leto v. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO ŠTEV. 19 Iz tujega in domačega loga SIBIRSKI MEMENTO MORI (Po Prešernu) Dolgost življenja bednega je strašno kratka. Kaj generalov Je zasula kremeljska lopata. Odprta noč in dan enkavedejevska so vrata« tu človek žrtev Je stalinskega pečatka. Naj zmisli, komur je za svojo glavo: Stalinu treba pet Je božjo slavo, tako le ubežiS sibirski smrti. Če hočeš še živeti, se smehljati, hvaliti moraš le, malikovati. Na pleča suženjstva si križ naprti! PED ANT — Niccolo, da te ni »ram! Menda ne iwl«Ht s polnimi hlačami na proslavo zmage?! — Ampak, c ara mia, ko so nam pa še posebej naročili, da naj pridemo na proslavo v nekdanjem borbenem razpoloženju! SPOMINI — Rodolfo, ali bi se sel še enkrat borit za našo »santissimo terro italiano«, če bi bilo treba? — Ne več, Mario! ■— Potem si pa izdajalec domovine! — Ampak, Mario, razumi me vendar prav: imam takšno naduho, da Se hodim komaj! PREVIDNOST — Raffaele! Raffaele! hitro In telefoniraj bo gasilce! Naša hiša gori! iščeš? časopis? Ampak, *a božjo voljo, kaj boš s časopisom?! — Testa dura! AH ne vl-da moram najprej pogledati, če nimajo Ireden-l*sti zopet kakšnih manife-*‘aeif danes?! — Testa dura sel tu! Saj *tao vendar v Italijanski hiSU DOKAZ V nemški (vzhodno) »demokratični« republiki J« iivel zdravnik, ki J® Imel govorečo papigo. Zdravnik je bil demokrat (a na smolo ne vzhodni) in pri njem se je zbirala različna, toda politično enakomisleča inteligenčna družba. Padale so različne krepke opazke na račun režima, papiga pa si je vse to zapomnila in jasno ob vsaki priliki ponavljala. Za to papigo je zvedel tudi NKVD in sklenil stvar preiskati. Zdravnik, ki je bil na preiskavo pravočasno opozorjen, je prosil svojega kolega, protestantskega duhovnika, ki je imel tudi govorečo papigo, naj mu jo za nekaj časa posodi oziroma zamenja z njegovo. Pride dan preiskave. — NKVD obdolži zdravnika protidržavnega delovanja, kar zdravnik zanika. »Takoj vam bomo dokazali!« pravi vodja oddelka. »Če bo papiga ponovila to, kgr bom jaz rekel, je krivda dokazana!« Vodja se ozre po skupini in zavpije: »Smrt Stalinu!*, za njim pa ostali člani skupine NKVD: »Smrt Stalinu!« Trenutek pozneje pa odpre kljun papiga in za-hreščl: »Bog, usliši naše prošnje!« DBLOMRZNEZ — Franček, govori se, da bodo uvedli angleško soboto. — Nimam nič proti, nameravam pa predlagati, da bi poleg angleike sobote uvedli Se štajerski ponedeljek. O PRIMANJKLJAJU — Oče, kaj je to — primanjkljaji? — Vel, to Je takšna tatvina, za katero ni niti nujno, da te zapro, lahko se ti pa ob njej prav dobro godi. ISKRENA »Kje ate bili včeraj?« »Bil sem bolan.« »Imate zdravniško potrdilo?« »Ne. Bil sem resnično bolan.« MED GOSTINSKIMI ZAKUPNIKI — Cuj, gazda, ljudje pravijo, da tvoj lokal ne ustreza! — Kako morejo govoriti, da ne ustreza! če bi oni vedeli, kako meni ustreza, bi drugače govorili! * — Nekaj šušljajo, da bomo dobili nazaj gostinske zakupe! ' — Krasno! Sicer je s tem sama zguba, a meni bi prav prišlo, da bi se spet hitro opomogel! TRADICIJA Načelnik neke železniške postaje v Vzhodni Nemčiji je dejal svojemu podrejenemu: »Zapomni si, da je po novem prepovedano' imenovati predpostavljenega: tovariš!« »Dobro,« je dejal podrejeni, »odslej vas bom nagovoril vedno kar po starem: Herr SS Obersturm-banfiihrer.a Trikrat na ramah ljudstva V predvojni Jugoslaviji na ramah mož je jezdil. Obljubo val, izvoljen bil, na stolček se Je vgnezdil, Med okupacijo, seve, tako) spet zlezel je na rame in polna usta je imel za Hitlerja reklame. Volitve bodo. Tretjič je na ramah spet ta vrag. Samo — drugače! Zdaj, zdaj bo odletel mož čez prag! '•j«) Hudiča! Tudi tu so bdi Kusi prvi RAZLOG — Ma, Eozio, zakaj noče de Gasperi sprejeti roke, ki mu jo ponujajo Jugoslovani? — Ostia, saj vidiš, da mu ponujajo samo roko! HVALEŽNOST — PosluSaj, Bruno, kdo neki je položil' rta grobove na tržaškem pokopališču enake vence? — Ali ne veš tega, Fran-eesco? Saj je na vseh vencih pisalo: »Zvestim volivcem — hvaležna republika!« JASEN DOKAZ »Po čem so pa arheologi ' Ugotovili, fla je tisti grob v ' bližini Artconte' vojaški gfob iz bronaste'dobe?«' »Vsi ■ okostnjaki so bili obrnjeni proti Italiji, razen tega se pa .na njih dobro vidi, da so jifi dobili po • grbi.« " v NAJPREJ V BRATISLAVO ; Češka nogometna reprezentanca se je odpravljala ,na. tei^mo .,z rjeprezefltanco Avstrije na Dunaj. Nekaj dni pred tekmo se je 3pp Pragi ' rafeirlla vest, da bo .določeno ..števila, navijačev, lahko odpotovalo z nog6-’ rnetaši, na; jjuriaj. Ejrahtišek in Bohuslav sta seveda tudi j»ižktreiTa':greČo:' '., ‘ Drugo Jutro jo František maha z velikimi-*'ftOiraki' iz4 -■‘Potovalnega urada, kamor bil Bohuslav šele .namenjen; Ko se srečata, vpraša Bohuslav.: »No, František, si ■ dobil karto?« »Seveda!i< pravi František in,pokaže vozno karto Bo-Jiuslavu. Ta jo pogleda, pa reče začuden: »František, pa to je vendar karta za Bratislavo!« »jasno,« odvrne František, »najprej se moram peljati tja, da se postavim, v vrsto!« Stef Bezlaj: MAKARONARSKA kozlovska sodba (Po sloviti vlSnjanski zgodbi) Čez plot de Gasperi svoj vrat sieguje, po tujem sline s kozlom vred cedi, v ]skušnjqv.o grešno Lisca zapeljuje, da poželjivo tja čez plot strmi. / Medtem pa trop gledalcev premšljvje,-kaj naj v zadevi kozlovski 'stari, -.. -V. dl' kozla naj požrešnega kaznuje, , ai’ pa cja naj pri miril kar pv.-šri. Nek’ glas \i množice tako predlaga: »Možje, jaz pa takole bi dejal: beseda'lepd tu nič ne pomaga; 1 , kri gresnp v. sebi že ima žival. ' Mar 'nismo , že, nekoč ga kaznovali, Vakra}? v ikqdo jek čez plot zirezljal, po' serifo vbiti pbHenn mu jih d ali, * o 'kbž&l i—■tak je kakor prej ostal!« V diskusiji mož S' pipico se odreže: »Jaz pravim: kozel ni zadosti sit! A dokler pa k nam v škodo ne poseže, ' naj ne'skrbi njegov nas apetit/« Gasperijev aplavz mož's tem požanje, V tem pa že striček Sam sjiregovori: »Možje! Najprej razčistimo vprašanjex al’ poželenje greh je it, al’ ni?« »Predlagam«, tu de Gasperi se javi, »naj kozel reče, če se čuti kriv, on sam nam po pravici 'naj izjavi, če ni vse to — očitek le lažtijiv!« V tem kdzel — po kozlovsko pač -*- prikirrut, gledalci vsi zavriskajo na glas: •>Utira! Namenov slabih kozel nima, saj. je dokazal, da razume' nas!« S: tem kozel se je rehabilitiral;, da bil je po nedolžnem klevetah, pogled svoj poželjivo je upiral ie kar naprej tez plotjna drugo strail. Čez plQt‘ de Gasperijetr kozel se steguje ' in sline z gospodarjem vred cedi; zaman de Gasperi ga v greh speljuje, čez plot skočiti kozel se boji. Čemu de Ghsperiju se upira, mar ga je res minil ib' apetit? O ne! Njegov spomin le konstatira: nekoč, za to jih je dobil čez ... /. • SE NI PREHUDO! Med razgovorom s Stalinom vpraša Gottwald »pre=-modrega«: »Poslušaj, Stalin, koliko pa še imaš ti nezadovoljnežev v svoji državi?« »Ne veliko več« — pravi Stalin — »kakih ^4 milijo-' notf:« Na to Gottwald: »No, hvala bogu., tudi pri meni ni slabše*, jaz jih imam tudi samo toliko.« OGORČENJE Očka Mallan ‘mTati svojega sinka, ker je poreden. Sinko pa se razburja; »Zakaj me pa pretepaj, očka! Saj vendar nisem — črnec!« ^rof, RfiOO m nott SOVJETSKO PRESEGANJE NOBM Sovjeti trobijo na v<^ glas ob vsaki priliki o Iikanskeui« delovnem P°'e ln stalnem preseganju P®' stavljenih norm. Ko P# ' zadnjič lija Ujanov na Mr' kovski postaji zahteval P°' Jasnilo, kdaj odpelje M? vlak. proti Moskvi, mu * službujoči uradnik odS°' voril: . »-Približno 20*/o prej ^ navadno, to se pravi, da ® pred regularnim redom približno za 17 /••_ »Dobro, toda kdaj bi n1®’ ral odpeljati po regularne1® voznem redu?« »Približno 10*/« pred ninsrajskim ekspresom-'« < - - »In kdaj- odpelje 1«** grajski ekspres?« . »S ./šestnajstimi ur3?I, prednosti pred regularn*1® voznim redom!«............ Popolnoma obupani j® zmešani Iljanov prosi konc' n‘6 uradnika za regul3rn vozni jred. »Lahkrt vam dam sai*1® ■vozni red, ki ‘ bo veljav«d šelr č.ez tri leta.«') "' ., Iljinov 'br«-z besed . V uradnika Iti mu konrpv dobroiiotrrb pojas"*' • »TiSkam*- je namreč' hoj' mo pjatifttlke prr-f^Sla ' *a 3rt»/or!cc' > 'VZROK ■ .-»Serjoža; tcga< !pa nc TlX' ■ zumaiti,;- Zakaj- -N^CVD^.iz' seljuje 2ide v Sibiriv^’1' _ ;da jih * „ fe*; .Uničevanje Ziiov*:. v>: .ncimkih taboriščih’, ki ^ ga radi .posneli, čim bolj ^ realistično.« - MED ČEŠKIMI. VOJA^1 »Ali žre vbS, da so dan®* ■zjutraj, zaprli Stepničkegs-^ ' IZUMITELJ »Slišal sem, da hočeš postati izumitelj? Kaj pa nameravaš izumiti?« »Radijski sprejemnik, ki ne rabi električnega toka.« »Torej detektor hočeš izumiti?!« »Tisto ravno ne. Le svoj sprejemnik hočem predelati tako, da bo čez teden na električni tok, ob nedeljah pa na torno elektriko z glavnika. Veš, stanujem namreč v Tcharjih!« Uasopisnikovo „S!a mene itimo dal. Jaz bom tudi za vas drukala. majna-draj! Tes kens ma glaubn!« »Tes i* fajn! Pa keriga bomo le peltelale, da bo za nas drnkal?« »Na filajht te frau Kous ans Rot vaj n, te i« gane ziha ca na« . . .« »Und te fraa Klafič a« Rotvajn, te a . , ^ »Oba te hoast jo net Klatiti« »Ido e vurlt, vi te kast, bauotzohn da je za nas! Und te Frau Pok, te aus Rotvajn, te hos jec in Najdorf vont.« »Oba te iz jo a net fran Pok! Te koast Jo frau Jarc.« »Tes i* a vurlt, hauptzofcn, da mamo gnug anhegerov!« »Jo, oba totim bo treba tudi vsem dati ekstrafajn vononeje, pa pecuk*a.1ne . , .« »Štimt, tet is a kfret.« »Nik«, visns frau Kliček, mohma tes zo, kak so v rajnki Tngoslaviji ta selige her dokta KoroSec, pa da her S'oiadinariE, pa unza her Šebot und te andem kmoht hom. Pred volitvami so ols zo Sen ohlnbavali. nah pa jim an Smorn dali!« »Frau Murler — it san derekt a lajlit! Tes is di ide.« Skladišče naj bo čim bolj zanemarjeno, blago v njem razmetano, povsod naj leži mnogo prahu in visi obilo pajčevine. (Patent restavracija »Union«.) Skladišče naj — menjaje se — upravljata dve blagajničarki, kajti na ta način nihče ne odgovarja za eventualne primanjkljaje. (Restavracija »Union«.) Inventurni primanjkljaji naj se prenesejo na konto porabljenega blaga. (Restavracija »Union«.) Če je zaposlena ista računovodkinja v dveh podjetjih, naj vodi skupno bančno knjigo in tudi temelj niče naj odlaga v skupni register. (Restavracija »Union« in kavama »Jadran«.) Da zakriieš stvarno izgubo podjetja, črtaj ob mesečnih obračunih nekatere postavke stroškov in jih prenesi na razmejitveni konto 2. (Restavracija »Union« in kavarna »Jadran«.) Prodajalne obrtnih za- EJen obrazov Od prve številke že v Totega riše, ime mu je Branko, Zinauer se piše. Da »noter« bo sam, mu nihče ni povedal. Vesel bo, bo jezen, ko se bo zagledal? drug naj prodajajo blago vsem potrošnikom, torej tudi nečlanom, ker to ugodno vpliva na dvig prometa ter škodi konkurentu. — (Obrtna zadruga Maribor.) Provizijo nabavljaleev in nakupovalcev knjiži kot »terenski strošek«. S tem prikažeš manjSi plačni fond in plačaš manj akumulacije, knjigovodji pa prihraniš delo, ki bi ga moral vložiti v vodenje posebnega osebnega konta za vsakega teh uslužbencev. (Trgovsko podjetje »Rog«.) Felicijan Dreta: POZOR, MARIBORČANI! V prihodnji številki, ki izide 29. novembra, boste našli na tej strani nekaj, kar Vas bo zelo zanimalo! Ta vest je resnična in ne diši po reklami! Uredništvo. MOŽ BESEDA »Jožek, kje pa je mamica?« »Pred tremi urami Je šla za pet minut k sosedovim.« Nagrobni napis SREDI MARIBORA: Tukaj med vojno je bomba pristala, štirinadsiropnici smrt je zadala. Hiše nikjer .ni več, večna ji slava! v lep spomin tamkaj zdaj raste nam — trava. PRED ORLOM: Tukaj počiva MIR. ki je umrl, ko nam je Kramar svoj danzing odprl. Tujec nesrečne te smrti je trtev, zjutraj, ko vstane, mani živ je kot mrtev. V USTNI DUPLINI: V ustih je luknja, tu zob je prej stal bolel me je. pa sem ga izruval. Najmanj pet let še ne zdrknil bi v krsto, če v ambulanti bi Šakal na vrsto. Zvest do groba Od enega naših zvestih sodelavcev, ljubljanskega študenta Štefa Bezlaja, smo prejeli naslednjo pesmico: HUMORISTIČEN SVETNIK (Prosto po Bezlaju) Za svet vprašuješ, fant, me sramežljivo, kako lahko postaneš humorist? Za zajtrk si privošči lahko čtivo, za obed in večerjo — Toti list! (Op.: Posvečeno manom honorarja Totega lista) 2RTEV LAHKOVERNOSTI Neki Skot iz Aberdeena je napisal v oporoki: — ... moja zadnja želja Je, da me pokopljete v Škofji Loki, ker tamkajšnji župnik Golob za to nič ne računa. „ Sin, edini dedič, mu je rad izpolnil to zadnjo željo. Toda nekaj dni pozneje 60 tudi njega našli mrtvega v stanovanju. Preiskava je ugotovila, da je napravil samomor 'z obupa. V roki je namreč držal — račun župnika Goloba za očetov pogreb! TRMA Iz mestnega kina na Jesenicah sta šla dva petletna poba. Pa je pljunil eden izmed njiju pred oglasno desko, kjer visijo objave o filmih in zaklel: »Primojkrvavduš, Matjaž, ne gre mi v glavo, zakaj tukaj piše: .Mladini neprimeren'! Zakaj raje ne napišejo: .Mladini prepovedan zato, ker je zanič in zato. da ne bo dvorana čisto prazna'!« PREVIDNOST — Zakaj pa v Poljanah nočete odstraniti ruševin med vojno porušene cerkve? — Hm, pravijo, da čez sedem let vse prav pride. Morda pa bomo le dočakali verski teror in potem lahko rekli, da so nam jo porušili — nekaj let po vojni! ROMANTIKA Peljeta se on in ona tesno objeta na kovčku po vodi z drugega perona jeseniške postaje. Cez čas ona zavzdihne: »Kaj praviš, kako pa mora šele biti v Benetkah!« 00 VIŠNJE CIM ČUDNA ASOCIACIJA — Tale debelinko me pa spominja na našo zadružno menzo v Straži: rejen trebuh — na dobiček, ki ga ima menza od abonentov, kot vžigalice tanke noge pa na abonente, ki se v menzi hranijo. In vedno se sprašujem: kako lahko takšne noge prenašajo takšen trebuh?! ZGLEDI VLEČEJO »Janez, kaj pa delaš? Pa si rekel, da boš zidal hišo!« »Ti si pa res tepec! Najprej vendar moram tlakovati cesto do bodoče hiše!« »Zakaj pa to?« »Tega ne vem, ampak tudi v Straži ravnajo tako.« POGOVOR V VLAKU »Ali niste vi tovariš Repar iz Novega mesta?« »Ne. tovariš.« »Sem si precej mislil, ko mu niste nič podobni.« SKROMNA ZELJA Zelja arestanta: »Oh, ko bi tudi naša uprava hotela kupovati kruh v krajevni pekarni v Trebnjem. Ni hudič, da se ne bi med tolikim železjem našla tudi kakšna pila!« KOČEVJE LETA 2000 »Jurček, povej mi, kaj je ustno izročilo?« »Ustno izročilo je nekaj takega, kar prehaja iz roda v rod.« »Dobro. Na primer?« »Obljuba, da bodo strokovnjaki i/. Ljubljane napravili načrte za regulacijo RinJe in načrte za ureditev mesta!« Ljubljanski »labod* ^Ljubljani je »Labod«. Joor nese srajco not, ““Ni jo bo nazaj ** irno, da je kaj! t»Jmano iir Ljubljane: ?*» srajce so saprane. *3**neto čiščenje, ?* Sntnbe ti požre. ?**o »Labod« ta lika? £**» ne kot se Uka! tvoja srajca bela, bo porumenela, r^bljana pravi: »Skoda, l®*®*0 le »Laboda«, f® »Sine monopol, ‘*kr*t bo pa le bolj!« Pozdrav Anton Fllol Športna menjava Nedelja popoldne, pred l^dionom Odreda. Majhen pocuka ra rokav P°5kega, ki hiti na tekmo, r niim bi lahko vstopil, ne a bi plačal. ~~ Vzemite me, prosim, s seboj' ves čas bom navijal ?a Odred. . Navdušeni pristaš doma-8a moštva prime fantiča :? roko in ga odvede proti vhodu k~~ Moj sin! — reče vra-, in mu pomoli svojo stopnico. «.■" Da, da! Ga že poznam! ®ako nedeljo menja očetal MED FILOZOFI »Vsak večer, preden za-JP1*«, sl zapišem najvaž-^iše misli tega dne.« ^‘Koliko časa pa že delate »Že dobrih pet let.« »No, potem imate pa te Sotovo eno celo stran fcolno.« PED ANT V GORAH »No, zdaj smo točno dva-‘‘•oč metrov nad morjem.« »Ali je to mišljeno ob Plimi ali oseki?« PRIJATELJSKA . »Povej, dragi moj, ali bi Uotel biti z menoj jutri na k°silu?« »Seveda, zelo rad!« , »Dobro, potem se dobiva ^tri opoldne pri tebi.« Bezlaj: ctListn ctrucu v v eaic, koko nekateri pra-da se da najlepie ži-J*ti? Tako, da mečeš lju-2*0» pesek v oči. Tako. pa ^lizelj s Celjani vred že Igo pričakuje, kaj bo s jKladiščem« obrobnih kamnitih blokov za tlakova-Je ulic, ki že nekako od J^la meseca sem čakajo J* uporabo, zlasti bloki na i‘Su V. kongresa poleg ,‘Všega MLO. Cefizelj sve-oj®i da- podjetje še malo LT^ka, da bo to »kamenje »otike« prekril sneg in se £?. bo tako naj lepše zne-jMo, Tako nekako kot noj, skrije glavo v pesek. J^lje je dobilo po glav-v h ulicah novo moderno j«*svetljavo, takšno, da sl Cefizelj tam ne upa na NEPRODUKTIVNEGA PTIČA TOŽBA (Vsaka podobnost z Delavskim domom v Ljubljani in njegovim upravnikom Izključena!) Ko prošnjo vložit sem za stanovanje, mol stanovanjski mi je svetoval, da bo najbolje zame in pa zanje, le sobo si bom sam kje poiskal. In potlej se začelo je bezljanje, pod Rožnik, v Moste in na Prule, Vi£, vse svoje znance vpregel sem v iskanje, uspeh pa bil povsod je isti: nič' le hotel opustiti sem iskanje, kar mi nek' znanec nujno sporoči, da mi lahko odstopi stanovanje, ker je premeščen in se izseli. K upravniku sem zgradbe se napčtil, da še njegov pristanek bi dobil, a moi se kar hudo je raztogdtil in veto svoj je s tem utemeljil: »Iz moke te, moj ljubček, ne bo kruhaI Zakaj? I, pač zato, ker ste študent, kot takšen, le priznajte, primaruha! ste pač — neproduktiven element!« In, hočeš nočeš, sem kapituliral, osramočen kot kakšen delinkvent, ne vem, kje bom pozimi bivakiral, študent — neproduktiven element! OPRAVIČILO Mali Jurček, sin boksar- ■ Ja, je prinesel učitelju naslednje opravičilo: »Oprostite mojemu sinku, ker se ni naučil za danes šteti do deset. Mož je bil namreč ve« popoldan doma ln bi ga štetje do deset zelo razburilo. — Mama.« f.hihl 'finska %namenita V W % , uuic: »No, in to, dragi obiskovalci, je eden treh žlebov, iz katerih ti ob dežju ne curlja za vrat . . .< plan. Zato pa mu je lepše, ko po ostalih ulicah še ce-fizlji. Taka egiptovska tema nastaja tam, da upa, da ga Celjani še dolgo ne bodo zasledili. Boji se samo trenutka, ko se bo z nosom kam zaletel ln ga bo potem izdala otekla kumara. Torej: pozor na oteklo kumaro! VOMUAČEV6 OtfECi Kar vriskal sem, ko sem zagledal na zelenjadnem trgu lepo in okusno prodajalno časopisov. Zdaj pa bo, sem si mislil, še naš »Toti« dobil streho. Pa glej ga šmenta! Kar pri tej edinki je ostalo. In prišel sem do prepričanja in sklepa, da je ta kiosk samo vzorec, ki bo, če bo še dolgo sameval, »vzorec brez vrednosti.« Pa brez zamere! Cefizelj Zdaj opazujem zemeljsko kroglo iz nedoglednih višin in že dolgo iščem z nebeškim kukalom moj starodavni Ptuj. Iskal sem ga seveda v .temi in ga nisem spoznal, saj ves blesti kakor velemesto. Zamenjal sem ga s Celjem, Mariborom in Ljubljano. Kar žal ml je, da sem se preselil sem gori in ne morem uživati dobrin nove razsvetljave. Kakor nalašč se je to zgodilo po moji smrti. Rekli bodo: ko je Vohljač stegnil pete, so se v Ptuju prižgale luči! Z druge strani pa me prav nič ne mika nazaj med Ptujčane, saj bodo lepega dne prišli vsi skupaj aa menoj, tedaj namreč, ko se bo raztreščila bencinska črpalka na Kvedrovem trgu. Po tele- CELJSKI PRAGOZD »Kam pa kam tako lovsko opremljen?« »Na lov v pragozd!« »V pragozd, pa tu v Celju?!« »Seveda, Kar med Miklošičevo, Gregorčičevo in Ključavničarsko ulico poglej, kakšno je tam! Tri leta me ne najdeš!« PRED IZLOŽBO »Kaj tebi najbolj ugaja v celjskih Izložbah?« »Razstavljene stvari, kajpak!« »Veš, kaj pa meni? Napisi na steklu. Ker jih ne znam prebrati, me stvar več ne mika, pa mi denar ostane v žepu!« MED PODGANAMI Prva: »Krasno, soseda, imenitno Izgledate. Kje pa posredujejo tako sijajno linijo?« Druga: »I, kje, v Stanetovi ulici pri mesnici št. 9. Tam kar vsak dan zlivajo krvave pomije v ulični kanal. Povem vam, jedilni list k la earte!« Prva: »Tak6?! . . . Fami-lija, mimo!! Pravac mesnica!!« viziji Je prišla v nebesa slika, ki kaže, kako vneto si staro ln mlado okrog črpalke prižiga dobre ln slabe morava, cigare, pipe In ne vem še kaj. No, če se ne bodo odgovorni faktorji potrudili in zavarovali bencin, kot se taki tekočini spodobi, potem se, dragi Ptujčani, kaj kmalu vidimo. Saj tu v nebesih ni tako napačno. Nič ni prepirov zaradi pokojnin, nič gnjavaže zaradi bonov, pijemo staro haloško vino iz nebeških kleti, v kinu ne stegujemo vratov — in med tem, ko se vi naslajate v gledališču pri »Izdaji pri Novari« in »Kovarstvu in ljubezni«, nam tukajšnja drama uprizarja samo izvirna dela domačih dramatikov. Pravim vam. ni napačno tukaj in zdi se mi, da so nebesa hvalevredna javna ustanova. No saj se boste sami prepričali, če se bencinska črpalka raz-Poči- Martin Vohljač. U Lublan iiurnu vee ,.u-pališ. Men se najbl dupade tist na Miklišičeu cest, ke ga ma sucialn zavaruvajne u keudru. Udprt je ub četrt-kah, petkah in zbotah du-poune in pupoune. Ce maš taka služba, de se lohka, greš kopat u četrtk al pa petk, buš tku zaduvulen.in se buš pucen u ban al pa u tuše uprau brez usacga čakejna. Ce pa je mus, da greš glih u zbota, buš pa marskej neprjetnga duživu, kokr sem jest, ke sm ta pretekla zbota biu u tem kupališ. Pršu sm prec pu ta tret ur, ku se kupališe udpre. Uzeu sm ceglc za bano, plačeu tri kuvače in dubiu numara 46. Prašu sm tista punca, ke pr bainah pecjena, kulk časa bum čaku, da bom pršu na vrsta. Pou ure. je rekla, ku le mau preštela Idi, ke sa ukul čakal. Sedu sm na klop in začeu kadet morava Ke je minil dobre pu ure, sm pa prašu tista pedenar-ca, če sm že na vrst za bano. Je rekla, de je zde’e na vrst štvilka 32. Ja, kuku!? Tiste pu ure je že preč, pa še 14 številk f ali du moje. Ja, je rekla, ke *e. pa tulk zamudnkou. ke sa že prej, al clu duooune karte kpil. pa se nisa kot>»t pršil, pa zdela prhajaja )n Jh pušam u bane. ke maja manjš numare Pa sm mau pustau. de si ugledam tale špas. Pede-narca je rekla: Nu, zdela je pa številka 33 na vrst. Pu dougem čas. ke je bla sp»t ena bana frej, 6u se pa pujavle kar dve frajle. ,ud kerih je ena imela številka 25, ta druga pa 48. Tista kje imela 25. je rekla, da Ima forhand In nl popstila, du-kler je pedenarca nl pestila u bajna. Se seboj Je pa pu-tegnila še tista suoja pr^a-telca s številka 48 in pede-narca nam je prou lepu pu-jasnlla, de maja tele punce zdela pravica, de boja ena cela ure u bane. ke sta dve. Tku sma ub ene petih pr 8 banah pršle du 40, ob pol šesteh sm pa le priu na vrsta! ZAKAJ? »Hudiča, zakaj neki »e le razburjajo toliko, če kdo izmed na« obišče večerno predstavo v kinu! Mi se pa nič ne razburjamo, če kakšna domžalska starina zaide na našo mladinsko popoldansko predstavo!« VSE OB SVOJEM ČASU! »Kaj praviš, Jure, ali naj damo v jeseniški mestni kino reklamo za kožuhovino in krzno?« »Kaj ti le pade v glavo! Sedaj je vendar sezona za razne kreme za sončenje! Pn*nka*mo še malo, da bo poletje!« IZJAVA MIHIČA ZOLtNIHA Jaz, spodaj podpisani mariborski kibic Žolčnik, rojen 1908. leta v Mariboru, nepristranski navijalec vseh predpredtekem; predtekem in tekem, izjavljam, da sem izgubil po »tekmi« Branik: Šibenik vsak smisel za nogomet in da se mi je ta igra zaradi te »tekme« tako »za-fržmagala«, da sem sklenil od tega trenutka dalje posvetiti raje vse nedelje zdravljenju totalno uničenih živcev, za katere 60 stoodstotno odgovorni vrli mariborski nogometaši. Zdaj šele vidim, koliko fantastičnih energij je hranila moja vsega občudovanja vredna potrpežljivost, ki si je že vsa ta leta po osvoboditvi prigovarjala in se tolažila po vsaki nogometni »tekmi«: »Bilo je slabo, toda prihodnjič bo boljše!« Zaupati v mariborski nogomet, 6e pravi biti najbolj optimističen optimist na svetu. Oprostite vendar, dragi tovariši, nimam nikakršnega nazadnjaškega odnosa do nogometa, toda to, kar se dogaja na »zelenih terenih« v zadnjem času, to je morda lahko burka, komedija ali tragikomedija — nogomet pa to ni v nobenem primeru. Jaz, spodaj podpisani mariborski kibic Žolčnik, na tem mestu slovesno izjavljam, da me od tega trenutka naprej stadion ne bo imel časti več videti, kajti moje zdravje Je resno ogroženo. Se ena taka »tekma«, kot je bila zgoraj opisana, pa se bo pričel tovariš mrliški oglednik živo zanimati za mere mojega telesa. In na mojem pogrebu bo govornik dejal: »Bil je najzvestejši nogometni kibic vseh časov, najveličastnejši primer nadčloveške potrpežljivosti.« In ko mi bodo spustili v grob dušo nogometne žoge kot simbol povezave mojega življenja s to plemenito športno igro, ki sem ji posvetil svojo mladost, bodo vzeli ljudje robčke iz žepov in se bodo zjokali: »Slava njegovemu spominu 1« To, vidite — in samo to, ker človek tako nesrečno ljubi ta preklicani žogobrc, mu ne da miru in ga vedno 'na novo grize in spodbuja: »Se eno tekmo bom gledal, morda se bo zgodil čudež in bom zadovoljen s njo!« In tako, glejte, spreminjam malo svojo izjavo: Jaz, spodaj podpisani mariborski kibic Žolčnik, v vsakem pogledu lojalen in neklubaški, izjavljam, da bom gledal samo še eno tekmo. Ce ta ne bo zadovoljiva, si bom . . , (ogledal prihodnjo nedeljo drugo — op. uredništva) temeljito premislil, preden me bo videlo nogometno igrišče. r Mariborski kibic Žolčnik Za enakopravnost! ii L* Predstavnik kaparjev: »Proti rasni diskriminaciji najostreje protestiramo! Nikoli ne bomo dopustili, da bi zajci bili nekaj več kot mi! Zahtevamo, da se v lovski zakon vnese tudi zaščita kaparja!« Zastopnik koloradskih hroščev: »Prijatelji! Pridružujem se vaši zahtevi, da bi tudi nas, koioradarje — zaščitili. Saj tudi mi (enako kot zajci lovcem) nudimo veselje marsikateremu organizatorju, kajti v iskanju tiči sreča človeka. n Grega: PESEM MAZAČEV Mi smo mazači, živinski vrači! Kjer babja vera rase, nam posel gre v klase. Kjer so v navadi vraže, za nas odlično kaže. Bedaki nas redijo, naivneži živijo. Dokler bo takih stricev kaj, ne bo mazaštva kmalu kraji MED »DOBRIMI« TRGOVCI »Prihodnji mesec bomo našo zadružno trgovino temeljito reorganizirali. In vi?« »Prav tako. Veste, smo tudi mi ostali čisto brez denarja.« NACITAN SINKO Sinček, ki ga je čebela pičila v prst, je dejal očetu: »Veš, čebelo sem hotel prijeti, pa nisem vedel, da na zadnjem koncu ni izolirana.« OH, TI DAVKI! — Preideta četrta akontacija! Jaz pa sem le računal, da bom šele spomladi prodal vagon krompirja! NAUK... — Tako deklica: spovedala si se, odpuščeno je tudi, ne pozabi torej na ljubezen do bližnjega ... NEVERNI TOMAZEK Prišel je mali Tomažek v trgovino in zahteval: »Oče so rekli, da mi dajte pantakan proti mrčesu.« Poslovodja, star trgovec, je pomežiknil prodajalki, ki je brž razumela: »Pantakana žal nimamo. Ampak nekaj drugega imam — samo za tebe, Tomažek. Podobice in rožne vence...« Mali Tomažek je neverno zazijal: »Pa bo gotovo pomagalo proti mrčesu?« NEMOGOČE Pezde si je prišel sposodit k Pepetu bika. Pepe, hudomušnež, ga je podražil: »Poglej, Pezdč, konja in koleselj bi prodal, rabiš ju tako in tako samo ob nedeljah, pa bi lahko kupil bika!« i Pezdč se je počehljal za ušesom:.. »Nemogoče! Mar naj potem bika jaham ob nedeljah k maši?!« V Soboti so dijaki im®** popravne izpite. Tako J" končno tudi povsod po na»j lepi Sloveniji in zakaj ^ naši dijaki bili manjvredi* od ostalih dijakov Slove* nije. Nekateri od teh dij®* kov so položili izpite, ne', kateri pa ne. Tako je tud po ostali Sloveniji. In ven* dar imamo v Soboti nek« originalnega, specifičnega s čimer se ne morejo P°' našati ostali dijaki Slove* nije, a to so odgovori diJ®' kov. Interesantno je, ° take duhovite odgovor dobivamo od ponavljale® in ne od odličnih in dobrih dijakov. Mislim, smo lahko ponosni na tnv' rekord, ki bo vsaj začasn® ostal pri nas, dokler si ka* teri od dijakov ostalih vodov Slovenije ne izposoj naše originalnosti in-spe®*' fičnosti. Bilo je tako. Profesor, neusmiljeni PT°'. fesor zgodovine, ki je in»® že poprej namen uničiti o*' jaku kariero, je vprašal: »Zakaj so Moravljani P®' vabili k sebi prav Cirila Metoda iz, Grčije in ne du' hovnov iz Nemčije?« , Dijak, ki je seznanjen sodobno problematiko, 1 korajžno odgovoril: ■ »Tovariš profesor, iz P* prostega razloga, ker S° uvideli nevarnost nemškeg® fašizma.« . Pa naj še kdo pove, da v zgodovini ni bilo daleko* vidnih ljudi, ki jim cerkev pravi preroki. DOBRA SALA »Ti pač nimaš smisla ** humor. Ko sem jaz to šal" prvič slišal, sem skoraj P°' čil od smeha.« »Jaz tudi.« Naj bo zid še tako mehak in glava še tako trda, vselej se zgodi tako, da popusti glava in ne zid. To je že stara preizkušena resnica, vendar se najdejo pri nas zoper vse pričakovanje trde butice, ki žele še na lastni koži osebno preveriti, če to drži. Navedel bom nekoliko karakterističnih primerov, nabranih ob priliki zborov volivcev v prelepi štajerski deželi: V Slovenski Bistrici je moč svoje trde butice preizkušal neki Erjavec, ki je nekoč vodil trgovino, sedaj pa je nameraval voditi menda kar narod. Zaletel se je v nekoga, ki je na zboru govoril po hrvatsko, češ — najprej se nauči po naše, potem se oglasi! Pa je takšnale — ustavi docela nasprotna pripomba — precej razburila duhove. Bistriške žene so posegle vmes in mož se je hitro znašel pred vrati. Samo toliko časa je še imel, da je — nič kaj po naše — dejal: sehr gut, wird schon Zeit kommen! Kakor vidimo, zid ni popustil in zbor se je nadaljeval v lepem redu brez bistriškega »serguta«. V bližnjih Poljčanah so pa trdoto zidu preizkušali sam duhovni gospod. Baje so organizirali vse svoje simpatizerje, da bi za njih štimungo delali in jih zrinili na kandidatno listo. Ker zid Felicijan Dreta: ■ Z glavo ob zid nikakor ni popustil, so gospod na dan zbora bral* kar tri maše. V kakšen namen so jih daroval*« sicer ni znano, v čast volitev pa pray gotovo ne* Pa še nekoga imajo v Poljčanah, ki hodi od kmet® do kmeta, in agitira, da bi ga spravili na kandi' datno listo. Možakar je bil nekaj mesecev žrteV povojnih razmer, ko je dajal obračun za tisto delovanje, ko je Nemcem na Štajerskem vij udu0 pomagal pri njihovem delu. Zdaj se je menda *e prepričal, da je do njegove kandidature tako da' leč kakor do tega, da bi zid popustil. V Puščavi so volivci nekam razdvojeni: neka' teri žele, da bi se njihov kraj priključil k Lovren* cu, drugi so zoper to. Pa so se našli tam Še nek1 tretji, ki mislijo, da je zaradi tega zid v Puščav* tako omehčan, da bi se ga dalo podreti. In pričel* so z agitacijo za abstinenco pri volitvah. No, P9 bodo tudi te glave potegnile »ta kratko«. V Dupleku imajo nekega Grajfonerja, ki Je strašno nenaklonjen šlptarjem. Mož se je strašaP' Anekdote Oster in upravičen protest IMPROVIZACIJA Znan angleški igralec Kin Je rad improviziral na odru In zaradi tega večkrat spravil svoje soigralce v zadrego. Zato je uprava gledališča morala prepovedati vsako improvizacijo na odru. Nekoč pa je v igri moral nastopiti pravi — živi konj. Ta je, ne meneč se za dostojanstvo Talijinega hrama, sredi predstave opravil kar na pozomici svojo potrebo. Ob tem je Kin dvignil prst in strogo pokaral konja: »Ti, tepec, ali ti ni znana naredba uprave gledališča, da je na odru prepovedana vsaka improvizacija?!« Publika se je valjala od smeha, še upravnik gledališča ni mogel ostati resen. POSEBEN HONORAR Slavni flamski slikar Rubens je nekoč slikal neki baronici psičko. »Krasno ste jo naslikali!« — je hvalila baronica sliko. »Ko bo psička dobila mlade, vam nameravam kot poseben honorar dati enega mladiča. Moj mož pa lell, da napravite tudi moj portret!« »Zelo rad! Samo tokrat — brez posebnega honorarja!« t PRESENEČENJE Nekoč je Enrlco Caruso pred svojim koncertom v hotelu igral na klavir neke Beethovnove kompozicije. Nenadoma pa so se odprla vrata in v sobo Je vstopil policaj * revolverjem v roki: »Pojdite takoj z menoj. Vaši sosedje pravijo, da le dve uri mesarite tukaj nekega Beethovna!« ZALOŽNIŠTVO i Neizdani: »Tovariš založnik, če ste že one spravili na dan, vam tudi za nas ni treba biti žal papirja. Tudi mi smo namreč pripravljeni podpreti vašo domačo ubožico!« Ptolomejev sistem pri lilmu To, kaj »Gospoda jara* bo, za zdaj vi le gospoda sama; mi mislimo si le lahko, da najbrž bo družinska drama. Jam Definicija V ■'* ir. Ta naia žalostna kultura je kot ljubljanska poštna ura: zastane raje kakor prehiti, a največkrat pa kar lepo stoji. Jam Kaj ko: POETU »VROČE IN MRZLE RESNICE« Poklon in čast poetom — geometrom! A ti — oprosti — mojster mi oblike, da ti povem brez vsakršne olike: ti svoje pesmi delaš s termometrom. SPREMEMBA Bernard Shaw je prisostvoval hišnemu koncertu. Čeprav mu petje pevke ni ugajalo, je vendar na koncu dolgo in močno ploskal. Pevka ga je zato vsa navdušena vprašala: »Prej pa vam moje petje ni ugajalo. Kdaj ste spremenili o tem mišljenje?« »Takrat, ko ste nehali peti,« je odvrnil Shaw, »se nisem mogel več vzdržati, pa sem od zadovoljstva začel ploskati!« DEFINICIJA Angleški zunanji minister Eden je nekoč takole definiral, kaj so diplomati: »Diplomati so ljudje, ki urejajo odnose, ki so Jih drugi diplomati sapletli!« sko zaletel v zid, tako da ga že nekaj dni bori glava od samega premišljevanja, kdaj je on sam že dal kak dinar za šiptarje in njihov dvig. V Rušah se zid niti zamajal ni, ko so se kar trije zaleteli vanj: najprej Kaudek, ki je bil izvoljen za kandidata, čeprav pred tremi leti še v sanjah ni mislil na kaj takega, potem menda neki Grubelnik, ki ga je predlagal, nato pa še sam predsednik kandidatne komisije Gorjup. Najbolj se je zaletel v zid tale zadnji, ki je predsednik, čeprav sam niti volilne pravice nima. Kaj bodo rekli ruški delavci na vse to, pa je vprašanje. Najbrže ne bodo pustili, da bi se zid podrl, trde butice pa zmagale. V Koreni je bil pa predlagan neki Simončič, ki ima menda še danes shranjeno vizitko iz okupacijske dobe, na kateri jasno piše, da je bil birgermajster. Tudi tu zid ni popustil in iz te moke ne bo kruha. Skoda! Mož bi lahko precej pomagal, ko ima v regi ran ju že izkušnje. V Slivnici se je na vso moč zaletel v zid gostilničar Lesjak. Na vsak način je hotel priti med kandidate. Zid seveda ni popustil in sedaj se mož jezi, češ: premalo je demokracije. Z zbora volivcev se je odstranil z majhno večino kakžnih šestih privržencev in užaljeno zapustil veliko manjšino kakšnih šestdesetih nesomišljenikov. Tudi na Brezjah pri Mariboru imajo gostilničarja. Ta je pa Lešnik. Tudi njemu se zid ni uklonil, ko ga je hotel predreti in kandidirati. Sedaj, pa se iz njegovega stanovanja zelo kadi. Prišli so gasilci, misleč, da se je nekaj vnelo. Pa se ni. Le na ogenj so precej naložili, kjer sedaj gostilničar in njegova familija zaradi kandidature veliko mulo kuhajo. Pravijo, da je tam kar vsa žlahta užaljena. V Zgornji Polskavi je poizkušal trdoto zidu Koropec. Iz jeze, da ne gre, je ob času zbora častil na svojem domu nekatere z vinsko kapljico in jih tako navdušil zase, da so šli potem na zbor razgrajat. Pa se zid niti zamajal ni. V Visolah so se pa pri Blažiču zbrali neki bivši župnik brez maše, neki vikar, neki profesor in nekdo, ki ima nekaj sličnega s perjem. Ob dobri kapljici so obdelavali volitve. Baje je bilo precej zaletavanja v zid. Tudi o nekakšni spremembi oblasti so jih stresali kar iz rokava, pa zato iz zidu ni zletela nobena opeka. Nabral sem jih nekaj predvolilnih od tu in tam. Marsikje se še dogajajo podobne stvari. Zid pa stoji in bo stal, trdih butic pa bo vedno manj. HIILimo ZBSČAVSTVENI PmftfKNHf Abortus — literarni splav, zelo pogost pojav pri rutiniranih literatih. Najboljše sredstvo za preprečevanje je znižanje honorarjev. Absces — likovniška novotvorba, ki nima z ničemer podobnosti, razen s surrealističnimi blodnjami avtorjev; neozdravljiv. Afekt umetniški — poceni izgovor za vsako polomija-do vsakega umetnika. Zaščitno sredstvo je uredniški koš. Agonija — zelo mučno stanje za izpete umetnike, pri katerih še ni razloga, da bi jih pokopali, pa tudi živeti nimajo več zakaj. Ahilova peta, kulturniška — nizki honorarji. Simptomi: obleganje urednikov, prepričevanje o lastni kvaliteti in manjvrednosti vseh ostalih. Akutna literatura — močno razširjena zvrst literature, pisana po naročilu, v naglici in temu primerni kakovosti. Zaenkrat še ni zdravila. Albinus culturicus — kulturni brezbarvnik, nazvan tudi larpurlartist; simptomi: idealizem, pomešan z nekoliko misticizma in precej omejenosti. Alkoholizem — tradicionalna kulturniška bolezen, se razvija v premem sorazmerju z umetniškimi kvalitetami — tako so vsaj prepričani vsi prizadeti. Amputacija literarna —. uredniška obdelava teksta. Glavni pripomočki: škarje in uredniški koš. Anemija kulturniška — splošen pojav slabokrvnosti, posebno pri nekaterih pesnikih, pa tudi pisateljih. Simptomi: dolgočasje, šablona, kratka sapa. Angleška literarna bole- *en — zelo težka in neozdravljiva bolezen. Simptomi: rahitična literatura, posebno pri poklicnih romanopiscih in dramatikih. Edino zdravilo: menjanje poklica. Astma literarna — tipična poklicna bolezen posili-literatov. Znaki so: po- manjkanje idej, kratka sapa, notranja nabuhlost, popolna delanezmožnost in težka prebava pri tistih, ld bi naj uživali njihove proizvode. Začasno se dajo napadi preprečiti s spremembo klime v takšno podnebje, kjer ni na, razpolago papirja ne črnila. Avtokritičnost — zelo mučen, toda k sre« toliko bolj redek pojav, katerega se otresajo prizadeti umetniki z boleznijo, ki se imenuje: Avtosugestija — ki ima z avtomobilom le to skupno, da Je zadovoljen samo tisti, ki je v njem, vsi ostali pa zaradi tega trpijo. Pred kratkim so trije meksikanski kaznjenci pobegnili iz jetnišnice in jo ucvrli čez mejo v ZDA. In kot nalašč 'je prav tedaj filmska družba Warner Bros. na ozemlju Uk. za mejo snemala neko meksikansko jahalno sceno. Ko so pobegli kaznjenci zagledali skupino jezdecev, ki «e jim je v divjem diru bližala, so osupnili in vrat na nos zbežali nazaj v Meksiko. Ko so se ustavili, je eden njih ogorčeno vzkliknil: — Napačen zemljevidi SMOLA V Lyonu je v prodajalno vina vlomil dober poznavalec žlahtne kapljice. Izbral je steklenice naj šega vina na zalogi in kar na licu mesta pripravljal pokušnjo. Imei pa je smolo: deset minut potem, ko je še vedno iskal odčepnik, je prišla — policija. t'ri zobozdravniku »Hvala, zvečer ne maram kave, ker sicer ne morem spati.« PRED SODISCEM Advokat: »Obtoženec si je izbral mene za zagovornika. Zato predlagam, naj se preišče njegovo duševno stanje.« TRETJA STRAN — Jaka, čemu si ne daš obrniti svoje ponošene obleke? — Veš, Miha, saj bi jo, če bi imelo blago tri strani. PREPOZNO V tuniških ...nemirih so uporniki vdrli tudi v poslopje nekega velikega dnevnika. Samo prostori uredništva so ostali nepoškodovani. Ko pa so uporniki videli zmešnjavo raz* metanih časopisov in rokopisov po- mizah in stolih — kar je le običajen nered uredniškega poslovanja — so se umaknili s pripombo: — Tu je že nekdo bil. |V .nrav, jr nrnr! Zuoozdravnik: »Se pomniš, Jože, luko si me v šestem razredu večkrat premlatil?« TEHTEN VZROK Gospa Roger A. Phillips iz "Montreala v Kanadi je dosegla ločitev zakona po moževi krivdi. Sodišču je predložila naslednji tehtni vzrok za ločitev: — V vseh šestih letih, odkar sva poročena, mi jc mož podaril le en par čevljev — in še ti tiščijo! Edinstvena prilika in še to si zapomni: v tej hiši nosim hlače jaz!« RADOVEDNA POSTARICA Nekje na Francoskem — ne pri nas! — je službovala poštarica, ki je odpirala pisma in jih prebirala, ne da bi ji bilo to mogoče dokazati. To Je najbolj Jezilo tamoinjega graščaka, Id je imel največ pošte. Prijatelj notar, ki je prišel k njemu iz sosednjega kraja na lov, mu Je spričo tega svetoval, kako naj ravna. Po notarjevem diktatu je graščak napisal naslednje pismo: »Dragi prijatelj notar! Ker naša poštarica vsako pismo odpre in prebere, bo seveda tudi tega. Zato sem v kuverto priložil bolho. Ce je pri tem ne bo zadela kap, res ne vem, kaj storiti Tvoj stari prijatelj.« Pismo sta oddala na pošto, a brez bolhe. Ko pa ga Je notar prejel, je v njem res našel priloženo — bolho. STROKOVNJAK Jure je bil na obisku pri prijatelju. Po večerji je prijatelj vključil radio in kmalu je zadonela po sobi virtuozno izvajana skladba za violino ia klavir. — To je pa Ozim! — mu je šepnil prijatelj. — Motiš se! — je glasno ugovarjal Jure. — To je čisto navaden Kosmaj model 1948 »Počakaj, Tine! Tole bi rada slikala^ Vljudno vnrananje Kredit za malto eeno »Oprostite, prosim, tukaj nekje sem ustrelil zajca. Ali ste ga morda videli?« — Ne. na kredo vam ničesar več ne dam, pa če pridete s še tako globokim dekoltejem! Razvenelfira izjava NAPAČEN ZEMLJEVID JVa pomori PREBRISANEC — Ali si ie slišal, kako prebrisano se je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Cerklje odtegnil plačevanju davkov? — Ne! Kako pa mu je to uspelo? — On je enostavno skril svojo davčno kartico, nekateri za to {»klicani pa njega! NOVINEC »Ti, temu trobentaču jeseniške godbe kovinarjev pa se že na prvi pogled pozna, da je novinec!« »Po čem to sodiš?« »Ali ne vidiš, da ima uniformo, ki mu je popolnoma prav?!« »In po tem veš, da je novinec?« »Seveda! Sicer bi Jo te davno prcrastel!« JESENIŠKA TOLAŽBA »Kaj, tole dekletce me bo striglo in brilo?! Kje je mojster?l« »Ga ni. Toda pomirite se, še nikogar nisem doslej porezala!« Po končanem britju pa je žrtev vprašala: »Ali si še upate trditi, da še nikogar niste porezali?!« »Sedaj pa ne več. Vi ste bili namreč prvi, ki sem ga brila!« O PORCIJAH »Natakar, prosim zrezek! Pa ne velikega!« »Kar velikega naročite, saj so tako vsi majhni!« PESEM ZA LJUBLJANSKO SANITARNO INŠPEKCIJO V sredini metropole vam hišica stoji, ki Nazorjeva osem ime se ji glasi. K tej hiši spada veža, ki polna je smeti, nad čemer se do danes nihče obregnil ni. Opomnite lastnika • smrdljive te, nesnage, naj spravi vkraj ta kupček, da ne bo delal zgage! Gasilska veselica v Mestiniah pri Podplatu far** ( in O,ten rTT '"jr Tfe” » f NABO * M Pod sliko svetega Florjana ~ na veselici družba zbrana gasila ši je suha grla in na ves glas se družno drla. .»..zadnje na tej polomiji zapeli so ie o Mariji. Najlepše pa je, kot se čuje, da drli so se kar — po tuje. Prodajalec srečk ’oterije: »Vaša srečka bo zanesljivo zadela!« Avtobusni vozni red: »Avtobus odpelje točno ob treh.« Dijak: »Ves popoldan sem se učil.« Kolesar miličniku: »Saj sem pravilno vozil po desni strani.« Trgovec: »To je najnovejša pošiljka.« Natakar: »Pridem takoj!« Slikar: »Prodal sem ie osem slik.« Zakonski mož: »Verjemi, ženka, da sem bil doma že pred polnočjo.« Obtoženec: »Žal mi je.« Dolžnik: »Jutri tl bom prav gotovo vrnil denar.« Pijanec: »Ta kupica bo pa zares zadnja.« Župnik: »Tako slabo se mi godi, da komaj še lahko redim pet krav in vola.« MEKA! Frajer pred mariborsko Astorio: »Letošnji dopust sem preživel v družbi šarmantne Francozinje.« Vodstvo gledališča: »Premiera bo nepreklicno v začetku prihodnjega tedna.« Radio Ljubljana: »Radijska reklama je najučinko-vitejia.« Odredovi nogometaši po porazu s Sarajevom: »Izgubili smo, a rezultat ne odgovarja poteku igre. Lahko bi tudi zmagali.« Nevoščljivi nogometaši nekaterih slovenskih klubov: »Če bi lani vedeli, da bo ustanovljena slovensko-hrvatska liga, bi se bolje borili.« Toti list: »N., tej strani ni nobenega oglasa.« TE2KE SKRBI Jaka Dolgoprstncž Je bil osumljen poneverbe v zadružni prodajalni. Sreča ga prijatelj in povpraša: — Zakaj si pa tako zaskrbljen? — Veš, razprava me skrbi! — Naj ti preskrbim dobrega zagovornika? — Kaj bom z zagovornikom! Samo dve dobri priči bi rabil! NEZAUPLJIVOST — Nobenemu človeku ne moreš več zaupati! Zjutraj mi je dal trgovec ponarejen stotak! — Daj, pokaži mi ga! — Z njim sem pravkar plačal klobase! FATA MORGANA Natek in Tenak sta se z avtomobilom vozila čez puščavo. Nenadoma pa se je avtomobil z vso silo zaletel v palmo, ki je rasla na robu oaze — in se razbil. Tedaj je Natek dejal Te-naku: — No, ti tepec, ali sedaj končno le verjameš, da je bila to palma in ne — fata morgana? DOBRA KVALITETA »Tole blago boste nosili do smrti, pa še potem si boste lahko dali kaj napraviti iz njega.« V MENZI Abonent sedi v menzi in se muči z zrezkom, ki je trd kakor podplat. »Želite kozarec piva k zrezku?« — vpraša natakar. »Pozneje, dragi moj. Najprej je na vrsti trdo delo, potem šele užitek!« DOBRO SREDSTVO Starejši človek je vstopil v lekarno in vprašal, če imajo kako sredstvo proti kolcanju. Lekarnar mu je brez besed s pestjo pobožal desno lice, nakar je možak ogorčeno vprašal, kaj naj to pomeni. — Zelo enostavno! — je smeje izjavil lekarnar. — Ali se vam še kolca, a? — Meni ne, pač pa moji tašči doma. BO SE TEŽJE Poštarica: »Pismo je pretežko, morate nalepiti še eno znamko.« Kmet: »I, potlej bo pa ie težje!« Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverj. Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 2 — Telefon št. 28-76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna vlAJjL Neubogljivi otroci ZDA niso sprejele uradne zahteve Velike Britanije po udeležbi na konferenci v Pearl Harbourju o ustanovitvi tihomorskega obrambnega pakta. Relativen pojem Tuniška in maroška vlada sta v ječi. us/k Francoski delegat v OZN: »TUNIŠKO IN MAROŠKO VPRAŠANJE JE NAŠA . . . FRANCOSKA NOTRANJA ZADEVA!« Velika Britanija: »Kam pa otroci?« ANTON INGOLIČ: CASA NESMRTNE METODE N' MAV ČEZ IZARO (Po Aškerčevi »Čaši nesmrtnosti«) Kadar nova metoda šolniku staremu stopi do grla... Kdo mu ponudi čarovne pijače, da bi ga otel? Svit Častitljiv diči golo (lavo, notes črni ga tišči v iepu, knjiga sveta je pred njimi odprta, — knjigo čita stari Solnik Tone, knjigo člta o metodi novi, o metodi in učenju novem. 8vetel dan mu sije skozi okno, krasno jutro v kabinet smehlja se, krasno jutro, dete vesne mlade, ali v duši jasno ni Antonu. Težke misli misli Solnik stari . . . »O metoda, zopet me preganjat, vešča črna, misel ne vesela? Sola nova! Moram s njo začeti? . , , Višnji, brada mi do pasa pada, glavi vdihnil si duha modrosti, notes tale dal si roki mojit Glej, kako naj ločim se od njega! Veže nanj me že ljubezni spona! Glej, kako naj a evekl se razstanem? Strašil z njimi sem življenje eelo! Glej, kako učim naj brez ukora! Najzvestejši mi je on tovariš . ..« A vrže vanjo cvekov mi peščico, čaka, čaka na čarovno pitje, ali fajfa nc stopi sc v solzi. In že vstopi Jakec trdoglavi. »Svetli Tone, šolmaštrov tl dika! Pravo pot pokazal ti bo Jakec. Mnogo morda znajo nagajivci, toda puhla pena je njih znanje! Bistrost jasna, to skrivnost je naša! — Glej je čaše, ki rešitev daje! V težkih mislih je Anton naš stari! V težkih mislih tri pozove k sebi: Zove k sebi Marka, nagajivca, sove k sebi Jakca, trdoglavca, zove k sebi Kavko, repetenta. Stopi predenj prvi, Marko živi. »Ni ti leka zoper to metodo novo? Cvek čemu nam? In čemu ukori? Mora biti — mirno čem živeti!« »Jasni Tone, sonce šole naše! Srečen sem, da smem pred tabo stati! Mnogo družba naša res premore, ali vsakdo pomoči ni vreden! . . . Ti nastrezl si v kristalni čaši solz v ljubezni vnete petošolke, stopi v njih številne njene cveke, pij pijačo mojo juter sedem . . . Nov metodik, Tone, boš postal nam!« Jedva svita dan se nad obzorjem, s čašoj v roki šolnik grede v šolo. V šolo ide, v peti razred pride, solze streže v čašo si kristalno. S polnoj čašoj iz razreda dojde. Pij zdravilo njeno čudodelno, bistrost pij z modrostjo zasoljeno, pij iz nje metodo zaželeno!« »Sam poskusi Jo poprej pijačo! Nagni krepko, Jakec moj učeni!« »Svetli Tone, čaša ta ni zame — Ti edini . . .« »Sam poskusi prvi! Naj pijače vidim prej učinek!« Dvigne Jakee kupo svojo k ustom. Tone pa nad njim svoj notes črni. »Glejmo, je li pitje tvoje pravo!« — In profesor mu zapiše »slabo«. Stopi predenj Kavka zapuščeni. »Najstarejši si v razredu svojem? Cuj, povej mi in skrivnost razjasni: Ni li leka zoper to metodo novo? Solnik dober brez nje hočem biti!« Dvigne roko, glasni Pepi Kavka, dečko v suknji močno zaprašeni, v hlačah zorno svetlih nad koleni —* dvigne desno pa Antonu reče: Koroilca bodi most dobrih odnosov med FLBtl in Avstrijo Steinacner & Co.: »Mi bi pa bili bolj za takle dvižni mostiček . . .« IZ BOROVELJ Delavec: »Koliko so vam predpisali cerkvenega davka? Meni so ga 180 šilingov.« Premožen kmet: »Meni pa samo trideset šilingov. Imam, veste, lepo število ovčic ln goveda, to pa človeka pri bogu že malo oprosti. Za vas revne delavce pa je rekel financ-peamtar, ki je izterjeval božji davek, da ste sami socialisti in tltoisti in da imajo za take čisto extra tarifo, o NA CELOVŠKEM KOLODVORU — Polti, kaj ne veS, da tu po panhofi ne smeš po tleh pljuvati! — Firh di net, JozI, če pride policaj, bom rekel, da ne razumem slovensko, saj nad tistim špuktiglom samo slovensko piše: »Po tleh pljuvati je prepovedano«, za vse drugo pa se že znajdem, ker so vsi napisi samo v nemščini. »Leka iščeš, strogi šolnik Tone, leka rad bi, ki sodobnost daje v naših časih, za mladino blagih? Iskal leka takega pri drugih, iskal že si ga pri trdoglavcih — prevarili pa so vsi te kruto . . . Sam imaš jo, čašo čarodejno, sam imaš metodo to nesmrtno! Le z dobroto jo napolni lekom! Čaša tvoja je — odlika moja! Ta metoda je — odlika naša! Piši vsak dan samo rede prve, rede dobre za dijake slabe, za dijake in za šolo našo! Zlega reda pa ni ena črka nam v odliko naj nikdar nc kane! Prej ne nehaj pisati odlične, dokler notes poln ne bo do roba, dokler notes rabil boš — do groba! . . . Truplo tvoje pač strohni v gomili, ali nate nam spomin ostane! Narod hranil bo metodo tvojo, s pitjem njenim bode se napajal — v tej metodi res živel boš večno . . .« Knjiga mrka je pred njim odprta, a ne čita šolnik več metode, zre za Kavko, ki čez prag odhaja, zre za njim, sam sebi si šepeče: »Čaša ta utegne biti prava čaša tvoja, zviti Pepi Kavka!« (Po »Razorih« 1938—39) cim Več NOVIM MIDftOtlCKTftAKM TIRA HIPO0M0NTAŽA se vRCSMičiveveciicA a: eiEK.TRlloa¥'V9AKj0VAd w.v c MARIBOR **■ FILME ^^sgfi čarofena temnica paradaTIzgubljenega čaša I iUvje v džipu »tretji čtovefef f/ smo pa tam AA66TUO-K.IVO PODJETJE •XA.aR.lBOR. KlNO UNION: IioffmannoVe pripovedke Kogar bogovi ljubijo •KINO MOSKVA: Trije kavalirji Koncc počitnic za ljubega boga La Malquerida KINO SLOGA: Begunec Pot k uspehu Svetnik Gayger • J Pepe:„pazi!mcstnoeuetafeu! — JT.J /■ NO POpJCTOC JC CRK.NILO!" • -.JAIi»eZl„&KeZ CKRBK 9EM. ie PH-tnidučiiMA. jd4* ; 0?^ Jt PUBLIKA KAJ ... OPMZ.IL A V" J jkuez: nicje ncki ,kx> pa itu • MiO J>VA JVjČKLA,’ : - ■ • • 00*.CJTe 1\ NASP NOVf.FILME* • .-v'. • , . - .•V /A ' '-S-. V s;* • • *+ '• • • f • •• %• • • POPJCTje 1JVBLJAKIA BO iNni<0ZAVAK0VANJf D*" . Je 'šel na bolniško. Tam doktor mu de, da v praksi privatni ga vzame v roke. Rečeno, storjeno. Računček strašan Diogen dobi in bolj je bolan Se k vaški zdravnici bolnik je zavil, je coprala baba, se. on je potil. Ves coper Diogcnu zdravja ni dal, le v sebi je čutil Se vse več težav. Obupal povsem je >'■' in rekel tako: »Zdaj samomorilno odidem v nebo! , Ustrelil se bom, Monte Cbrista prebral, če 9 prvim ne, z drugim si smrt bom zadal,« Nekoč .je Diugen na svetu živel in silne težave je at zdravjem imel. S svetilko iskat je po zemlji vsevprek, kje naiel za sebe primeren bi lek Če danes Diogen na svet bi prišel, tedaj šele bi nad ROGAŠKO strmel, Tam nove so vrelce dobili te dni, a takšne kot redko se kje jih dobi. Zato, pa, če hočeš, da vedno boš zdrav, Rogaško si slatino boš kupoval. Zahtevaj povsod to naravno zdravlo, ki vse, kar narobe }e, bo uredbo. Nenadno pa pride v to reč preobrat! Učen mož Diogena pride obiskat. Pokaže steklenko mu Sokrat: »To pij, in zdrav kakor jaz boš za vse večne dni! Napil se Diogen je dobre vode, kar sproti je čutil, kak krasno mu de. Popravil srce je, ledvice, prebavo, protin, vodenico in drugo težavo. Upihnil Diogeu je lučko takoj, ROGAŠKO ponesel v svoj sod je s seboj. Še leta in icta bil živ je in zdrav. ROGAŠKI pa večno je hvalo dajal. MNENJA SO DELJENA Zadnjo nedeljo je Branik zasluženo premagal ljubljanskega Železničarja z 2:1, ker je streljal mnogo višje žoge kot Železničar. Časopisi pravijo, da je bila tekma tipično prvenstvena. Jaz pa mislim, da je bila prvenstveno tipična glede sistema igranja Branika v zadnjih letih. Ker je bila to zadnja letošnja tekma doma, dajem kritiko moštva: Vratar je dober, edino včasih se ne postavi tia, kamor prileti žoga. Branilca sta precej raztresena, ker večkrat tečeta mimo nasprotnikovih napadalcev. Krilska vrsta je nekolegl-alna, ker podaja tudi nasprotniku žoge. Napadalna vrsta ima včasih pri napadih preveč italijanskega vojaškega sistema, t. j. nerada preide v napad in še to z veliko zamudo ŠPORTNO POVEDANO Profesor: »Kdo Je bil Prešeren?« Dijak: »Državni prvak v pesništvu.« OPTIMIST »Kako si uspel zadnjič na dirkah?« »Odlično. Ko sem vozil zadnji krog, sem našel na tleh pet dinarjev in sem se lahko zastonj peljal s tramvajem domov.« SAVSIJADA Ce neki klub uganja profesionalizem, je treba sklicati širšo konferenco kluba, kjer se profesionalizem kluba obsodi in se ga nato vodi dalje pod zastavo amaterstva. Pa pravijo: »Človek mora jesti in stanovati. Zakaj ne bi zato nogometaši zastonj jedli in stanovali? Saj 60 te lastnosti človeka podedovane in človek ne odgovarja za dedne znake. In končno, zakaj ne bi človeka lahko odkupili za 35.000 dinarjev. Ali ni človek krona stvarstva? Ali je mogoče 35.000 dinarjev za enega človeka iz Trbovelj preveč? Ali ne veljata novi gospodarski sistem in zakon ponudbe in povpraševanja? Skoda, da je športna javnost tako nevzgojena, da tega ne razume. Toda prišel bo čas, ko bodo tovarišu Šavsu postavili spomenik!« (In takrat bo konec sveta). ZOPET MNOŽIČNOST »Na plenumu Atletske zveze Slovenije je bilo tudi precej grajano delo društev Partizan na področju atletike« — pravi naš športni časopis. O podrobnostih pa poročilo molči, ker to najbrže ne zanima bralcev, zlasti ne članov Partizana. Ugotovljeno je tudi bilo, da bodo morale atletske organizacije odslej posvetiti več pozornosti množičnosti, ne pa skrbeti samo za par vrhunskih tekmovalcev. To je bilo že več let zaporedoma ugotovljeno Ne upajmo, da bomo tudi naslednje leto to ugotovili, če bomo še naprej kar samo ugotavljali, bi se utegnilo zgoditi naslednic' Na tekmi Branik-Sibenik ni bilo mogoče spoznati Branikovih igralcev, kot ni bilo mogoče spoznati v nekaterih številkah Poročevalca nekaj naših vodilnih mož, ker jim je Poročevalec zamenjal imena. V Bra-nikovem moštvu so pa bila zamenjana imena in igralci. ker niso igrali oni igralci, ki smo jih pričakovali. Kot težko prodirajo nove ideje v svetu, tako tudi težko prodirajo novi igralci. Mariborsko nogometno občinstvo dobiva, podobno kot italijanski politiki, kameleonski značaj, ker mora od nedelje do nedelje menjavati svoje občutke. TZJ spiritisira Mladinci teniškega kluba Branik bi morali igrati kvalifikacijske tekme za finale državnega prvenstva. Teniška zveza Jugoslavije pa ni navadna zveza. Zaradi tega je z novatoreko idejo kar mimo Branika določila finaliste. V Mariboru so se razburjali, ker niso poznali pravega položaja. Upravni odbor Teniške zveze Jugoslavije je namreč ta svoj sklep izdal na podlagi špiri-tistične seje: Duh: »Mladinci Branika se ne bodo plasirali v finale!« En hribček bom kupil... Čudne so povezave v človeškem življenju. Kdo bi si upal trditi, da je bila lanska vinska letina v ozki zvezi z našim boksarskim športom? In vendar je tako. Citali smo, da prihajajo nekateri boksarski sodniki pijani na tekme. Res je, da mogoče iz idealnih motivov, t. j. zaradi tega, da bi bili pri sojenju bolj objektivni, ker obeh boksarjev v pijanosti med seboj ne razlikujejo. Slovenski boksarski prvak Vilhar pa je osvojil tudi dodatno prvenstvo Slovenije: nastopil je baje v ringu v vinjenem stanju in se vsled tega boksal z več boksarji, ko* t«--*« cnr>dnja slika: Vilhar: »Piti ali ne piti! To je vprašanje . . .« ZVEZDNIK TRENIRA . F.NO LETO POZNEJE.