St. 15. V Gorici, 9. aprila 1886. „SoSs." izbaja vs:ik potek in velja papnatiprejpmana all v Gorki <>-.\ dam poSt'ljana .* Vse Icto.....f. 4. JO Pol leta.....„ i.J-> Cctyrt lcta . . . . „ t i ¦» Vfi oziianilih in talco tudi pri „i><>-slunicuh" se placujc za uavudno tristop-no\rsto: 8 kr. 6e se tiska 1 krar 7 >. n .. » 2 „ « » ,.....3 „ Za vete crke po proatoru. Posanicjsne gtnvifte se dobivajo po 8 kv. v. twliakariuraji v gosposk! ulici M'.v.u „trs'li kn»i-'. na staremtrgu i't i uKnsl.i ulioi r.-r r Tratu, via Ta- Rornui, 8. Wopisi i.a.i se Wagovoljno pnSjl.jnjo iii-iMd^i-tvii ..SoW rGnrici Via Mercato 12,1., naioJiiina pa opravniitru „8o2e" Via dclla Croco fit. 4. II. Uobopisi se no vrafiajo; dopisi «oj se blagovoljuo frankujcjo. — Dolalcciii in drugini uepvpimiznim bo nnioilit'iio r,niza, akoso oglase pri opravnistvu „Gori§ka ljudska posojilnica" | imela jo pretekli ponedoljek 5. aprila svoj letofinji j redni obfini zbor. Ob 11. uri prodpoludno zbrali bo se drufitveniki v pisarni dr. vitoza Tonklija v tolikem fttevilu, da je bilo mogoce koj zborovati; zaatopanih je bilo 165 delezev, m sioor 11 po pooblastilih, vsi drugi po avojih lastnikih. Predsednik dr. Nikolaj Tonkli naznani, da je zaatopanih nad tretjino delezev, mod tern ko pravila zahtevajo k sklepfaosti zbora le deseti njih del, tor odpre zborovanje. Naj-prej pozdravi navzofo z lepimi bee ed a mi, omeni v kratkib potezah druitveno asodo preteklega leta tor •e zahvali gospodom, ki so 4 njim aodelovali v pro-ipeh tega cjovekoljubega zavoda. Na tp dobi bosedo drufitveni tajnik lv. Berbuc, ki prober© letiio od* borovo poro&lo, po njom eestavljeno. Zbor vzamo poro&lo na znanje in je potrdi brez razgovora. Iz njega se spozna, da ravnateljatvo je moralo nastopiti proti enemu dolznikii sodnijsko pot. 2a njim pride na vrato odbornik Fr. Forfila, ki prebere drusUvenikom racun protokloga lcta tor jim predlozi bitanoo v potrjenje. Iz racuna jo razvid-no, da posojilnica je imela konec leta 1885 glavniuo v delefiih 4140 gl., mod tem ko jo ta znafiala konec leta 1884 le 2735 gld.; narastla je torej v preteklem leta z» 1405 gld. Hranilnioa imela je konoom leta 1884 vloienoga denara 3846 gl., koncem 1. 1885 pa 5786 gl. 63 kr., tako da se pokaie prirastek za 1940 gl. 63 kr. PoMojila, katera je posojilnica dala 1.1884, znaiala so 6765 gld., Iota, 1885 pa 10.769 gl., torej za 4004 gld. vefi nogo psejfinje leto. Napredovala je torej posojilnica na vsako stran, in sicer precej do-bro, ako pomislimo, da prvi racun, ki se je potrdil Sri obcnem zbora 16. marca 1885. je obsegal pol-rugo leto ali dobo 18 mesecev. Yes promet znafial je leto 1885 16,000 gld. Cistera dobiSka bilo je leta 1885 po odbitih vseh strofikih in vseh predjplacah 281 gl. Po pravflih spada 100/0 6i8tega dobidka reservnemu za-logu, 5% ravnatoljstvu za njegov trad, drugo razdeli 88 med druetvenike kot deleznina (dividonda) ali pa •e obrno v druge namone po iklepu ob^nega zbora. Rainateljatvo je predlagalo, naj se dolofii dividenda za 1. 1885 s 50/0 od vloienih deleiev, ravnatoljstvu naj se odda pestavni deloi in vse drugo (okolo 35> o- **) Axikeoyito trU»lu», tr. %. *tr. *?$. njegov namestolk, dr. Anton Gregor6i6 denarnliar, Frano Ferfila kontrolor, Ivan Berlao tajnik. V nad-zorstvu je dr. Nikolai Tonkli predsednik, Andrej Kooijanftio tajnik, odborniki pa: dr. Alekiij Rojio. monaignor .Tb8of Marullfi in iupnik Filip Kramar. V skupni seji jo bilo dolofiono to le: 1. od hranilnih vlog se bodo plaievale obreati tudi lotos po 41/, od Bto; 2, od rLnih poaojil se bodo zahtevale obrestipo 6 od sto in dosedanji uradni stroSkij 3, vpisnina se bo plaLevala kakor do zdaj, namrofi po 50 kr. od prvih stirih deleter. Uradni dnovi ostanejo dosedanji: v nodeljo, ponedoljek in fietrtek od 11. do 12. ure prodpoludno v pinarni dr. vitoza Tonklija. DruStveniko poaojilnifino opozarJamo, naj pride-jo o priliki po svojo d Widen do all pa naj nazna-nijo, da se jim vpifio kot hranilna vloga, ako imajo knji^ico ali co si jo jielijo oikrbcti, ker od deleinm ali dividend se ne plaeujejo obreiti, ampak left donar mrtev v denarnioi. ObresM od hranilnih vlog bo pa vsako leto s koncem deoembra priitejejo glavnlol, ako kdo no pride po njo. Yesoli dosedanji napredek, poSteno delovanjo, solidna podlaga in imena goipodov, ki io v ravna-teljstvu in v nadzoratvu, jamfiijo nam te boljio prihodnost v denarnem oziru, Zavod, ki ae pofiaai pa trdno razvija, zailuii, da mu rojaki upajo, da mu izrodijo v oskrbovanje to, desar nofiojo imoti vlkri-nji ali a demer si nofiejo sami glave beliti. Prepri* Lani naj bodo, da posojilnioa bo bolj veitno ravnala i njih denarom nego bi bil njen, in da ob enem re-sijo marsikoga, da ne pride oderuhom v pest, ali da ae jib. refii, ako to ga dobili v svoje kreinplje. A ie bolje bi bilo, ako bi rojaki kot druatveniki priatopili z vecjim ali manjSim fitevilom deleiev k druBLvu ter sami pomagali, da bi se denar izposojeval najpotre-bnejfiim, najzanesljivSim, najpoitenejfiim in najbolj eti-skanim. Rojaki, ekuaito, in videli bote, da pojde hitreje in krepkeje nego je slo do zdaj. Posojilnica mora biti s dasom denarna mod, ki nas bovarovala tujega pogubljivega upliva._____________ Dopisi. V Gorici, 8. aprila. — „Slov. bralno in pod-porno drufitvo" imelo je preteklo nedeljo zopet do* maco zabavo. PritliSoa dvorana v Marzinijevi goatilni ni bila sicer natla6ena, kakor pri prvi zabavi, ali ve- nastera naprej). Tu so nailt na zapadni strani ceate gtiri vrste sarkofagov, ki leiijo jedna za drugo od ae-vera proti jugu. Nadpisi na njih so vsi ali iz po* slednjih caaov republike, ali pa iz prve dobe eesar-stva. V sarkofagih so se naili denarji in mnogo le-poticje z bronaa, srebra, atekla in ae slonove kosti.*) Pri Yilessu fila je Irimska cesta malo bolj na iztoku od sedanje, mimo pokopalifiJSa in oerkvice |sv. Mihela. Pri tej oerkvici izkopujejo kmetje pogostoma na Bvojih poljih rimske grobe, kose od raramora, {tla od mozaika, denar in drugo lepotidje. Posebno bogat zaklad odkrili so 1. 1842 ne d'ateS od 8o6e in fie 1. febr. 1880 nafili so v nekej njivi blizu SoJSo 52 gr-fikih in rimakih novcev. Sedahja cesta iz (Yilesaa v Gradi^e bila je izpeljana fie le pod francosko vlado. Blizu Gradifica in naprej proti Majnici razdrla je So6a v svojih strafinih poplavih 1. 1490 in 1687 vsako sled rimsko ceste, tako da se njen tir ne da vec dolo6iti. Pri Majnici pa je stal most fie do 1.1263, ko ga je dal prodreti patrijarh Gregoriz Monte 1 o n g a, vraoAjoe' se od brezuspefinega obleganja Gorioe. Yendar se zdi, da takrat most ni bil popol-noma razrufien, ali pa da so ga pozneje zopet popra-vili, ker beremo, da so Benetiani ta most 1.1431 zopet podrli in popolnoma razrufiili, da bi no mogli Turki 6ez So2o v fiirlansko nifiino. Na tej. 5rd od Akvileje do SoSinega moata stall selje bilo je Tender nekaljeno in zabava jako fivahna, tako da je trpela skoro do 11. ure v noc. Erasno pomladoo vreme izvabilo je bilo mnogo njih, da so fili popoldne na proato, kjer bo ostali do 7., 8. ure; potem pa ko so prlSti domov in ao povefierjati, jib ni vefc veaelilo iti 8e t podporno iraitvo. Pri vsem tern udcleiilo se je zabava v Tsem skupaj nad 60 oseb. DrnStrenf domaci pevci, katerim so se bili pridruzili nekateri is St Petra in is Solkana, so prav Iepo pre-pevali ter razveseljevali navzoce tovariSe in goste. Hvala jim presrona. Druitveni predaednik dr. Gregorcic" imel je po-ducen goTor o pravi omiki. Razlozi! je, da prava omika no obstoji t tem, da kdo goTOri kak poaebea jczik ali da se sua lepo na sunaj viti in Test!, arpak t tem, da ima rasrit am in poblaieno iroe, s kate-rima se potem mora ojemati vte nofranje in zunanje tioveiko sivljenje. Vpletal je Tinea rainih opomb in vigledov, ki to delali govor bolj uraljiT in prijeteo* Burao ploskanja od vaeh ttrani bilo mn je v pohvalo po konoanem goTorn. Podpredsednik July pi. Klein-mayr opozoril je t kratkih besedah, da podporno druitvo am omlko med narodom, ter je napil druitvu in njegoTerau predtedniku. Anton mejni grof Obizat nadaljuje predsedcikoT gOTor ter opominja drufitvo-nike, naj bodo Tedno Tneti sa pravo omiko ter naj ae posluiujejo omikalnih sredateT, katera jim druftTO ponuja. Sploino odobravanje aledilo je besedam, ki so bile govorjene s velikim navduienjem. Pevci ao nadaljeTali sroje krasne pesmi in Tmes se je Tsakdo raxgovarjal se sTOJimi blizojimi aosedi. Sledojio pride sreckanje na Trtto, ki je Tsbudilo mnogo ameha in Tetelja. Zadnji izmed peterih do-bitkoT bila je okoTana palica, katero je srecoi do-bitkar dal draiiti druStvu t korist, kar je vzrocilo veliko dobre volje. Poaeben dar g. Vikt. Dolenca is Trsta do-nesol je druStvu 2 g. 50. kr, Po daljiem popovanji in pri-jetnera zabavljanji bilo je treba oditi, a vaakdo je odSel veaelega area, kajti va«5er je bil t reanici lep, za kar gre bvala navzoSim druitvenikom in goatora (z dru-iinarai) ter goapodoni pevcem in govornikom. IZ RMlikih hribOV, 30. marea. - Vom, dra-ga ,So<5a," da kaj rada aprejemaS v svoje predate, novice is mile, uaie oije domovine. Le Skoda, da v eedanjih caaih, poloih zmeiojavia teiav, bed in nez-god, imalmalo kaj ugodnega aporotfati zvestim sTojim bralcem. Ce dalje bolj redke namreo poatajajo tiato areone obcine, arenje in Tasi, katerim ne bi trobalo imeti ve6 ali manj etnih listov v avoji „kroniki" ali zgodovini, kamor gre bele&ti nesreene dogodke. Tak nearecen dogodek naj ti sedaj objavim iz naiih melskih bribov. Na Temljiuah, goraki va-aici t knezki obSini melake zupnije, je zwel postaran fant imenom Matija Sorli. Zadoje case ae ga je po-lastila neka otozoost na duhu. Nekteri hocejo vedeti, da ni Tse prav stalo t ojegovib mozjanih. Vzrok te duSevne zmote, pravyo, bi bit ta, da je pri necem pustnem plesu TroLo glavo potapljal v mralo vodo. Vsled te neprevidnoBti je dobil omotico v glavo. Ce j§ to res, imeli bi zopet nor dekaz, kako kiael sad obraja pies, Imeli bi zopet eso noyejSih ^rtev te za duso in telo pogubne ljadjke Teselice, ki ie mends odtod tako imeauje, kor se je zakleti sovraznik prave ljudske srece narbolj veaeli. Naj bo ie temu, kakor hoce, toliko je gotovo, da omenjeni fant je prihajal Tedno bolj otozen, da se je nameraval celo uamrtiti v napadih avoje du-aevne bolezni. Yedkrat se je ustil mej doma^ini in mej aosedi, da se obeai. Enkrat je to ze poskusil, a k sreci so ga nekteri reaili. Mialiti bi bilo pac, da se Tsaj drugi ljudje sedaj spametnjejo mesto tega nearefiaeia ter da bojo s podvojeno skrbljivoatjo in previdnoutjo culi nad njim. A ^alibog tema ni bilo sta po nasih Tirih (Et. Hierosol. in T. Peutg.) dTe postaji, t. j. Ad andeoimum in Pons Sontii. DaljaTa ptTe od Akvileje je iznaSala 11 rimskih milj (16 3 km.), torej blizu toliko, kolikor je Gradii^e od-duljeno od Akvileje, namrefi 17 km. StarejSi zgodo-viuarji iskali so postajo „Ad uodecimum* t GradiaLi*). Eatancsich, Orbis antiqos, Budae 1824. Oeravno je ime tega kraja 6iato alovenako in je torej sedanje GiadiS6e navatalo se le po prihodu Sloveacev, vendar ie to ime samo prida, da so Slovenci na tem meata nasli kake nmake zidine, trdnjavi podobne. Starinarji so namrec dokazali, da so Slovenci ob svo-jem prihodu Tsako staro naselbino ali njeno razvaliao krstili z imenom gradiSce. In zares trdi Rith de Golemberg*), da je ze od atarodavnib dasov stala trdnjavica na holmcn blizu Gradi§&», katerega so po-zaeje razkopaU in napravili na njegovem mesta trg nMercadnzft. Ker se o tem ujema tndi daljava po-staje ,Ad undecimum* od Akvileje, zato lahko z mirno veatjo trdimo, da se je ta poataja nahajala pri danaSnjem Gradisci. (Nek*teri iacejo to poatajo pri Ilonkah**), ali za to nimajo nobenega dokaza razen . jednakosti daljave od Akvileje). 0 lezi postajo .Pons Sontiia, jedini so malo ne *)^H"n»: Clue rius, Qermania, Italia, Sicilia tnttaaa; *) Gessliwhte des zweitea Veaaziaainshea Krl«e*. tako. DomaSi Ijndje, in osobito ona dva tamosuja srenjska odbornika, ki se toliko 'ponaSaU se svojo veljavo in modroetjo, bi bili imeli tega ^loveka prej ko mogoce sprmriti t bolaianico, kadar so videli, kako i njim etoji. Za atroake se jim ni bilo bati, saj oni clovek ni bil brex denara, kolikor se Laje. Toda mialili ao, da ga znajo sami bolje obTirovati, dasi niao imeli niti Jiasa dovolj skrbeti za to. Kako to ? PreTe6 imajo namrcj opraTiti z necim pokopaliScem, ki ga delajo na svojo roko in sicer na Tse sile in pretege vkljub zupaikovemu oporekanja in skoiijski prepovedi. Y to srrbo nagromadili so toliko kamonja, kakor da bi imeli xidati babilonski stolp t novi za-vezi, Hiteli so pa z delom na vzviseno povetje avojih odboroikoT tako, kakor da bi se jim madilo pripra-viti primerea prostor za zadnji pocitek onemu smrt-nema kandidata. Ali temu se ni xljubilo eakati, da bi bilo Tsaj vgotoTljeno to cudoo pokopali&ce. Tako bo je zalibog xgodilo, da ao ga naili dne 23. t. m. na podu obeseoega — mrtvega. Zalostni dogodek ae je steer nazoanil politi^ni obbuti; toda ni se ji zdelo potrebno, potom komiaije ratiskavati duSevni atan samomorildeT. Yae, kar se je ukrenilo, je bilo, da se je naro&lo olavni iendar-meriji na Grahovem, podati se na kraj nesre6e ter propricati se, da je onesreSeni res zrtva avoje in ne ktere dtuge zlobne roke. Ali komiaije in bolj natanc-ne preiakave bi bilo treba, da bi se bil dolotil nacm pogreba. Spri^uti bi se bilo moralo, je li bil samo* morilee v tacem duSevnem stann, ki bi ga saj nekaj izgoTarjal glede nearecnega Cina ter bi mu omogodil cerkveni pogreb. Tako je pa pri neodatranjeoem dvomu cerkTena postava ostala v avoji moii, ki v enacih alucajih odreka dobroto cerkvenega pogreba tacim nearecnezem. Oudo Ie, da g. zdravnik, ki se tako rad povsod utika, ni maral ae potruditi semkaj Temljanom na Ijubo, da bi bil umrlemu priskrbel pivi prostor na onem novem pokopaliSCi, ki jim ga je on sam na Knezi odlodil in odmeril. Vsaj so si Temljani za to njegOTO pokopalisce do sedaj pridobili najvece zaalugo s tem, da so ga delali z vcrno udanim arcem naaproti cerkvoni piepovedi. Lahko je tudi umeti, da pri taki gore6noati niao megtttli zabraniti omenjeoe nearece, da bi bili veatno p izili na reveza, ki ga imajo nekteri vec" ali manj na avoji veati. Tako so si utr-gali po avoji upornoati prvo Zalontno cvotko ,apomo-ni^ieo" za bvoj novi rairo- ali prav za prav prepiro-dvor, ki se deta brez blagoalova iz nebes, ker zopor dovoljonjo od strani cerkveno oblasti 1 Politidni razgled. V dr^avnem zbora se je ves ^iharni pre-tekli teden razpravljal proradun ministerstva za uk in bogocastje. Izmcj nasih poslaneev govo-rila sta S u k 1 j e in V i t e z i 6 ter izrazevala naLe zahteve glede solstva. Minister Gautsch je bii tudi ta teden gostobeseden, a v svojih govorih se naSih sol ni spominjal. Slovenci soio navajeni 6akati in <5akali bodemo ae. Kadar so nasi ali de§ki poslanci zahtevali nam po zakonu zagotovljeno pravico v solah, takrat se je minister uajrajdi razgovarjal z odloLnimi nasi mi neprijatelji. Menda ze ne more drugade, je pad tudi Nemec. Ker je predsednik S m o 1 k a vidcl, da razprava o budgetu leze po6asi kakor la§ko olje, nkrenil je, da so tega tedna vsak dan po dve seji, zjutraj in zve6er. Zdaj se delo tudi bolj odseda in do konca tega tedna bode brzeas razprava o budgetu koncana. Potem prihoddjega vsi starinarji, trde$ da se je nahsjala pri Majnici, blizu izliva Vipive t Soco, t-.m kjer je ie v sred-njem Toku drial most cez Soco, kakor smo poprej videli, Tudi daljava tega mesta od Akvileje (U r. milj — 21*7 km.) odgovarja popolnom* reanici in zato o tej postaji ne more biti nobeae dvombe vec*. Tudi od Sofiinega mosta naprej za Vipavo posna se na ec meatih tir stare rlmsko ceste. Tako se i-menuje med narodom poljska ceata od SoTodenj naravnoat naprej mimo mirenskega pokopaliaca in naprej do mosta 6ez Yrtojbico ie zmirom ,rimska cesta*. Smer in kratkost te erte ujema bo popolnoma z rimskimi naieli o zidanji east, torej ne treb6 dvomiti o resnifinoati narodovega poznameno-vanja. Od Vrtojbioe naprej proti B u k o v; c i in Yolejidragi drzata je rimaka cesta ob znozji Tertojbenakega briba (,St. Ot«), ker bl&e VipaTe bii je sret moJSvirnat in poplavam podvrien. Na tej fcti zabelezil nam je It. Hieros. postajo Adfornulos („pri peieh*), 23 rimskih milj (34 km.). Ta daljava strioja bo popolnoma z oddaljenostjo fiukorice od Akvileje. Kakor je zaaao, je svet okolo BukoTice ilnat in pecenje opeke je tu ze od atarodavnib caaov t naTadi. Ker se torej ujema daljava se pvojatvom kraja, zato je doloieua leza tudi tretje postajo od Akvileje naprej* (Daljojrjfe) | tedna pride na vrsto zakon o crai vojski, ker vlada na to sili. Y petek 16. t. m. bode menda j zadnja seja pred Yeliko nodjo, potem se po-| slanci razidejo na poditnice, a 5. maja snidejo se zopet, da potrde" nekatere vladine zakonske i predloge, zlasti zakon o zavarovanji delavcev | proti boleznim in nezgodam, potem zakon o od-pisavanji davka pri elcmentarnih nezgodah in zakon proti socijalistom. Prej se je govorilo, da bodo meseca maja zborovali dezelni zbori, a ti so zdaj odloieni za. poznej§i 6as. _________ Pogajanja nale in ogerske drlavne polovice so vender ze priSla do konca in nekateri do-tifini zakonski predlogi predloge se obema zbor-nicama hitro po Yeliki nofii. Katera polovica je konedno odjenjala, ne v6 se se. Vtorek 6. I. m. umrl je v Zadru za plju^nico dalmatinski naraestnik baron C o r n a r o, ki je malo pred dvema mesecema stopil na to ^astno mesto. V S r b i j i se je zadnji teden 6udno me-§alo. Kralju Mi Ian a je te dni vladanje gotovo presedalo. Kdo bodi minister predsednik? Zjutraj Gar as an in, zvecer It i s t i 6, drugo jutro spet Garaknin, o poludne Eistic, v rara-ku Garaianin in tako naprej. Zadnji6 smo po* rocali} da je llisti6 stopil na krmilo in tako je tudi bilo, ministerstvo je bilo ie sestavljeno in je 2. t. m. tudi le stopilo pred kralja, iz-vzemsi vojnega rainistra MiskoviCa, a par ur po-zneje je bil potisnen na stran. Kaj je bil uzrok, ne ve se. Nekateri pravijo, da je MiSkovic" za-hteval prevelik vojni budget, kateri mu Bistid ni dovoltl, drugi pa menijo, da avstrijskemu po-slaniku KevenhUllerju Bistifi ni bil po volji in da je delal proti njemu. Skup§cina je razpu-icena, nove volitve so razpisane na 3. maja. V Carigradn so se 6. t. m. seSli za-stopniki velevlastij v konferenco ter so v prav kratki seji potrdili in podpisali predlog Rusije, da se knez bolgarski na pet let iraenuje guver-nerjem Yzhodnje Rumelije in da ga po preteku tega casa zopet morajo v tej dasti potrditi ve-levlasti. Knez Aieksander se pa temu odlodno upira, in ruski listi zagotavljajo, da namerava proglasiti se bolgarskim kraljem, ker je Turfiija odstopila od dogovora sklenenega z Bnlgarijo. Ako bi se to zgodilo,' potem misli Rusija, da bi velevlasti pognale Aleksandra, ako bi se pa u-pognil kooferenciji, proglasil bi bolg. narod svojo neodvisnost in zapodil Aleksandra. NaGrskera se mora te dni odlociti na jedno ali drugo stran, za vojno ali za mir. Poslanci v Carigradu poslali so po konferenci sku-pno pismo Grski in jo pozvali resno, da odjenja, kar brzeas tudi stori. V Belgtji so se delavci pomirili. Z ve-Cine so spet pri delu, razen tistih, ki so delali v razruSenih in pogorelih tovarnah, neki da je teh se blizu 15.000. Sodiica imajo zdaj mnogo dela, ker imajo soditi razgrajajoCim delavcem. Gladstone je svoje nacrte glede Irske moral bistveno izpremeniti, ker sicer bi se mu bilo vse ministerstvo razpriilo in ostal bi bil sam. V Italiji sir! se zlasti v Pijemontu so cijalistidno gibanje. Srce jim daje posebno to, da so nedavno v Padovi oprostili vveliki prav-di vseh 117 zatozenih kmetov, ki so lani raz-sajali okolo Padove in napravili mnogo Skode. Domade in razne vesti j Pogreb grofinje Cliambordove bit je pro- | tekio soboto sijajen, kakor smo uze naprej povedali. I Pred 7. uro zajutra zaceli so se zbirati razni uradi, druitva in ob6inatvo. Ob 71/, Sel je nadSkof z mno-goStevilno duhoviiino v palafio grofa Lantbierija po truplo, katero so peljali 3 pari belih Crno prcprezenih konj. Pred mrtvaskim vozom iel je aluzabnik na be-lem nepokritem konji, za spremstTom pa drug voz polo kraanih vencev. Za krsto stopal je nadvojvod*. Franc Ferdinand, za njim Don Carlos, potem Arnulf bavarski, Robert vcjvoda Parraski in drugi zaatopuiki knezjih biS. Sledila je gospoda francoska, trzafiki na-mestnik, vojaatvo ter razni uradi in zaatopatva. Mrt-vaski oder t cerkvi imel je 114 prizganih ave(5; crno ma So pel je knez in nadSkof. Po koncanih molitvah ob 9V« pomikal se je spievod iz prvostolne cerkve skoz mesto na Kostanjerieo. Povsod je bUo prepolao t ijudftra, Ju je^ledalo, $<*&*> m mwk* Yf*» rani, gasilci, vojaki, 2andarji vzdr2evali so red od cerkve celo na Koatanjevico, razpostavljeni na levi in desni povsod, koder je iel sprevod, Ob IOI/4 do-gel jo gprevod na Koatanjevico in v ob 103/4 biio je vse kongano. Grofioja pofiiva zraven svojega mola pod velikira altaijem na listni strani; grof je v sredi med bvojo ieno in svojo Bcstro. Na evangeljski strani nasproti grofu Chanbordu lezi Karol X med svojim ainom in sinaho. Tu bodo po&vali, dokler jih trombe glas ne obudi k novemo zivljenju. — Tujcev bilo je tisti dan mnogo v Gorici, posebno iz Furlanije. Viso-ki zastopniki, francoska in italijanska gospoda, odSli sojie Yei iz Goriee, jako zadovoljni, da sta meato in okolica pri tej priliki pokazala tako apoltovanje in hvaleznoat do ranjke grofinje. Studentovska kuhinja. Darovali so dru2bi bv. Yincencija v ta naman: Mons. G. 1 gl.; vikar Karol Cigon 2 gl.; Neimenovan dekan 3 gl.; Matth. YI. 2*4. 1 gl.; Major SoCebranski 3 gl.; Vesela druzba Slovencev 3 gl, Preserfino hvalo I Ob enom naxnanjamo, da je po nagli amerti prevzv. nadvojvo-dinje Avstrijake, preblage vdove grofinje Chambord -ove naio druzbo hud vdaroc zadel. 1'oklonila je leto asa letoin za ra?» e i'°,tanove naie druzbe zdatni dar 200 gl. Za tekode ieto bomo uze britko Sutili prerano zgubo ove velike dobrodelnice, kojo v vefini blag apomin priporoca; odbor. Gorigka ditalnica ne bo iraela veselice 10. t. m., katero smo napovedali v zadnjem liatu, radi neprevidenih ovir se strani goapodov sodelovalcev, mf'i pevskega zbora. ZkI, da moramo podreti ono veaelje, katero so vzbujala to zimo doti5na naznanila ˇ nafrib gitateljih in v citaloiflnih fudih, Videli smo ginjevati nemSko gledilko drustvo, gledali gmo, ko go odhajali italijaiiski glediSki igralci, zdaj je priSla vrata na nag. A nadejatno bo, da ovire so le zaca-sno ter da po Veliki noei nam povci zopet dovolijo, posluiati njth nrijetne glase. To, menimo, je eplo&na zelja, vredna, da bi se izpolnila. Delalsko podporno druStvo v Trshi vabi STOJe druitvenike k obcnemu zboru, ki bo 11. aprila 0 5. uii zvec"er. Vabilu pridjano je porofiilo 0 dru-Stvenem delovanji lota 1885 in raeun za imonovano leto. Vae to napolouje kujiiico, 28 stranij v veliki oamerki debelo. Dokodkov imolo je druitvo 10.475 gl. 88 kr. S koncem decembra 1885 ostalo je kot sftldo gotovine 0.580 gd. 0? kr. Druliveno premo* ienje zoaia v okroglem gtevilu 16.000 gld. Lepi uspe-lii v malih letih. Tako naprejl Duhovske zadeve. Umrl je 30. marca Felika Bennati, zupuik v Villi Vicentii.', vnet dubovnik, ki je tttdi z mhogirni spiii zagovarjal pravice katoli-ike oerkve in je bil vsled tega pohvaljyn <;d Pija IX. Pokopal ga je z drugimi dubovni ny ,:••• najholjSi prijatelj f rid. Menegazzi, zupoik v b. o u je^mkrbfiU yeiik* mk«> WtPJ mo 9 j drugipriliki poro6ali. Res obeudovanja vredna opra-va, ki bo poviSevala cerkvene alavnosti in pric^ala 0 dobiem ukusu in po^rtovalnem duhn, ki so nahaja v v oskrbni§tvu na§e prvostolne cerkvo. BratovScina razstavila je tudi veliko podobo sv. Martina, katero je namalala tukajSnja druStvenioa in ki je namenjena za altar bv. Martina v neki eerkvi. Lepa.je lokov-ska zastava sv. Kvirina in Ferjana. Prav lepo je ono nebo z bele svile, ki je okolo in okolo kraano veze-no; a enako lepo tudi ono zlato in rumeno za St. Tomai Perilo odlikuje se po dobroti blaga in uku-sm napravi ter dobro dojde, komur je namenjeno. BratovScina^jetudLletos mnogo razdelila med razne cerkve, in sicor so dobile: Ajdovscina vijolicast plu-vijal; Grgar, RoLe, Ruda, Ravnica vijolicast maini plalfi; Branica, Koibaaa, Log, Fiumloel, Dornberg, Muscoli bel maSni plaScj (Muacoli tudi male nebo za previdovanje); Ravne, Gorenja TribuSa, Livek, Voj-idica, misijonarji rude5 plaSfi; Scodovaooa in Rifem-berg rudece dalmatiko; Lokavee firn plafi6; Strraoc zelen plaS5; Str2i§6e vel obramni in maSaoarajco; St. Toinai nebo (dopladal 100 gld.); Sv. Duha v Hi-fembergu, Ponikve, St. Maver, Dolenja, Pefiino maino grajco; St. Ferjaa roket in dvojno fitolo; Staujel ro-ket; Srednje perilo, burso in dv. Stolo; Sempas dv, atolo; Sebrelje, Cerkno, Batuje perilo (zadnje tudi popravljen m. pla^d); Idtija na Ba6i perilo, prte za altar; YoWe prte za altar; Banjlice, Vertojba, Pod-meleo, Kamno blaziue za altar; Otalefc burso za previdovanje; Tenmica Lrno fitolo, bel paa; it. ViSka !;ora 8 pnlm. — DruStveni dohodki go znaiali v tern etu 1758 gld. 05 kr., stroski 1553 gl. 83*kr., tako da ostaja znesek 204 gld. 72 kr. Iz St. Ferjana, 1. aprila. XII izkaz radodar-nih doneskov za druStvono zastavo. Dr. Franc Sedej 1 gld.; Jo2cf Golob v Podgori i gld,; 3oM Loreiicon v Cerovem 1 gld.; Miha Skorjanec posestnik v St. Ferjanu % gld.; JoM Skorjanec, St. Ferj. 1 gld.; a prcjSiijimi 115 gl. 80 kr. skupej 121 gld. 80 ki. Pre-Bixno hvalo izreka odbor vaum, ki so kaj darovali; ob enem pa uljuduo prosi, naj bi se po2uril, kdor zuli ie kaj darovati, kajti zastava bode gotova U ta melee. Odbor, Na Temljinah napravljajo novo pokopali88e, katero je odlooii in izmonl 0. k, okrajni zdravnik dr. Tamaro, proti prepovedi oorkvono obiasd, kakor pri-poveduje danainji dopig iz molSkih bribov. Zdi go nam, da razpor med dubovsko in svetno oblastjo ne upliva dobro na avstrijake drzavljaue ter da ne bo imol dobrih nasledkov, zato nujno priporooamo ve* lealavnemu e. k. namestitiitvu v Trstu, naj preiSSe, ali je bilo pospesevaujo omenjenega zidaoia od strani svctne oblaati neobhodno potrebno in ali se ni bati vecjega zla iz razpora nego koristi iz novega poko-paligoa, ako se bo dalje zidalo, Ob enem prosimo, naj se poizve, zakaj ni preiakala sodnyska komisija aamomoiilca, kakor je eploh navada veled postavue dolocbe, kajti Temljinaki slucaj je v 0. k. okrajnem glavarstvu Tolminskem ie drugi letoa, da se je sa-momorilec pokopal, ne da bi ga bila prej komisija pregledala, <5e tudi je bil v obeli slucajih samcmor uaznanjen pristojni oblaeti. Zlata prostost nima mesta na svotu, vse jo preganja in mbri. Mnogi naSi mladidi kolovratili so na visokih kolesih po mestu, da jo bilo lepo videti — od dalec. A tu prido meatno stareiinstvo in pre-pove to kratkojasje iz ozii-ov na javno varaost in proraet, odlo5rv§i mu poseben proator na senenem trgu. Neuamiljena uaoda, ki je tako aovraina prostemu gibanju 1 Taka avtonomija in pa ni6; 6e mora mla-deni6, ki S^je 20—25 lot, biti pokoren kakor de6ek, ki nosi v Solo abecednik. Res, ni ve6 veaelja na svetu. Veliko sleparijo zasledili so zopet v Trstu, kjer se je mestni denarnioar sam ovadil sodniji, d& je izneveril mestni denar. Sodnija preiakala je denar-nico in naala ze prvi ve5er, da manjka 35.000 gld. Denarnicarja go zaprli; levi6arji bo pa jako poparjeni, ker je to le tretje veliko eleparstvo njih prista&ev, ki je prifilo v kratkem casu na dan. Poziv slovenskim pisateljem. Odbor BMa-tice Slovenske" se obraca do vseb rodoljubnih pisa-teljev 8lovenskih z iskreuo prosojo, da bi cim preje tern bolje poalali kaj primernih doueskov za le-toSnji „Letopisu. Kakor lani, se bodo sprejemali tudi leto« Bamo i z v i r a 0 zaauslveni in znastve-no poudni spisi iz raznovrstnih strok cloveskegu znaoja; vendar je 2elett, da bi 66. gg. pisatelji svo-jim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo po-trebam naroda slovenskega tor zaradi svoje sploSne zanimljivosti prijajo veCini matiCinih dru§tvenikov. Rokopisi naj se posiSjajo najpozneje do 15. maja 1886. leta predsednistvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih dolodena nagrada v „Letopis" sprejetim spisom se bode izplacevala, kadar bode knjiga dotiskana. Lisinioa uprarniStva. Gosp. Ant. Lok. v Ajd.: "Va&o zadnjo poailjatev t pismu smo dobili in zabeMili; po-fiiljatve z 10. marca t. 1. pa nismo dobili; prasali smo na tukajSnji poSti, ali jo doSel omenjeni znesek; reklo ee nam je, da ne. Pomota mora biti torej na Vagi pofiti; vruemo Vam poltao-prejemni lis^da o tern doma poprssat^ J ri J. Krajcu, zalo^niku v Fovomestu je prigla na svitlo knjizlca: Delavslii prijatelj* Nauki, ki so delavcpm v Bedanji dobi posebno potrebni. Spisal France I»odgornilL, Cena 20 kr. Dobiva se pri zalo^niku in po yseh knjigarnah. V pisarni Seitz-eve tiskanie nasproti se-meniscu v Gorici prodaja se po znizaiii ceni — za 1 gld. 30 kr. vasttTM-i; KmmMmxsnmr rnT""'~..........................""" spisal profesor AndreJ Marufiic. Knjiga se poSilja tudi po poSti na pov-Kdor pa denar uie z narofiilom vred ; naj pridene fie 10 kr, za vozni list Sejem v Tominu za 2ivino, poljske pridelke, goapodarsko in ktnetijsko (rodje, Stacunako blago ltd. bode letoa, ker pade sv. durij 23. aprilja ravno na veliki petek, veliki ponodeljek 10 »priUa. Lupaptvo v Tominu, 5. aprilja 1880, DBVETAK. LBKARM TRNKOCZY KMT zraven rotovza, na velikem meitnam trgu v Ljubljani <^a priporofia in nupoUilja r poitoim povKolJom ssa ^elod.00, katorim so ima n» tiiofts ljudi r,&* hvoliti ea adravje, imajo iRvnten vapoh pri vaoh bolojtnih y lelodoi in ho noprokoHljivo srodotvo zopon pomanjkanjo slasti pri Jedi, Blab iolodeo, urak, vetrove. koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobol, kr6 v zelodol. bl^Je groa, zabatanje, gllite, bolez-ni x» vranicl. na jetrih in zoper zlato zllp. BVARILOi So jedenkrat nam jo omoniti, da to to kapljico iispo-stavljeno velikemu ponareja- WJR ECHT BEi lAPOTHEKER LAIBACH t nju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljio in pod imenom 9Marijaceljske kapyice" razpefiavajo slodnje kot ponarejene kapljice mej novednim ljudstrom. —Ii_----------—- To kapljice zaradi svoje brezyspel* nosti neao pravo ?Marijaceljske ieloddne kapHice". Kdor torei ieh ?ravih wMaryaceljakih ielodenih kap-Ijw 1 p«i nji pri kupovanji vedno na gorenjo podobo Materebozjo, ki jeVa varatveno znam-f ° POstavnO zajamoena in mora, biti na vaaki ate-klonCioi. . Dob-iT.aJ°.,50 ˇ lekarni Trnkoozy zraven ro-tovza V Ljubljani, so najboljSo in, kakor mnoga sa-hvalna pisma potrjujejo, najskuSenejie in prospeinejae kapljico zoper vse Lolod6ne Lolezni in njih naaledke. flgF* 1 ateklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.. 6 tucatcv aamo 8 gld. -Ml RazpoSilja se b poito najmenj jeden tucat stokl9nio. Naslov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. ¦i ZeSodcne bolezn! H9 hitrc in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo zelodcno zdravilo. Isbrati y raznih LelodLnib. boleznih zdravilo, katero bi v resniei odgovarjalo namenn, ni labka atrar dandaneB, ko se prodajajo vaakovrstna taka zdravila. Ye&ji del onih kap^ic, izhikov itd ltd., ki ee oznanjajo in priporodajo obftinBtvu z visoko lete&imi be8edami, ni druzega ko nrevar*, pogosto §e Skodljiva. Samo jeruzalemski balzam, nze davno znan po svoji pripro3ti se6tavi in po oiivljajoSi svoji moci na ielodine zivce, si je pridobil prednost pred vsemi drugimi do zdaj znecimi pomocki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno taste. Ta balzam, bogat krepcajoSe mofii kineikega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po Bvojem p r e-bavnom cspehov daje gotovo sredstvo proti zelodinim Blabostim, izvirajodim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporoca, ko jesti ne diii, proti uoprijetni sapi, gnjusu, riganju, zabasanju, hemorojdalnim teiavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis. v KORMINU pri A. Fnuizoni, v TCLMINU pri C. Paligea. vmmmm St. 399. Riispis uciieljskih skiieb. V tern okraji se s tern razpisujete sloibi uflte^voditefla enorazTedmc v €t. Petra in iia BanjSicah. IDonodki obeh stuieb so 3. pia«lne vrste poleg de2. §. postav 10. marea 1870. in 4. raarca 1S79. to&mfe a p«ata*imai *ar4torali sposobnosti in za zvunanje *«# s6 apriee?aIo© c. k. okraj-nega idravofca J" lJo*tt fo *«. W« 1.1. scm le po pre^vljenih otyastntiab. C. K. OKRAJNI S. SVET V GOMCC, 27. matta 1886. mmmmmmmm ava» Jako vaino fca vsako drazino! Velikanako zalogo jako soltdno Imm f6nix.s*ibr«ogaMa*»seiMako paetal **& in jedinl norm jako dobro patenter an* jedyftao or*ftUi te ©nix-arebra prodajatt po aledecih mtm bamiQVltih cenuh ia sicer poaanwne koM: 8 note? x zanetaniari mili.....gld. 2.— 6 natentoTantil IHo is flinix-arebra a krono » 1.50 IT WMJ-ralfc fM«Ml«fMlk Tilio « fona- arebra a krono..........* 1>5° 6 maslvnla ittwtoTMUi kaviaih iiitic a krono fef forix-arebra ....... » —.65 6 ftaih jajintt Hie........» —« 6 prekrasnift iaih jajcmh kopio ...» -.60 1 maslvaoiiTwtnoWnocodilicoidrialom , -.50 1 nasivna zajemalka za mleko . . . . » —.76 1 , zajomalka a* jako .... fl 1.— 6 maeivnil podstavkor za note .... „ J 25 2 jako lepa roenika ca at »i*o . . . * 1.— 1 „ * prezentovaln* U*» .... „ ljOO 1 Una cukarniea in poparaica . . . . » —.40 49 koaov.----- Vknp gld. 13.30 To jedilno orodje rkop* 49 kosov, najedenkrat na* roceno, dual tamo ta. gld. 10. To patentovano f 6 n i x-arebro je najboljia p o n a-redbii srebrt, oatane redno bolo, kakor pravo ttrebro, se ga no loci zeleni Tolk, kakor dragih kotin, in je todaj adravja jako ugodtto, zatorej ae mora pri-porocati vaakoj druztni, Iaatnikom gostiln in kavarn. Za dokaa, da jo tcoja objara reelna resale*, zave-zem ae jarno, da neogajajoee blago takoj nazaj vzamem in dea&r povrnem. Yaakdo todaj lahko brez akrbi naroct. Poajlja ae iritr© proti poatnemu potzetja. Mr: Universal-Export-Bureao, S. Low, Wien, II., ftongasse 2. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko t IliatlJII IBiCia RKQUi ki |e najveSja v Gorici ˇ kateri se dobi tsak fiaa na veliko izbiro narejena obleka po nasledirjih cecah: Popolaa pbhafa oUih u m^ od 8 do 30 gL « n 9 v fib * I « * ¦ Pot^s jfflk^Mii |Soj}i » ^p »I ; SI n raznih tovaren Vo v tofno m hitro. oga |StIa vsled mere, ki sew- " ""X ' '^ .f> top- ptacSno m prosti poStnine. Noto doSli dohtoaai flffjft^vejecfa broja od 8 do 50 gl. za "gmrp& -»aki za goape od 4 do 15 gld. ¦'¦<¦¦> T Razpustno mijlo, iznaS^ ia izdefeje i Pozor mizarji! protlajalnica papirja v Gorici priporooa svojo veliko zalogo ures all le-potiiij, tapecerxj, o^ ,p&ev»liieg» papirjas kakor todi zlafe in sre^roe poitnge za mrtva^lte trage po fa-biitmh Gcoak. Prekupei dobijo posebcn odbitek. Ob eueut prip*»rr^a svojo l>ogat» zalogo voSLeniii Bve6 po jnko oizki ceni. ¦&[*» «ptjP»1to^ix*». c. k. ihinski nadzdravnik ˇ ajstroVogeivsjSi yojski, ki L6 je izrrrrtno spoaetfto pri vaek zunanjih hibah konj in goved. Opetovano odlikovano b Castnimi spri^evali, aahyalni-mi pismi jn priznanjl po iivinatili zdravnibX knje-iijskih drozbah in zavodih ter po mndgo^tetilnih pV sestnikih. — Dobiva ae v Gorici pn'rJ. Cristofi- Gcsp. Frtg»e*ju ˇ Pragl! - CSo blian 6 lei trpol (torn na ieledci, da nisem mogol nt j"ati in apati. PosTetoval aem ae o torn a prar mnogfmi zdravniki in Oiil preveliko zdratil pa brex Tspeha. Po naaretu tu-kajinjeha lekarja, gosp. S«ho1a-e, poaknail aora dr. Ko-a'a-e iivljenski balxani. Vzel aem 5 siokfencic m bole-iina jo popolaoma Rginilft, mcgel aem zopek apati in jeati. Ob enom priporoiil sem ta iivljcnaki balznm prav ntnogira, ki so qili mrzUcni, in xdravatveai Tapeh bil jo ta, da mrzKea jezjfinila. Iz toga nzroka Btejom ¦i t doKnost, da sc Vnm preardno zahvjaliin za unoj dbo dr. Boaa-e iivljonskoga bolzaraa, ter ielim, da bi vai bolniki zatokli aa k temu zdravilaema in o2ivljajoLemti pomoLkn. Z odliftnim apoatovanjem. B u z e n (na Ra aunskem, 28. norembra 18S0. Jakob Itlendelsoha, profesor. Nagla in gotova poraoe za 2e|odSna bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravja odviana je lo od ofirani-tve in poapelavanja dobroga probavljanj^kertojoijlav-nl ptool zdravjn torteleanemu In duinenu dobramu fiutu. Naibolj potrjeno DOJNACE ZDRAVILO, ki prebavljanje nr«-di, doaezo priraorno neianje krVl, in odpravi pokvir-Jeiie neidrave krvns dele, je uzo reL let aplosno »ani in priljubljeni IrJOU-EmiimiskilialzaE Napravljen iz najboljilh, zdravstveno najkrepkejilh Inlh zelliS, pbtrjon jc posebno kot gotora po-mo6 pri slabem prebavljanii, pri pre«ed«n]i, po kielen diieeiii rfganil, napenianjl, bluvanji, pri boleelean v te-iesuinr 5eh)dci, zelofcnem krfil prenapolrtenll Jalodca t jednl, za»lizenji, krvnem navalu, hewerbldah, Jen-•kih boleznih, boJeznlh y orevlb, hlpohandriji iawelanho-liji (valed slabega prebavljanja); on ozivlja prebavljanje, dela zdrayo in olato krv in bolno tela dobiva poprej-injo jho6 in zdravje. Vsled to izTrstne inofii postal je gotoro ia pbtrjeco IJudsko dbinafie zdravilo tor bo je aplobvazalril. t steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl. 27a' tisoCe pohvalnih pisem lahko vsak progleda. Posilja ae na Tranklraaa piema proti povzetju zneikana vae itrani. STarilo! Da ac izoguejo neljubim napakam, pro-aim tbo p. n. gg. narofnike, naj zabtetajo, poTaodi izrefino dr. Rosa-e iiT^jenski balzant iz lekarhe B. Fragner-ja t Pragi kajti opazil aem, da ao narocniki na ve6 krajiii dobili neoapeano zmea, tko ao zahtoTaii aamo ihljenski balzam, in no izreSno dr. Rosa*e iivljen-akega balzama. Pravi dr. Rosa-e iivljenski balzam dobi se aamo v glavni zalogi izdelovalA R. Fragaer-ia, t lekarni „k drnemn orlu" y Pragi, Ecko der Spor-nergasse Kr. 205—3. - V GORICI: G. Cristofolettl, €. ». Pontoni, R. Kftraer, A. de6iromcolilekarji. V OOLBJI: Bamaso d'Elia. - Y TSSTU: P. JPrett-dlnL G. Foraboschi, J. SerravaUo; Ed- de tei-teuburg, ft. B. Manzoni, Sari Zanetti, Ant Sat-tina lekarji. - V ZAQREBU: €. Araztm, lekar. Vse lekarne in vedie trdovltie a faatori-jalnlxn blagofla V Avitro-Ogerakej imajo aaldgo fega iiv^jenflkigft bateaaia. TAM BE TUDI DOBI: Praiko domado maziio zoper bale, rane in vaetje vsake yrste. Ako ao zenam praa TtaWejo, ali atrdijo, pri ba-lab vsako rrete, pri tttrih,gnojnib tokib, pri $nra t prata iit pri nobtanji, pri izlaatelt, btokVitrtb, pri tau&enji, pri moraki [mrtrij koati zoper rerraattine olekliao hi pbtiko, zoper kronidno vneQe r kolenib, rokab, t ledji do aikdo nogo spahne, sopor korja ocesa in potne no-ge, pri razkopasiib rokab, zoper lisaje, zoper otekllao po piku mrfeaoir, sopor tekoce ranO, odprte noget zoper raka in Tneto ioio ni bolj&ega zdravila, ko to maziio. Zaprte bole in otekline se bitro ozdraviio; kjer pa Ton tefie, potegiie maziio t kratkem tso gno-jicd na-se, in rano ozdraTi. — To maziio je zato tako dobro, ker bitro pontaga i:a ker ae po tajom rana prej ne zaceli, doklerni vsa boina gnojniea Ten pbte-gnetta. Tndi zabrani raat divjega mesa in obTftruje ; pred snetom (L^nim priaadom); tudi boleLine to hladil-no maziio poteSi.—• Odprte in tekoie rane ae morajo z mlaSnoTodo nmiti potent so le se maziio nanje prilepi. Skatljice ae dbbodo po 25 iai 35 lor. Balzam z a nho. Tejae dobi i SkuSono in po mnogih poaknsib kot najzaneslji* BfedatTO znano odatrani nagluhoat, po njem ae tudi popolno «ie zgabljien alub. 1 aklenica t gl. a. t. PvQvinQ »5isti hitro in gotovo." r raiicapr:ft}or Karl pl, Braun % ^ JO Z 6 f Si ne uzroM® nikakih teiiav m pyafeior pl Bamberger m 8aatjj GrY6llki „dela bolj uspeSno, kd druge grenke vode," V TeleC FptaM UWesdorf hj Znhtcva naj so vcdno in raxlo^no: FRAN* 4 A J02EFA 011ENK1 YHKLIX. Zalogo povsod. V Gorici; lekar gosp. Cristofoletti, (iiroiicoli, Pontoni in A. Seppenhofer. Raz-poSilja se iz IiudapeSte. ^^*WFwmtte;X: Oklie na castito obeinsUo! yfiSF ! Naznanilo ! V Ker »em opustil moji obo znani prodajalnici na Urabnu in na Stefano-vem turgu ter proBcIil »e t avojo hiso, aem t priietnem polaiaji, ker mi ni treba vet plaievati Tisoko najemnice in nimam tako velikib stroikov, kakor v mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodajam tedaj pristno Brnsko 6isto volneno lalago za moske obleke ¦¦¦ sea pomlatl in poletje eWaal crno, rujavo, arollosivo, teniuosivo, temno, (okoladaato, melirnno in v vseh mudernih barvah in natflnib po sledctih tudovito nizkih cenah. Cela obleka vetja iz prima blaaa aamo gM. 375, In Iz veleprlfna blaga „ 4.75. Blago je *» ciite toim in je naj manj dtakrat toliko vredno. Tako blago je poscbno primerno za porrhne auknje, za moike in ienake dezne plafide, za saknene obleke, za ponocne auknje itd. Poleg tega imam na prodaj iz neke konknrzae mata he nekaj tt$oL kosov pristnega Brnskega grebenastega aukna za moske obleke iz po najnovejsih uzorcih, ravno tako v temnejlih kakor r avetlejaih barvah. To blago je proj vsljalo r totarai gld. 15, eedaj gft pa prodajam samo uo gld. 8.75 za celo obleko. Blaga je dovolj za snknjo, hlaie in telovnik celo za najveijega in najmoSnejsega nloia, Naj Taakdo narofi t avojem infereau, kajti dobifiek iioa tako aamo kupec, ker tovarnar zgabi jako Telikb pri torn bl,..gu. fzjaw~ Ker manjka fiasa, ae ttzorci nikakor ne morejo poslati. Javno, pa izjavimo, da denar povroerao, ako bi blago ne agajalo, todaj lahko vsak brez rizike narofii. Hkrata je 5e prouati vec tiaoi popolnih plaidov po gld. 3.50 prima in po gld. 5.50 veleprhna kos r siri, sivomelirshi in v vaeb modnih barvah Ti po-potni plaidi so mej brat! drakrat toliko vredni, o comer ae rsafc kupec preprifia. — Ti plaidi so neizreLeno Tefiki, visoki in debeli, fedajj nepokondljiTL Posilja se proti denarn ali proti povzotju. Naslov: Exportwaarenhaus „Zur Austria' Wen, Ober-Oaiino, Hariehgiaae 31, v svojej nisi. t^: ,Em}m** U*V**U il&M