Sedanji naš politiški stan. Kakor znano, sta Brandstetter in Seidl kot zastopnika sloven skih (!) kmet. občiu po volji neinške vcčiue graškega dež. zbora v drž. zboru, zastopnika nemških kmet. občin pa nista bila n tudi zdaj ne gresta na Dunaj. Kdo dela kmetijskemu stanu bolj na korist: liaša dva, nam posiljena zastopnika, ki sta na Dnnaju, ali pa zastopnika neraškili kmet. občin, ki ne gresta tje? rGospodar" ne bode tega razsodil, ker ga itak ne poslušajo nemškutarski ia trmoglavi knietski volilci marib. okraja, kateri so kvivi, da sedita v deželnem in državnem zboru ta dva moža proti volji velike vcčine štajarskih Slovencev. S to večino pametnih Slovencev govorimo ter jim damo v razsodbo, kdo da dela knictijskemu stanu bol j na korist: konservativua ncrnška poslanca, ali pa nemško-libeialna, na.šc-j uarodno.sti skoz in skoz nasprotna poslanca Hraudstetter in Seidl? Najprcd pa povemo, da nas ne vuema nikakoršen drug- namen k.ikor ediuo le ta, da po svoji dolžnosti ljudstvo učimo in pripravijamo, ! da ob ča.su volitev modro in piavičuo rabi svcije ustavne pravice. Konservativna zastopnika nemških kmet. občin se dižita sploli one stranke, ki noče nič vcč opraviti imeti s sedanjiru državnim zborom. Tu sem spadajo slovenski drž. poslanci iz Kranjskega, ki so ravno (razen Tliurna izmed vel. posestnikov) vsi od prvcga do zadnjega odpisali prvosedniku diž. zboia, ki jili je bil na Dunaj pokl.cal, da ne pridejo in mu tudi razložili, zakaj da priti nc morejo. Isto tako so storili vsi tirolski poslanci, ki so na poziv v državni zbor priti, naravnoč svoje maudate pnložili. Tako sta storila tndi poslanca iz Predarlskega, in zastopnik kmet. občia gorenje-avstrijskili; Čeliov iz Pemskega in Moravskega pa itak že več let v držav. ssborn ni. Po tem takem ni iz Tirolskega in PredarlskeganobeDega zastopnika v drž. zboru; iz Ceskega, Mo ra vskega, Goreujeavstrijskega, Štaj arskega in Kran jskega so edino le nerasko- liberalni poslanci na Dunaju; česki in slovenski narod nista zastopaua. kajti Brandstetterja in Seidlna ne štejerao mi, Černeta ia Coronini-a pa roenda ne goriški Slovenci med svoje zastopnike. Vsi ti, ki se ogibljčjo drž. zbora, spadajo k avstrijski dvžavnopravni stranki, o kterej bomo odslej več govorili; ta se pa drž. zbora zato ogiblje, ker vidi, da neraško-liberalni kolovodje niti katoliški cerkvi niti nenemškim narodnostim niti deželnim pravicam ne prizanašajo, marveč na vseh straneli velike zmešnjavc delajo, tako da vse vzdihujc in je nezadovoljno. 0 narodnih pravicali kakor tudi cerkvenih, ne govorimo, ker ne šteje ,,Gospodar" dovolj takili bralcev, ki bi poduka v tem potrebovali • iz druge straui pa tudi vsakdo ve, da nemški liberalci v narodnih in ceikvenih vprašanjih ne gledajo na to, kar uarodi hočcvjo in pravica veleva, ampak delajo vsc le po svojem kopitn. Kjer so taki poslanci v kmetijskih občinah voljeni, so si Ijudje sami krivi, ako je navstalo zaies žalostno politiškn stanje, da ena sama stranka, ki še tretjine prebivalcev v Avstriji nc zastopa, vsc dežele in narode strahuje, njih najsvetejše pravicc zasmchuje. Ta stranka je odpravila dovoljenje k ženitvi, s tem pa srenjam vkvartirala v hiše vse polno drobnega siromaštva. Preskrbljevanje ubozili staue vcdno večib sfroškov, potepinstvo se ranoži po vseh krajili, da je groza*). Odpravili *) Srcnja Janževivrh-Arlica pri Ribnici je prosila, tla »(• dovoljenju k ž?nitvi z( pnt vpclj?; toda dež. zbor ni nlegnil lani prošnje rešiti in jo jo poslal prosilcem nazaj. Naj jili to ne splašl, ampak spodbudi še enkrat prošnjo • vložiti. Tako bi naj storile tudi (Jrugo srenje. Vredn. so liberalci postave zoper odertijo ("VVuelier); ker pa niso poprej poskrbcli, da si Ijudstvo iz svojih pridelkov več ^iridobi in se mn davkarska bremena znižajo, je kmetijski stan so bujJcmu odertniku v pesti prišel, namreč kapitalu niestnili bahačev in razuih društev, kterim se mora mnogokrat posestnik v sstiski na milost podati. Tako gre posestvo za posettvom tujcem v roke. — Z izločenjem muogib uiadnijskih poslov, ktere le notarji ali advokati opiavljajo, so se ualožili Ijudeni grozoviti stroški. In kakor da še vseh tch muk zadosti ni bilo, vpeljalo se jc posilno legaliziranje, ki jemlje Ijudem imajočim opravka pii gosposki še poslednji groš iz žepa Pot-tava svobodne deljivosti zcmljišča je bila smrtonosen udarec kmetijstvu. — Vse te reči, ki so kmcts-kcmu stanu na kvar, ima liberalizem v svojem besedniku ter jih je pod krinko svobode, napredka izpeljal. V tacih razmerah mora kmetski stan sčasoma čisto onemagati, kakor so že opešali obertniki vsled obertnijske svobode, ki je tudi sad liberalnih teoretikov. To vse nara je naklooila nemško-liberalna stranka. Ena reč jej še na poti leži, to so d eželni zbori, ki nočejo po njeni piščalki plesati, ter branijo deželue pravice. Te svoje nasprotnike hoče nemško-liberalna stranka upogniti z dircktnimi volitvami. Poslanci neposreduo voljeni v dižavni zbor niso več zastopu Ijndstva v deželnem zboru odgovorni, marveč se morajo sukati, kakor jim večina v državnem zboru velcva. Da pa nemško-liberalna stranka večino obdrži, so že r.i gospodje t-ami poskrbcli v načrtu postave za diroktnc volitve. In kaj ima Ijudstvo in Avstiija koristi iz neposrednih volitev pričakati? Ničesar druga kakor muko d v o j n e v o 1 itv e: v deželni in državni zbor; s pomnoženimi volitvami se bo pa množilo hujgkanje, zapeljevanje in .--plošno pačeuje, in to tetn bolj gotovo, ker bo knietijski stan primorau z vsemi močmi se bojevati zoper mcstui živelj in kapital, ki bode v neposrednih volitvah toliko ]»iednost imel proti kmetskemu življa. Konec vscga pa bo, da — ne pridemo do pomirjenja, nego navstanejo še večje nstavne honiatije; kajti fcdcralisti po dircktnih volitvali izvoljeni, zopet ne pojdejo v dižavni zbor, ker dcželnili pravio nijcden požtenjak zatajiti ne more. In toraj smo po direktnih vclitvali zopet taui, kjer smo zdaj, ko se bori dcželuo pravo zoper samovolje nemškoliberalnega ustavaštva. — Sodi naj zdaj vgak, na kterej strani da mora domoljnb iu prijatelj Ijudstva stati. —