Delo doma in na tujem Poslovno združenje za tndustrijsko gradnjo IMOS v preteklem letu — Januarja podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijozdruženega dela Letos je bilp delovanje IMOS — tako doma kpt v tujimi usmerjenp k tealfaaciji zastavljemiih ciljev, pomemb-ne pa so bile tudi pri-prave na ustanovitev sestav-ljene prganizacije združene-ga dela. Ste,bilizacijski ukre-pi sp dama zahtevali racio-nalizacijo poslovanja in sta-novaojske gradnje, kar za-radi pomanjikanja materlala, porasta cen gradbenih mate-rialov in premajhnih kapa-citet pbrtniške in montažer-ske dejavnosti nd bilp vednp najlaže diaseči. V tujirii pa je bilp veliko težav predvseni zaradi restrikcijskih ukre-pov, ki so bili zlasti mpčnd v obdobju naftne krize. Kljub temu pa preteklp letp IMOS-ovega dela lahkp oce-nimo kot uspešno V zadnjih letih je bila njd-hova dejavnost usmerjenana gradnje. Najpomembneijša ak-cija na tem podiročju je bi-la nedJvpmno gradnja šte-penjskega naselja, kjer bo do kionca marca zaključena že prva faza dela, ki obsega 853 stanovanjiskih enof. Pri gradnji tega naselja je treba omeniti nspeh pri graditvi družbeno usmerjene soseske, saj je biia dlosežena taka ra-ciomalizacija, ki je zagotovi-la vedjp kvalitteto stanovanj Jtot drugje, pa tudi nižjo ce-no od poprefcne v LjubJJani. Takp so že prdičeli z gradnjo 1.000 stanovamjskih enot dru-ge faze in vsi upajp, da bo IMOS_ uspešno kot doslej premagoval težave pri pp-manjkanju in podražitvah materiala in dokpnčal dela v pred-videaiih rokih. Uporabljena tehnoLogija v tem naselju še ne pamemi končiie faze, zato pripravlja IMOS z raziskovanji nove ra-Cionalizaoijske predloge za novp stanovanjsko sosesko, ki. jo morajo začeti priprav-Ijati v najikrajšem mpžnem času, da ne bi zašli v teža-ve. Poskrbeti morajp, da bo-pričetek gradnje koncemle-ta 1975, ko se bo sprostiia vsa tehnolpška pprema, kd jo bp treba pr«iasti na ncxvo sosesko. To je potrebno omenlti predlvsem zato, ker še vedno ni v pripravi gnad-nja nove soseske, IMOS pa mora s pripravami prideti vsaj dve leti in px>l pred za-četkom gradnj^. Pomembno je bilo tudian-gažiranje IMOS-a pri stano-vanjiskl gradnji soseske BS-7 za Bežigradom, ki ne glede na težave že dobiva zaklju-čeno pbliko. Ta soseska pa prav gotovp predstavlja tu-di bistveni prispevek IMOS-a k razvojiu Bežjgrada in sta-novanijiskega sbandarda v pb-čini. V zadiajeim času je IMOS gradel tuidi v drugih občinah, predvsem tam, kjer delujejo njegove TOZDinla-likp ugotovimp, da sp že po-vsod s pridom uporabljali izkušnje iz štepanjBkeea na- vrsto pomembnih indiuistrij-skih objektov, poleg tega pa je IMOS -že sprojektrir&l in zaključil vrsto pogodb zane-katere pomembne infrastnik. turne objekte ter zaključil vrstp pogodbza izdelavo prp-jektne dpkumentacije in grad-njp raznih trgovskih in po-slpvnih objektov v Slpveniji. ¦ Kljub izredno težkim pogp-jem uspešno dielujeoo v ZRN, obenem pa pospešeno prp-dirajo na tržišča spcialistki- nih držav, med katerimi je treba še posebej pmeniti Madžarsko in Poljslco, dogo-varjajp pa se tudi za priče-tek grattnje na Ceškoslova-škem. IMOS pa ]e pričel tudi z raziskavo tržišča v deželah v razroju in tiaiko sp Pdkrili možnosti za delo v Nigeriji, Iranu, Iraku, Lilbiji in dru-god. Ambicije IMOS-a pa so tudi v tem, dia bd uspešno ie-važali gTadbene materiale ta- ko na vzhodna kot na za-hodna tržšča. IMOS se danas nahaja v zaključni fazi razprav o kva-litetni pbliki povezave in si-oer o združitvi v sestavljeno organiaacijp združenega dela IMOS. S podpisom samoup-ravn^a sporazuma januarja 1975 bo dosežen zastavljeni cilj, ki bo omogočil enajstiim delovnim organizacijam s po-drodja gradbendštva in vsem noihovim TOZD pričetek še kvalitetnejšega delpvanja, zlasti na področju razvojnega dela, mod©niejše in racional-nejše tehnolc^ije, omogpčM pa bo tudi skupai nastop v tujiM. PoliiU