da bi se igrali s tako nevarnim ognjem, kijih lahko uniči v trenutku. Očitno pa je, da so v verigi možnih kršiteljev najšibkejši člen in zato najbolj izpostavljen in ne-
zaščiten.
Savinjčan
ZGORNJESAVINJSKI GOVEDOREJCI VSE PROBLEME V KMETIJSTVU OBČUTIJO NA LASTNI KOŽI
Krava molze pri gob<u
Zgornjesavinjski govedorejci so se v preteklem letu poleg primarne dejavnosti soočali z vsem problemi, ki ta čas bremenijo slovenske kmetovalce. Čeprav je to območje v zadnjem letu prizadelo kar nekaj še vedno ne v celoti razjasnjenih afer z norimi kravami in kloramfeniko-lom, so tukajšnji rejci krav še vedno v samem vrhu slovenskega povprečja, kjer število rojenih krav upada.
Na širšem mozirskem območju so se kmetje v preteklem letu soočali predvsem s problemom mlečnega odkupa, s pojavom kloramfenikola v mleku pa so se razmere še poslabšale. Če komu, potem je v interesu kmetov, da se zadeva v celoti razišče, saj večina potrošnikov še vedno misli, da so probleme s prepovedanim antibiotikom zakuhali sami.
Pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo je bilo prav kmetijsko področje eno ključnih, saj je od tega v veliki meri odvisna prihodnost ne samo kmetijstva ampak podeželja nasploh. Pri tem je seveda dobro vedeti, da evropska administracija v Bruslju predpisuje zelo ohlapne okvire, glavnino predpisov, ki jih kmetje
ije. Stara praksa torej, ki v končni fazi povzroči poleg slabe volje tudi precej vsebinskih napak pri izpolnjevanju obrazcev. Zaradi tega je interes kmetov decentralizacija teh postopkov ob dejstvu, da se težave kopičijo sorazmerno s povečanjem proizvodnje.
Ob znanih težavah z državo ni malo rejcev, ki se pritožujejo zaradi osemenjevanja krav. Problem naj bi bili mladi biki, saj hoče večina se-menitstestiranimibiki,karpovzroča sorodstvene veze med živalmi. Po besedah Cirila Kralja z Veterinarske postaje Mozirje je težko vsem ustreči, vendar bodo veterinarji tako kot doslej naročali bikovo seme po želji rejcev. Ti bodo morali seme
pripisujejo EU, pa v resnici določa naša država, ki se prav v kmetijstvu obnaša bolj papeško od papeža. "Slovenija bo neto prejemnica iz evropskega proračuna samo, če bo sposobna črpati sredstva,"je na nedavnem občnem zboru zgornjesav-injskim govedorejcem nalil čistega vina Boris Grabrijan s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Veliko denarja namreč ostane neizkoriščenega zaradi neznanja, kar kaže na pomanjkanje svetovalcev, ob tem, da kmetijsko ministrstvo tudi letos zamuja z obrazci za subvenc-
seveda tudi plačati, vendar je po Kraljevem mnenju od semena in osemenjevalca bolj malo odvisno, če krava ne ostane breja. Živalim se nudijo vse bolj nenormalni pogoji, kar povzroča veliko tihih pojatev. Analize pa so pokazale, da bi morali ohraniti red tudi pri prehrani živali, kjer je vsem jasno, da se poleg domače krme uporabljajo mineralne mešanice križem kražem, kot je razmere v prehrambenih navadah po zgornjesavinjskih hlevih komentiral Ciril Kralj.
Savinjčan
TURISTIČNI SPOMINEK SLOVENIJE 2003
Nagrade za najbolj izvirne
Turistična zveza Slovenije skupaj z Združenjem spominkarjev Slovenije, ki deluje pod njenim okriljem. Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije za leto 2003.
Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki izvirno in prepoznavno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo. Spominki, ki bodo prvič javno predstavljeni in še niso v prodaji vtujini ali doma, morajo biti takšni, da jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo.
_____________________
BANKA CELJE D.D.
Potrjene dobre bonitetne ocene
Na podlagi ocene strokovne komisije bodo trije spominki denarno nagrajeni in pospremljeni s pisnim priznanjem in celostno podobo slovenske turistične ponudbe. Spominke bodo na sedežu Turistične zveze Slovenije sprejemali do 15 junija, rezultati pa bodo javno razglašeni.
VP
Capital Intelligence, ki je z analiziranjem Banke Celje d.d. pričela leta 1997, je marca letos potrdila dobre bonitetne ocene banke. Institucija predvideva, da se ocene v roku enega leta ne bodo spremenile. Analitiki so poudarili, da ocene temeljijo na dobrih poslovnih rezultatih, kijih je banka dosegla kljub vse večji konkurenci na trgu. Kakovost naložb seje v analiziranem obdobju bislveno izboljšala, medtem ko so se kazalniki kapitalske ustreznosti,
likvidnosti in donosnosti rahlo znižali.
Bonitetne ocene Banke Celje d,d. so bile vseskozi ugodne. Po teh ocenah je Banka Celje d.d. vključena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, kar pomeni, da je uvrščena ne le med vodilne slovenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne ocene, temveč sodi tudi v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope.
VP
OBČINSKI SVET LUCE
V znamenju številk
Kljub nekaterim pomislekom so člani lučkega občinskega sveta na zadnji seji potrdili zaključni račun za lansko leto, h kateremu je predhodno podal pozitivno mnenje tudi občinski nadzorni svet.
Pri sprejemanju proračuna, kije bil lastnikov zemljišč.
potrjen pri 217 milijonih tolarjev, so se svetniki najprej opredelili do predlaganih amandmajev in med drugim prižgali zeleno luč tudi gradnji pločnika v Strugah. V proračunu je rezerviranih 11 milijonovtolarjev, po zagotovilih župana Cirila Rosca pa bodo dela izvajali izključno po projektu, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ob soglasju
V nadaljevanju seje so sprejeli pravilnikofinančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pravilnik za vrednotenje športnih programovvobčini Luče. Podtočko razno so med drugim složno podprli jutrišnjo spomladansko očiščevalno akcijo kraja, katere naj bi se ljudje udeležili v čim večjem številu.
Savinjčan
IZOBRAŽEVANJE KMETIC
Sodobna kmetica mora imeti široko znanje z različnih področij
Že vrsto let v zimskem času potekajo različna izobraževanja in seminarji za kmetice pod okriljem zgornjesavinjskega društva kmetic in mozirske izpostave kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Celja. Sprva so to bili kuharski tečaji za žene, ki so se obdržali vse do danes pod vodstvom Marije Bezovšek, pozneje pa so jim dodali tečaje in seminarje z različnimi temami.
»O temah predavanj in tečajev se vjesenskem času pogovorimo z upravnim odborom društva, katerega prioritetna naloga je, poleg drugih aktivnosti med letom, prav izobraževanje članic. Natojih vzim-skem času, ko se delo na kmetiji malo umiri, poskušamo izvesti,« nam je zaupala Bernarda Br-
ezovnik, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na mozirski izpostavi zavoda. »Sodobna kmetica mora imeti široko znanje z različnih področij.« In prav zaradi tega so članice poskušale pridobiti tudi osnovno znanje računalništva. Po številnih aktivih društva kmetic po dolini so članice poleg izpopolnjevanja svojega kuharskega znanja ob pomoči Bezovškove, poskušale pripraviti cvetlične aranžmaje ob pomoči Anje Sotošek in cvetje iz krep papirja Jožice Jeraj, skrivnosti peke peciva in različnih vrst kruha in izdelkov iz kvašenega testa sta jim poskušali približati slaščičarski in pekovski mojstrici Marjana Košmrlj in Marija Prajner. V Bočni so kmetice večere zapolnile tudi s pridobivanjem ročnih spretnosti kvačkan-
ja ob domačinki Eli Marolt. Prisluhnili so tudi arhitektu Petru Požauku na predavanju Kako ohraniti kmečko arhitekturo pri obnovi domačij.
Prav tako je izobraževanje potekalo za tiste, ki si bodo poleg osnovne dejavnosti kmetije izbrali za izboljšanje kakovosti življenja različne
dopolnilne dejavnosti. Zato so pripravili seminarotrženju pridelkov in izdelkov dopolnilnih dejavnosti, katerega so se udeležili tudi družinski člani, ki bodo v prihodnosti nosilci dejavnosti in seminaro predelavi mesa s temami, ki se zahtevajo za certifikatno izobraževanje. Zaradi velikega zanimanja med kmeti bo ta organiziran ponovno oktobra. Pripravili so tudi certifikatno izobraževanje za peko kruha ter tečaj za nosilce turističnih dejavnosti.
»Žal pa se izobraževanje za tekoče leto konča v spomladanskem času, ko se začne delo na poljih. Znanje, ki si ga kmetice pridobijo na srečanjih in tečajih s pridom uporabijo pri delu v okviru svoje družine in kmetije.« je povedala Brezovnikova.
Marija Sukalo
Kmetice iz aktiva kmečkih žena Bočna pri peki kruha in izdelkov iz kvašenega testa (foto: Marija Šukalo)
HABIT D.0.0.
Želimo biti zanesljiv partner
Podjetje Habit d.o.o. iz Velenja se ukvarja tako z upravljanjem večstanovanjskih stavb kot tudi s prometom z nepremičninami. Že nekaj časa se njihova pisarna nahaja tudi v Nazarjah, kjer vam svetujejo ali tudi izpeljejo prodajo oziroma nakup nepremičnine.
Habit d.o.o. na področju upravljanja sstanovanji pokriva kar polovico Šaleške doline in tudi vZgorn-ji Savinjski dolini je kot upravitelj delno že poznan, saj upravlja z nekaterimi bloki v Mozirju in Nazarjah. Svojo poslovno enoto ima v Nazarjah, na Zadrečki 11, kjer uradujejo ob četrtkih od 11. do 15. ure popoldan. V naši dolini želijo svojo dejavnost še razširiti in s tem svojim strankam ponuditi pregledno in nadzorovano upravljanje njihovih stanovanjskih enot. Direktor Franc Slatinšek ob tem pravi: »Največ-ja vrednota, ki jo lastnikom in najemnikom stanovanj lahko ponudimo, je pregled in nadzor nad stroški, ki jih imajo s stanovanjem, saj lahko ob morebitni nepravilnosti takoj odreagirajo. Svoje stranke prav tako redno seznanjamo z vsemi zadevami, ki se opravljajo na njihovem objektu ter jim svetujemo, kaj je v prihodnje še potrebno postoriti, da ne pride do nepričakovanih in zato hudo neprijetnih izdatkov.«
Na področju upravljana je z letošnjim letom prišlo do novosti, ki se tiče predvsem blokovskih enot, ki do sedaj niso potrebovale upravnika. Stvarno pravni zakonik po novem predpisuje, da če ima nepremičnina več kot 2 etažna lastnika in več kot 8 posameznih enot, mora etažni lastnikdoiočiti upravnika. V Zgornji Savinjski dolini pa je kar nekaj blokov, ki prej upravnika niso rabili, sedaj pa ga. »Vse tiste, ki po novem rabijo upravnika, vabim, da se sestanejo z nami. Radi pridemo na pogovor z interesenti in razložimo, kako naše delo poteka in kako ga lahko nadzorujejo.« pravi Slatinšek in dodaja, da imajo pridobljen tudi certifikat kakovosti ISO 9002, ki ga tudi uspešno ohranjajo.
Habit d.o.o. se pojavlja tudi kot nepremičninska družba. »Na tem področju se uveljavljamo že več iet, vsako leto imamo več znanja, več strank, svoje delovanje pa želimo spraviti še na kakovostnejši nivo. Kvaliteten nivo zagotavljamo tudi s stalnim izobraževanjem naših zaposlenih. Naši delavci imajo opravljene izpite, ki zagotavljajo visok nivo znanja in zato kvalitetno opravljeno delo.« poudarja Slatinšek. Tudi za občino Mozirje so že opravili več nepremičninskih poslov, po besedah direktorja pa bi svoje storitve radi ponudili tudi širšemu prebivalstvu Zgornje Savinjske doline: »Nepremičninske posle smo sposobni izpeljati relativno hitro, dobro imamo urejeno oglaševanje ponudbe, imamo potrebno znanje, naša dejavnost pa je zavarovana pri zavarovalnici. Izpeljava prodaje ali nakupa nepremičnine je zapleten posel, ki vzame veliko časa, urediti je potrebno ogromno dokumentov in kar je najvažneje, natančnoje potrebno preveriti dejansko stanje objekta. Mi se s tem profesionalno ukvarjamo in imamo do vpogledov v dokumente krajše poti, kar prihrani veliko časa.«
Še v prvi polovici leta naj bi bil sprejet nov Zakon o posredovanju z nepremičninami, ki naj bi
na to področje prinesel več reda. Za opravljanje nepremičninskih poslov bo potrebna določena stopnja izobrazbe, nepremičninska družba pa bo morala izpolnjevati še vrsto drugih pogojev, da se bo lahko vpisala v imenik nepremičninskih družb in tako opravljala to delo. Po besedah Slat-inška je cilj tega zakona dvig nepremičninskih poslovna višji profesionalni nivo: »Želimo tudi na tem področju postati vodilni, predvsem z usposobljenimi kadri, resnim delom in strogim izpolnjevanjem vseh drugih pogojev, ter biti zanesljiv partner za vsako našo stranko.«
Podjetje Habit ima poslovno enoto v Nazarjah, na Zadrečki c. 11
(foto: Tatiana Golob)
Nepremičninska družba Habit d.o.o. se po novem nahaja v Velenju na Šaleški 18 d, tam poteka njihovo oglaševanje, ponudba nepremičnin pa je na voljo tudi na spletni strani www.rlv.si/habit/ promet.htm, na VTV ter v lokalnih časopisih. Tone Vetrih, vodja tehnične službe, ob tem vabi vse, ki rabijo kakršnokoli pomoč ali nasvet v zvezi z nepremičninami, da se oglasijo v njihovi poslovalnici v Velenju ali pa v Nazarjah: »Za naše stranke lahko izpeljemo celoten ali le del posla, na primer sestavo pogodbe, lahko pa pomagamo le z nasvetom. Dosegljivi smo tudi na dveh telefonskih številkah: 041/665 223 ali 89 7 5130. Področje Zgornje Savinjske doline pokriva Goran Slatinek iz Mozirja, ki je dosegljiv na že omenjeni lokaciji v Nazarjah, seveda pa ima tudi potrebno licenco za opravljanje nepremičninskih poslov. Ob tem bi rad povedal še to, da če bo takšna želja in potreba ljudi, bomo delavni čas naše poslovalnice v Nazarjah še prilagodili oziroma podaljšali.«
Tatiana Golob

Q/flaw<xi
5 /eti...
PROTEST KRAJANOV ZARADI PREPOČASNE SANACIJE MACESNIKOVEGA PLAZU
Krajevna skupnost Solčava je na Ministrstvo za okolje in prostor, natančneje na Upravo RS za varstvo narave, naslovila protestno pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost in zgroženost zaradi prepočasne sanacije Macesnikovega plazu. »Minilo je že desetletje in več,« nadaljujejo Solča-vani: »odkar so naravne sile sprožile ogromen zemeljski plaz, ki je in še grozi, da bo na svoji poti uničil vse, kar je sad človeških rok.« Pismo je še dodatno podkrepljeno s podpisi 9 lastnikov najbolj ogroženih kmetij v zaselku Podolševa.
Vfyed40 /eti...
LUČANI PROTESTNO ZAPUSTILI ZBOR KRAJANOV
Nedeljski zbor krajanov v Lučah ni pomiril duhov, krajani so po triurni razpravi o sanaciji krajevne skupnosti po poplavi protestno zapustili dvorano v krajevni osnovni šoli. Tako ostaja obljuba, da bodo še letos popravili del ceste v Podvolovljek, na Ljubnem so že začeli z gradnjo obvoznice, asfaltirali pa naj bi tudi del ceste Ljubno - Luče. Ostaja pa tudi grožnja krajanov, da če se ne bodo začela dela na cestah, bodo med prvomajskimi prazniki zaprli glavno cesto v Mozirju.
7'5 /eto...
IZREDNA KRVODAJALSKA AKCIJA
V zadnjem času je v Sloveniji pomanjkanje krvi. Zato sta Republiški odbor Rdečega križa in Zavod za transfuzijo krvi Slovenije zaprosila Občinski odbor Rdečega križa Mozirje, da organizira izredno krvodajalsko akcijo. Organizirali smo jo 22. februarja 1988 v šoli Nazarje. Odziv je bil izreden, saj je bilo na odvzemu 232 krvodajalcev.
Pripravila: Tatiana Golob
Ljudje in dogodki, Organizacije
Pomembna najdba za zgodovino
Člani PGD Grušovlje so pred dnevi »našli« dokument, ki bo mlajšim generacijam služil kot verodostojna kronika od ustanovitve društva v letu 1925, ko so delovali kot oddelek PGD Rečica ob Savinji (kot samostojno PGD so se organizirali leta 1929). Od takrat do zadnjega zapisa v »knjigi operativnega delovanja PGD Grušovlje« 20.12.1959, so vodeni vzorni zapisniki, poročila, seznami in opisi gasilskih intervencij. Dokument so odkrili na Žlebnikovi kmetiji v Šentjanžu, kjer je živel pokojni nekdanji poveljnik Ivan Veršnak.
O najdbi nam je dolgoletni gasilski funkcionar, predvsem pa poveljnik PGD Grušovlje, zdaj še vedno aktiven gasilski veteran Franc Prislan povedal, da je za njihovo društvo to pravi zaklad. Zapisov iz obdobja od leta 1941 do 1947, koje društvo mirovalo, v knjigi ni, po letu 1959 pa so vodili redno letno kroniko in arhivirali vsa poročila v skladu z veljavno zakonodajo o društvih, požarnem varstvu in kulturi dobrega gospodarja. 74 let staro prostovoljno gasilsko drušlvo bo tako precej natančno odstrnilo prah iz dogodkov, ki jih nekateri krajani v okolici Grušovelj in Šentjanža še pomnijo.
Jože Miklavc
Ob kozarčku krepilnega napitka ter zdravici, se včasih oglasi malo razglašena pesem in spomini kar privrejo na dan. Sproščeno druženje tako v celoti potrjuje namen in tako je bilo tudi tokrat. V Spodnji Rečici v gostišču Markelj so bile lepo sprejete, za kar vedno

Franc Prislan, nekdanji dolgoletni poveljnik PGD Grušovlje, z najdeno knjigo »kroniko PGD Grušovlje« (foto: Jože Miklavc)
poskrbi organizatorka Vera Poličnik. Povabile so ljudske pevke Pušeljc, ki sojih razveselile z lepimi pesmimi in glasbo. Ena pesem je še posebej navdušila, saj »Bil lep je majski (marčevski) sončen dan«.
TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA
Prioritetno področje skrb za okolje
Skrb za okolje je bila po besedah predsednice Julijane Klemenšek preteklo leto ena od prioritenih področij solčavskega turističnega društva. Prvo večjo očiščevalno akcijo so izvedli pred prvomajskimi prazniki, drugo pa pred ocenjevanjem kraja ter zasadili gredice in namestili cvetlična korita po centru vasi. Zaradi velike oddaljenosti od večjih nakupovalnih središč vsako leto organizirajo prodajo balkonskega cvetja in sadik za zunanjo zasaditev, saj želijo vzbuditi v ljudeh skrb za urejene domove, na kar je tudi pozitivno vplivala akcija slovenske turistične zveze Moja dežela - lepa in gostoljubna.
V turistični pisarni, ki je odprta od aprila do oktobra, so podajali številne informacije, kijih turisti potrebujejo ob obisku Solčavkega in ponudili številne doma narejene spominke. Lani so sodelovali tudi na ljubljanskem sejmu Alpe Adria ter tako z nosilci turističnih dejavnosti predstavili občino in dolino. Pripravili so pohod po poteh Robanovega Joža, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen. Uspešno so izpeljali tudi tradicionalno prireditev Dnevi turizma na Solčavskem, pri kateri so jim priskočili na pomoč vsa društva v kraju.
Veliko dela in prostega časa so člani društva namenili vzdrževanju objektov, ki so v njihovi lasti, postavili označevalne table po poti do Solčavske tise ter obnovili pot na Krevelj, razgledno točko nad Solčavo. Tudi na izobraževanje niso pozabili -za svoje člane so organizirali učenje tujega jezika. Vsodelovan-ju z zgornjesavinjskimi društvi in Logarsko dolino so pričeli pripravljati nov katalog doline. Vjesenskem času so se podali na izlet ter na prijateljski obisk k sosedom v Železno Kaplo, kjer so spoznali tamkajšnjo turistično ponudbo.
Prihodnje leto bodo v turističnem društvu obeležili pol stoletja svojega delovanja, zato bo delo društva v večji meri usmerjeno v praznovanje visokega jubileja. Kljub temu pase bodo posvečali aktivnostim po planu, ki ga bodo dodatno nadgradili. Poleg sprejetih smernic delovanja so na občnem zboru sredi marca opravili volitve v organe društva. Kot kaže, bo tudi naprej na čelu društva dosedanja predsednica Julijana Klemenšek.
Marija Sukalo
Osmi mare« nosijo v srcu
Skupina starejših žena iz Zgornje Savinjske doline, ki se že nekaj let ob dnevu žena neformalno srečuje, se je pred dnevi sešla zaradi prijateljstva, ki jih je z leti povezalo v medsebojno sožitje. Srečujejo se tudi čez leto, ob različnih kulturnih priložnostih in praznovanjih. Kar same si pripravijo kulturni program, malo »pospravijo po svojih dvoriščih« ter katero rečejo tudi »o plitki politiki«.
Skupina prijateljic iz Zgornje Savinjske doline se vsako leto sreča ob 8. marcu - dnevu žena
(foto: Alja Miklavc)
Jože Miklavc
KOT KAŽE BO ZAKON 0 OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA BOLJ UDARIL PIJANČKE KOT GOSTINCE
Jutranja kavka brez šnopžka
Prejšnji teden je začel veljati zakon, ki prepoveduje prodajo alkohola mladoletnikom, ljudem, ki kažejo znake opitosti, vsakomur pa med 21. in
7.	uro zjutraj. Do desete ure dopoldan je prepovedana prodaja žganih pijač, zakon pa prepoveduje točenje alkohola tudi med športnimi prireditvami, v bližini vzgojnih, zdravstvenih in izobraževalnih objektov, pa tudi med delovnim časom na delovnem mestu. S takšnim zakonom želi vlada zmanjšati škodo za zdravje, ki je posledica prekomernega pitja alkoholnih pijač. Statistično namreč vsak Slovenec popije na leto 103 litre piva, dobrih 41 litrov vina in več kot liter žganih pijač, kar nas uvršča med tiste države, v katerih je poraba alkoholnih pijač največja.
Kot rečeno, so po novem v jutranjih urah prepovedane žgane pijače - gostinci lahko postrežejo z žganjem po deseti uri dopoldan. Čeprav zakon prepoveduje prodajo alkohola v trgovinah in na bencinskih servisih v nočnih urah - v gostilnah lahko polnoletnim točijo omamne pijače tako kot doslej - bo ta omejitev začela veljati šele čez tri mesece. Trgovci imajo na razpolago še nekaj časa, da organizirajo in prilagodijo
Ana Rifelj, lastnica dnevnega bara na Rečici ob Savinji, pravi, da ljudje ne zahtevajo žganih pijač v prepovedanih urah
način prodaje. V zakonu namreč ni določeno, kakobovtrgovinahposkrbljenozato.daalkohola med 21. in 7. uro ne bo mogoče kupiti. V trgovinah, kjer imajo vse izdelke za pultom, bo to lažje izvedljivo, v samopostrežnih trgovinah pa bo zadeva tehnično nekoliko bolj zapletena.
Nas je seveda zanimalo, kako bodo shajali v gostilnah, kjer se bodo odslej pile jutranje kavice brez dodatkov. Spomnimo se, kako so se pred leti, še v bivši Jugoslaviji, koje bilo določen čas prepovedano točenje alkohola do sedme ure zjutraj, znašli gostinci in pijančki, ki so svoje jutranje "dodatke" pili največkrat kar iz kavnih skodelic. Stvari so se seveda precej spremenile, inšpektorji, ki bodo skupaj s policisti nadzorovali izvajanje zakona, ne bodo poznali milosti. Tako bi vsaj moralo biti.
Gostilna Menina v Gornjem Gradu odpre vrata ob
8.	uri zjutraj, njihovi gosti pa so predvsem kmetje in nekaj tržanov. Poslovodja Irena Osovnik vsaj v prvih dneh ni zaznala posebnih problemov. Menda tudi zaradi tega, ker je njihov odpiralni čas prilagojen kmetom, ki hodijo na kmetijski obrat. "Že prej ni bilo veliko tega, zato nas zakon ni prizadel," nam je na kratko razložila Osovnikova.
Pripravljavci zakona so bili očitno temeljiti. V trgovinah in gostilnah morajo biti izobešena opozorila, da mladoletnikom ne strežejo alkoholnih pijač, kadar pa bodo v dvomih, ali ima kupec alkoholne pijače res 18 let, morajo zahtevati osebni dokument. Prav tako je prepovedana prodaja alkohola tistim, ki kažejo očitne znake opitosti in morebitnim kupcem alkohola za mladoletnike. "V primerjavi s trgovci nas zakon postavlja v podrejen položaj. Minister za zdravje Dušan Keber bi moral pred uveljavitvijo tega zakona postoriti še kaj bolj nujnega, saj bodo ljudje prišli do žganih pijač tako aii drugače. So ljudje, ki so očitno dovolj osveščeni, da ne naročajo žganih pijač do desete ure dopoldan, čeprav sojih prej redno pili," pravi Paul Orešnik, lastnik gostilne Pri Kumru na Ljubnem ob Savinji. Tako kot v vseh gostilnah, so tudi pri njih imeli nekaj gostov, ki jim zakon nikakor ni pisan na kožo, sicer pa je prioriteta Kumrove gostilne hrana in sladice, pijača pa je
Tudi Irena Osovnik ne zaznava težav zaradi “alkoholnega zakona”
vzporedna zadeva. Tudi v dnevnem baru A. S. lastnice Ane Rifelj na Rečici ob Savinji ljudje ne zahtevajo žganih pijač v prepovedanih urah. Pravzaprav sta bila samo dva, ki sta ob kavi spila tudi šilček žganega, pojasnjuje Rifljeva, prepričana, da je za manjše število gostov "kriva" poostrena kontrola, ki jo na cestah in tudi v lokalih izvajajo policisti. Sam zakon torej gostincem ne bo preveč stanjšal debelino kruha, pri vsem jih moti, ker njihov ceh ni sodeloval pri pripravi zakona in ker ni bilojasnih navodil, kajje potrebno nad šanksploh napisati.
Savinjčan, fotografije: Ciril M. Sem
Gostinci lahko postrežejo z žganimi pijačami šele po 10 uri
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU REGIJE CEUE
Nekajenje povečuje kakovost življenja
Po vsem svetu iz leta v leto zboli več ljudi za rakom. Med vzroki smrti je bolezen rak v Sloveniji na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. V zadnjih letih bolezen rak odkrijemo na leto pri več kot 8000 ljudeh v Sloveniji, približno enako zbolevajo moški in ženske. Ženske največ obolevajo za rakom na dojkah, moški za rakom na pljučih.
V letu 2002 so slovenska društva za boj proti raku pričela s programom Nekajenje povečuje kakovost življenja - izbira je vaša. Program je osnovan na rezultatih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2001. Po teh podatkih sedaj na Celjskem kadi približno 23 odstotkov prebivalcev; vsak drugi kadilec pa bi rad opustil kajenje.
Ciljna skupina programa so kadilci, pasivni kadilci in nekadilci med mladimi in prebivalci srednjih let. To so ljudje, ki bivajo in dnevno prihajajo v šest upravnih enot regije Celje in posamezniki, ki kadijo (25000 kadilcev in kadilk vstarosti od 25-64 let).
Namen programa je z informiranjem vplivati na stališča ljudi, da za svoje zdravje lahko naredimo veliko že sami in da moramo na zdravje misliti takrat, ko smo zdravi. Nekadilcem želijo svetovati, naj ne poskušajo tobaka, kadilce, ki imajo željo prenehati s kajenjem, pa želijo vzpodbuditi pri njihovi odločitvi, da sami prenehajo kaditi. Z zdravim načinom življenja lahko pomembno izboljšamo svoje zdravje in zdravje v okolju, v katerem živimo. ___________________________Tadeja Kopač
Piše: Igor Pečnik
V letu 2000 je s kolegi pričel predelovati vozila in tekmovati na tekmovanjih terenskih vozil. Tako je pričel s CJ 5 renegade, letnik 60, sedaj pa je prešel na CJ 7 s 4,2 litra prostornine. Ko omenim dizle, se le nasmehne in pravi, da so za te zadeve samo bencinarji OK. No, seveda nihče ne govori o porabi, ki se na tekmah dvigne do 30 litrov. V normalnih razmerah pa tudi ne pade pod 12 litrov. Skratka fantje navijajo za kubike in bencin! Vsi pa si želijo V8 in 5,2 litra...
Tekmovanja v off roadu se odvijajo povsod po Sloveniji. Mozirje ima White Tiger Club, ki združuje od 16 do 20 članov, ki se udeležujejo
PREDSTAVLJAMO
Terena in predelave
Pri Maroltu v Mozirju imajo vulkanizerstvo, ki pa je malce posebne vrste, saj vam pod rokami Janeza predelajo tudi podvozje terenskih vozil. Predvsem Jeepov. Oče se je že v letu 1992 pričel ukvarjati z vulkaniz-erstvom, Janez pa je stvar prevzel v svoje roke v letu 2001, čeprav njegova teološka izobrazba ni najbližje tej dejavnosti. Hobi pa mu predstavljajo predvsem terenska vozila.
tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije.
V	svoji dejavnosti si je Janez tako pridobil zastopstvo za podvozja Trail Master iz Nemčije in Iron Man iz Avstralije, kjer so prva bolj za tekme, druga pa bolj za udobje. Za vleko iz zagate pa ponuja vitla Mile Marker iz Floride. Na leto tako predela od 10 do 20 avtomobilov. Za vsako predelavo si vzame približno -dva dni.
V	letu 2003 bo nastopil s popolnoma predelanim Jeepom, saj je vgradil motor 4,2 litra, na katerega namerava namestiti direktni vbrizg, ki ga je vzel iz motorja 4.0 litra. Ali bo motor vžgal ali ne, pa še tudi sam ne ve. Vsekakor pa so cilji visoki in kopica medalj v njegovi pisarni govori v prid najvišji uvrstitvi v letu 2003.
tekem na državnem nivoju, ki	hitrost in seveda hard trial, ki skrbi
potekajo v treh panogah. Softrial	za najhujša brezpotja, kjer pomaga-
skrbi za vožnjo med količki, spret- jo samo vitle. Letno je tako 5 do 10 nostna preizkušnja vzpodbuja tekem, udeležuje pa se jih čez 60
Iskanje poklica
Poklicni razvoj posameznika je proces, ki ga je nemogoče preskočiti. Danes je potrebno poklicnim informacijam nameniti še več pozornosti kot v preteklosti, predvsem pa je potrebno učence opozoriti na to, da imajo več možnosti. IVeganja sodobne družbe tudi ne omogočajo več varnosti zaposlitve in doživljenjske zaposlitve v isti stroki ali celo istem podjetju kot nekoč.
Piše: Polona Šporin
Danes se za poklic ne odločajo samo učenci zaključnih letnikov osnovnih šol in maturantje, ampak država, nevladne in zasebne organizacije ponujajo poklicno izobraževanje tudi odraslim. Kljub vsemu pa je izbira in odločanje za pravi poklic za osnovnošolce gotovo težji, kot za ostale, ker se z njim soočajo v težavnem obdobju svoje mladosti, v adolescenci, saj nimajo izkušenj, znanja in zrelosti, ki bi jim pomagale. Zato je prav njim in njihovim staršem namenjen pričujoči prispevek. Nepravilna odločitev lahko pomeni za posameznika zelo hude osebne stiske. Zato je pomembno, da se vsak mladostnik na ta korak dobro in pravočasno pripravi. Za to običajno oskrbijo tudi v šolah - šolski sve-
tovalni delavci, učitelji, gostujoči predavatelji -vsodelovanjuzZavodom za zaposlovanje in drugimi organizacijami. Zlasti bi se morali posvetiti pripravi mladostnikov na sprejemanje te pomembne odločitve na osnovi razvijanja interesov. Za izbiro pravega poklica morajo učenci spoznavati različne dejavnosti in poklice. Nekateri poklici sojim bližji, ker se z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju, npr. vzgojiteljica, učiteljica, prodajalec, zdravnik, poštar, hišnik, novinar..., druge poznajo manj. Nekatere jim v različnih delavnicah, taborih in krožkih in na drugih predstavitvah predstavijo v šoli ali jim organizirajo obiske različnih podjetij, obrtnih delavnic, ateljejev, muzejev, knjižnic, kulturnih prireditev, sejmov,...
Strokovnjaki pravijo, da bi morali starši začeti pripravljati otroka na poklicno odločitev že ob prehodu iz razredne v predmetno stopnjo, torej že v petem razredu. V tem
obdobju otrok oblikuje trajnejše interese in vzpostavlja lasten odnos do okolja. Interesne dejavnosti, v katere se vključuje, doživlja bolj zavestno, bolje zna oceniti svoje sposobnosti, odkriti zna, kaj ga pri posamezni dejavnosti privlači in kaj odbija. Zato mora biti takrat priprava prilagojena otrokovi zrelosti. Čeprav otroka že začnete sistematično pripravljati za poklicno odločitev, ga ne smete s tem obremenjevati. Dovolj je, da se pravočasne priprave zavedate starši, otrok pa naj še ne čuti pritiska. Spodbujajte njegovo naravno vedoželjnost, radovednost in potrebo po ustvarjalnosti, spodbujajte ga, da si z različnimi aktivnostmi razvija interese. Spodbujajte ga, da se vključi v šolske i n izvenšolske dejavnosti, spodbujajte ga k bralnim navadam. Skupaj z njim opazujte okolico, obiskujte najrazličnejše prireditve kot so razstave, kulturne in turistične prireditve...
Dileme, s katerimi se v teh dneh ubadajo tako učenci kot njihovi starši, so, kako doseči najbolj optimalno rešitev med poklicnimi interesi in sposobnostmi učenca ter predlogi in finančnimi zmožnostmi staršev. Kaj ima prednost in kdo je zadnji, ki odloča? Pogosto prihaja do tega, da učencev ne vodi notranji kompas, ampak prihajajo odločitve pod vplivi različnih dejavnikov, npr. katera šola je najbližja, kje lahko dobi kadrovsko štipendijo, šola, na katero bo najverjetneje sprejet in ne bo omejitve, kam se je vpisala sošolka ali sošolec, vsiljene izbire staršev ipd.
Učence je potrebno opozoriti, da imajo več možnosti in ne ene same. Odločitve sprejete samostojno izvirajo iz zavedanja in potreb učenca samega, z njimi sprejema in prevzema odgovornost za lastno prihodnost. Pri tem pa potrebuje pomoč svojega domačega okolja, predvsem staršev.
Polona Šporin
\Umwmm
Zvončki predstavili svoj prvi glasbeni projekt
V nazorski večnamenski dvorani so člani mlade zgornjesavinjske glasbene skupine Zvončki predstavili svojo prvo ploščo in zgoščenko z naslovom Lepo je živeti. Skupino sestavljajo Mojca Bitenc, Sara Gluk ter prekaljena Jaka in Joško Podbregar. Njihov koncert z mnogimi glasbenimi gosti je privabil občinstvo, ki je zapolnilo dvorano do zadnjega razpoložljivega prostora.
i«!f
<jm se morajo ;iiše veliko pon
feto: Ciril M. I
i mi
m
Samostojna kaseta In zgoščenka ni kartako. Še posebno ob upoštevanju dejstva, da so člani ansambla skupaj stari šele 50 let, v povprečju torej manj kot trinajst. Člani Zvončkov so v Zgornji Savinjski dolini že bolj ali manj uveljavljena
glasbena imena. Le kdo bi pozabil Podbregarjeva fanta, še posebno malega Joškota, kije pred leti svojo višino enačil z velikostjo baritona. Skupaj z Jakom na frajtonarici sta popestrila že marsikateri družabni dogodek širom doline.
Narodnozabavni maraton
Težko sem verjel uri, ki ml je ob zaključku glasbenega maratona s skupino Zvončki velela, da sem sedel in, ne bom tajil, tudi užival kar debele tri urice In pol. In to kakšne urice. Polne smeha, zabave in glasbe, ki bi stopila še tako zadrto srce.
Eno drži. Otrokom, ki so težko pri miru, dolžina koncerta res ni bila pisana na kožo. Enako tudi vsem tistim, ki jih težijo bolečine v križu in podobno, da težko dalj časa sedijo. Mislim ali še raje upam pa, da je glasba premagala vse nastale težave. Še več. Morda jih je celo pregnala, saj so se na odru vrstili profesionalci od glave do peta. Kaj reči o njem vsem tistim, ki so koncert zamudili?
Težko je razumeti male Zvončke in njihove starše, ki so se lotili tako obsežnega projekta. Najprej izdaje zgoščenke, nato še tako obsežnega predstavitvenega koncerta. Koliko je bilo v to vloženega truda, verjetno ne vedo niti oni sami, kaj šele vsi tisti, ki so in še bodo ob njihovi glasbi uživali in se sami pri sebi zadovoljno muzali. Težko si bo vse to poplačati z denarjem. Lažje in morda tudi zadovoljivejše bo zadeva poplačana z zadovoljstvom uporabnikov. Vseh tistih, ki so se v nedeljo po koncertu ob vsakem pogovoru dotaknili tudi njega. In to z veseljem in zadovoljstvom, da so bili zraven.
Benjamin Kanjir
Sedaj poprimeta tudi za bas kitaro in podobne instrumente. Pestra glasbena potjetudi za Mojco. Solo pevka, klavir, kitara in saksofon so pripomočki, ki ji nikakor niso tuji. Na glasbeno pot pa uspešno stopa
Zvončki so se s šopkom rož zahvalili “babici” in managerki skupine Lizi Podbregar
tudi Sara, ki je na koncertu v Nazarjah poznavalsko rokovala s kitaro.
Zvončkom pa so se na odru pridružili tudi mnogi gostje. Viharniki, Krajcarji, Habrovi fantje, Dan in noč. Ansambel Robija Goličnika, Mira Klinca, Zakaj pa ne ter Svetlin so ogrevali dodobra razgret prireditveni prostor. Za humorni vložekje poskrbel Klobas-nekov Pepi, za celotno vodenje na neponovljivo svojslven način pa je poskrbel Kondi Pižom, bolj znan kot Podrepnik iz TV dober dan.
Glasbeni večerje čudovito izzvenel, izzveneli pa niso občutki, s katerimi so obiskovalci odhajali na svoje domove. O Zvončkih se bo zagotovo še veliko govorilo, saj so mladi glasbeniki polni energije in mladosti, ki ju vpletajo tudi v svoje odigrane komade.
Benjamin Kanjir
Mizarski PU laki za les llva
Akcija: 25L PU laka+12,5L trdilca: 28.383 SIT+ddv Mešalnica lužil, brusni material Ekamant
Avto laki DeBeer in industrijske barve Ivat
Mešalnica barv, barve za kamione, temeljne barve itd.
Notranje in zunanje zidne barve Rosetti
Mešalnica z ekskluzivno ponudbo dekorativnega programa prefinjenega italijanskega proizvajalca
SILCO
COLORCENTER ŠEMPETER Petrov trg 7, Tel. 03 700 18 96
Jožefov sejem na Ljubnem
Že dolga leta se na Jožefovo na Ljubnem v podružnični cerkvi na Rosul-jah zbere večje število romarjev na romarskem shodu. Velika večina le teh se potem sprehodi med stojnicami Jožefovega sejma, ki že vrsto let na ta dan ponujajo raznovrstne izdelke, orodja in izdelke suhe robe, kovaške izdelke, različna semena za pomladansko setev. Skratka, ta dan se sklepajo različne kupčije, ob letu osorej pa se v sproščenih pogovorih srečajo stari znanci in prijatelji. V zadnjih letih je prava popestritev za to prireditev prisotnost ljubenskega drušlva Komen, ki z raznimi kulinaričnimi dobrotami poskrbi za pestrost te stare ljubenske sejemske prireditve.
Franjo Atelšek
INNSBRUCK-BODENSKO JEZERO - HAINAU - RENSKI SLAPOVI 3 dni, 1.5. in 13.6.38.900 SIT; GRADOVI BAVARSKE 3 dni, 26.4.38.500 SIT; LEPOTE RENA 4 dni, 30.4. 49.900 SIT; SALZBURG-PASSAU-UNZ 2 dni.24.5. In 14.6.25.900 SIT; DRESDEN-BERUN • POTSDAM • LEIPZIG 5 dni, 24,6 61.500 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 3 dni, 15. In 20.6. 36.500 SIT; BUDIMPEŠTA IN
BLATNO JEZERO 3 dni, 26.4.in 30.5. 28.900 SIT; SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 3 dni, 26.4in 1.5. od 38.900 SITRIMINI-SAN MARINO-SAN LEO 2 dni, 26.4.,2.5.,24.5 in 14.6. od 20.900 SIT; BENETKE in razstava “Faraoni” 1 dan, 26.4.in 17.5.9.900 SIT, POMLADANSKI ter PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIH na slovenski in hrvaški obali ter v slovenskih zdraviliščih; POSEBNI PROGRAMI za igralce GOLFA;
V PRODAJI “POTEPUHOVO POLETJE 2003”,
Ugodne cene, gotovinski popusti ali plačilo na 10 obrokov
Žalec, Šlandrov irg 25, tel: 03/713 23 00, Ljubljana, Dunajska 105, tel: 01/565 58 30
Katalog vam pošljemo tu dl na dom!
TELEFON
www.stmer.si
Verjetno
1C m najboljša
okna
na svetu
simer d.o.o., delavska 8, celje
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Z ramo ob rami uspešni pri izvedbi
začrtanih nalog
Moto nazorskih turističnih delavcev je tudi v preteklem letu ostal prijetno druženje in izpeljava različnih akcij za poživitev lepot v njihovi okolici. Ob geslu Z ramo ob rami potrjujejo, da smo turizem ljudje, saj so jim številne akcije uspele ie zaradi prizadevnosti in delavnosti članov društva. Tako so v preteklem letu uspešno pripravili maškarado in miklavževanje za najmlajše, sodelovali z ostalimi društvi v občini pri pripravi akcije Veter v laseh - s športom proti drogi in tekmovanja v rolanju ob občinskem prazniku.
Na sejmu Alpe Adria so promovirali občino in Zgornjo Savinjsko dolino. Pohod ob praznovanju nazorskega krajevnega praznika pa so obogatili z nalogami pod naslovom Kako poznamo znamenitosti in zanimivosti našega kraja, kjer vsi bivamo in pripravili zabavne igre. V sodelovanju z mozirsko izpostavo javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so organizirali že
tradicionalno etno folklorno prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne. Člani Turističnega društva Nazarje so skozi vse leto poskušali skrbeti za urejenost in ocvetličenje kraja, kar jim je v večji meri tudi uspelo.
Po besedah predsednice Vanje Hofbauer se bo društvo v prihodnje poskušalo vključiti v turistično
promocijo občine, sodelovali pa bodo tudi z muzejem, kjer že deluje informacijska pisarna v sodelovanju z občino. V sodelovanju s krajevno skupnostjo in občino bodo namestili klopi in koše za smeti, postavili cvetlične nasade in uredili okolice panoramskih tabel. Na občnem zboru drušlva preteklo soboto so posredovali tudi predloge za ureditev okolja, ki pa jih
bodo realizirali, v kolikor bodo to dopuščala finančna sredstva, dotaknili pa so se tudi črnih točk, ki naj bi jih odstranili lastniki. Pri ocenjevanju urejenosti krajev so predlagali določene spremembe. V prihodnje naj bi namreč v ocenjevanje bila zajeta podjetja in celoten kraj oziroma ulica in ne več posamezne domačije.
Marija Šukalo
-	UREJANJE IN VZDRŽEVANJE PARKOV,
VRTOV IN ZELENIH ŠPORTNIH POVRŠIN
-	NAČRTOVANJE, ZASADITVE
-	VIŠINSKO OBREZ OVJLN JE DREVES IN SADNEGA DREVJA
-	PROIZVODNJA OKRASNIH RASTLIN
IN ZELENJAVE	Cvetanovič Andrej s.p., Sela 5, 3254 Podčetrtek
Tel.: 03/809-55-36 031/60-75-99 031/78-11-45
Ilaše ljudsko izročilo
Piše: Aleksander Videčnik
Po naključju sem naletel na uvodnik v časopisu Slovenec iz leta 1939, ki opozarja na pomembnost ljudskega izročila, ki pomeni za vsak narod kulturni ponos in tudi Slovenci smo iz preteklosti v naš čas še pripeljali bogato izročilo, ki spremlja naše življenje ali bi ga vsaj moralo spremljati. Pisec poudarja zaskrbljenost nad de-jslvom, da se to narodno bogastvo hitro pozablja, zaskrbljujoče pa je uvajanje vse bolj tujih navad, ki so še posebna nevarnost za narodni ponos in obstoj... Mislim, da tu ni kaj dodati! Karje ugotovil pisec že leta 1939, bi morali v sedanjem času nenehno ponavljati, sicer bo tuja kultura usodno zatrla domačo in s tem tudi narodno zavest. Saj danes domala ne slišimo iz radia slovenske narodne pesmi, uporaba tujk v govornem delu medijev pa je že naravnost žaljiva za poslušalce, ki imajo še malo čuta do lastne in izvirne kulture.
In zato ni nikoli dovolj pisanja o šegah in navadah naših prednikov, ki so nam jih častno ohranili in na nasje sedaj, da ne tonejo v pozabo.
CVETNA NEDEUA IN VELIKI TEDEN
Cvetna nedelja, ki ji pravijo na Goriškem in v Benečiji tudi "oljčna nedelja",je praznik, posvečen spominu Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Evangelij sporoča, da ga je množica navdušeno sprejela in posipala predenj oljčne vejice. V preteklih časih so obnavljali ta dogodek s sprevodom, kjerje igralec predstavljal Kristusa, jezdil sprva na pravem, pozneje pa na lesenem oslu. Danes tega obreda ne poznamo več, vsepovsod po Sloveniji pa je navada, da neso otroci na cvetno nedeljo k blagoslovu butare iz posebnega lesa, zelenja in okraskov. Sestavine butarso domala povsod različne, pa tudi butare se različno imenujejo. Za naše krajeje nadvse pomembno prinašanje "potic" k blagoslovu v cerkev. Posebno imenitno so običaj ohranili na Ljubnem in zato jim gre še posebno priznanje! Ljubenske potice so nekoč delali iz sedmih vrst lesa in potico oblikovali, še danes to počnejo, v zelo domiselne like. V Prekmurju rečejo butari "pušelj ali šop", na Štajerskem butara, presmec, pušeljc, potica, medeni les, na Koroškem "prajtelj", na Gorenjskem v glavnem "beganica" in še bi lahko naštevali. Vse kaže, da se za krščansko preobleko cvetno nedeljskih običajev skriva neko starejše obredje, povezano z nekimi vrstami "svetega" rastlinja, ki naj bi pospeševalo rast in plodnostter odklanjalo zle čare in bolezen ter varovalo pred strelo in drugimi ujmami. To vlogo je prevzel
'žegnan' les, ki ga po blagoslovu hranijo čez vse leto, dajo pa od njega tudi živini, z njim kropijo z blagoslovljeno vodo, zažigajo ga ob neurjih in podobno. V naših krajih velja pravilo, da se s tem lesom kropi mrliča na mrtvaškem odru.
Cvetna nedelja je uvod v veliki teden. V prvih dneh je treba postoriti kar največ, da bodo velikonočni prazniki res svečani. Pospravlja se v hiši in na polju, zakaj že v sredo, a najpozneje v četrtek, velika dela doma in zunaj niso bila več
Po prvi svetovni vojni je v naših krajih še dve leti veljala avstrijska krona kot plačilno sredstvo. Toda tudi na drugi strani meje je veljala krona in tako je bilo na dlani, da so Avstrijci množično kupovali za svoj denar pri nas in tako črpali naše skromne zaloge hrane in drugih potrebščin. Vnos tolikih količin denarja je povzročal tudi težave ob prilagajanju na dinar, ki naj bi veljal na celotnem območju tedanje države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je Poveijenišlvoza notranje zadeve in poverjeništvo za finance pri deželni vladi v Ljubljani izdalo uredbo, ki je temeljila na temelju državnega zakona, z njo je bilo predpisano takojšnje žigosanje denarja naših državljanov. Ta naloga seje pričela 3. januarja 1919 inje morala biti zaključena 20.januarja 1919 zvečer. Že kratek rok izvršitve obsežnega dela potrjuje nujnost ukrepa. V uredbi je pisalo: "Bankovci vseh vrst in izdaj, glaseči se na krone avstro-ogrske banke, se bodo v roku, ki se določi, žigosali (štempljali). Potem roku državne in druge blaga-jnicejavne uprave ne bodo več sprejemale v plačilo nežigosanih bankovcev, niti jih zamenjavale v novce nove zakonite veljave, čim se ta uvede." Na temelju te uredbe so izdali tudi še izvršilno uredbo, kije podrobno predpisovala izvrševanje žigosanja. V mestih so to delo opravljali magistrati, ti so lahko določili na svojem območju še druge urade in denarne zavode, ki smejo žigosanje opravljati. Na deželi so bile pooblaščene občine oziroma župan,
dovoljena. Že v sredo so ponekod na Slovenskem začeli ragljati, na Škofjeloškem pa so tedaj 'strašili Boga". Dečki so po hišah nabrali vsakovrstno staro ropotijo, od lesenih zabojev do starih omar in skrinj, ki sojih nato do velikega petka razbijali. Podobna šega je bila nekdaj v Prvačini, kjer so "mlatili juda". Z dolgimi in debelimi palicami so od srede do petka vsako popoldne tolkli juda po tlaku pred vaško cerkvijo.
(Bomo nadaljevali).
da se naloga opravi. Tudi tu je veljalo, da so lahko mrežo izvajalcev po potrebi razširili, saj je bil rok za izvedbo uredbe izredno kratek.
Zagrožene so bile tudi ostre kazni za kršitelje ali tiste, ki bi dali žigosati tuji denar. Oba predpisa sta bila izdana v Ljubljani, prvi 3. januarja 1919, drugi pa 7.januarja 1919. Podpisala staju Dr. Brejc, kot poverjenik za notranje zadeve, in dr. Kukovec, kot poverjenik za finance.
Tudi iz drugih virovje znano, da šoto delo opravili na območju Slovenije zelo natančno in v predpisanem roku. Iz arhivov nekdanjih hranilnic in posojilnicje marsikje razvidno, kako so cele dneve žigosali, čeprav uredba izrecno navaja, da se za to delo ne dobi nobeno plačilo. Ob koncu dela so morali narediti zelo obsežno poročilo na obrazcih, ki jih je predpisala deželna vlada, oddati pa sojih morali občinam in te potem okrajem.
Naj povemo, da omejitev vsote žigosanih bankovcev za naše državljane ni bilo in so torej lahko brez zahtevka dobili žigosane bankovce s svojih računov pri hranilnicah in bankah. Dinarska valuta je bila potem uvedena šele po letu 1920. Mislim, da celo še kasneje.
Žigosani bankovci so prava redkost, če pa se že kje pojavijo, je prav, da jih predamo najbližjemu muzeju ali arhivu. Nekaj primerkov takih bankovcev lahko vidite v Zbirki Aleksandra Videčnika v Mozirju.
Kulturno društvo Nazarje je leta 1951 uprizorilo igro. Igralci so na sliki, ki nam jo je poslala Fanika Pukart iz Nazarij.
Žigosanje bankoDceD
Subvencije v kmetijstvu 2003
Sprejete so uredbe za uveljavljanje podpor na površino in podpor na živali, izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter neposrednih plačil za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.
Piše: Štefka Goltnik
Vlada RS je sprejela 13 uredb. Sprejete uredbe določajo ključne ukrepe in mehanizme za uravnavanje trgov na način, kot določa veljavni pravni red EU. Slovenija bo v letu 2003 razpisala ukrepe neposrednih plačil vvišini 75% EU plačil. Na tej osnovi so pripravljene tudi vse tržne uredilve za leto 2003. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003 določa postopke za uveljavljanje podpor na površino in podpor na živali ter postopke nadzora. Bistvene letošnje novosti:
- h krmnim površinam kmetije se bodo štele krmne površine na planini (v sorazmernem deležu), če se živali
Piše: Zdenka Čok
Osebnost ni organ. Nanjo ne moremo pokazati s prstom tako kot na naš novi avto in se pohvaliti: »Poglejte mojo čudovito osebnost!« Naša osebnost se odraža v načinu razmišljanja in delovanju v vsakdanjem življenju. Sestavljena je iz veliko elementov. Med njimi so tudi genska zasnova, vplivi staršev in okolja ter s tem povezana čustvena naravnava, principi in še veliko drugih zanimivosti.
Naša osebnost se brusi, zori in žari preko življenjskih izkušenj in razmišljanj o tem. Lahko tudi zakrni, postane toga in sama sebi namen ali pa napihnjena kot»žaba v mlaki«. Formalna izobrazba razširi obzorje človeka, torej delno pripomore tudi k razvoju osebnosti, vendar ni garancija, daje človek z večjo formalno izobrazbo tudi zrela osebnost. Lahko se zgodi ravno nas-
pasejo na planini vsaj 80 dni
-za izpolnjevanje pogojevza katerikoli ukrep morajo nosilci KMG poleg ostalih posredovati podatke o vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi in gozdovih
-	nosilec KMG s podpisom na zahtevku prevzema jamslvo za resničnost in točnost podatkov, kontrola kmetijske svetovalne službe ni obvezna
-	novost je obrazec F - spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi za ukrepe SKOP
-	za ekološko pridelavo sezname upravičencev pošlje na agencijo kontrolna služba
-	za izobraževanje šteje obdobje 01.11.2001 do 31.08.2003, podatke posreduje KGZS
Nosilci KMG, ki v letu 2003 uveljavljajo kakršnekoli ukrepe kmetijske polh tike, morajo do 30. aprila 2003 na
Agencijo RS za kmetijske trge in raz-
protno. Občutek, da smo bistveno pametnejši, imamo pomemben statusni položaj v družbi in stem povezano večjo količino denarja, boljšo hišo, avto, pridne otroke itd. lahko povzroči teoretično večvrednost in napihnjenost osebnosti.
Včasih so takšne osebe pravi geniji na svojih področjih dela, toda prava, nepotvorjena, pristna, odkrita in poštena podoba zgrajene osebnosti jim je tuja kot parcela na Marsu. Takšne genije vsi zelo dobro poznamo, saj se z njimi posredno in neposredno srečujemo vzdravstvu, sodstvu, politiki in na vsakem uradu, kjer nas pošiljajo kot Butalce od vrat do vrat. Seveda pa niso vsi ljudje z izobrazbo, položajem in denarjem takšne kreature. Želim le pokazati na dejstvo, da je osebnost človeka nekaj več kot so zunanji atributi.
Za gradnjo svoje osebnosti, ki nas takšna, kot je, podpira ali pa ovira na poti življenja, smo odgovorni sami. Podpira nas takrat, ko jo z dodatnimi znanji oblikujemo tako, da nam prinaša veselje v vsakdanjik, ovira pa
voj podeželja posredovati osnovne obrazce ter zahtevke za podpore, razen podpor na živali, ki se vlagajo večkrat letno.
Če kmetijski svetovalec nudi upravičencu pomoč pri izpolnjevanju vloge, znaša prispevek upravičenca 3.500 SIT za porabo časa do 1 ure in 4000 SIT za porabo časa nad 1 uro.
Podpore na površino: če površina zahtevka za podporo presega 100 ha, se za površino nad 100 ha vrednost neposrednega plačila zmanjša za 20%. Strnjena površina posamezne poljščine mora biti vsaj 0,2 ha.
Podpore na žival: največja dovoljena obremenitev krmnih površin je 1,8 GVŽ/ha. Za kmetije z manj kot 15 GVŽ ta pogoj ne velja. Možne podpore: premija za kravo dojiljo, posebna premija za bika, posebna premija za vola, ekstenzifikacijska premija (pogoj
takrat, ko smo samozadostni, prepričani, da se nam prav zares ni potrebno več ničesar učiti. S tem si »mečemo pesekvoči«,saj nam vsakdanje težave, kijih imamo sami s sabo in drugimi, posredno govorijo o tem, da nismo srečni, da nekaj manjka.
Naslednjič bomo spoznali, kaj v praksi pomeni beseda odgovornost in zakaj je eden od sestavnih elementov zgrajene osebnosti. Do
je obremenitev 1,4 GVŽ/ha ali nižja), klavna premija za govedo, klavna premija za teleta, dodatno plačilo za govedo, premija za ovco in kozo, dodatna premija za ovco in kozo v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijslvo, dodatno plačilo za ovco in kozo, premija za kobilo za vzrejo ■žrebet in premija za gospodarsko čebeljo družino.
Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: vse kmetije z območja Zgornje Savinjske doline po novi razvrstitvi spadajo v hribovsko gorsko območje in so upravičene tudi do podpor na površino travinja.
Ukrepi SKOP so enaki kot lani, dodatno je uveden ukrep ohranjanja ekstenzivnega travinja.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
takrat pa v razmislek: Z dobro kozmetiko in odlično kreacijo obleke lahko vsak človek prekrije svoje morebitne zunanje pomanjkljivosti. Toda ni načina, s katerim bi lahko skril pomanjkljivosti in deformacije svoje nezrele, zakrnele, zanemarjene ali napihnjene osebnosti! Umazana hiša prav »nagravžno« smrdi, pa če jo še tako polivamo s parfumom.
Kako gradimo hiše svoje osebnosti
Kaj sploh je osebnost človeka in kako je povezana z našo izobrazbo? Ste že kdaj razmišljali o tem? Značilno za vse nas je, da pogosto razmišljamo o vsem mogočem, le o sebi ne. Koliko nas, razen zdravstvenih delavcev, sploh ve, kako je fizično »sestavljen« človek? Kje so naša jetra, ledvice, žolč in še kup pomembnih fizičnih organov, ki tvorijo človekovo telo? Kako so povezani med sabo in kaj v resnici vpliva na naše zdravje?
Pomladansko čiščenje avtomobila
Zunanje čiščenje
Po dolgih zimskih dneh se tudi jeklenemu konjičku prileže temeljita prha. Veliko vode in šampona. Za lepši izgled pa dodamo še kakšno zaščitno polituro. Notranje čiščenje
Potrebujemo sesalec, vlažno krpo in veliko mero potrpljenja. Očistimo vse
Nova SEAT Cordoba.
Ljubljenka vetra.
Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave.
Nova Cordoba je vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od 14. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah.
Avtohiša Logar d.0.0.
Prodajna enota Velenje
Koroška 64, 3320 Velenje Tel.: 89-19-700
kotičke pod sedeži, za armaturno ploščo, v pepelniku, predalih in odlagalnih površinah. Kakšen antistatični premaz lepo dene plastiki in izgledu.
Stekla
So naše okno v svet. Zunaj jih operemo z veliko vode in očistimo s kakšnim antisilikonskim premazom. Tako se izognemo zameglenemu sloju, kije še posebej moteč ponoči in ob dežju. Za notranje čiščenje stekel zadostuje čista voda in marljivo drgnjenje.
Platišča
Čas je za temeljito obnovo. Pregledamo, očistimo in popravimo. Malce laka na poškodovanih mestih ne bo škodilo, posebej če tudi pozimi uporabljamo aluminijasta platišča, ki so občutljiva na oksidacijo. Saj vemo, da naši »komunalci« posipajo soi po cestah brez prave mere... Pike po motornem pokrovu
Pikice pobrusimo s finim brusnim papirjem in nanesemo tanko plast barve. Če dodamo še premaz s prozornim lakom, bo sanacija trpežnejša. Barve za tovrstne korekture dobite v specializiranih trgovinah ali pri prodajalcu avtomobilov.
Otroci v avtu
Od kdaj naprej z otrokom v avto?
Že iz porodnišnice ga odpeljemo. Torej ob uporabi pravilnega sedeža ne bi smelo biti problemov. Je pa najbolje počakati do dveh mesecev, da se dojenčkovo telo malce okrepi.
Ali bo bruhal?
Praksa kaže, da če se otrok od malega vozi v avtomobilu, nima večjih problemov s slabostjo. Nenazadnje se že do poroda kar precej vrti v maminem trebuhu, zato so cestni ovinki zanj mačji kašelj.
Kaj v odraščanju?
Res se lahko izkaže, da otrok z odraščanjem pridobiva občutljivost na vožnjo. Posebej če se med letom vozi bolj malo, potem pa gremo-lepega dne na morje...
Kako preprečiti slabost?
S tabletami proti slabosti in vožnjo z občutkom. Pred vožnjo naj otrok ne je in ne pije preveč. Tako mu bo manj slabo, v najslabšem primeru pa bo manj izbruhane snovi, kar nam bo olajšalo nepredvideno čiščen-je...
Čiščenje?
Vsekakor zahtevno. Izbruhana tekočina na vročini oddaja prav neverjeten smrad. Sedež za otroka slečemo in operemo, avtomobilske sedeže in prevleke pa očistimo s kemičnimi čistili in presesamo. Nato pa zračenje in zračenje in zračenje...
Kako vozimo otroke?
Rezultati opazovanja pred nazorskim vrtcem kažejo na to, da se starši ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo na otroke med vožnjo, saj jih kar precej pripelje malčke stoječe med zadnjimi sedeži. Smrtno nevarno! Zakon govori o uporabi sedežev na zadnjih sedežih. Starši, ne popuščajte otrokom, ko izsiljujejo, da ne bi bili pripeti!
Kaj pa če nikakor noče biti pripet...
Naj ostane doma! Ali pa ustavite avto in mu lepo povejte, da bo moral peš ali da drugič ne bo šel z nami. Ampak že ena sama vožnja, ko mu »pogledamo skozi« prste, lahko pokvari celoletni trud. Torej pazite se popuščanja babic in dedkov.
Pnevmatike
Zakaj so tako pomembne?
So edina stična površina med našim vozilom in cesto. Žal lahko pri nakupu avtomobila izbiramo radio, pnevmatik pa ne. Res žalostno...
AVTOPRALNICA REMIC
JOŽE, s.p.
Savinjska cesta 20 Nazarje
VZDRŽEVANJE ELEKTROMEHANSKIH . STROJEV
tel.: 03/58 31 325
o*	w://home netsi net/novoltl --mail luko novak^nefsi nel ŠLANDROV TRG 24
o	SC0TT.MARIN.SCHWINN
Novak	•SERVIS
TEL: 03 5 716 815	■STARO ZA NOVO
V HYPU DO NOVEGA VOZILA
V	Hypo Leasingu omogočamo strankam nakup ali najem vseh vrst vozil. Smo vodilna leasing družba v Sloveniji, ki deluje že od leta 1994. Ključ našega uspeha je spremljanje komitentov na vseh področjih, sodelovanje pri uresničevanju njihovih poslovnih in zasebnih želja in financiranje s konkurenčno obrestno mero.
Avtomobil že dolgo ni več le luksuzna dobrina, temveč predstavlja prepotrebnega spremljevalca vsakodnevnega življenja tako v privatnem, kot tudi v delovnem okolju.
Finančni lizing osebnih vozil je idealna priložnost za sodobnega potrošnika, ki ne želi celotnega premoženja naložiti v osebno vozilo, vendar pa želi postati lastnik želenega vozila. Le manjši del vozil se namreč danes v Sloveniji proda kupcem s prihranjeno gotovino. Finančni lizing je primerna oblika financiranja tudi za fizične osebe, saj poleg konkurenčne obrestne mere omogočamo odobritev financiranja osebam, ki so zaposlene za določen čas, opravljajo honorarna dela ipd. Lizing obroki se lahko prilagodijo datumu prejemanja dohod kov in se plačujejo s položnicami.
Za vse, ki jih zanima predvsem uporaba vozila za določeno obdobje, ne pa tudi nakup vozila po izteku pogodbenega razmerja, je primeren operativni lizing oz. poslovni najem. Podjetju je tako omogočena uporaba predmeta ob nizkih mesečnih stroških, saj vozilo, ki ga ima podjetje v uporabi, ne obremenjuje njegove bilance in zanj ne obračunava amortizacije!
Pri nas lahko torej izbirate med naslednjimi oblikami financiranja:
-finančni lizing - po končnem plačilu postanete lastnik vozi la(primeren za fizične osebe in pravne osebe)
-	poslovni najem - plačujete najemnino, po dogovorjenem obdobju pa vozilo praviloma vrnete najemodajalcu (primeren za pravne osebe)
-	poslovni najem z vključenimi opcijami-zavarovanje, registracija, vzdrževanje vozila vozilo lahko prevzamete v salonu z registrskimi tablicami
V	letu 2002 smo sklenili pogodbo o strateškem poslovanju s podjetjem Renaultom Slovenija. V sodelovanju z njihovimi strokovnjaki smo razvili posebne produkte oziroma prilagojene, posebej ugodne ponudbe zafinanciranje pri nakupu Renaultovih vozil.
Na osnovi vrste vozila, dobe financiranja in vaše lastne udeležbe bomo skupaj z vami določili višino obroka in tako prilagodili vašo mesečno obremenitev vašim željam, potrebam in zmožnostim.
Vabimo vas, da nas obiščete v katerikoli enoti HYPO LEASINGA (LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR, KOPER, NOVO MESTO, NOVA GORICA, VELENJE), kjer vam bomo v najkrajšem času pripravili ustrezno ponudbo!
VELENJE
HYPO LEASING d.o.o.	tel.: 03 898 20 80,	CELJE	tel.: 03 425 73 10,
Poslovna enota Velenje	fax.: 03 898 20 81,	HYPO LEASING CELJE d.o.o.	fax.: 03 425 73 11,
Stari trg 33. 3320 Velenje	e-mail: hypo-leasing-ve@hypo.si	WWW.hypO-alpe-adria.SI	Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje	e-mail: hypo-leasing-ce@hypo.si
HYPO
ALPE-ADRIA-BANK
Leasing
o
	%		RENAULT
			www.rsl.si
Premontaža, uravnoteženje in skladiščenje AVTOPLAŠČEV
(brez čakalnih vrst)
SAVA, MICHELIN GOOD YEAR, KLEBER, CONTINENTAL
-	KAROSERIJSKO LIČARSKA POPRAVILA
-	5ANÄQJÄ POŠKODB VOZILA PO ZIMI
-POLIRALE
Gotovinski odkup rabljenih vozil
LEVEC
Hiša dobrega nakupa
Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 425 45 14, 425 45 16
DELOVNI ČAS: vsak dan 8.00 -18.00, sobota 8.00 - 14.00, nedelja zaprto
Janez Marolt, s.p. Mozirje
Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loke 10, 3330 Mozirje Telefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004 Število zaposlenih: 3 Lastnik in vodja: Janez Marolt
PONUDBA
-	Prodajamo pnevmatike blagovnih znamk: SAVA GOODYEAR DUNLOR FULDA, EUROTEC, BARUM, KORM ORAN, KLEBER, MICHEUN in vrhunske terenske plašče BF GOODRICH
-	Alu platišča RIAL, ALESSIO, WSL, INTRA & EXIF* ATS,...
-	SERVIS AVTOKLIM (A/C)
-	BHS hitri servis za menjavo olja, oljnih in zračnih filtrov,
amortizerjev,...
NOVO
UVOZNIK ZA:
-	Traitmaster podvozja za dvig terencev
-	Mile Marker hidravlični in električni vitli (uradni
ameriške
vojske)
Tako da lahko odslej povišate in opremite vašega terenca za brezpot|a v naši delavnici.
Zimske
Uporabljamo jih kajpak pozimi. Imajo mehko tekalno plast in lamele, ki odvajajo sneg ter skrbijo za dober oprijem. So zlata vredne, vsekakor pa ne vsemogočne. Pri temperaturi pod sedem stopinj Celzija so odlične, če pa temperatura preseže 15 stopinj, je njihova obraba. S 15. marcem jih zakon ne zahteva več, zato jih zamenjamo z letnimi (če tega še niste postorili), jih očistimo spravimo na primerno mesto.
Letne
Pred ponovno montažo jih pregledamo in se prepričamo, če niso morda poškodovane in ali še imajo dovolj profila. Če kupujemo nove, si pri tem izborimo popust ali brezplačno montažo in centriranje.
Katere kupiti?
Dimenzije vsekakor morajo ustrezati homologaciji. Kateri tip poje odvisno od vas: športne z veliko obrabo ali varčne z malo porabo... Preverite karakteristike v avtomobilskih revijah!
Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu.
PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ!
Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m-miklavc@email.si
NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA!
Preloška 1, Velenje Tel.: 03/897-58-20, la* 03/897-58-21 Gsm: 041/666-212,731-820 http://www.rr-vel.si/it/rile E-maii:rile.servis@siol.net Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17., sobota 8.-12. ure
Dejavnost:
-	SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL (vsi izpušni sistemi so narejeni po najsodobnejši tehnologiji)
-	SERVISNO VZDRŽEVANJE IN PRIPRAVA VSEH VRST OSEBNIH VOZIL ZA TEHNIČNE PREGLEDE
NOVO PRI NAS !!!
-	V TRGOVINI IMAMO VSE MEHANSKE REZERVNE DELE ZA VAŠE JEKLENE KONJIČKE IN OPRAVUAMO VSA MEHANIČNA DELA!
-	PREMONTAŽA IN MONTAŽA PNEVMATIK PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI
Ob obisku naše delavnice in trgovine z rezervnimi deli lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge.
I—j/m ,rs Pneumatic IWL center
NAZARJE
VSE KAR POTREBUJE VAŠ AVTO ZA VARNO VOŽNJO DOBITE PRI NAS.
SaiML* ---------
(is3«
HANKOOK
SEMPERIT
good/ycar
MATADOR
I Plačilo je možno z Magna in ostalimi plačilnimi karticami ali na obroke s čeki. |
ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
839.16.40
Vozila OCTAVIA, letnik 2003 -POPUST do 250.000 SIT
Vozila FABIA, letnik 2002 -POPUST do 350.000 SIT
VMSKUMMU AKCIMJKOM MUMME
Vabljeni m $p@nilsdfl!iiki preventivni pregled veil! ŠK0PA!
Šaleška c. 15, 3320 Velenje
Tel.: (03) 898 32 20, servis: (03) 898 32 32
psc.praprotnik@siol.net
BMW 318 in 320 dizel z brezplačnim paketom opreme Comfort in inovativnim financiranjem
Cena*
318d: 6.201.716 SIT 320d: 6.797.590 SIT
*Cena je informativna in odvisna od spremembe valutnega tečaja
Paket opreme Comfort
Avtomatska klima Električni pomik stekel Velur tepihi
Naslon za roke spredaj
Luči za meglo
Bordcomputer
DSC - nadzor stabilnosti
Financiranje
50% kupnine ob nakupu in 50% čez eno leto brez obresti. Možnost prilagajanja in podaljšanja pogodbe. Enostavni in hitri postopki.
Selmar d.o.o.
Mariborska 119, 3000 Celje
Tel.: 03/42 44 OOO
BMW serije 3 318d 320d	(Q
www.selmar.si	Veselje do vožnje
Kaj pa rabljene?
Takšen nakup odsvetujemo. Na pnevmatiki ne moremo videti vseh napak takoj. Če jo je nekdo dal dolje že vedel zakaj.
Long life servis
Kaj je to?
VW in tudi nekateri drugi proizvajalci so začeli uporabljati podaljšane intervale za zamenjavo motornega olja in servise. Servisi so sedaj na primer pri škodi octavii TDI na 50.000 kilometrov oziroma na eno leto.
Kako so to dosegli
Uporabljajo posebna olja, ki zadostujejo zahtevnim normam. V avtomobilu je precej dodatnih tipal, ki spremljajo naš način vožnje, število vžigov, temperaturo motorja in viskoznost olja. Ko kateri izmed parametrov pade pod predpisano vrednost, nas računalnik opozori, da mora avto na servis.
Kaj to pomeni za motor...
Če zaupamo podatkom proizvajalcev, je vse OK. Čeprav se res čudno sliši, da prvikrat zamenjamo motorno olje šele pri 50.000 km.
... in kaj za kupca
Kdor prevozi letno veliko kilometrov, je to zanj ugodno, čeprav je olje, ki izpolnjuje višje zahteve, skorajda dvakrat dražje.
In kdor ne zaupa sistemu...
... lahko menja olje na krajše intervale in lahko uporablja normalno olje za pol cene! Vendar pozor, pri novem vozilu je to lahko vzrok za prekinitev garancije.
Se ta sistem uporablja tudi v Sloveniji?
Volkswagnovi TDI motorji imajo v Nemčjiji long lite servis že od leta 2000 dalje, pri nas pa menda šele od letos, pa čeprav so popolnoma enaki. Gre samo za nastavitev elektronike...
Era!S03/839-43-5O * TO37583-36-70 Gsni^031/490-425 e-mail: ASU@siol.net
Avtoservis Urbanc Vinko s.p.
Mozirje
AvtoelektrikA
Boris BITENC s.p?
Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03/58 35 374, Faks: 03/838-83-51 GSM: 041/400-359
POOBLAŠČEN POSREDNIK ZA:
debitel'
NOVO
Servisiranje klima diagnostika vozil
naprav,
"KTS"
NOKIA 351 Oi. 1.750 SIT x 12 mes.
NOKIA 3310, 3510i, SONY ERICSSON, PHILIPS, FISIO
POPUST - POLOVIČKA Storitev selekt
•S
■o«?
ra o E £
s_
'd-
O
Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891 -50-61, lax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo:
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi zavore, sklopke, blažile!, -filtri za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA.
V letošnjem letu načrtujemo otvoritev novega salona, v katerem boste lahko izbirali nova vozila priznane znamke.
VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEAR IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG
Na zalogi tudi terenski in dostavni program.
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV
MURKO ALOJZ
LJUBNO OB SAVINJI
(03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas potrebujete!
Gostilna ’’PETRIN”
LJUBNO
Marija Murko, tel. 839-40-10
vas vabi vsak dan, razen ob torkih.
TEHNIŠKI DNEVI NA OŠ REČICA OB SAVINJI
Uredništvo IvOViCZ^tčiCt
Letošnje šolsko leto pomeni prelomnico za Osnovno šolo Rečica ob Savinji, saj se kot ena izmed šol, kije že uvedla spremenjeni program devetletne osnovne šole, uspešno spopadamo z vsemi novostmi in spremembami, ki jih ta program prinaša. Če smo se na začetku tako učitelji kot učenci podali na to pot z negotovostjo, lahko zdaj rečemo, da smo se že privadili na novosti in da nam je delo v devetletki zmeraj bolj všeč, saj veliko samostojnega in praktičnega dela, ki ga od učencev zahteva spremenjeni učni načrt, pouk zelo popestri
Eden izmed projektov, ki to leto poteka na naši šoli pod delovnim naslovom Les je lep, so tehniški dnevi. Zaradi bogate kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva, dveh dejavnosti, ki sta prebivalcem Zgornje Savinjske doline vtisnili neizmeren pečat, smo se odločili, da bomo pri projektnem delu v šoli združili tradicijo s sodobnim poukom. Rdeča nit, ki nas vodi skozi celoten projekt, je zato ravno les. Ker pri takšnem proj ektu poteka veliko aktivnosti, smo morali delo zelo natančno organizirati. Prvi dan, v četrtek, 13.2.2003, so si učenci sedmih razredov devetletke pod vodstvom učiteljev ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazaijah, kjer je moč videti, kako so nekoč pripravljali in spravljali les v dolino. Pozorni so bili tudi na starinska orodja in stroje za obdelavo in predelavo lesa, saj jih je drugi dan čakalo delo v delavnicah. Učenci so se namreč razdelili v šest skupin, od katerih seje vsaka ukvarjala s svojim področjem.
Ferdinand Praznik Nani,
7. a-razred
V muzeju sem bil najbolj pozoren na splav, ker ga poredko vidim in ker ga bomo v šoli tudi naredili (maketo splava). V spomin pa sta se mi vtisnili tudi vlečnica lesa in drča oz. riža.
G. Silvo Kukovič nam je pokazal, kako naj izdelamo maketo splava.
Tehniška skupina Horuk je poskrbela za izdelavo maket kope, splava in drče. Skupina mladih zgodovinarjev Življenje je lepo je brskala po preteklosti in raziskovala življenje splavarjev ter gozdarjev. Zemljepisna skupina Gremo v gozd se je zares odpravila v gozd, kjer pa ni štela lubadaijev, ampak je spoznavala raznolikost življenja v gozdu. Likovniki zbrani v skupini Les in umetnost so poskrbeli za lepo zunanjo podobo celotnega projekta, novinarji iz skupine Ka dogaja pa so vse skupaj spremljali z budnim očesom in prelili na papir. Ne smemo pa pozabiti, da so se člani skupine Joj, kako sem lačen ta čas mastili z dobrotami, ki sojih včasih pripravljale naše babice, je pares, da so sijih morali tokrat pripraviti kar sami.
Jaka Cajner.
7. a-razred
Naredili smo model kope, ki so ga včasih uporabljali železarji in kovači. Delali smo jo pet do šest ur. Delo je bilo zelo poučno in zanimivo in nam je bilo zelo všeč. Upam, da bo na šoli še kakšen podoben projekt.
Lahko rečemo, daje bilo zanimivo spoznavati našo preteklost skozi praktično delo. Kljub naporu, ki gaje bilo treba vložiti v projekt, smo zadovoljni s svojimi izdelki in se že veselimo novega projekta. Pred tem pa nas čaka še tretji tehniški dan, ko bomo svoje izdelke pokazali staršem in prijateljem, vabljeni pa ste tudi Vi. Se vidimo maja!
Izdelana maketa oglarske kope.
Dobro sodelovanje
[DRŽAVNO TEKMOVANJE KEMIKOV OSNOVNOŠOLCEV NA REČICI
Znanje je naša prihodnost
Preteklo soboto je v Sloveniji potekalo državno tekmovanje kemikov osnovnošolcev za srebrno in zlato Preglovo priznanje. Udeležili so se ga tisti učenci, ki so na šolskem tekmovanju v matičnih šolah uspeli zbrati 80% in več točk. Tako je svoje znanje kemije preizkušalo kar 1578 tekmovalcev v trinajstih krajih istočasno. Na celjskem območju se je več kot 120 mladih kemikov iz devetindvajsetih osnovnih šol preizkušalo na Rečici ob Savinji. Med reševalci kemijskih testov so bili tudi kemiki osnovnih šol iz Gornjega Grada, Luč, Ljubnega, Mozirja in Nazarij. Uradno objavljeni rezultati in podelitev priznanj bo aprila v Ljubljani.
Dogodek, kakršen je državno tekmovanje, je po besedah Vlaste Poličnik, ravnateljice rečiške osnovne šole, terjal veliko dela mentorice mladih kemikov Zvonke Kladnik in njenih sodelavcev ter učencev, ki so ob pomoči sredstev sponzorjev uspeli pripraviti tudi
Poleg znanja je bilo za reševanje nalog potrebno tudi veliko logičnega razmišljanja
(foto: Marija Sukalo)
mala presenečenja za vse udeležence. O težavnosti nalog, ki sojih učenci morali rešiti v šestdesetih minutah, pa so kemijski mentorji menili, daje bilo poleg znanja za reševanje potrebno tudi veliko logičnega razmišljanja. Med pogovorom so mentorji izmenjali izkušnje ob delu z učenci ter predstavili tudi različne probleme, s katerimi so se soočali ob pripravi na kemijsko tekmovanje.
Marija Sukalo
Ljubezen se ne deli.
lovskih družin
ampak množi
Lovci gornjegrajske lovske družine so tudi letos izvedli redni letni občni zbor, katerega so se v velikem številu udeležili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin ter predstavnika Savinjsko - kozjanske lovske zveze Celje. Splošna ugotovitev po predstavljenih poročilih vseh organov lovske družine je bila, da je bilo njihovo preteklo leto uspešno na vseh področjih delovanja, prav tako je delo lovcev potekalo brez večjih zapletov.
Kulturno društvo Jurij in mozirska župnija so v nedeljo pripravili prijetno poldrugo urico kulturnega programa pod naslovom Mati bodi luč, ki so ga podarili vsem staršem ob materinskem dnevu
»Ljubezen se ne deli, ampak življenju povila šest otrok-tri hčere
V programu dela za leto 2003 je starešina gornjegrajske lovske družine poudaril nadaljnje dobro sodelovanje z ostalimi lovskimi družinami, tesno povezovanje z občinami ter s Savinjsko - kozjansko lovsko zvezo, katere del so tudi sami. Še vedno bodo nadaljevali s strokovnim izobraževanjem lovcev, v letošnjem letu pa se bodo posvetili tudi izobraževanju osnovnošolske mladine o naravovarstveni problematiki. Okvirni plan odstrela, ki mora biti usklajen z gojitvenimi smernicami, je predstavil gospodar družine, plan pa bo sprejet na izrednem občnem zboru v naslednjih tednih.
Spregovorila sta tudi predstavnika Savinjsko - kozjanske lovske zveze, Ivan Kokot in Janez Marin, med drugim tudi predstavnik Lovske zveze Slovenija, ki je zbranim predstavil dvanajst stališč novega lovskega zakona. Za-
dah Marina od starega ne razlikuje veliko, bo pa določene stvari še potrebno dodelati. Prisotne lovce je pozdravil tudi župan občine Gornji Grad, ki seje lovski družini Gornji Grad zahvalil za njihovtrud pri čiščenju kosovnih odpadkov iz okoliških gozdov, jim izrazil svojo podporo pri njihovih nadaljnjih aktivnostih ter jih pozval k pomoči pri uveljavljanju svoje občine v turizmu.
Ob koncu uradnega dela so bila za prizadevno delo na različnih področjih lovstva podeljena priznanja Ivanu Veršniku, Alojzu Vrtačniku, Janku Podkrižniku,
Miranu Purnatu, Francu Štorglju ter Jožefu Kranjcu, jubilejne nagrade pa so pre- g jeli Anica Potočnik, Peter Kranjc, Vinko Žehelj ter Franc Remic.
množi... Ob otroku, ko odrašča, ves čas veš, da ga vzgajaš za odhod... Ko otroci odrastejo, se z njimi pogovarjaš kot s prijateljem...« so bili utrinki zgodbe, ki jo je scenaristka Jelka Repenšek za rdečo nit programa pripravila kot pogovor med šolarko in starejšo žensko. V pogovoru o življenju, ljubezni in materinstvu ter otrocih, ki so naše največje bogastvo, je predstavila Terezijo Bizjak, Mozirjanko, ki je v svojem
in tri sinove. K prijetnemu in zabavnemu programu pa so svoje prispevali še otroška razigranost malčkov iz vrtca, osnovnošolcev in mozirskih skavtov ter izkušenost odraslih - pesnika Marka Slapnika, kvinteta Koledniki in lučkega komornega zbora Viva la mušica. Prostovoljne prispevke, zbrane med prireditvijo, pa so namenili družini, kije pred kratkim ostala brez očeta.
Marija Sukalo
Kulturni program Mati bodi luč je društvo Jurij pripravilo in podarilo
MATI BODI LUC
kon, kije še v pripravi, se po bese-	Tatiana Golob	staršem ob materinskem dnevu (foto: Jelka Repenšek)
DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V SMUČANJU IN DESKANJU
n W m W I W	•	i
Rok Coz državni prvak
Stari vrti nad Škofjo Loko je gostil najboljše slovenske smučarje in deskarje osnovnih šol, ki so se med seboj pomerili v veleslalomu. Odmeven rezultat je uspel zgomjesavinjskim osnovnošolcem, saj je med starejšimi dečki zmagal Rok Čož iz Rečice ob Savinji, takoj za njim se je uvrstil Lovro Matijovc iz Luč, med deskarji pa je četrto mesto zasedel Jaka Breznik.
Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev so si ekipe in posamezniki morali nastop nato prvenstvo zagotovili preko področnih kvalifikacij. Kot ekipi je to uspelo smučarjem OŠ Blaža Arniča iz Luč, najboljši čas kvalifikacij pa je tja pripeljaltudi poznejšega državnega prvaka Roka Čoža. Žal se osnovnošolci iz Luč, kot ekipa, niso mogli udeležiti tega prvenstva, saj je isti dan potekalo regijsko tekmovanje o turizmu, najboljša njihova smučarja Jure Podbrežnik-Lekič in Matija Selišnik pa sta imela na Krvavcu že druge smučarske obveznosti.
Franjo Pukart
Pogovor z novim državnim prvakom
-	Rok, kako se počutiš kot državni prvak?
Počutim se odlično. Čepravtega uspeha nisem ravno pričakoval, sem vedel, da lahko odpeljem dobro. Vedno sem optimist in tudi to mije tokrat veliko pomagalo.
-	Kaj si razmišljal po prihodu v cilj in kako ocen-
juješ svojo vožnjo?
Nisem imel ravno najboljšega občutka. Vedel sem, da sem zmožen odpeljati še boljše, a na koncu seje izkazal ta rezultat kot zelo dober.
-	Treniraš v kakšnem klubu?
Sedaj ne več, sem pa dve leti treniral v smučar- . skem klubu Luče in tu sem se veliko naučil.
-	Kako sploh lahko prideš do takšnega uspeha brez treninga?
Saj še vedno smučam in se udeležim tudi kakšne tekme odprtega tipa (ski-open), drugače pa se na to državno prvenstvo res nisem posebej pripravljal.
- Misliš po tem uspehu aktivnejše smučati?
Ne mislim se veliko več posvečati smučanju, bo pa smučanje še vedno moj najtjubši hobi. Sedaj je na prvem mestu predvsem šola.
Z Rokom se je pogovarjala Nika Pukart
HMiHlUIIMIII«
V vrhu slovenskega otroškega smučanja
Za mladimi lučkimi smučarji je še ena uspešna sezona, tudi po zaslugi vzornega trenerskega in vaditeljskega dela. Žal pa zaradi visokih stroškov treniranja in tekmovanja število tekmovalcev dejansko pada. Nekoliko so lučko vrsto razredčile tudi poškodbe in v minuli sezoni se je regijskih in državnih tekem udeleževalo pet tekmovalcev, ki so z uvrstitvami posegali v vrh otroškega smučanja v Sloveniji.
Bledu, na državnem članskem prvenstvu je v konkurenci naših najboljših veleslalomistk osvojila 11. mesto, na FIS tekmah se vse višje uvršča in si izboljšuje točke.
Klub je minulo sezono organiziral in izvedel tri
Blaž Robnik je na državni veleslalomski tekmi cicibanov smučarsketečo-na Rogli osvojil 1. mesto (foto: Cveta Robnik) je za ot^e
Vsi tekmovalci, z izjemo Blaža Robnika, kije v kategoriji cicibanov imel odlične rezultate (med drugim je tudi državni prvak), so presedlali kategorijo višje in so se morali meriti z leto starejšimi tekmeci. Rezultatski padec na tekmah je s tem dejstvom samoumeven, dejansko pa so vsi napredovali v tekmovalnem smučanju, kar je nedvomno sad dobrega trenerskega dela Saša Lekiča in Tomaža Robnika. To delo vsekakor ni ostalo neopaženo pri strokovnjakih Smučarske zveze in funkcionarjih drugih klubov.
V minuli sezoni so Lučani sprejeli pod okrilje nekaj tekmovalcev iz mariborskega Branika, ponudbe pa so prihajale tudi od drugod. V Maribor se je zaradi šolanja preselila Mateja
Robnik, trenutno članica slovenske medregijske reprezentance. Letos je zastopala slovensko reprezentanco na Olimpijskem festivalu mladih na
Odziv je bil velik, prvega tečaja seje udeležilo 36 otrok, drugega 17 in tretjega tečaja 25 otrok. Tečaji so potekali na Metuljevih njivah nad
Lučami. Otroke so v skrivnosti smučanja uvajali prizadevni vaditelji Franc Ajnik, Rajko Nadlučnik in Robi Supin. Zanimanje za smučanje v Lučah torej ne upada, vključevanje v tekmovalno smučanje je pač nekaj drugega. Stroški treningov in tekmovanj so za večino staršev zares astronomski. Smučišče v Lučah bi bilo stega vidika še kako dobrodošlo, na žalost pa temu projektu, po neuradnih virih, trenutno bolj slabo kaže. »Dokler bodo snežni pogoji dopuščali, bodo tekmovalci trenirali doma, v maju jih že čaka testiranje opreme, časa za počitek bo en mesec, pa še takrat bo treba delati na kondicijski pripravljenosti," nam je povedal predsednik kluba Jani Robnik.
Gusti Robnik
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2.SLMN - ZAHOD - 13. KROG
Nogometna pravljica se nadaljuje
Nazorski nogometaši niso zgolj naključno na vrhu lestvice 2. slovenske lige malega nogometa ■ zahod, kar so z odlično igro potrdili tudi na zadnji, domači tekmi sezone in brez večjih težav premagali koprske Bronxe. Primorci so prišli v Nazarje, po okrepitvah sodeč, po vse tri točke, domov pa so odnesli le dolge nosove in boleč poraz.
Nazarski malonogometaši se ogrevajo pred tekmo s koprskimi Bronxi v domači dvorani
(foto: Franjo Pukart)
rezervna klop saj v igri ni opaziti večjih nihanj, tudi ob odsotnosti najbolj ključnih igralcev.
Tekma z Bronxi je bila zadnja domača v tej sezoni, zato so jo tako igralci kot navijači izkoristili še za veliko slavje ob ponovni vrnitvi kluba malega nogometa Nazarje v prvoligaško konkurenco. Današnja tekma zadnjega kroga prvenstva in gostovanje na Igu pri Ljubljani je tako zgolj le še formalnost.
Franjo Pukart
Po skoraj dveh mesecih gos- poraz v Škofijah, jim več kot čas-tovanj smo končno videli na delu ten poraz ni uspelo iztržiti. Dela-	Rezultati 13. kroga:				
nazarske »graščake« tudi v meina četica je vtej sezoni pač ne-	Nazarje: Tomi Press Bronx		5 : 2		
domači dvorani in to zelo uspeš- premagljiva in deseta zaporedna	Zalog Eko Stil: Mokerc Ig		8 : 2		
no. Čeprav so se Koprčani na vso zmaga je le še dokaz več o njihovi	Poni Okrep. OK Corral: Dornberk		6 : 7		
moč trudili presenetiti in se izvrstni formi in dobrem »team-Nazarčanom oddolžiti za jesenski skem« delu. Veseli tudi kvalitetna	Prosta ekipa - Oplast Kobarid				
KMN Nazarje : KMN Tomi Press Bronx	Lestvica po 13. krogih: 1. Nazarje	11	10 0 1	87:32	30
5 : 2 (2:0)	2. Poni Okrep. OK Corral	n	7 0 4	61:38	21
Nazorje. Športna dvorana. Gledalcev: 200. Glavni sodnik: Marjan Burina	3. Mokerc Ig	11	5 1 5	44:41	16
(Ruj). Sodnik asistent: Boris Zagoršek (Ruj). Delegat: Gorazd Jakopič (Slov-	4. Tomi Press Bronx	11	5 0 6	41:50	15
enske Konjice).	5. Oplast Kobarid	n	4 2 5	41:43	14
Strelci: 1:0 Presečnik (6), 2:0 Šemenc K. (15), 3:0 Delamea (23), 4:0 Še-	6. Dornberk	12	4 1 7	39:61	13
menc K. (29), 5:0 Delamea (32), 5:1 Starman (37), 5:2 Šarkanj (40>10m.	7. Zalog Eko stil	11	1 2 8	43:79	5
KMN Nazarje: Skok, Delamea, Presečnik, Mikek, Uršnik, Kolar, Semenc K., Ipavec, Pezič, Hren P, Zagožen.
KMN Tomi Press Bronx: Gregorič, Jerman, Blatnik, Cupač, Ščulac, Perti-nač, Stanič, Starman, Angelini, Štefančič, Šarkanj.
Rumeni karton: Marko Starman, Miran Jerman, Goran Stanič (vsi Tomi Press Bronx).
Igralec tekme: Klemen Šemenc (Nazarje)
Tekmovanje z zračno puško
Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 23. marca, v telovadnici Osnovne šole Gornji Grad organiziralo trim tekmovanje s serijsko zračno puško. Tekmovanja seje udeležilo 18 tekmovalcev, kar je manj od pričakovanj, so pa ti dosegli zelo dobre rezultate. Prvi trije so prejeli medalje. PrvijebilTomažTrogar(254 krogov), drugi Janez Železnik (242 krogov) in tretji Marko Mlinar, kije zadel 241 krogov od 300 možnih.
TT
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 22. KROG Sl. MOBIL LIGE
Bonifika žaluje
Šmarčani so spet navdušili svoje navijače, saj so se iz Kopra presenetljivo vrnili z vsemi tremi točkami. Njihova zmaga je povsem zaslužena, saj so poleg znanja pokazali tudi večjo željo po uspehu.
likum: Mura 4:0, Rudar Velenje: Maribor Piv. Laško 1:2, Gorica: Ljubljana 1:1.
Na preostalih terenih tega kroga so velenjski »knapi« ponovno izgubili doma in to izredno pomembno tekmo z Mariborom, celjski CMC Publikum nadaljuje zmagovalni niz inje spet prevzel vodstvo, ljubljanska Vega Olimpija pa tudi za Bežigradom ne more več zmagati.
Rezultati 22. kroga lige Si. mobil:
Sport Line Koper: Era Šmartno 0:1, Vega Olimpija: Primorje 1:3, CMC Pub-
Lestvica po 22. krogih: 1. CMC Publikum-43,2. Vega 0limpija-40, 3. Maribor Pivovarna Laško-34,4. Sport Line Koper-33,5. Era Šmart-no-33,6. Primorje-28,7. Dravograd-24,8. Ljubljana-23,9. Gorica-21,10. Rudar Velenje-19,11. Mura-18,12. Relaks Korotan-diskvalificiran.
Franjo Pukart
KINO MOZIRJE
Sobota, 29.3. ob 20.00 in nedelja, 30.3, ob 17.00:
DVA TEDNA ZA LJUBEZEN - romantična koi
Režija: Marc Lawrence
Vloge: Hugh Grant, Sandra Bullock, Mark Feuerstein
KINO NAZARJE
Sobota, 29.3. ob 20.00 in nedelja, 30.3. ob 17.00:
DVA TEDNA ZA LJUBEZEN - romantična koi
Režija: Marc Lawrence
Vloge: Hugh Grant, Sandra Bullock, Mark Feuerstein
DVA TEDNA ZA LJUBEZEN
Milijonar George Wade (Hugh Grant) je karizmatičen "javni obraz" podjetja Wade Corporation, ki se ukvarja z nepremičninami. Georgeu je v navadi, da najema privlačne odvetnice s sumljivimi priporočili, s katerimi se tudi zaplete v seksualne pustolovščine. Z njimi je vse dokler ne naredijo napake, zatem pa jih odpusti Georgev brat Howard, ki dejansko vodi podjetje.
Hujšanje z zvezdami
Neustrezna prehrana lahko povzroči kopico težav. Vsako znamenje ima namreč svoje lastnosti, zato zahteva tudi nekoliko drugačno prehrano ter shujševalno dieto.
Oven: Če je treba, znate biti zelo odločni in lahko v kratkem času zelo shujšate. Sami se znate dobro motivirati. Pomembnoje, da hrano vedno temeljito prežvečite. Od hrane se boste najlažje odvrnili s športom.
Hrana: Začinjena zelenjava.
Bik: Vaša nečimrnostje najboljše gonilo pri hujšanju. Ker znate uživati, je tudi skromen obrok pri prijateljih za vas lahko pravo doživetje. Gurmanske diete so kot nalašč za vas. Poskrbite za več gibanja.
Hrana: Okusna in nasitna zelenjava.
Dvojčka: Zanima vas veliko stvari in ste pripravljeni eksperimentirati. Brez eksotike ne gre niti pri dieti. Hujšajte v skupini. S pomočjo sotrpinov in izmenjavo izkušenj bo šlo lažje.
Hrana: Lahka zelenjava in pisane jedi ter zelišča z izrazito aromo.
Rak: Dar opazovanja in čut za estetiko. Z lahkoto si predstavljate, kakšen bo rezultat diete in se znate dobro motivirati. Za vasje idealna vegetarijanska dieta na primer s solatami. Hujšajte na dopustu in se izogibajte pojedinam v družbi.
Hrana: Morski sadeži, solate in gobe.
Lev: Želite uživati in znate uživati. Iz svoje vitalnosti boste črpali moč, vendar pa se uživanju niste pripravljeni povsem odreči. Uživajte presno hrano, pa na gibanje ne pozabite.
Hrana: Pustno meso in zelena zelenjava.
Devica: Dosledno in skrbno upoštevajte svoje namere. Natančno načr-
DUSETL■
TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 03/700-11-70
VRTNE KOSILNICE HARRY ŽE NA ZALOGI
-aluminijasta ohišja
-	kolesa z ležaji
-	različne širine nožev
-	različne moči motorja
SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI!
Odprto: pon. - pet. od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure
VABLJENI!
tovanje svoje diete je za vas zelo pomembno. Preberite kakšno knjigo o zdravi prehrani in dietah. Telovadba bo pripomogla k boljšemu počutju.
Hrana: Sir in drugi mlečni izdelki. Med sadjem izbirajte slive, jagode in borovnice.
Tehtnica: Izrazit čut za lepoto. Diete pozitivno vplivajo na zunanji videz, kar vas navdaja z neverjetnim navdušenjem in seveda tudi motivira. V svojem stanovanju poskrbite za harmonijo. Privoščite si branje ali kopel za sproščanje. Ob uspehu se nagradite.
Hrana: Delikatese in zelena zelenjava.
Škorpijon: K uspešnim dietam (tudi če so stroge) prispevata predvsem zelo močna volja in sposobnost samoanalize. Za vas je idealna savna. Privoščite si različne kopeli z raznimi dodatki.
Hrana: Različne zelene solate in izbrane jedi z eksotičnimi dodatki. Na primer kitajska kuhinja.
Strelec: Ker ste polni idej in vedno v vsem iščete smisel, vas enostranske diete ne zanimajo. Raje razkošno jeste in ste dobre volje. Za dieto se odločite zavestno. S pomočjo gibanja in iger z žogo boste odvrnili pozornost od hrane.
Hrana: Nasitna zelenjava, kot so melancani, koruza in različne sadne solate.
Kozorog: Ker ste disciplinirani in vztrajni vam dieta ni težka. Čeprav imate radi vso hrano vas najbolj privlači meso. Za dieto se odločite, ko boste za to resnično pripravljeni. Tihi gozd in nabiranje gozdnih sadežev vam bosta v oporo.
Hrana: Vse vrste pustega mesa in veliko zelene in rdeče zelenjave.
Vodnar: Raziskovalna žilica v vas zbuja željo po drugačnem jedilniku v katerem ne manjka eksotičnih dodatkov in pisanih barv. Skomine po hrani lahko ublažite z risanjem ali kakršnim koli ročnim delom.
Hrana: Vse vrste zelenjave razen korenovk, kaper in poprove mete.
Ribi: Rahločutnost s pridihom ekstravagance. Lahka kitajska in vegetarijanska hrana prispevata k dobremu počutju. Pri hujšanju si pomagajte s kasetami, aromaterapijo in kopelmi.
Hrana: Ribe in morski sadeži, riž, špargji, tofu in jagodičje.
Pomislek no vsebino tlankn "Birokratskega odslavljanja strank ni več" - pojasnilo
Gospod Vlado Parežnikje v 10. številki Savinjskih novic v pismih bralcev izrazil pomislek nad tem, da birokratskega odslavljanja strank ni več. Svoj pomislek je utemeljeval s praktično izkušnjo njegove življenjske sopotnice na Davčnem uradu Velenje, Izpostavi Mozirje. Pri tem je (upam da nehote) pripisal, daje ta organ v Upravni enoti Mozirje. Že res, daje za davkoplačevalce oblast oblast pri čemer se (vsaj v pogovornem jeziku) posplošuje
Pomoč no domu
Kot invalidka sem uporabnica pomoči na domu, ki jo nudi Center za soc. delo (CSD). Že kar nekaj let imam to pomoč, za kar sem Centru iskreno hvaležna, še bolj pa tistim dekletom in ženam, ki so prihajale k meni na dom in pomagale pri opravilih, kijih sama nezmorem. Lahko rečem, da so postale družinske prijateljice in zadnja leta so bila z gospo, ki prihaja zdaj, resnično lepa.
V začetku je bila ta pomoč za tiste, ki smo jo potrebovali in dobili, brezplačna. Ker pa se žal razmere vtej naši državi tako zaostrujejo, je bil uveden minimalen prispevek za doplačilo za uporabnike.
S1 .aprilom letos stopi v veljavo nov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, ki se seveda dotika tudi omenjene storitve "Pomoč na domu." Po tem Zakonu smo prejemniki oziroma uporabniki pomoči na domu dolžni poravnati celotno ceno ure, kijo koristimo. Glede na to, da ima vsakdo izmed nas različno število ur pomoči na mesec, se cena storitve temu ustrezno viša ali niža. Kdor cene ne more plačati, lahko dobi "Zahtevekza oprostitev pri plačilu socialno varslvene storitve", ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predalo CSD in ga dobi v podpis tisti, ki zato oprostitevzaprosi. Kot mnogi drugi sem ta Zahtevek dobila tudi jaz. Če ga izpolnim in podpišem, mini treba plačati celotne cene za to pomoč, ampak le delno, glede na moj dohodek. Tako sem si predstavljala zadevo. Ko sem prebrala obrazec do konca, sem se zgrozila. Poznam obrazec za dohodnino, tudi za otroški dodatek, ne vem pa, kako izgleda kakšna kupoprodajna pogodba s klavzulami o zavarovanju plačila. Ministrstvo za delo, družino in so-
delo državnih organov, ni pa to korektno, ker smo na novinarski konferenci predstavljali le delo Upravne enote Mozirje, ne pa davčne službe, ki ni v pristojnosti Upravne enote Mozirje.
Verjamem v avtorjev dober namen pisanja, da se stvari izboljšajo, prav pa je tudi, da cenjenim bralcem pojasnimo, komu kaj pripisati in kdo je za kaj odgovoren.
Vinko Poličnik, univ.dipl.prav.
Načelnik Upravne enote Mozirje
- razmišljanje
cialne zadeve namreč v tej Zahtevi o oprostitvi prispevka postavlja takšne pogoje, da se mije grlo kar zadrgnilo. Kot upravičenka moram namreč natančno navesti vse svoje prihodke in prejemke: plačo, pokojnino, itd, reci in piši 24 postavk, do dediščine in katastrskega dohodka ter nepremičnine. Karprejemam,označimzda, kar ne prejemam, prečrtam.To je na "moji" strani.Potemjetušestranza partnerja, z enakimi zahtevami. Na zadnji strani pa je Izjava,da so vsi podatki resnični, točni in popolni, sicer... seveda do oprostitve nisem upravičena. Na koncu izjave je tudi člen, da sem seznanjena s pravico občine, da v primeru oprostitve plačila zavaruje svoje terjatve na nepremičnini, ki jo posedujem. (To se zgodi v primeru, če zaradi prenizkih dohodkov pokriva razliko do polne cene občina.)
Premolk. Še enkrat berem. Če želim imeti pomoč na domu, če je z mojim dohodkom ne morem plačati, jo mora plačati moj partner, aii pa nekdo drug, ali pa občina, ki s tem dobi pravico do moje imovine.Vedno sem si predstavljala, daje Ministrstvo za socialne zadeve tisto, ki naj bi ljudem pomagalo, če potrebujejo pomoč. Saj veste tisto: Kdor prvi da, dvakrat da. No, država seveda misli drugače. Za pomoč svojim državljanom je zadnja, potem ko že vse drugo odpove. Kaže, daje Ministrstvo profitno podjetje, kot zavarovalnice, banke in druge ustanove, ki skrbijo za svoje dobičke. Odločilo seje prodajati svoje usluge in storitve in to ljudem, ki so v večini primerov že na robu družbe, saj so prejemniki te pomoči ostareli, slabotni, invalidi. Ne gre več za to, da nekdo lahko dobi pomoč na domu, če jo rabi, gre za to, dajo dobi, če jo lahko plača. Taki trgo-
vini pa lahko rečemo tudi kako drugače. Kaže, da se naša država trudi uspešno nabirati denar od ljudi in žal je začela ravno pri tistih, ki že itak nimajo veliko. Kaj se bo dogajalo s premoženjem tistih, ki nimajo otrok ali sorodnikov, sploh ni treba zelo ugibati. Kaj pa naj storijo tisti, ki imajo otroke, še mladoletne, dijake, učence? Glede na vse, kar se pri nas dogaja z malimi ljudmi, ki delajo in ne dobijo plače, ki so od danes do jutri lahko na cesti brez tolarja nadomestila, ko morajo družine prositi za denar da plačajo položnice in kupijo jeseni otrokom čevlje in šolske potrebščine, ko se prenekateri zaman obračajo na inštitucije, ki naj bi jim pomagale in varuh človekovih pravic ne more nič storiti, ko trkajo na razna in tisočera vrata, da bi našli možnost in postali tako sposobni, da
Vsakokrat, ko se odpeljem z varnega domačega dvorišča, pomislim, kje bom v Ljubljani parkirala. Bo to pred blokom, ali celo eno ali dve ulici stran. Bo to na urejenem ali divjem parkirišču - na pločniku, pod kakšnim drevesom, na vogalu... Vsakokrat, ko zapustim avto si zaželim, da se mu nič ne pripeti - da ga kdo ne »kresne«, ga podrgne s ključem ali čim podobnim, da bodo naslednjejutro šipe, ogledalo, brisalci in gume cele. Vse to sem namreč že našla v razsulu. Dnevno srečujem na milimetre blizu drugemu vozilu, ko zavijam v ulico, v glavnem s strpnimi vozniki, ki so navajeni naše ulice. Pri bočnem parkiranju me pogosto povsem »zabarikadirajo« in komaj zlezem ven. Običajno na urejenih parkiriščih, s pristojbinami 220 SIT/h (v Kamniku so še dražji, za pol ure sem morala odšteti 100 SIT), parkiram tako daleč stran od lokacije, kamor sem namenjena, da bi bilo povsem isto, če bi šia karz mestnim avtobusom ali pa peš. O tem, da bi parkirala pred vrati, pa jasno, ni možno. Zaradi gneče in počasnega premikanja v želeno smer, vozniki radi izsiljujejo prednost in ne uporabljajo smernih kazalcev pri hitri menjavi pasov, v živčni napetosti trobijo, pa mahajo in krilijo z rokami. Pravi kaos. Ampak ne samo v Ljubljani, kjer človek še nekako razume, daje zaradi tolikšne koncentracije prebivalstva situacija res katastrofalna. To se dogaja tudi v naši neposredni
Prometni
bi lahko plačali vse, kar država zahteva, spoznam, da je pri nas socialnost res umrla. Država s tem noče imeti nič! Nekoč sem prebrala neko lepo misel, kije nekdaj še kolikor toliko veljala: Veličina države se kaže v tem, kako skrbi za svoje bolne, nemočne, invalidne občane.
Za zaključek razmišljanja naj povem še mojo odločitev: CSD bom zaprosila za toliko ur, kolikor jih bom lahko plačala in se zahvalila za pomoč pri oprostitvi plačila za socialno storitev. Ministrstvo za socialne zadeve pa sprašujem, koliko višje plače bodo imele delavke, ki opravljajo te storitve, od 1.aprila dalje, ko bodo usluge finančno popolnoma pokrite? Hvala lepa za tako pomoč, ki bolj obremenjuje, kot pa pomaga.
Marija - Šerbela Rupnik Foršt 32, Ljubno ob Savinji
karneval
bližini, npr. v Mozirju okoli 9. in 11. ure vsak dan, ko je trg povsem ohromljen. Vsak bi se najraje pripeljal do vhodnih vrat, če ne že kar skoznje. Na vozni površini je komaj prostora za dva avtomobila, ki se srečata. Pešci hodijo po sredini cestišča, utripajoče lučke na avtomobilih zlasti v okolici banke naznanjajo, da bo lastnik zdaj zdaj prišel, z urejenih parkirišč na cesto vsi rinejo vzvratno, sem in tja še kdo v navalu besa potrobi, pri prehitevanju ovir na cesti nihče ne vključi smernega kazalca... Kot da to nikogar ne moti. Pa ne samo, da je stvar (ne)moteča, predvsem je nevarna. Za matere z majhnimi otroki, za starejše invalide...v bistvu za vsakogar, ki se tam pojavi. Si predstavljate Mozirje brez obvoznice? Pa saj to bi bil Karači!
Ni opaziti kakšnih posebnih znakov, da bi na občini o tem kaj intenzivno razmišljali, tudi policija se ne obremenjuje s tem.
Mozirje je turistični kraj, kjer bi bilo dobro poskrbeti za varno prometno situacijo. Pa tudi z malo več šoferske in človeške kulture voznikov bi se stvari popravile na bolje. Če bi kdo parkiral na zato odmerjenem prostoru in napravil korak ali dva več, ga tudi ne bi bilo konec.
Ali pa bo v Mozirju prometni karneval še naprej. In udeleženci v prometu izpostavljeni visoki nevarnosti.
Polona Šporin, Zavodice 12, Nazarje
Smrt zaradi prevelike hitrosti
Na regionalni cesti v Šentjanžu pri Rečici ob Savinji se je prejšnji četrtek malo pred enajsto uro zvečer zgodila huda prometna nesreča. Gasilci in policijske patrulje so kar nekaj časa iskali avtomobil, v katerem so bili ob smrtno ponesrečenem sopotniku tudi trije hudo ranjeni, voznik in sopotnika.
Operativno komunikacijski center policijske uprave v Celju je ob 22.52 poklical 28 letni G.F.T. in povedal, da je sopotnik v osebnem avtomobilu, kije nekje na cesti med Ljubnim in Solčavo zapeljal izven vozišča, ter daje v vozilu več poškodovanih ljudi. Obvestilo je policiste in okoliške gasilce, ki so pomagali iskati ponesrečence, zmedlo do te mere, da so kar nekaj časa iskali avto izven območja nesreče. Šele ob 23.38 so policisti našli avto izven naselja Šentjanž. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je 26-letni R.Ž., voznik iz Gornjega Gradu, med vožnjo po regionalni cesti iz smeri Mozirja proti Ljubnem izgubil oblast nad vozilom
in zapeljal s ceste v približno 7 metrov globok usek, kjer se je vozilo prevrnilo na streho in se popolnoma razbito ustavilo na njivi. Pri tem je 25-letni sopotnik A.H. iz Bočne umrl na kraju nesreče, voznik in druga dva sopotnika G. F. T. in S. V., oba stara 28 let, pa so utrpeli hude telesne poškodbe. Pri reševanju iz razbitin so sodelovali nazorski gasilci, potem pa jih je reševalno vozilo prepeljalo v celjsko bolnišnico. Kot smo neuradno izvedeli, se je nesreča zgodila, ker je R.
... in se popolnoma razbito ustvilo na njivi
POUCtJA STOP -v.
CRNA KRONIKA
•	TATVINA MOBILCA
Mozirje: 17. marca je oškodovanka obvestila policiste, daje prejšnji dan v svojem osebnem avtomobilu vozila dve znani osebi. Ob tem ji je iz predala v avtomobilu izginil mobilni GSM aparat znamke philips fusio 820, vreden okoli 19.000 tolarjev.
•	PRETEP PRED LOKALOM
Rečica ob Savinji: Okoli polnoči na 19. marec sta se v Moto baru Vovk v Varpoljah sporekla dva obiskovalca. Račune sta nato poravnavala pred lokalom, kjer je J.K. oškodovancu iz Šentjanža zadal hujše teiesne poškodbe.
•	VLOM V TRGOVINO
Gornji Grad: V noči na 21. marec je bilo v Gornjem Gradu vlomljeno v trgovino podjetja Savinja, odtujena paje bila večja količina cigaret, živila, sladkarije in drugi predmeti, v skupni vrednosti okoli 900.000 tolarjev.
IT
• KDO POGREŠA GSM APARAT?
Nazarje: 23. marca je najditeljica iz Dobletine pred vhodom v OŠ Nazarje našla mobilni telefonski aparat znamke Ericsson modre barve. Če ga kdo pogreša, naj se zglasi na policijski postaji v Mozirju.
Z. zaradi prehitre vožnje izgubil ob-	pasom paje bil pripetsamo eden od
last nad osebnim avtomobilom ponesrečencev.
Volkswagen passat, z varnostnim	Savinjčan
• POŠKODOVANI IN PODHLAJENI KOLESAR
Rečica ob Savinji: Huda nesreča seje zgodila v noči iz 22. na 23. marec. Na nekategorizirani cesti izven naselja Rečica ob Savinji je 36-letni kolesar R.R. zapeljal v potok, padel in se pri tem telesno poškodoval. Kot vse kaže je po padcu splezal iz potoka na bližnji travnik in tam obležal. 23. marca nekaj minut po 10. uri, ga je močno podhlajenega našla mati. Poškodovanec je bil prepeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Preventivna akcija "Slovenija pripni se!"
V	času od 24. do 30. marca 2003 na celotnem območju Slovenije poteka povečana aktivnost Policije z namenom doslednejše uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev pod nazivom »Slovenija pripni se!« Statistika prometnih nesreč namreč jasno kaže na pomembnost varnostnih pasov.
V	letu 2002 seje na območju PP Mozirje zgodilo 185 prometnih nesreč v katerih so tri osebe umrle, 14 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 59 lahko in 217 udeleženih breztelesnih poškodb. Od teh udeležencev vse tri osebe, ki so umrle, niso uporabljale varnostnega pasu (enako tudi v letu 2001), prav tako štiri hudo telesno poškodovane osebe in 9 lahko poškodovanih ni uporabljalo varnostnega pasu. Pri udeležencih, ki
sojih odnesli brez posledic pa le 18 oseb ni uporabljalo varnostnega pasu.
Z namenom zmanjšanja posledic v prometnih nesrečah policija na območju celotne države v okviru te akcije izvaja nadzor pred vrtci in osnovnimi šolami ter na najbolj prometnih relacijah; opozarja udeležence v prometu na uporabo varnostnih pasov, v zadnjih štirih dneh pa ob ugotovljenih kršitvah izreka denarne kazni. Na območju posameznih policijskih postaj bodo organizirana tudi svetovanja, predavanja in predstavitve pravilne uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev.
Iztok Pinter Komandir policijske postaje Mozirje
Ko ni več upanja, ni več moči, zaspiš in odideš tja, kjer se snidemo vsi.
ZAHVALA
Za vedno se je poslovila draga sestra, svakinja in ljubeča teta
Majda ZUPANC
iz Gornjega Grada (1925-2003)
Zadnja leta je preživela v Domu upokojencev na Polzeli, kjer so posvečali veliko skrb za njeno zdravje in duhovno pomoč. Veselila se je vrnitve v Gornji Grad, kjer pa jo je le kratek čas osrečeval pogled na domače okolje iz Doma starejših, kjer so ji v zadnjih trenutkih lajšali bolezenske težave, da je tiho in mirno zaspala. Iz srca smo vam hvaležni za vso pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se tiho poslovili od nje, poklonili cvetje, sveče, darovali za maše in cerkvene potrebe ter jo pospremili na pot večnega počitka. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za pomoč, praporščakom, pevcem, gospodu župniku Belaku za lep obred in gospe Venišnikovi za tople poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Umrla je
Neža MEŠIČ
(1910-2003) iz Paške vasi
Ko človek umre, ga res ni več, je pa še v človeku, ki živi, v njegovem spominu, in ko tudi tega spomina nekega dne ni več, se preseli spet v drugega v obliki ne docela jasnega občutja in od tam spet vprispodobi v naslednjega; človek se ne izgubi, kakor mislimo, resnično je nesmrten, živeč dalje v oblikah, ki jih še komaj slutimo.
(Pavle Zidar)
Iskrena hvala za zaupanje.
V SPOMIN
24. marca je minilo pet let, odkar med nami ni več dragega
Franca KOTNIKA
iz Nazarij,
a v naših srcih je ostal nepozaben. Bil je izjemen človek.
Hvala vsem, ki se spomnijo nanj in mu prižigajo svečke.
Njegova družina
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Franca Pančurja
(10.10.1950-24.2.2003) iz Krnice 29, Luče
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob tem težkem trenutku stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše. Posebna zahvala gre vsem sosedom in drugim, ki so mi nudili nesebično pomoč, pevcem za odpete pesmi, govorniku Tončku Mlačniku za poslovilne besede in gospodu župniku Jožetu Gračnerju za opravljen obred pogreba.
Žalujoča Kristina s sinom Martinom
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Pogrebna služba TIŠINA
Za razvedrilo
HnBRNHHm
Zadnja rešitev
Na kmetiji pri Karlu je inšpektor odkril nepravilnosti pri krmi živine.
"Karel, kravam ste poleg hrane dajali antibiotike. To je prepovedano. Temu sledi denarna kazen," mu pove.
Naslednjič spet ni zadovoljen: "Karel, kravam ste poleg redne krme dajali kostno moko. To je prepovedano. Temu sledi denarna kazen."
Spet drugič pa nič ne najde: "Karel, danes pri kravah nismo našli nič narobe. Kako jih zdaj krmite?"
"Veste kaj," reče Karel, "jaz sem se odločil, da nase ne prevzamem nobene odgovornosti več. Vsaki dam jurja, pa naj se znajde kakor ve in zna!”
Poslednji rok
Uradnica reče Robertu, ko pogleda njegovo osebno izkaznico:
"Oprostite, doma sem pozabila očala, mi lahko prosim preberete, kdaj vam poteče rok veljavnosti?"
Cenzuriran vic
Ste že slišali vic o pokvarjenem politiku?
Žal vam ga ne moremo povedati. Je preveč umazan.
Ne stavi na siguren poraz
Anton pripoveduje sodelavcu: "Ne boš verjel, kaj se mi je zdajle zgodilo. Povsem neznan tip meje ustavil na cesti, ko
sem se vračal z malice."
"Kaj pa je hotel?"
"Nastavil se mi je na pot, tako da se nisem mogel narediti, da ga ne vidim. Rekel mi je: 'Stavim, da ne znaš še krave ne pomolzti!', mi požugal s prstom in odšel.”
"Verjamem, vse verjamem. Meni je isto naredil včeraj, ko sem šel iz službe."
Sašo, ki ravno vstopi v pisarno, čuje sodelavca in reče: "Če se pogovarjata o onem čudaku pred stavbo, vama povem, da je tudi meni žugal in mi rekel, da še krave ne znam pomolzti!"
"Gospodje, stvar je vredna premisleka! Če hoče človek staviti na naše sposobnosti, mu moramo dati priliko, da stavo izgubi!"
"Ne ga sr... Jaz krave še od blizu videl nisem!" pove Tone.
"Mislim, da vem na kaj Sašo meri," reče Lojze.
In so šli na kmete. Za tri dni so zamenjali pisarno za hlev in molzli in molzli, zjutraj in zvečer, rjave in bele, lisaste in
šekaste, ubogljive in brcajoče. Ko je bil vikend mimo, so jih krave poznale bolj kot svojega lastnika, oni pa so se zdaj spoznali na novo obrt.
V ponedeljek tisti čudni možak ustavi prvega od njih z žugajočim prstom rekoč: "Stavim, da še krave ne znaš pomolzt'!" Ker takrat pride še njegov kolega, ustavi še njega: "Ti še krave ne znaš pomolzt'!" Ta čas pride tudi tretji, ki mu nameni iste besede: "Stavim, da še..."
"Kaj? Da še krave ne znam pomolzti? A se upaš stavit?"
Lojze prida: "Ja, a se upaš iti z nami stavit, da znamo krave molzti?"
"A trdite, da vi trije pisarniški molji znate stopiti h kravi in jo pomolzt'?"
"A si upaš stavit?" ga izzove Sašo.
"Raje vi meni samo to povejte... Če znate vi z davkarije krave molzt’, zakaj se vedno raje spravite na mene?"
TEŽAVE Z RAVNOTEŽJEM
Jože Poznič, direktor gornjegrajske občinske uprave: "Veš kaj, če se me sme župan vsak dan nažreti že na tešče, mislim, da mi kljub Kebru pripada en mali šnopček pred deseto uro..."
(SORODNIKI IN ZNANCI PRESS)
TURIZEM SMO LJUDJE
Turistični delavec Mirko: "Ha, ha,ha, vam povem, da bo sedaj, ko Zamernik ni več lučki župan, precej bolj enostavno dobiti občinski denar za sendvič in dva deci Zale za turistične aktiviste." (MAŠČEVANJE JE SLADKO PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
TON ALI VeČ TONOV PO GLAVNEM TONU SAMICA KONJA,
OD PRVEGA
ZADNJA,
DOKONČNA
ZAHTEVA,
POGOJ
IGLASTO
DREVO
OTAKAR
VAVRA
GLASBENI AVTOMAT. JUKE- BOX
KRAJ V ZILJSKI DOLINI V AVSTRIJI
DIAMANT. VDELAN V RUSKO CARSKO 2EZLO
SAMOLEPIL-
NE
ČRKE
ŠIROK SVILEN PAS PRI JAPONSKEM KIMONU
DLAKA IZ KONJSKEGA REPA ALI GRIVE
FRANCOSKA
IGRAŠ
KARTAMI
POZITIVNO
NAELEKT-
REN
ION
FINA, LAHKA TKANINA NARODNI PARK V KENIJI
ONASSISOV
VZDEVEK
JAPONSKA POSODA ZA ČAJ
TOM
OKKER
KLADA ZA SEKANJE DRV
NAPRAVA V ELEKTR. TOKOKROGU KI PREKINE OB KR. STIKU
POKRAJ
V
VIETNAMU
AMERIŠKI
PREDSED.
HERBERT
CLARK
SEDMINA PRI STARIH SLOVANIH
ČLAN
PARLAMENTA
KRATICA
POROČEVAL.
SLUŽBE V NEKDANJI NDR
SNOP
UREJENE
SLAME
ČRT
KANONI
POLET.
ZANOS
PODELITEV
IMENA
GORA
V
SLOVENIJI
REKA V FRANCIJI, PRITOK RENA
AMERIŠKI
REŽISER-
GENE
ANGLEŠKI
IGRALEC-
JEREMY
KUBANSKI
POLITIK-
RAUL
OVNOVO
MESO
SLOVENSKA SLIKAR KA-MELITA MATERIJA, TVAR
REKA V SLOVENIJI
OPERNI
SPEV,
ARIJA
KRALJEVIČ
IZ
MAHABHA-
RATE
MOŠKI LIK PRI
MOLITVI PRIOSTRENI DEL ČESA, KONICA
POLOŽAJ
TELESA
ZGORNJI
DEL
STOPALA
REKA V FRANCIJI
BREZALKOH.
PIJAČA
ARABSKI
ŽREBEC
ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV AMERIŠKA ORGAN IZAC. STANDARDOV
PERJE PRI REPI ARABSKI ZGODOVINAR (HALDUN)
MOŠTVO,
EKIPA
(ANGL)
EUGENIO
ORS
ZNANO
JEZERO
NA
ŠKOTSKEM
JAZZOVSKA
TEHNIKA
PETJA
GOZDNO DREVO ALI GRM IZ DRUŽINE ROŽNIC ANGLEŠKI PISATELJ, ESEJIST-HAROLD (1904-1994)
ANTON
MAHNIČ
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Ksantom, laterna, Amintas, vok, Ank, jeraj, IO, Jaca, prst, bakrotisk, eta, obliž, Ntima, članek, Nardin, Nene, ami, Gide, Ig, žepek, Onek, kan, rak, alga, Caravella, LV, tipa, Ita, Zair, rjavec, skepsa, nadeja, Kanitz
MINI SLOVARČEK:
LETRASET- samolepilne črke ARNOLDSTEIN- kraj v Ziljski dolini v Avstriji SAKS- ameriški režiser- Gene TSAVO- narodni park v Keniji ČAIRE- japonska posoda za čaj KEDROV- sovjetski igralec- Mihail
TRGOVINA ZA KOLESARJE
©
HELI
03/58 41 055
otroška, bmx, mestna, potovalna, cestna, gorska kolesa SCOTT, SCHWINN, MARIN, GT, FELT, FAMILY BIKE... oprema od pet do glave SIDI, CASTELLI, POLAR, MET...
PREDNOST KAKOVOSTI IN IZKUŠENJ!
Andrej MAROVT HELEŠIČ s.p., Plac 20, Ljubno ob Savinji
-5
www.2BiT.si
t:

2BiT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282
VSE KAR JE V »ZVEZI« Z RAČUNALNIKI
Portal Savinjska dnlina
V našem debatnem kotičku smo brez dlake na jezičku.
Pridruži se nam!
Napovednik
•	Petek (28. marec), ob 9.00. Osnovna šola Rečica In kulturni dom Rečica
Območno srečanje otroških gledališč
•	Petek (28. marec), ob 19.00. Plesni forum Celje
V plesnem vrtincu - območno srečanje plesnih skupin
•	Petek (28. marec), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje
Maturantski ples dijakov Šolskega centra Velenje
•	Sobota (29. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje
Zaključni koncert udeležencev klarinetske šole
•	Sobota (29. marec), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje
Maturantski ples dijakov Šolskega centra Velenje
•	Nedelja (30. marec), ob 11.00. Kulturni dom Šoštanj
Koncert ob zaključku republiškega seminarja za dirigente pihalnih orkestrov
•	Ponedeljek (31. marec), ob 15.30. Šolski center Velenje
Delavnice - Ustvarjalnost in projektno delo
ŽIVALI-PRODAM
Prodam telico friziko brejo 8 mesecev. Gsm: 041 549 214 Visoko brejo telico friziko ugodno prodam. Tel: 5 844 159
ŽIVALI-KUPIM
Kupim bikca za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 836 378
Kupim bikca za nadaljnjo rejo. Gsm: 041 512 215
Kupim 1 teden staro teličko, A kontrola. Gsm: 041 868 633 Kupim mlado kravo, dobro molznico, navajeno paše, sivo rjave pasme. Tel: 5 832 370
DRUGO-PRODAM
Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063
Prodam moško gorsko kolo, lepo ohranjeno za5.000sit.Gsm: 041 462 138
Prodam malo rabljen kombiniran voziček modre barve, velika kolesa. Cena po dogovoru. Gsm: 041 707 797 Prodam CD-je za učenje angleščine euro plus reward: 1-4. stopnja. Tel: 5
833 098 ali Gsm: 031 239 576 Tračno žago za razrez hlodovine prodam. Tel: 5 841 137 Semenski krompir dezire 1. množitev in silažne bale prodam. Gsm: 041 783 693
Prodam okrogle silažne bale. Tel: 5 845 067
Prodam okrogle silažne bale. Tel: 5 845 041
Prodam okrogle silažne bale. Gsm: 041 525 778
Prodam silažne bale: Gsm: 041 324 353
Prodam silažne bale. Gsm: 041 693 377
Prodam seno. Gsm: 041 894 351 Prodam seno. Tel: 5 841 824 Prodam seno. Gsm: 041 223151 Prodam fižolovke, večja količina, ugodno. Gsm: 041 868 633 Prodamo spalnico, dnevno sobo, predsobo in otroško sobo, malo rab-ljeno.Tel:8395243aliGsm:031 554 950
Prodam 7 m rabljene kuhinje svetle barve, štedilnik, hladilnik, pomivalni stroj, zelo ugodno. Tel: 838 82 53 ali Gsm: 041 441 087
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov
STANOVANJA IN HIŠE - KUPIM
Kupim stanovanjski vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 327 612
STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM
Prodam zazidljivo parcelo z vikendom, lokacijska dokumentacija, 1200 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 041467 035 Zelo ugodno prodamo stanovanjsko hišo z vrtom v okolici Nazarij. Cena in ogled po dogovoru. Gsm: 041 623 028
Prodamo večjo zanimivo kmetijo. Tel: 5 726 319
Prodamo manjšo starejšo kmetijo (8 ha) v Zgornji Savinjski dolini, Gsm: 031 820 857
NAJDENO
Našel sem mobitel. Pokličite na tel: 5 831 959
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STARINSKA VHODNA VRATA In ostale starine odkupujem. Tel. 041/623-165.
Jože Jurjevič, Ig 310,1292 Ig pri Ljubljani.
ZAPOSLIMO MEDICINSKO SESTRO / MASERKO/
Za administrativna in organizacijska dela v zasebni ambulanti v Mozirju. Ponudbe pošljite na naslov FITEX d.o.o.. Dunajska 120 a, Ljubljana. Tel. 01/568-40-91.
Fitex d.o.o., Dunajska 120a, 1000 Ljubljana.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.
Ugodno prodom bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793063
Ugodno prodam gorenjsko zamrzovalno omaro na šest predalov. Tel: 891 53 56 ali Gsm: 041 311 992
DRUGO - KUPIM
Kupim pajka SIP 340 - štiri vretenski.
Gsm: 041 463 400
Kupim Tomos APN6 ali avtomatic.
Gsm: 031 227 896
Kupim rabljene lego in duplo kocke.
Gsm: 041 467 126
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam ford fiesta 1,1 i navy, airbag, centralno zaklepanje, električni pomik stekel. Cena 490.000 sit. Gsm: 031 623 284
MORDA STE ISKALI PRAV TO
MAZDA AS VELENJE
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA

VELENJE
«Z'Ć’ĆVL'I
AKCIJSKA VOZILA MAZDA LETNIK 2003			RABUENA VOZILA		
MODEL	POPUST CENA S POPUSTOM		AUDI A8 3.7 QUATTRO Tiptronic	I. 96	1. Lastnik
			HONDA CONCERTO 1,6	1.91	veliko opreme
MAZDA 323F 1.4 EVISION	397.845 SIT	2.790.000 SIT	MAZDA MX-5 1.8 Elegance	I. 01	4.800 km
MAZDA 323F 1.6 EVISION	509.600 SIT	3.390.000 SIT	RENAULT ŠAFRANE 2.5 RXT	I. 97	94.000 km
PREMACY 1.81	471.000 SIT	3.490.000 SIT	MAZDA 626 2.5 V6	I. 92	vsa oprema
PREMACY 2,0 D ITD	543.800 SIT	3.790.000 SIT	PEUGEOT 406 1.8 SL	I. 96	118.000 km
PREMACY 2.0 D ITD EXCLUSIVE	616.600 SIT	4.090.000 SIT	MAZDA PREMACY 2.0 GT	I. 02	službeno vozilo
PREMACY 2.0 D ITD BLUE	POSEBNA AKCIJA	3.859.900 SIT	ŠKODA FAVORIT 135 GLX	I. 94	130.000 km
			FIAT PUNTO 55S	I. 98	95.000 km
			RENAULT LAGUNA KARAVAN 1.9	DCI I. 01	vsa oprema
			MAZDA B 2500 TD 4X4 klima	I. 00	vsa oprema
			MAZDA6 SPORT CD 136 GT	I. 02/12	vsa oprema
			RENAULT KANGOO 1.4 RT	I. 98	1.lastnik
VEDNO DOBRE AKCIJE			HYUNDAI ACCENT 1.3 Lsi MAZDA MX-5 1.6 Special	I. 97 I. 01	1.lastnik 8.900 km
V podjetju AS Avtomobili Skornšek d.o.o. Vam ponujamo naslednje prodajno servisne storitve:
•	ugodni krediti s trajanjem do 6 let
•	avto krediti s trajanjem do 5 let
•	leasingi za fizične in pravne osebe s trajanjem do 5 let
•	poslovni najemi za podjetja s trajanjem do 48 mesecev
•	krediti z odplačilom po položnicah
•	menjava staro za novo
•	menjava staro za staro
•	odkup rabljenih vozil
•	komisijska prodaja vozil
•	prepisi vozil
•	prodaja originalnih nadomestnih delov
•	prodaja dodatne opreme
•	avtoelektrika
•	kleparska in ličarska dela
NOVO
PRODAJA GOSPODINSKEGA PLINA
QBE&,
PRAPROTIMIICOVA 3l5:
MOZIRJE
iw.i m-m ®B ®i0
Fax: 01-111® 111
E mail: ascSOOO@siol.net:	www.asc-SOOO.com
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
instalacij za ogrevanje vodovodnih instalacij piinsKin instalacij oljnih instalacij
sanitarne keramike
Ar;
IrliMs n f alia
KiimacsKe naprave talnega ogrevanj
^mhU^ni'U AnnnUf
topiotnin črpam kolektorji sončne energije in
instalacij in gorilnikov
Celje - skladišče D-Per
7/2003
llllllllllllllllllllllllllllllil
Delovni čas: od "7.00 do *1 "7.00 une s o bot a od "7. OO do 1 OO one
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
Novost v ponudbi so vrtne garniture in stoli iz naše proizvodnje!
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
-	Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah
-	Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
-	vhodnih vrat
-	prodaja kljuk
-	leminatov in DEKOR stenskih ter stropnih oblog
-	v ponudbi za hišne mojstre in mizarje: okovje za notranje pohištvo
sm
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72
AKCIJA!!!
-	STREŠNIK BRAMAC.... 1.699 SIT/m2
- LAMINATI LOC..1.799 SIT/m2
-GREŠ KERAMIKA ZA ZUNANJO
UPORABO........1.623 SIT/m2
UGODNE CENE:
-	Bakra in žlebov
-	Keramičnih ploščic
-	Pohištvenih cevi
-	Vodovodne pipe od 5.398 SIT dalje
-	Električno orodje EINHELL od 4.605 SIT dalje
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro.
MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOVI
BUBUmMHIIU
ffil
OSREDNJO KNJ. CELJE