Št. 31 (1825) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 2. avgusta 1984 Cena: 20 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI žfl Ul UK se utrdili V nedeljo odprli most Žuniči — Prilišče, peti na delu Kolpe, ki obliva Belo krajino ŽUNIČI — Med Žuniči in Priliščem so v nedeljo slovesno odprli most, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško. Slovesnost je bila posvečena tudi 10. obletnici pobratenja sosednjih občin Črnomelj in i)u-ga Resa ter dnevoma vstaje slovenskega in hrvaškega naroda. Na mestu, kjer je v slabem letu zrasel polmontažni most, so pripadniki JLA že leta 1955 zgradili leseno — betonsko povezavo med obema republikama. Ker je leta 1978 most dotrajal. so ga zaprli za promet, prehod pa dovolili le pešcem. Vendar krajani niso upoštevali prepovedi, saj predvsem slovenski kmetje obdelujejo zemljo na oni strani Kolpe, most pa jim je znatno skrajšal pot. ki je sicer čez Vinico dolga okrog 25 kilometrov v eno smer. Ker je most ogrožal varnost, so ga ob desnem bregu reke porušili, ozko pot pa pustili le pešcem. Pred dvema letoma je narasla Kolpa odnesla še preostanek edinega mostu med Vinico in Krasincem. Julija lani je v črnomaljski in dugoreški občini padla odločitev o gradnji novega mostu, ki je veljal 20 milijarde 550 tisoč dinarjev. Čeprav stti dve tretjini mostu hrvaški, sta vsaka izmed občin prispevali polovico sredstev. Na pomoč so priskočili tudi krajani pobratenih krajevnih skupnosti Adlešiči in Prilišče—Vukova gorica, ki ju most povezuje, pri delu Kos vsem nalogam? V Črnomaljski občini široka razprava o vlogi delavskih svetov ČRNOMELJ — Posebna delovna skupina črnomaljske občinske skupščine in sindikalnega ^sveta je pred kratkim proučila vlogo in položaj delavskih svetov v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih. Ugotovili so, da, kljub teniu da je vloga delavskih svetov vse večja, nekatera pomembna področja ali odločitve še vedno niso obravnavane na sejah teh svetov. Zato se zgodi, da so nekatere odločitve sprejete le lormalno. I o pa /lasti zato, ker delegati nima jo mnenja okolja, iz katerega prihajajo ali*niso pripravljeni usklajevati svojih stališč z • ostalimi delegati ali pa se prehitro sprijazni jo s strokovnimi analizami, ki so včasih tako površno pripravljene, da ne morejo biti osnova za odločitve. Tako se lahko kdaj za odločitvami delavskega sveta skriva nestrokovnost ali celo napačna odločitev, zlasti pa so pri tein občutljive investicije, novi programi ipd. Delavski sveti prav tako redkokdaj ali skoraj nikoli ne obravnavajo gradiva, ki je na dnevnem redu sej zborov občinske skupščine ali sisov. V široki razpravi, ki jo pripravljajo, bodo morali razjasniti marsikaj, predvsem pa. ali je delavski svet sposoben reševati težave današnjega časa, se zaveda odgovornosti ob določenih odločitvah, kako je z administrativnim urejanjem določenih vprašanj, ki daje premalo manevrskega prostora za odločanje. Je ta organ prisoten pri oblikovanju novih cen, odločanju o razširjeni reprodukciji in, ne nazadnje, v kolikšni meri so strokovne službe odgovorne za napačne informacije, ki jih dajejo delavskemu svetu? M. BEZEK zagrebškemu gradbenemu pod jet ju pa tudi vojaki. Kot je poudaril slavnostni govornik Ivan Šomen, sekretar predsedstva karlovških komunistov, je 5 metrov široki in 151,5 metrov dolgi most najlepši dokaz skupnega dela obeh republik. Vendar ne pomeni toliko spajanja Hrvaške in Slovenije, kot predvsem povezavo ljudi, ki v tistih krajih že leta žive v slogi, reka med njimi pa je postala simbol bratstva in enotnosti. Bratstvo in enotnost sta se prepletala tudi v kulturnem programu, ki so ga# pripravili pevski zbor, in lolklorna skupina prosvetnega društva Adlešiči ter mladina iz Duge Rese. B. M. ŠE EN DOKAZ BRATSTVA — Most čez Kolpo med Žuniči in Priliščem, na katerem je v nedeljo slovesno prerezal trak Jože Simunovič, predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Prilišče, bo slovenskim kmetom skrajšal pot na njive onkraj reke, hrvaškim delavcem pa v tovarne v Črnomlju, Adl-ešičih, Semiču... Hkrati je most dokaz skupnega dela pobratenih občin Črnomelj in Duga Resa ter republik sploh. (Foto: M. Bezek) Razdejanje po toči ogromno V sevniški občini znaša škoda (nad 314 milijonov din) skoraj desetino družbenega proizvoda občine — Tudi v trebanjski občini se neurje s točo ni šalilo, že ugotovljena škoda presega 3 odst. narodnega dohodka občine — O prvi pomoči pišemo na 4. in 21. strani SEVNICA — Zadnja huda neurja s točo so v tej občini naredila velikansko škodo, skupaj za 314,672.013 din, kar je skoraj desetina družbenega proizvoda občine. Osmero kra jevnih skupnosti s skupno 8.500 hektari kmetijskih površin je najprej zbila toča. Čez nekaj dni je te in preostale tri krajevne skupnosti v občini prizadel še silovit naliv. Na j večja je škoda v zasebnem kmetijstvu — 125,6 milijona dinarjev,'v družbenem kmetijstvu znaša 89,68 milijona dinarjev, na objektih, napravah skladiščih in materialu ter izdelkih industrije je za nad 13.57 milijona dinarjev škode v kar devetih kolektivih. Hudo so- odrte ne kategorizira ne ceste, na njih je za 26.417.384 dinarjev škode, na občinskih nekategoriziranih cestah SREČANJE INTERNIRANCEV IN VOJNIH UJETNIKOV ADLEŠIČI — V nedeljo, 5. avgusta, bo ob 16. uri v. Adl-ešičih tradicionalno srečanje internirancev in vojnih ujetnikov, ki bo združeno s proslavo 50-letnice delovanja tamkajšnjega gasilskega društva. Na slovesnosti — pokroviteljica je pobratena krajevna skupnost Stara Ljubljana — bodo gasilci prevzeli tudi novo gasilsko avtocisterno. Vsi. ki delajo v gasilskeib društvu 50,40 ali 30 let, in tisti, ki so kakorkoli prispevali za razvoj kraja' in društva, bodo prejeli priznanja. Spoštovani bralci DL l isti, ki želite, da bi Dolenjski list poleti prinesel čimveč zanimivih prispevkov, boste z današnjo številko najbrž razočarani, kajti kar polovico časnika smo morali nameniti nujnim skupščinskim objavam. Upamo, da večine bralcev vseeno nismo prikrajšali, saj bo za mnoge gotovo poučno Spoznati, v kateri smeri in s kakšnimi možnostmi bo šel dolgoročni razvoj novomeške občine. ..Uradni zalogaj", kakršnega smo si privoščili tokrat, torej še zdaleč ni suhoparen. Ker je skupščinskih objav zelo veliko in hočeš nočeš v dokajšnji meri odvzemajo časopisni prostor zapisom, ki bi bili zanimivi za širši krog bralstva, proučujemo možnost, da bi po novem letu t. i. Skupščinski . Dolenjski list izdajali posebej samo za tiste, ki bi se nanj naročili. J ako bi v rednem Dolenjskem listu prido- bili precej strani, po drugi strani pa bi laže ustregli tudi naročnikom uradnih objav. Preden bomo o tej pobudi odločali v izdajateljskem svetu, bi radi vedeli, kaj menite e morebitni novosti vi, spoštovani pralci. Pišite nam, kakšno se vam zdi zdajšnje objavljanje skupščinskih odlokov, sklepov in podobnega gradiva, pa o tem, ali sc strinjate, da bi Skupščinski Dolenjski list iarjajali samo za ožji krog naročnikov. Če ne bo vaših ntnenj, si bomo to razlagali, ko da vam je vseeno in da dajete pristanek za nakazano novost. Za vse pa bo kajpak še naprej veljal latinski rek, ki pravi, da nepoznavanje zakonov nikogar ne opravičuje- Uredništvo Dolenjskega lista pa 54,313.930 din. Na gozdnih cestah je škode za 50.05 milijona dinarjev. Minuli četrtek so sevniško občino obiskali republiški predstavniki: Jože Steha, član predsedstva RK SZDL in Ivica Žnidaršič, predsednica Rdečega križa Slovenije, s sodelavci. Ogledali so si nekatere prizadete kraje in domačije. TRLBNJL — V izredno kratkem času so v občini pregledali prizadeta območja, čeprav je toča na dan vsta je .zajela številne vasi, oz. 700 hektarov : njiv. 60 hektarov vinogradov, 600 hektarov travnikov 20 ha sadovnjakov. Na teh kulturah je bila škoda po toči od 70 do 100 odstotkov in znaša po prvih ocenah 83.217.500 dinarjev. Številne vasi so bile v tej ujmi prizadete delno, od 10 do 40 odstotkov, škoda znaša 23,246.800 dinarjev. Z nadrobnejšo oceno škode je pričela delati posebna komisija minuli četrtek, saj že dosedanja škoda presega 3 odstotke narodnega dohodka občine in so zato prisiljeni prositi za republiško solidarnostno pomoč. Delegatom občinske skupščine so na seji v sredo, 25. julija poročali o izrednih ukrepih, da bi hude posledice ujme vsaj malo omilili s pomočjo kmetom. Komisija zato predlaga odpis davkov za letošnje leto od kmetijske dejavnosti,, po možnosti olajšave tudi pri ostalih dajatvah. Vsem pridelovalcem naj se brezplačno dodeli seme strniščnih dosevkov in regresira nakup umetnih gnojil za dognoje- vanje strniščnih dosevkov in travnikov. Nadalje predlagajo, da se kooperantom, ki še niso poželi pšenice odpiše odveza tržne prodaje pšenice. Da je smola še večja, je bilo ob ujmi poplavljeno skladišče trebanjske Kmetijske zadruge v. Starem trgu z vso zalogo zaščitnih sredstev. A. ŽLLUŽNIK NOVO MESTO -— Neurje s točo je v novomeški občini povzročilo za več kot 100 milijonov din škode v kmetijs-_ tvu. SkupnO je neurje prizadelo 2130 hektarov zemljišč ali 15 odst. vseh obdelovalnih površin v občini. Najbolj je prizadeto Straško območje, kjer znaša škoda na posevkih od 30 do 40 odst., v denarju pa 45 milijonov. Hudo so bile prizadete njive s pšenico, saj je prizadetih 261 hektarov tovrstnih posevkov samo v zasebnem' sektorju. Skupno je toča uničila 450 ton pšenice, hudo pa prizadela tudi koruza na 779 hektarih zemlje. Izvršni svet bo na osnovi natančnega popisa škode pri vsakem prizadetem Lastniku poskrbel za odpisdavkov po občinskem odloku, priporoča pa tudi občinski skupščini sprejem sklepa, naj iz občinskih rezerv nameni 2.5 milijona dinarjev za nabavo femen ljuljke in regresiranje gnojil kooperantom na najbolj prizadetih območjih. Kmetijska pospeševalna služba po nesreči pomaga predvsem kooperantom z nasveti, v kolikorbo možno, bo pomagala še ostalim prizadetim kmetovalcem. p g m ' i» A 5 v kmalu ko USI B uro RAJ JE PRAZNOVAL BUTORAJ — V spomin na 2. avgust 1942, ko je bil požgan Dolnji Butoraj, večje število krajanov pa je okupator poslal v internacijo, praznuje krajevna skupnost Butoraj svoj praznik. Na proslavi ob letošn jem prazniku 29. julija so podelili priznanja krajevne konference SZDL za prispevek k razvoju krajevne skupnosti, v kulturnem programu pa so se predstavili domačini. Na nekaterih poljih okrog Cerkvišč in Dragatuša rekordna letina: 60 centov na hektar ČRNOMELJ — Pretekli konec tedna sc je v črnomaljski občini v glavnem zaključila žetev pšenice razen poznih sort, ki so bile v shrambah v začetku tega tedna, ter pšenice okrog Starega trga in Sinjega . vrha, kjer je zaradi hladnejšega vremena zrnje tudi pozneje žrelu, l am bo žetev končana konec tedna, če bo slabo vreme, pa se bo zavlekla še za nekaj dni. Kot so povedali v črnomaljski kmetijski zadrugi, je letos letina dobra, povprečno pa dosegajo 35 do 40 centov na hektar. Z izjemnim pridelkom se lahko pohvalijo nekateri kmetje na področju Cerkivšč, kjer so bile njive konlasirane pred dvema letoma, ter v Dragutušu. saj je na hektaru zraslo okrog 60 'centov zrnja. Ugodilo letino pričakujejo tudi na lani komasiranih zemljiščih okrog Gribelj, čeprav zaradi poznejše jesenske setve še ni podatkov. , * Kmetijska zadruga je 'v letošn jem letu načrtovala 410 ton odkupa, čeprav . so kmetje podpisali za okrog 100 ton manj pogodb, do preteklega ponedeljka pa je bilo odkupljenih 260 ton pšenice. Vendar so V zadrugi prepričani, da bodo plan dosegli, zlasti še. ker se večina kmetov poslužuje ugodne zamenjave merkanlihic pšenice za semensko (za 130 kilogramov me- Bo deloma jasno in toplo. rkamilnc uooijo tou Miogramov semenske), hkrati pa poteka tudi zamenjava za koruzo). Razen slabega vremena posebnih težav z žetvijo v črnomaljski občini letos ni bilo, saj je bilo kombajnov dovolj, kmete je nekoliko pogrela le cena žetve, ki je bila oblikovana na osnovi kalkulacij republiškega Kmetijskega inštituta, potrdil pa jo je občinski izvršni svet. Sicer pa je bila cena za vso Belo krajino enotna in je veljala za kombajne z delovno širino nad 260 centimetrov z vezanjem 6.000 din, brez vezanja 4.800din, z. manjšimi širinami z vezanjem 5.200 din, brez vezanja pa 4.200 dinarjev, B. M. „ZDRAHE” PRIVABILE 300 GLEDALCEV NOVO MESTO — Goldonijeva komedija ..Primorske zdrahe”, ki sojo koprski gledališčniki v petek zvečer uprizorili na novomeškem Glavnem trgu. je navdušila približno tristo Novomeščanov in je bila do sedaj najbolj uspešna prireditev novomeških kulturnih večerov. Pa tudi ena izkušnja več, kajti še kakih sto gledalcev, ki jih je predstava zanimala, pa zaradi premajhnega števila sedežev in prevelike množice okoli stoječih gledalcev ni mogla slediti dogajanju na sceni, je moralo razočaranih oditi. K združevanju sili ekonomika V novomeški občini resni pogovori o združitvi dveh Isker in KZ ter Standarda NOVO MESTO — Dve novomeški Iskri (tozd Tovarna napajalnih naprav v Bršljinu in tozd Ela, ki posluje na novi lokaciji na Cika vi), sta že precej daleč v pogovorih o možnostih skupnega poslovanja, ki naj bi zaživelo z novim letom 1985. Dosedanje ugotovitve kažejo, da bi obe Iskri skupaj uspešneje poslovali. Predvsem bi lahko racionalneje izkoriščali prostorske zmogljivosti (prostor je v novi Eli), pa tudi opremo in kadre. Skupno bi tudi hitreje načrtovali proizvodne programe z novo tehnologijo, povečevali izvoz, obenem pa bi laže zagotavljali uvoz repro-materiala ter opreme. Vse to pa bi delavcem pomenilo večjo socialno varnost ki je zdaj v Eli omajana. Glede dosedanjih izgub v Eli predlagajo. naj bi jih krili pred združitvijo vsi tozdi Iskre Avtomatike, po združitvi pa naj bi tveganje prevzela nova delovna organizacija, ki bo dobila tudi novo ime. O možnostih združitve med Kmetijsko zadrugo Krka Novo mesto in Mercatorjevim tozdom Standard že od maja tudi tečejo pogovori. V obeh kolektivih, ki se bavita z oskrbo prebi-. valstva, je že uskladeno stališče do razvoja osnovne kmetijske dejavnosti, izgradnje objektov za predelavo, hladilnice in skladišč, ni pa še razčiščeno, ka j bo z grosistično dejavnostjo v novi delovni organizaciji. Vsekakor pa bi ta morala ostati na Dolenjskem. Oboji pa menijo, da je združitev smotrna v smislu napredka v kmetijstvu, trgovini, živilski industriji in mednarodni trgovini. Z združitvijo KZ Krka in Standarda bi dosegli predvsem pospešen razvoj trgovine v novomeški občini, ki zdaj rnpčno zaostaja za potrebami prebivalstva in slovenskim poprečjem. Razen tega bi lahko smotrneje izrabili že obstoječe lokale v posameznih krajih. Več podrobnih vsebinskih nedorečenosti pa bo v tem primeru združevanja še potrebno razčistiti predpripravami na referendume. R. BACER SLAB ZAČETEK NOVO MESTO — lik pred 22. julijem, ko je bila toča, je v novomeški občini začela žetev pšenice. Žetev je letos zaradi vremenskih razmer zelo pozna, že vrsto let pa tudi ni bilo tako mokre pšenice. Dogajalo se je, da so morali žetev prekiniti, ker je mokra pšenica pokvarila kombajne. Odkup v prvih dneh slabo kaže, saj je bilo do 30. julija na območju novomeške občine odkupljenih vsega 200 ton pšenice, od tega polovico na šentjernejskem območju. Pojavljajo pa se tudi težave z odvozom pšenice, ki ga je prevzelo podjetje Gorjanci. i*,;-!*-*' KOŠNJA NA GORJANCIH — Na gorjanskih košenicah se košnja začne precej pozneje kol v dolini, kosijo julija in celo avgusta. Na košeniei pod Gospodično so zadnji petek sušili seno Putinovi, po domače Martinetovi iz Gabrja. Vreme pa tudi gorjanskim koscem ni prizaneslo, saj so ljudje zaradi stalnega dežja travo sušili po več dni. (loto: A. R.) Krka ne sme postati mrtev kana]! Novomeška ribiška družina je v začetku aprila seznanila izvršni svet novomeške občinske skupščine z analizo, iz katere je razvidno, da je Krka od čistilne naprave r Ločni do jezu v Lešni-ci v četrtem kakovostnem razredu. oziroma tako onesnažena, da normalno življenje rečnih živali in rastlin v njej ni več možno. Ribiči so tedaj pokazali tudi krivca — na čistilno napravo. ki da očitno ne služi več svojemu namenu, hkrati pa so od najvišjega oblastnega telesa zahtevali, naj stori vse. da se nadaljnje onesnaževanje onemogoči. Po dolgih mesecih čakanja ribiči niso dobili odgovora, ki bi jim zagotovil, da se je začela taka akcija. Zato je njihov predstavnik zahtevo po zavarovanju Krke ponovi! v obliki delegatskega vprašanju na seji občinske skupščine 26. julija, poudarjajoč pri tem. da ribiči do tega dne niso dobili odgovora niti od pristojnih teles novomeške niti brežiške občine, ki so jo tudi seznaniti s to problematiko. Resnost lega vprašanja je strnil v naslednjo ugotovitev: če ne bo onesnaževanje takoj prenehalo, bo Novo mesto s širšo okolico doživelo ekološko katastrofo, kol si jo zdaj še ttPžko predstavljamo. Ribiči pa niso edini, kijih ta problematika pekli. Na omenjeni seji občinske skupščine so se s podobnimi vprašanji oglasili predstavniki bršljinske in drugih primestnih krajevnih skupnosti na levem bregu Krke. Ugotovitve, ki so jih vsebovala njihova delegatska vprašanja, pa so že prav grozljive. Navedli so. da je na njihovem območju zastrupljena tudi talna voda, ki jo uživajo. Ta voda priteka iz sicer nedovoljene deponije tistih organskih in drugih odplak .ki jih čistilna naprava v Ločni ne more ..prebaviti", pa jih zato vozijo v Žabjek. V odgovor na ta vprašanja je predstavnik novomeškega izvršnega sveta pojasnil, da se zdaj dogaja tisto, česar pri načrtovanju čistilne naprave niso mogli predvidevati. Pojavili so se namreč ..proizvajalci" novih odplak. za katere čistilna naprava ni usposobljena. Res je tudi, je pristavil predstavnik izvršnega sveta, da mora naprava sprejeti v čiščenje tudi vse tisto, kar bi morali prečistiti že sami onesnaževalci. predvsem industrijski obrati. Zato je tudi kemično in biološko preobremenjena. (Več o problematiki čistilne naprave v Ločni na 5. strani današnje številke!) Kaže. da se bo reševanje zdaj. ko je tako rekoč že začelo biti plat zvona, vendarle začelo. Po zagotovilih novomeškega izvršnega sveta bo do 15. avgusta pripravljeno celovito poročilo o tej problematiki, takoj nato pa se bo sestal sam izvršni svet in sprejel ukrepe. Javnost, ki je vesli o grozeči ekološki katastrofi niso malo pretresle, še ■ posebej pa prizadeti in najbolj ogroženi prebivalci, si bodo vsaj malo oddahnili. L ZORAN KOMUNISTI DELAVNI KLJUB POČITNICAM ČRNOMELJ — Delo črnomaljskih komunistov kljub poletnim počitnicam ni zamrlo. Tako je predsedstvo občinskega komiteja ZK po 13. seji CK organiziralo več pogovorov s komunisti o posameznih področjih družbenega dela, na katerih želijo ugotoviti, kako komunisti uveljavljajo svojo vlogo. Razprave so že potekale na področju stanovanjske skupnosti, pripravljajo pa jih tudi s komunisti v kadrovskih komisijah, vodstvih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, v družbenih organizacijah in drugje. Zaključne ugotovitve razprav bo v začetku septembra obravnaval občinski komite, ki bo zavezal vse osnovne organizacije, da odpravijo morebitne slabosti, ter terjal učinkovitejše izločevanje nedelaynih članov iz ZK. IZ NtkŠIH OBČIN * IZ NKŠIH OBČIN ii Težave ogrožajo cilje »petletke” Novomeška občinska skupščina preverila uresničevanje razvoja, določenega s srednjeročnim planom—Letošnjemu letu ne kaže najbolje — Sprejet predlog smernic za razvoj do leta 2000 — Dokument bodo še pretresli NOVO MESTO — V novomeški občini se kljub zaostrenim pobojem gospodarjenja in čedalje težavnejšim razmeram na drugih področjih niso odrekli glavnim ciljem in razvojnim usmeritvam, določenim v srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1981 — 1985. Do zdaj tudi ni bilo pravega razloga, da bi karkoli črtali ali spreminjali, saj so bili v prvih treh letih doseženi celo nadpovprečni rezultati gospodarjenja. Res pa je, da na začetku omenjenega obdobja ni kazalo najbolje in so že razmišljali o popravkih planskih dokumentov. Tudi izvoz je dal več. kot je bilo pričakovati glede na možnosti. Zal pa se je naglo povečeval tudi uvoz, tako da je imela občina leta 19X1 kar 52 odst. deviznega presežka, ob koncu minulega leta pa že za odstotek večji uvoz od izvoza. Poročila o uresničevanju srednjeročnih nalog na splošno niso pretirano spodbudna, saj se na več področjih kaže razkorak med tistim, kar je zapisano, in tistim, kar je doseženo. Zaskr- Še letos asfalt na Zburah Odkrit pogovor o cestnih problemih v KS Šmarjeta — Negodovanje preusmerjeno v konkretno akcijo — Brez lastne udeležbe ne bo šlo ŠMARJETA — Makadamska cesta od Šmarjete do Gornjih Lakenc, preko Zbur, in od Zbur proti Škocjanu postaja čedalje težje^reme za ljudi, ki prebivajo ob njej. To so jasno in odločno povedali na sestanku v petek, 27. julija, v šmarješki osnovni šoli, k jer so se predstavniki šmarješke krajevne skupnosti in prizadeti občani sestali s pristojnimi občinskimi funkcionarji in predstavniki nekaterih delovnih organizacij, ki s svojo dejavnostjo posegajo v to področje. Makadamska cesta je republiškega pomena in pomeni za prenekatere prevoznike tudi dokajšnjo bližnjico med Mirensko dolino in dolino Krke. Za svoje zmogljivosti je preobremenjena, zato ob slabem vremenu niti cesti ni več podobna. Vozniki uporabljajo včasih kar zelenice ob n jej, d» bi sc izognili nevarnim luknjam. Tudi več nesreč je že bilo zaradi tega. Še posebej pa pestijo prebivalce ob njej oblaki prahu, ki jih nenehno dvigajo vozila. Na Zburah, ki so stičišče treh cest, je problem že nevzdržen in zato je tam negodovanje tudi najmočnejše. Ker so iz leta v leto videli, kako se gradnja nove ceste, ki je bila sicer planirana, odmika, so bili pripravljeni tudi na skrajne ukrepe, da bi le dokazali, kako resen je njihov problem. No, petkov sestanek je le pokazal, da se da veliko .'•oriti tudi s treznim razmišljanjem in pametnim načrtovanjem. Brez lastne Prireditev, ki se izplača Brez Noči na Kolpi bi težje prišli do telefona, vodovoda, javne razsvetljave ... GR IB L.II: — Da si) dobro pripravljene prireditve tudi dobro obiskane, je pokazala nedavno Noč na Kolpi. Na gribel jskem kopališču se je zbralo preko 3 tisoč gledalcev, ki niso prišli sem le i/ Bele krajine, ampak domala i/, vse Slovenije in bližnje. IJrvatske. S programom, v katerem so sodelovali Tomislav Ivčič, Meteori, Novi prijatelji, humorist Marjan Roblek-Matevž, domači tamburaši in manekenko z modno revi m Beli, so bili obiskovalci tč tradicionalne', prireditve'povsem zadovoljni. ' Organizatorji -—letos sp biTi jo” griheljski gasilci '-Hjirsb žčAlrugi dan ugotovili, dsi^/ljihn je prireditev še kako izplačala/TTddali so vso pripravljeno pečenko, po pi-lačo pa so morali skočiti večkrat \ trgovino, kije nalašč/ato dežurala vso noč. Sprva je bila Noč na Kolpi v Metliki, zdtlf'pčt srt jo že šestič zapored priprakMi v (iritv Ijah. - ' , Zasluženi denar je prinesel vasi že marsika j: z n jegovo pomočjo so na peljali telefon, vodovod ter posumit nekty žarnic javne' razsvetljave, zadnji čas pa vse pogosteje razmišljajo o obnovitVf gftsilskega doma. k jer bi lahko rmeti tudi'kulturne prireditve, saj'jd'd vtisi prav kultura močno razvida. Spomnimo se le tamburašev, pevskega zbora ter vsakoletnih srečanj obkolpskih pevskih • Zborov. Ciri, beljski primer bi lahkO služil drugim krajevnim skupnostim, ki se vse prehitro zadovoljijo samo s pripravo veselice. Z malo več dela in volje se dajo doseči tudi Višje zastavljeni cilji. T. (i. soudeležbe pa tudi tokrat, kot tudi še ob drugih akcijah v tej krajevni skupnosti, ne bo šlo. Kot je povedal Zdravko Slak, direktor Cestnega podjetja Novo mesto, bi rešitev celotne cestne trase stala danes 170 milijonov dinarjev, toliko denarja pa ni na razpolago. Začeti bo treba praktično iz nič in iskati vire financiranja,da bi odstranili probleme tam, kjer so najhujši, potem pa postopoma dograjevati traso. Tako bi lahko že letos asfaltirali cestni trikotnik v vasi Zbure, kar pa bi stalo približno 30 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost naj bi iz lastnih sredstev, prispevkov prizadetih občanov in dotacijami delovnih organizacij zbrala vsaj 3 milijone, nekaj manj naj bi prispeval Strešnik iz Dobruške vasi, kije največji uporabnik te ceste, drugo pa naj bi iz različnih virov zagotovila občinska skupnost za ceste. Na ta način bi s pripravami za gradnjo lahko pričeli takoj, na Zburah pa bi bilo položenih prvih 900 m asfalta še pred zimo. Predstavniki krajevne skupnosti in občani so s tako rešitvijo soglašali in se obvezali v kratkem rešiti vse probleme okoli lastništva obcestnih pasov, da se zaradi tega gradnja ne bi zavlekla. T. JAKŠE KOMETOV POCENI DOPUST METLIKA —V ponedeljek, 6. avgusta, bo konec Kometovcga kolektivnega dopusta, ki seje začel 21. julija. V tem času je bila velika večina od . 450 zaposlenih na dopustu, v tovarni so ostali le vzdrževalci, ki so čas. ko je proizvodnja stala, izkoristili za temeljit remont zastarelih strojev. Seveda je v tem času Komctova počitniška hišica v Červarju. kjer imajo 11 ležišč, ves čas zasedena, prav tako tudi počitniško stanovanje s 5 ležišči, ki so ga letos kupili na Cresu. Letovanje je poceni, saj v sezoni v Kometu zaposleni in njihovi družinski člani plačajo (brez hrane) po 100 din na dan, zunaj sezondkpa 60 din na dan. Dr. Pavel Kranjec umrl bljujejo podatki iz letošnjega leta. ko spričo še bolj zaostrenih razmer nič ne kaže. da bi izpolnili naloge,določene z resolucijo za leto 19X4. Celotni prihodek in dohodek sta upadla, tako da je občina začela zaostajati za republiko. Na seji občinske skupščine minuli četrtek so ugotavljali, da se najbolj pozna padec dohodka tistih delovnih organizacij, ki predstavljajo temelje gospodarstva v občini. Po tradiciji pripada med temi vidno mesto IM V. za katero srednjeročni plan predvideva saniranje. Podpresednik izvršnega sveta Sergej Thorževskij je navedel še nekaj drugih nerazveseljivih ugotovitev, ki se zlasti kažejo letos. Med take štejejo: efektivni devizni priliv v občini se zmanjšuje, prestrukturiranje, ki seveda zahteva več let. ne daje ustreznih' sadov, zadolženost je izredno porasla, že tako in tako slabo likvidnost poslabšujejo visoke obresti. Z doseženim ne more biti nihče zadovoljen. Kar je bilo letos zamujenega. naj bi nadoknadili v drugem polletju. Skupščina je zato naložila organizacijam združenega dela, naj takoj ocenijo polletno poslovanje in sprejmejo sklepe, s katerimi se bodo obvezale, da bodo uresničile resolucij-ska določila. Vsi nosilci planiranja morajo po posebnem sklepu skupščine do novembra analizirati uresničevanje planskih dokumentov za sedanje srednjeročno obdobje. Do novembra naj bi bil narejen tudi osnutek resolucije za leto 19X5, za zadftje leto tega obdobja. Na seji so predstavniki izvršnega sveta poudarjali, da bodo dosežki letošnjega leta osnova za leto 19X5, zato ne more biti vseeno, kako se bo izteklo. Ne nazadnje je treba že zdaj misliti tudi na poračun za celotno srednjeročno obdobje. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so zatem sprejeli predlog smernic razvoja občine do leta 2000. Osnutek smernic je bil od sredine junija. ko ga je objavilo glasilo »Odločajmo ”, v javni razpravi. Delegati so se lahko seznanili tudi s predlogom sprememb oziroma dopolnitev, oblikovanih po razpravah v najrazličnejših organih, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugod. Zbori občinske skupščine so nosilce priprav za dolgoročne plane v občini pozvali, naj do konca septembra pripravijo analize lastnih razvojnih možnosti in tako omogočijo sočasnost načrtovanja in usklajevanja načrtovalnih postopkov. L ZORAN ZAMUDA V VINOGRADIH METLIKA — V vinogradih v Beli krajini trta kasni najmanj za 14 dni. kar gre v prvi vrsti na račun hladne pomladi. Vendar sedaj trt je lepo kaže. jagode se debeli jo in glede na letino je stanje, pravijo strokovnjaki,,v, redu, Seveda bo zaradi zamude v vegetaciji trgatev temu primerno pozneje. V daljni Kaliforniji seje prve dni julija pretrgala življenjska nit dolenjskemu rojaku in znanstveniku dr. Pavlu Kranjcu. Znanstvenik, ki je komaj zakoračil v 51-leto. se je po uspešenm študiju elektrotehnike na ljubljanski unverzi. kjer je bil nekaj časa tudi asistent, izpopolnjeval še v tujini. Najprej je delal pri znani švicarski firnti Brovvn Boeri, nato nadaljeval študij v kalifornijskem Berkelcvu. kjer je postal doktor znanstvenih ved. V letih 1965 — 19X4 je delal pri ameriških firmah Bechcl Corp. v San I ranciscu. oziroma General Atomic v San Diegu. Specializiral se je za gradnjo nuklear- NIHČE GA NE VZDRŽUJE ADLEŠIČl — Iz leta v leto je kopališče \ Adlešičih vse bolj obiskano. Mamljivo je postalo za tabornike iz Ljubljane. Kranja in drugod, vendar tudi za enodnevne kopalce. Cesta iz Črnomlja do Adlešičev je asfaltirana, tristo metrov poti do kopališča pa je slabo vzdrževano. Le nekaj kamionov peska bi bilo potrebnega in jeze bi bilo veliko manj. J udi kopališču se pozna, da ga nihče ne vzdržuje. Kraj iriia gostilno in bife. vendar je moč dobiti le suho hrano, improviziram bife, ki so ga imeli mladinci še pred dvema letoma, je izginil s kopališča. Skoda, kopalci so se ga radi posluževali, mladi pa so tudi zaslužili kak dinar. Ne bi bilo odveč, če bi sedli za skupno mizo odgovorni z občine in iz krajevne skupnosti na sestanek z eno samo točko dnevnega reda: ureditev kopališča. Resnici na ljubo povedano. Bela krajina se ne more pohvaliti s prevelikim številom urejenih kopališč. Adl-ešiško bi lahko postalo eno med njimi. T. G. mu elektrarn, zato je vseskozi bil z mislimi pri naši prvi atomski elektrarni v Krškem. Pavel Kranjec izhaja iz znane dolenjske prosvetne družine: očeta profesorja novomeške gimnazije, in mame Eme, učiteljice, se dobro spom- nijo njuni številni učenci. V času šolanja na novomeški gimnaziji je Pavel kljub poglobljenemu študiju še vedno našel čas, da se je aktivno vključeval v športne vrste in razgibano družabno življenje povojnega Novega mesta. Ko je odšel študirat v Ljubljano, je bilo konec mladostne brezskrbnosti, saj seje z vsem srcem predaj elektrotehniki in prodiral v njene skrivnosti. Vedno ga je zanimal jaki tok. S svojimi izkušnjami in znanjem je žele! z izgradnjo nuklearnih elektrarn pomagati človeštvu pri premagovanju energetske zagate. Pri teh iskanjih je šel morda tudi nekoliko predaleč in pozabil nase ter tako rekoč zgorel v najzrelejših letih. Vsem nam bo ostal v najlepšem spominu. SLAVKO DOKL Konec izgube z vinom? Po podražitvi vina se je ekonomski položaj metliške Vinske kleti izboljšal METLIKA — Medtem ko je prvo četrtletje tozd metliške Kmetijske zadruge Vinska klet končal z izgubo, polletni obračun ni več negativen. Boljši ekonomski položaj kleti pa gre v glavnem na račun višjih cen vina. saj so, tako kot ostali slovenski vinarji, sredi maja cene vin povišali povprečno za 26 odst. Ker v polletju Vinska klet nima več izgube, ampak celo rahel dobiček, jih tudi ne zadeva več sanacijski program, ' seveda pa se v kleti zavedajo, da je y tem ..rahlem dobičku" tudi denar vinogradnikov, njihovih kooperantov. Seveda bo na osnovi lega rez.ulta-. ta zadruga lažje poračunala z vinogradniki. poračun pa naj bi bil pred trgatv ijo. Po podražitvi vina sc prodaja vin iz metliške kleti ni zmanjšala, morda gre za neznaten padec, vendar ni bistven, res pa je, da se ni povečala, kot se je v poletnih mesecih prejšnja leta. Pri sedanjih cenah bo metliška klet ostala do konca letošn jega leta oziroma najmanj toliko časa. kot bo tekla prodaja vin lanskega letniku. Dobro poslovanje v težkih časih •——----------------------------------> 1—— ------------ Zelo dobri rezultati Kometovega prvega polletja — Boljša preskrbljenost z domačimi materiali — Pol kapacitet za izvoz, pol za domači trg ME 11.1 RA.— Okoli 450 zaposlenih v metliškem Kometu, skoraj „Cistern" , ženskem kolektivu, je lahko odšlo na kolektivni dopust mirno ih zadovoljno, kajti ta delovna organi/ilčiju je prvo polletje zaključila v teh težkih časih zelo uspešno in tudi ob koncu leta pričakujejo dober rezultat. Vsi kazalci poslovanja kažejo dobro sliko, še posebej razveseljivo pa je. da sta se izboljšala tudi ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Sicer pa precej povedo že podatki,’da je bil celotni prihodek v prvem polletju kar za 90 odst:. Večji kot v enakem lanskem obdobju in je znašal 1X| milijonov dinarjev, dohodek (114 milijonov din)je večji za 65 odst,, čisti dohodek (93 mio din) pa se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za 67 odst. MILIJON LITROV METLIŠKE ČRNINE METLIKA — V metliški vinski kleli računajo, da bodo letos prodali okoli milijon litrov metliške črnine, 400.000 litrov Belokranjca, 300.000 I roseja, 150.000 I cvička in 700.000 I nami/nih vin. Približno toliko vina je klet prodala tudi v lanskem letu. V prvi vrsti gre tako veliko po-, večanje na račun lanskih več kot* . , . i. skromnih uspehov v prvem polletju, ko so se v Kometu otepali /. velikim pomanjkanjem materiala in so skoraj vse svoje pri/vodne zmogljivosti usmerili v tako imenovani UT^p^l. T ako so vlansVem polletjli s protfejj.) na domačem tržišču ustvarili komaj b odst. celotnega prihodka, letos pa polovico. Delno so dobri polletni rezultati tudi posledica povišanja cen: lani oktobra so cene povečali zp 11 odst., z letošnjim julijem pa za dobrih 12, vendar zadnja podražitev ob polletju še ni mogla učinkovati. Da so se v veliki meri znebili idvisnosti od uvoza, kaže tudi pokritje iz uvoza z izvozom, ki znaša kar 4X0odst., če pa upštevamo porabljene devize za nakup materiala na domačem trgu. znaša pokritje 255 odst. Prodaja Kometovih izdelkov na domačem trgu poteka sicer v redu, vendar čutijo, da je tržišče postalo previdnejše.-zato je še toliko v+rednješe njihovo spoznanje, da sta spričo tega kakovost in spoštovanje rokov še toliko pomembnejša. I/ leta v leto pa je večji problem izrabljenost njihovih strojev, kar 90 odst. jih je že amortiziranih. ^ito veliko deviz porabijo za nakup,.rezervnih delov, uvoz novih specialnih šivalnih strojev, ki bi jih nujno potrebovali, pa je z vsemi mogočimi in nemogočimi administrativno-biro)prečni OD znašal 17.300 din, ven- , dar bodo osebne dohodke v skladu /* dogovorom in internimi akti v drugi polov ici leta lahko izboljšali. Že z julijem se je vrednost točke zvečala za desetino. A. BAR TLI J TABORJENJE POD KLEKOM METLIKA — Dvajset mladih tabornikov i/ metliškega odreda Dveh krokarjev je deset dni preživelo na taborjenju Ob umetnem jezeru pod Klekom. Taborjenje, že samo po sebi zelo lepo doživet je za vsakega tabornika, je bilo letos še prijetnejše, kajti metliški taborniki so ietos nabavili deset novih šotorov. V kleli upajo, da bodo nove cene vina pripomogle, da bodo letošnje leto zaključili brez. izgube, poravnali obveznosti do vinogradnikov in zaposlenim zagotovili primerne osebne dohodke, čeprav je težko napovedati, če bodo sedanje cene vina kos naraščajočim stroškom do konca letu. A. B. 8. srečanje belokranjskih vinogradnikov Avgusta pa izlet v Istro SEMIČ — Društvo vinogradnikov Bele krajine priredi \ nedeljo, 5. avgusta, na Štrekljevcu pri Semiču ob 15. uri 8. tradicionalno srečanje vinogradnikov. Strokovnjaki Vinske kleti iz Metlike bodo člane društva, ostale vinogradnike in prijatelje vinogradništva seznanili z lanskim in letošnjim odkupom grozdja, inž. Jože Maljevič pa bo odgovarjal na vprašanja o vinogradništvu. Društvo bo letos pripravilo za svoje člane tudi enodnevni izlet v Istro, in sicer avgusta. Vse informacije O izletu bodo zainteresirani lahko dobili na srečanju, kjer se bbdo tudi prijavili in plačali prispevek. TistiV dlattsri' se srečanja ne .bodo udeležili., sit bovlo lahka prijavi.li,jra:scinjškopotjrai.iy4>i,i Alojzu, Bezku, Semič 10, za ,frruoE maljsko Janku Banovcu iz Črnomlja, metliško pri Antonu Radpšu na bolečinski črpalki.g Metliki, dragatušk/p pri Poldu Mu sinu, jz.'.Dragovan je vasi,, Z.a področje Petravc vasi pg pri Sluijef-tii Grahku iz levkev. Prijaviti ,se .bo moč do vključno ,5, avgusta. Po končanem strokovno-poučnem delu srečanja vinogradnikov se bod.o ti poveselili še ob dobri kapljici jn pečenki. Če bo slabo, vreme, bo srečanje v gasilskem domu. SOLA V NARAVI NA DEBELEM RTIČU METLIKA — Šolarji jz. metliške občine, ki so končpli 4. rargzd—skupaj jih je 115 iz metliške, podzemeljske in suhorske Sole — su en teden preživeli v šoli *v naravi na Debelem rtiču. Starši so za enotedensko bivanje na morju prispevali po 1.900 din. ostalo metliški izvršni svet, občinska zveza DPM, RK. lelesnokulturna in kulturna skupnost, izobraževalna skupnost pa je krila stroške prevoza. Za 11 saborskih šolar jev je tako kot že vrsto zadnjih let vse stroške šole v naravi kril njihov pokrovitelj, ljubljanski .lugotekstil. Novomeška kronika VESELICE ŠE VEDNO VABIJO — Poletnim mesecem bi v novomeški občini lahko rekli tudi čas veselic. Številni plakati, ki obveščajo o tovrstnih prireditvah, so dokaz, da jim tudi letošnje izredno muhasto vreme ne more do živega, sodeč po obiskanosti, pa se tudi ljudje kljub nenehnemu naraščanju življenjskih stroškov še niso odrekli tej vrsti zabave. Aktivnost na tem področju je vsekakor hvale vredna. ampak morda bi ponekod vsaj delček te zagnanosti lahko porabili za hitrejšo izgradnjo ceste, kulturnega doma ipd. LEPO IZDELANA OZNAKA PRIVABLJA LJUDI — Vse več ljudi jemlje za razvedrilo v roke dobro knjigo. K temu prav gotovo precej prispeva Svet knjige s svojo privlačno ponudbo. Oddelek Sveta krljige pri novomeški Mladinski knjigi je poleg lepo urejenih polic in vidnega napisa na izložbi poskrbel še za dodatno oznako. Poleg napisa za Mladinsko knjigo sedaj visi vidna in lična oznaka Sveta knjige, ki privablja pogled mimoidočih. DEŽ IN VETER ODKRIVATA STREHE — Letošn je vreme, ki kar ne sodi v poletni čas, povzroča številne nevšečnosti in skrbi. Nemalo presenečen in slabe volje je bil verjetno tudi lastnik stavbe na Zagrebški cesti v Novem mestu, na kateri je neurje zvilo pločevinasto streho kot pokrov na konzervni škatli. Upajmo, da v notranjosti te ..konzerve” ni nič takšnega, kar ne bi moglo brez večje škode počakati, da bo lastnik lahko streho popravil. STOPNICE PROTI KAPITLJU SO POSTALE NEVARNE — Kapiteljska cerkev je ena tistih novomeških znamenitosti, ki privabljajo precej obiskovalcev. Stopnice, ki vodijo proti Kapitl ju s ceste od muzeja in galerije, pa za marsikoga verjetno pomenijo kar precejšen problem. Že tako zlizane in spolzke kamnite stopnice so pod vplivom vremena in časa spremenile položaj in so vse prej kot ravne. Morda bi za njihovo popravilo lahko kdo kaj storil, še preden bo zlomljena kakšna noga ali roka. Ena gospa je potarnala, da z njenim sluhom najbrž ni vse v redu. Na predstavi „Zdrah” je v množici komaj ujela kakšno besedo, na sobotnem „bolšjem trgu” pa bi ji zaradi močnega ozvočenja skoraj razneslo bobniče. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponudba je bila v zadnjih dneh ih ko kot običajno kar pestra. Breskve, ki jih večinoma prodajajo po 120 din gredo še vedno dobro v prodajo. Hruške so bile po 160 din, zgodnja jabolka po 100 din, marelice po 160 in lubenice po 50 in 80 din kilogram. Za paradižnik je bilo potrebno odšteti 100 din, za krompir 50 ali 60 din. prav toliko tudi za kumare. Pojavile so se prve sveže fige po 260 din kilogram in nekatere druge vrste sadja. Kupcem so bila na voljo jajca po 17 oz. IX din in precej domače smetane in sirčka. Tržnica je bila kar dobro založena z zelenjavo, ponujali pa so tudi več vrst 'rezanega cvetja in sadik. Že nekaj časa je ponudba gob zelo skromna in tudi te dni sle lahko kupili le nekaj precej starih lisičk. Gobarjem letošnja sezona očitno ni naklonjena. Pri ponudbi obrtnikov ni bilo videti kakih posebnih sprememb ali novosti. Najbctgate-jša je bila zopet ponudba suhč robe. Sprehod po Metliki VSblJJEl ŽE KAZALO, da bo leiošnjtbtnlavp poletje odvrnilo metliške Bohianjn od namere, da se spuste. pd.Kolptod Osilnice do Metlike, Vem diir.ni.tahoiiRf.Va skupina je bila napoti prej.šAji tejdonodruga pa vesla prav te dni/: Nu.lvsaikolelho, pot se odpravijo (Metličani tratni/ker je Kolpa še vedno. Jlepa, p>lga leta sc že boruno za razširitev telefonije, a žal brez vidnih rezultatov. 1 |udje so p* »slab brezvoljni, saj velikokrat sam«) govorilno, kaj potrebujemo, s čim nismo zadovoljni, ko pa bi morali stvari premakniti / mrtve točke.sc dostikrat zatakne." — Povrnimo se naposled k telefoniji. Kdaj računale na telefon? .Bilo je žc čez 60 interesentov, ko pa s«) zdaj nekateri razširili govorice, da bo moral vsak prispevati za priključek kar pil 13 starih ritolijonov. jih je ostala slaba polovica. IX> osem milijonov btse prispevali paše udarniško delali in priskrbeli drogove. Šenovčanoni bi morah dali okrog 160starih milijonov za kabel do Malega Kamna. I oda nihče nam ne more dati zagotovila, da bi) vsaj v poldrugem letu telefonsko omrežje prišli) do naših domačij. Zadnjič predstavnika PTT Novo mesto ni bilo na sestanek interesentov za lelelon m ljudje so dobili občutek, da pošta /analašč zavlačuje. Kdaj bomo dobili pravo informacijo?" P. Pl RC 99 Prva pomoč” po toči Kaj storiti za odpravo posiedic na posevkih in travnikih — Škoda v sadovnjakih in vinogradih je dolgotrajnejša, mnogi si še od lani niso opomogli SHVNICA — Kmetijstvo te občine je že drugo leto zapored prizadela katastrofalna toča. Na terenu so popisne komisije, ki ugotavljajo škodo po republiški metodologiji, saj je t*bčina prisiljena prositi za solidarnostno pomoč. Trenutno kljub precejšnjemu malodušju med kmeti in tudi /grože-nosti ne gre obupavati. O ukrepih /a prvo pomoč smo nc pogovarjali / vodjo pospeševalne službe pri TOK (M) Kmetijskega kombinata inž. Jožico Mlakarjevo. — Kakšna je razlika med lansko in letošnjo ujmo? -l etos je trbmočje. kjer je klestila toča. lahko skoraj povsem natanko /arisati, kot bi vlekel črtopo/cmljcvi-du. Resda je prizadeto območje malo manjše, škoda pa bo večja, ker je ujma prišla v času. ko je bilo požete le okrog 10odst. pšenice. Najhujše pa |Cto.ker je letošnje leto že itak v hudi zamudi pri rastlinski vegetaciji. Koru/a jcbila Kmet Keliks \n/cl / Blata je kosil pšenično njivo, nc zaradi žetve, . temveč da hi po ruzdejaajn s točo i imel vsaj kaj nastilja. -Nkubctov a iz j Sevnice ima le 86 let, a ne pomni take toče, ravno tako tudi nc nad 86 let stara Novakova mama iz Blata," skrušeno pripoveduje ta gospodar, ki sicer redi 24 zadružnih in 11 svojih govedi. Z 2.5 ha sv oje koruze in ostale silaže bi imel v siceršnjih razmerah zanesljivo dovolj krme vso zimo. -Vsako leto sem lahko oddal najmanj 5 de 6 svojih bikov, poslej ne vem, kako ho. Ne vtm, kako bodo ravnali pri zadrugi glede koruze, ki smo jo prejeli vnaprej za pšenico, ki jo sedaj lahko t Jin:4e pr corje mo." Jože Jeršin, kmet z Račjega sela, ima sicer kurjo farmo, kljub temu pa redi še šest glav živine. Dvom«, da hi sr še kaj izcimilo iz dveh hektarjev hudo zdelane koruze. Pretim je pokazal svoje polje, je opozoril na potolčene njive Milene Novak. -Ima to smolo, da ima površine bolj zaokrožene. Ženske so se dan za dnem mučile z okopavanjem pese. sedaj niti na eni ni najti celega leda. Pa so tele«izijski dnevnik na ta praznični večer tako obetavno zaključili. V pol ure zalem je bil ves naš trud zasut pod debelim sojem toče," opisuje Jeršin ta večer, ki ga ne bo zlepa pozabil. npr. \ najbolj občutljivem obdobju, ko tvori metlice. V hribih, kjer jcbil ta za«)stanek naj več ji. je zalo tudi tani. kjer jv bila škoda potoči maujšd. to takt* hud udarec, da bo treba marsikje njive preorati. Skoda v sadov njakih in vinogradih jc dolgotrajnejša, posledice so na lesu *>čitnc tudi dve do in leta. Mnog«) napadov sc še ni opomoglo t*d lanske toče.” — Kakšni mi trenutno najnujneši ukrepi? -Naša temeljna organizacija bo ponudila kar največ dušičnih gnojil. Na srečo imamo na volj«) vsa najpotrebnejša škropiva. Priporočamo krmne dosevke: mnogocvetno ljuljk«). krmno ogrščico in ranejše sorte koru/e. predvsem hibride BC 193 in 191." — Kaj storili s prizadetimi posevki in travniki? .Zbite travnike jc treba vsekakor p.-kosili. d«*gn«)|ili. da bi d«>bili vsaj otavo. Seveda jc !** mnogo lažje reči k«*t* naredili, saj je odkos v takih razmerah še prisebno težaven. Prizadet«* koruzo v \ išinskih predelili je neba vsekakor preorati, /aradi omenjene zapoznele vegetacije tam ne priporočam letos več sejanja k«uuze. ker je lam zanj«* prctipo/n«*. Mnogo bolj pnp«tročam mnog« »cvetno ljuljko in «*grščic«). Nasploh bod«* živinorejci imeli več od Ijuljke. ker jun ta lahko v kolikor tolik«) ug«*dnš jesem omogoči od enega d«) celo treh «>dkoso\. l o je še tem p«*membiKjše. ker je dosti g«>sp«)darjev zaradi prejšn je suše imelo le en odkos. sedanjega je vzela toča." V /I I I ZNIK POPRAVEK V prejšnji številki njm jc na h. strani spet zagodel tiskarski škrat ('”(in v prispevku .Otroci /ilom ecv na morju v Ncre/inah" izmaličil podnaslov, la se pravilno glasi: _l)o 31. avgusta bo lam letovalo okoli 731 otrok." Škrat jc dodal k teinu podnaslov u šc besedi .naših zdomcev", čeprav gre. kot jc moč ra/brali iz celotnega priseska, le za IK otrok naših zdomcev Prizadetim in avtorju sc oprav iču jeino. UREDNIŠTVO Dl. Poročna pota vodijo v Brežice V brežiški občini ukinili sklepanje zakonskih zvez na matičnih uradnih v Artičah, Pišecah in na Bizeljskem — Kdaj poročna dvorana v gradu? BRLŽICT — \ brežiški občini žc nekaj časa ugotavljajo, da rta matičnih uradih Vrtiče, Bizeljsko in Pišeee kljub prizadevanjem matičarjev in krajevnih dejavnikov še zdaleč nimajo primernih prostorov in opreme, kjer bi lahko svečano sklepali zakonske zveze. vi prenovi gofuvo postala turistična zanimivost, pa je treba postoriti še marsikaj drugega. P. Pl: RC IKrnarja za ureditev prostorov ni. /ato n«> / občinskim odlokom unikili sklepanje zakonskih zvez v omenjenih kra|ih in v Cerkljah, k jer pravaprav lega mr počnejo že več kot deset let. odkar se jc matični urad preselil v novo stavbo. C crkljmii >o se že navadili, da izrečejo _da“ kar v občinskem središču. \ sa p«»ta bodo poslej vodila v Brežice, s čimer so se najtežje sprijaznili Bi/cljanci. ki so opozorili, na precejšnjo oddaljenost od središča in s teni tudi na večje polne stroške mladoporočencev. prič in ostalega spremstva. Bi/cljanci zatrjujejo, da je nekdo prišel k poroki celo peš. Zagovorniki .centralizacije" poročnih obredov postrežejo s podatkom, daje bilo vsako leto na matičnem uradu na Bizeljskem največ dvajset porok, največkrat pa precej manj. in da se na-p«*sled skoraj vsi mladoporočenci tudi slikajo pri brežiškem fotografu. Za zaključek še resen delegatski utrinek o — neresnosti. Po besedah ravnatelja Posavskega muzeja ..upravni organ neresno pristopa k zadevi", in KOSTAK VABI NA TRŽNICO KRŠKO — Komunalno-stavbno podjetje Kostak vabi kmetovalce in druge pridelovalce hrane.da ponudijo tržne presežke na krški tržnici, ki je zaenkrat poizkusno odprla. Gospodinje in drugi obiskovalci tržnice lahko i/birajo blago na stojnicah in v specializiranih prodajalnah znanih tovarn. JOŽ K /AKŠ1 K — „Uspch imamo, ker smo složni!" Hidrant pri vsaki hiši Udarniško gradijo dom PRIK1.ANCT. — Samozaščitna zavest, posebno v gasilstvu, je iiUKiio /usidrana v zavesti naših ljudi. V tej mali vasici' visoko v kozjanskih hribih je komaj šest hiš. vendar ima vsaka svoj hidrant. Je to morda žc kar pretiravanje sicer pridnih, a revnih ljudi? Nika kor ne Domačije so raztresene kar dosti daleč druga od druge, «k*sti streh je krilih še s slamo. Po drugi strani t«)d /nova in znova razsaja rdeči petelin. Ko je lani zagorelo g«*sp«Klarsko poslopje pri Romihovih, so resda prihiteli na pomoč tudi sosednji gasilci, vendar je bil poseg domačih fantov prav s pomočjo enega teh hidrantov odločilen. V vsakem vremenu se tudi ni mogoče pripeljati v te hribe, ne le pozimi, temveč tudi sredi poletja, /adnjc neur je jc tako odrlo cesto pod vasjo, ki je tudi sicer strma kot streha, da sc je p«) njej komajda mogoče prebiti s traktorjem. Krajani so zatorej imeli vse razumevanje, ko se je njihova gasilska desetina odločila zidati nič več in nič manj kot svoj gasilski dom. Sedaj je že pod streho, ob slovesu o«^mladinskih brigad to poletje jc bil zatočišče tudi za to. Duša teh akcij v kraju je s sovaščani Jože /akšek. vzdrževalec v hladilnici sevniškega kmetijskega kombinata na Blanci. ..Pomagala nam je edinole blanška krajevna skupnost." pove v znak hvaležnosti. Sami so zidali in opravljali vsa «>slala obrtniška dela. Za vse skupaj je bilo 5.000 ur premalo. Kdo bitjih štel. pri njih šteje samo opravljeno delo. A. Ž. sicer zato. ker / gradom, kjer naj bi uredili poročno dvorano, upravlja brežiški Posavski muzej. Ta pa sploh ni zainteresiran, da bi najel posojilo za ureditev poročne dvorane, ker se muzej zaveda, da je treba posojilo tudi vrniti. Mnkrat so se v tej ustanovi že ujeli na limaNice. /ato upravičeno > pričakujejo pomoč občinske kulturne skupnosti in občinske skupščine. Že pred leti je namreč znašal predračun samo za restavriranje stropne štukature preko 200 starih milijonov , v bodoči (?) poročni dvorani, ki bi ob celoti- PRVA OBRTNIŠKA RAZSTAVA BRLZICi: — Brežiško Obrtno /druženje bo ob svoji 5. obletnici delovanja pripravilo prvo razstavo obrti v občini. Od okoli 400 vseh obrtnikov pričakujejo, da bo I. septembra v prostorih brežiške gimnazije razstavljala vsaj polovica. Izdali bodo priložnostno brošuro, vrteli pa bodo tudi film o pridobivanju mladih v obrtni poklic. SO SI NEKATERI ŽE REZERVIRALI PARCELE? KRK/J C K — Ro zazidalnem načrtu Senilenan / z Gozdnim gospodarstvom Urežite je na voljo d parcel, ki pa so že dlje časa ..neobljudene", /uto so si otroci tam uredili igrišče. Ko jc zdomce Itolel gradili c okviru tega zazidalnega okoliša, sliniti povedali, da so parcele za -tiste, najbolj potrebne, revne, u. da bodo tlrage". Kes čudna, nasprotujoča si informacija, /ato je tem bolj upravičena zahteva krajanov, naj bi čimprej izvedli javni natečaj in naj licitacija ovrže govorice, da so parcele že rezervirane. POSAVCI IN DOLENJCI NEENAKOPRAVNI? KRŠKO — ..Posavje in Dolenjska sta v neenakopravnem položaju z Gorenjsko. Štajersko. ker mislim, da drugi niso prispevali za lokalno elektroenergetsko napajanje." je povzdignil glas delegat občinskega zbora krajevnih skupnosti v Krškem P C 'urkovič.ko so delegati sklepat, o sprejetju družbenega dogovora o premostitvenem financiranju elektroenergetskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju. Delegat ni bil najbolj zadovoljen niti s pojasnilom, da sta krški in novomeški občinski izvršni svet menila, da je potreben še posebni samoupravni sporazum, s katerim naj bi določili roke in način vračanja posojila. Kar make neverjetno, skoraj utopično se danes sliši predlog, naj bi slovensko elektrogospodarstvo z vsakim posojilodajalcem sklenilo dogovor, kdaj naj bi vrnilo to posojilo. Žal so dobri poslovni običaji v zadnjem času tako izgubili nekdanjo veljavo. da sploh ne preseneča nejevera in dvom ljudi, ki dobro poznajo razmere v našem gospodarstvu. da bodo posojeni denar še sploh kdaj videli. Izkušnje pač govore, da tudi zakoni mnogokrat ne zaležejo, saj na primer tudi sklicevanje na strogi zakon o zavarovanju plačil pri številnih poslovnih partnerjih sploh ni ..zdravo", suj tisti, ki upravičeno pričakuje uOurno plačilo, noče poslali žrtev nesramnega izsiljevanja dolžnikov, ki razpolagajo z določeno vrsto konjunkturnega blaga, oziroma repromuteriala. /’. KKRC Kovinarji na poti iz težav Tovarna kostrukcij: izvršni svet ima zaupanje v njihov sanacijski program — Pomoč matičnega kolektiva trboveljske STT SEVNICA — Občinski izvršni svet seje predzadnjo sredo dolgo mudil z obravnavo sanacijskega programa Tovarne konstrukcij, tozda trboveljske Strojne tovarne. V matičnem kolektivu jim je seveda neljubo s takim poslovanjem prihajali na prag petnajstletnice tukajšnjega kolektiva. Po drugi strani ne skrivajo težavnih razmer, v katerih so naši kovinarji. Sanacijski odbor, v katerem so sami strokovnjaki SIT na čelu z Jožetom Dernovškom, je prepričan, da bodo programi sevniškega tozda pri izdelavi naprav za kemijo zanimivi tudi za izvoz, za rudarsko podporje in druge sklope pa naj bi bilo tudi navkljub raznolikim sistemom pri nas dovolj povpraševanja, vsaj med našimi rudniki. Kovinarji si obetajo marsikaj tudi od sodelovanja s Francozi. Seveda jim ta posel utegne koristiti šele čc/. daljši čas. Tov. Dernovšek je nadrobno pojasnil težave pri delih za koprsko luko in jeseniško železarno. Namesto tovariških odnosov med kooperanti in investitorjem so bile prav tigrovske razmere, je opisal boj za posel. Se ponavl ja podobna stvar, kot je bila npr. pred leti med Konusom in .lugotaninom. ko je slednji lahko le dajal za skupne službe, v zameno za to pa je dobil bore malo? V S IT poudarjajo. da za službe dejansko že dve leti niso prejeli ničesar, za letos so občutno znižali prispevek. l’o drugi strani se zavedajo nujnosti pomoči tukajšnjemu tozdu. Trenutno je brez direktorja, v sanacijskem programu pa navajajo nujo za krepitev vrste služb v Sevnici. Minulo leto jc bilo težko za vso Sli, ne le Sevničanc. Medsebojni tesni stiki in strnjenost kolektiva okrog sedanjih nalog so obet. da bodo težavne razmere prebrodili po samoupravni poti. ALFRED ŽELEZNIK Polovica brigade je iz delavcev Krška MDB Matija Gubec gre na ZMDA „lstra 84” KRŠKO — Mladinska delovna brigada Matija Gubec iz Krškega, ki odpotuje to nedeljo na zvezno mladinsko delovno akcijo ..Istra X4" v Vanganel, bo štela vsaj J5 brigadirjev. Če pa bodo v vodstvu občinske konference ZSM imeli srečno roko. se Jim bosta pridružila šg dva mladinca, kar bi še bolj približalo postavljeni cilj VEČJA PROIZVODNJA, MANJŠI IZVOZ KRŠKO — V krški Tovarni celuloze in papirja so v letošnjem polletju za I.X odst. povečali količinsko proizvodnjo od lanskega leta. blagovno pa le ra 0,1 odst. Količinski izvoz celuloze in papirja je v primerjavi z lanskim manjši za 4.9 odst. povsem izpopolniti brigado. Komandant brigade jc 20-lctni ključavničar senovske Metalne Stojan Kajba — Kišta. ki je že sodeloval na MDA Istra 79. Kras XI) in Slovenske gorice XI. ..Kot so nam sporočili organizatorji. imamo zadostno število brigadirjev. čeprav ne bi radi zapahnili duri pred tistimi mladimi, ki niso po svoji krivdi prišli na vse priprave. Več kot 40 brigadirjev pa sploh ne bi sprejeli. Polovica brigadirjev je novincev, ostali že imajo izkušnje z nekaterih akcij, prav tako je približno polovica delavske mladine, drugi so srednješolci, študentje so štirje. To niti ni slabo v primerjavi s prejšnjimi brigadami, čeprav nas čaka v naslednjih letih še veliko dela pri pridobivanju štipendistov iz združenih sredstev. Največ dela nas čaka pri vodovodu Črni kal — Vanganel in pri melioracijah zemljišč proti Kopru." je povedal komandant Stojan Kajba. Pokrovitelja brigade, ki se bo vrnila domov 3. septembra, sta krški SOP in brestaniški TES. P. P. Novo v Brežicah OD KOD DENAR?— V času. kosi brežiški rokomctniklub gradi tribune, teniški kiub Terme pa nova igrišča, se ljubitelji brežiškega nogometnega kluba. ki se je uvrstil v slovensko ligo ravno ob svoji 65-letnici, sprašujejo, od kod obojim denar, zlasti rokometašem. Ljubiteljem nogometa se namreč zdi nerazumljivo, da se bodo morda morali odpovedati tekmovanju v prvi republiški ligi. ker ni denarja, tega pa ni dovolj niti za obnovo stadiona. Tako verjetno ne bo nič z napovedanimi turnirji ob visokem ju-bilciu kluba. NENAKLONJENO VREME — Letošnja sezona utegne postati, za čateške Terme ena najslabših, odkar imajo 6 zunanjih bazenov. Slabo vreme pač ne more privabiti toliko kopalcev kot sonce, ki tako poredkoma za dlje časa pokuka izza nevihtnih oblakov. Morda pa se bo slabo vreme vsaj v avgustu uneslo, kar bi še lahko pomenilo, da se da vsaj nekaj storiti za uspešnejši zaključek kopalne sezone, če jc bila že na začetku tako klavrna. POLETNA PROGRAMSKA SHEMA — V' brežiškem radiu so že pred nekaj tedni pričeli s poletno programsko shemo, ki prinaša veliko glasbe in malo govoričenja. Poslušalci so zadovoljni zlasti s kontaktnimi oddajami- Po posodobitvi studijske tehnike in prostorov je radio še bolj „živ" in priljubljen vsakdanji sopotnik: kljub temu pa programski delavci še vedno računajo na ..kadrovsko" okrepitev. Krške novice KRIVI SO REZERVNI DELI — Pravijo, da gre v tretje rado, in letos že tretjič pišemo o edinem semaforu. ki ga premore mesto, pa še ta je nenehno ..bolehen", saj utripajo le rumene luči. Maja je v občinski skupščini tudi delegat Celuloze Črt Čargo zahteval, naj tozd za vzdrževanje končno nekaj . ukrene. Menda se stvar velče toliko časa, ker ni moč dobiti nekih rezervnih delov za semafor. Kako prav nam pride marsikdaj izgovor, da nečesa J pač ni moč dobiti, ker je iz - uvoza. ’ PRITOŽB NU RAVNO VELIKO — Komasacija 310 hektarov površin ' na območju Mraševo-Muzga je sprva I močno razburkala duhove med kmeti, ki pa so se zdaj zvečine že pomirili. Za- I nimivoje. da je pritožnikov le okoli 10 odst. vseh lastnikov, zajetih v zložbo zemljišč, a Se med temi so tudi taki. ki so dobili celo pol hektara več zemlje, pa se še pritožujejo. ..RESA" SE SELI V DIJAŠKI DOM — Obnova sedanje poslovne stavbe obrtne-zadruge ..Resa" se bivša k hip pričela in s tem tudi izgradnj; Doma obrfi v Krškem. Odlašanje ji zaenkrat povzročilo podražitev že zt okrog četrt celotne predračunski vrednosti naložbe. Obrtniki upajo.d; jim ne bo treba globlje seči, saj se obr tna zadruga ..Resa", ki je soinvestitor že seli (začasno!) v Dijaški dom Milki Kerin, Sevniški paberki LEPŠI GRAD — Mogočno poslopji ima /. novo aslaltno cesto mnogi prijetnejši dostop. Poslej je tam tud novo gostišče. V soboto so okolici gradu urejali mali brigadirji iz. sestavi pionirske XIV. divizije. V takem števi iu bi kdaj tod lahko pomagali tud starejši. Grad ima obnovljen?! tudi okna. Skratka, tam niso več l> strahovi. BO, KADAR BO — Po zadnjil neurjih je bilo mogoče okrog bazena li v visokih gumijastih škornjih. Sicei pa, kaj sedaj taka ihta okrog lega, al bo bazen odprt ali ne, če ga doslej n bilo toliko let! TRŽNICA ZAŽIVELA — Vso pomlad sta dve stojnici blizu trgovini Center bolj samevali. V začetku tedni je bila tam lepa ponudba breskev. St nam vendarle tudi pri zelenjavi obeti konkurenca? Trebanjske iveri NE ČAKAJO LE NA PRETEP- 1 Dobrniški delegat je na zadnji seji pol oiil, češ da so prišli miličniki na ta mkajšnjo veselico šele debelo uro p pretepu. Včasih je vsaka vas premogi nekaj postavnih „vunbaciteljev", nc če se v zraku bleščijo noži, to ni o, muh. Seveda pa imajo miličniki kolikor jih določen trenutek pač je, tu di šc kaj drugega dela kot miril srboriteže. BREZ PREGLEDA NE GRE -Tudi prireditelji veselic morajo skr beti, da je snago in zdravjem vse v re du. V tem smislu je občinska skupšči na tudi sprejela odlok. Sedaj je črno m belem zapisano, da smejo streči hrano le ljudje, ki so zdravniški pregledani. Sicer pa menda vsaka va še premore kakšnega trgovca, če jež, gostilničarjev manj. UJMA JIM JE PRIZANESLA -Kot bi odsekal, toča ni klestila pi Hudejah, kjer je romsko naselje. Sice. pa v krajevni skupnosti Račje selonisc nič kaj navdušeni nad to rešitvijo. Še več, prav bali so se, da ne bi bilo zarisano v prostorski plan, kaj še, da bi sem dobili še tiste iz Male Loke. Ni občini pojasnjujejo, da ne gre za kakšne gete, temveč nadaljnje raz-seljevanje in socializacijo družin. |£0jgMPUST __________________________________~ St.31 (1825) 2.avgUsta-19M ;c*ss4i.l VI1ČEN SMKAI) — Zaradi biološkega načina predelave odpadnih odplak in pa seveda OBSOJENI NA SMRAD IN ZASTRUPITVE? Resnica o novomeški čistilni napravi v Ločni dobiva vse širši obseg — Novo mesto na pragu ekološke katastrofe — Bršljinski potok Bezgavec ostal brez življenja — Brozga iz odlagališča v Žabjeku ogroža Potočno vas in Muhaber — Smradu v Ločni ni moč odpraviti — Ogrožena tudi Krka Takole je konec minulega meseca zapisa! v svojem poročilu novomeški vodnogospodarski inšpektor Pavle Erjavec: ..Republiški zavod za ribištvo je opravil analize vode. favne in flore, ki kažejo, da je reka Krka od izpusta iz čistilne naprave v Ločni pa vse do jezu v Mačkovcu tako močno onesnažena, da spada njen vodotok v četrti, najslabši kakovostni razred. Navzlic vsem doslej izdanim ukrepom in skupnim prizadevanjem se učinkovitost centralne čistilne naprave v Ločni ni prav nič izboljšala in vodotok reke Krke postaja kana! mrtve vode. To pa še zdaleč ni vse. Sedanje razmere na čistilni napravi zahtevajo reden odvoz blata, dnevno tudi po 100 kubikov. ki vsebuje blizu 95 odst. vode. Novomeška Komunala nima za odlaganje lega blata ustrezne lokacije .niti dovoljenja. Dnevno odvažajo to brozgo v lagune na opuščenem smetišču v Žabjeku, vendar te lagune niso nepropustne, /z njih se neprečiščena gošča izceja v podtalje in studenec, ki izvira v Potočni vasi in se izliva v bršljinski potok Bezgavec. Z analizo je neizpodbitno dokazano, da je danes voda v studencu tako močno onesnažena, da je strupena za ves vodni živelj. Gre za pravo ekološko katastrofo, saj bo preko zastrupljenega bršljinskega potoka onesnažena tudi reka Krka že ob samem vhodu v Novo mesto. In nenazadnje: iz bršljinskega potoka še danes zajemajo pitno vodo štiri družine, naselje ob Bezgovcu." PETICIJA Z 48 PODPISI KRAJANOV Očitno tudi takšno, prav zastrašujoče poročilo ni bilo dovolj resno opozorilo, pač pa so, kot kaže, na gumb za alarm pritisnili šele prebivalci Potočne vasi, ki sq te dni poslali novomeški upravi inšpekcijskih služb peticijo z 48 podpisi. V njej zahtevajo takojšnje ukrepe, saj se že nekaj časa po vasi in okolici širi neznosen smrad. Noč in dan so zaprti v svoja stanovanja, oken zaradi smradu ne morejo odpirati, iz prenapolnjenih lagun v Žabjeku pa se smrdljiva brozga po pobočju razliva naravnost proti vasi. In če k temu prištejemo še večletno negodovanje in proteste tistih tisoč ali več Loče-nčanov, ki morajo dan za dnem najbolj neposredno prenašati pomanjkljivosti in hibe v delovanju čistilne naprave, postaja vsa stvar zrela že za kaj več od zgolj gosto popisanih kilogramov papirja, ki vsi po vrsti nosijo enak refren v naslovu: „Motnje v delovanju čistilne naprave v Ločni”. Od besed k dejanjem! so tokrat rekli inšpektorji novomeške U1S, siti nenehnih opozarjanj brez sadu. „Nič krive nas krajani Potočne vasi in Muhaberja obtožujejo, da za njihovo zaščito in varstvo okolja nismo naredili dovolj," pravita Pavle Erjavec in načelnik Zvone Bečaj. „V resnici pa smo vseskozi opozarjaii na ločensko čistilno napravo kot največji problem vobčini. O tem smo obveščali izvršni svet in druge organe, razumljivo, da tudi novomeško Komunalo, zahtevali smo tudi. naj se čimprej najde ustrezna lokacija za deponijo odpadkov. Že v lanskem februarju smo izdali Komunali odločbo o obveznem preizkusu čistilne naprave, zahtevali, naj zagotovijo strokovno vodenje in odpravijo napake. Ne dolgo tega smo jim dali tudi odločbo, naj štirim družinam, ki so se z vodo oskrbovale iz Bezgavca, zagotovijo pitno vodo.” INŠPEKTORJI GREDO DO KONCA ..Tokrat bomo šli do konca. Zaradi gospodarskega prestopka, storjenega z zastrupitvijo Bršljinskega potoka, bomo Komunalo te dni ovadili temeljnemu javnemu tožilcu. Pred nekaj dnevi pa smo na kolegiju sprejeli sklep, da bo zoper Komunalo ukrepal še urbanistični inšpektor. Čeprav imajo od Geološkega zavoda v Ljubljani črno na belem zapisano, da deponija v Žabjeku za tovrstne odpadke ni primerna zaradi kraške sestave tal, so že izkopali dodatno laguno za novo deponiranje usedlin iz čistilne naprave. Sodimo, da gre za črno gradnjo. In ne/nazadnje: Komunali bomo nemudoma izdali odločbo o prepovedi odvoza odpadkov iz čistilne naprave v Žabjek.” Vsa zadeva bi s tem lahko dobila zagotovilo, da se bodo stvari vendarle Tovariši, ne izogibam se odgovornosti in priznam, da sem ukazal izpustiti odpadne vode v ribnike. Če mi lahko vrnete od 50.000, sem pripravljen takoj plačati kazen. OTO REISINGER, Vjesnik premaknile na boljše. Toda v Komunali niso takšnega mnenja/pojasnjujejo namreč še drugo plat. Direktor Alojz Uc-man je odločen: ,.V tistem trenutku, ko bomo od inšpektorjev prejeli odločbo o prepovedi odvoza odpadnih usedlin in gošč v Žabjek, bomo prisiljeni ustaviti delovanje čistilne naprave v Ločni.” Ta stavek dobi svojo pravo težo šele ob naslednjih podatkih. Lansko prvo polletje je šlo skozi čistilno napravo 702.765 kubikov odplak, letošnje prvo polletje že 1 milijon 115.464 kubikov. V lanskem prvem polletju so delavci Komunale odpeljali v Žabjek 1.158 kubikov gošč iz čistilne naprave, v letošnjih prvih šestih mesecih že 4.821 kubikov. Mar gornji stavek direktorja Komunale pomeni, da lahko že danes ali jutri pričakujemo, da bodo vse te ogromne količine odplak in blata pričele mimo čistilne naprave teči naravnost v Krko? Grozljivo! Toda v Komunali trdijo* da v primeru prepovedi odvoza usedlin v Žabjek drugega izhoda sploh ni! Zakaj? OPOZORILA KOMUNALE BREZ HASKA ..Zaradi kraške sestave tal novomeško območje ni primerno za tovrstno deponijo," pravi Alojz Ucman. „Nam je to že vseskozi jasno, zato tudi že toliko let iščemo ustrezno lokacijo. Poglejte, že 4. maja 1979 smo obvestili skupščino občine Novo mesto in upravo inšpekcijskih služb, da bomo ustavili obratovanje čistilne naprave, ker nimamo ustrezne deponije, odplake v Žabjeku pa se že prelivajo v Bršljinski potok, ki so ga ljudje uporabljali za pitno vodo. Naj ob tem le omenim, da smo pred nedavnim štirim družinam iz Potočne vasi, ki so vodo za pitje zajemale iz Bezgavca, iz sredstev amortizacije delovnih priprav(!) naše delovne organizacije naredili vodovod. Na naše obvestilo ni bilo odgovora, če seveda odštejem dopis inšpektorjev, v ' katerem so nam odločno prepovedali ustavitev čistilne naprave. Le ieto kasneje smo poslali nov dopis in obvestili pristojne, da bo vrtača z usedlinami čez dva meseca polna in da se bodo pričele odplake razlivati proti Potočni vasi. Nič se ni premaknilo. V tem času smo tudi sami vneto iskali primerno lokacijo za deponijo. Imeli smo prostor pod Ruperč vrhom, tudi načelno soglasje, pa seje uprla krajevna skupnost. Imeli smo lokacijo v Cešči vasi, za njeno ureditev dali 100.00 din, vendar nam dovoljenja niso dali. Kaj več se resnično ne da narediti. Na lastne stroške smo celo sklenili pogodbo z dr. Marjanom Ivancem iz Ljubljane za izdelavo študije, o končni dispoziciji gošč iz čistilne naprave in ukrepih za varstvo okolja v Novem mes* tu. Študija je narejena, shranjena v našem arhivu. Lokacij pa ne določamo mi niti ne izdajamo soglasij in potrdil. Naredili smo več, kot je bilo v naših močeh, tuje krivde pa nase ne bomo prevzemali!” NA PRAGU EKOLOŠKE KATASTROFE „0 Žabjeku še tole. Danes je zagotovo edina rešitev, enako kot v lanskem februarju, ko smo se na sestanku skupaj'z republiškimi sanitarnimi inšpektorji in inšpektorji novomeške UIS dogovorili, da ga bomo še nekaj časa uporabljali, dokler pač ne bo druge rešitve. Takrat smo v sklepu zapisali, naj gredo prizadevanja v dveh smereh: zagotoviti je treba začasne rezervne lagune za odvoz usedlin, hkrati pa iskati trajnejšo rešitev. To bi bile stiskalnice, s pomočjo katerih bi v čistilni napravi dehidrirali usedline in jih potem brez vsake večje nevarnosti deponirali na primerno mesto (Leskovec — op. p.) Toda dejstvo je, da takšnih preš v Jugoslaviji ni, niti kakršnih koli izkušenj pri delu Z njimi." Začaran krog torej, ki ga leto za letom riše čistilna naprava v Ločni. Novo mesto je na pragu ekološke katastrofe, inšpektorji, razumljivo, skušajo preprečiti, kar se še preprečiti da. Bršljinski potok je na mreč zastrupljen, obstaja celo bojazen, da ga bo zategadelj potrebno zajeziti in tako preprečiti izlivanje v Krko. V Komunali mahajo z argumentom, da utegnejo dandanašnji ukrepi inšpektorjev prinesti še več zla. Obstaja sploh kakšna rešitev? Kratkoročne, kot kaže, ni, dolgoročna je povezana z novimi in dragimi investicijami. ZGREŠENA ŽE LOKACIJA ČISTILNE NAPRAVE Smrad je bil tisti, ki je prvi nakazal motnje v delovanju čistilne naprave in dandanes ježe povsem jasno, da je smrad ob vsem tem še najmanjše zlo. In zagotovo je tudi. da se smradu ne bo dalo več ogniti. Kajti odločili smo se za tako imenovano biološko čistilno napravo, katere osnovni princip delovanja je biološko razkrajanje snovi, to pa nujno nosi s seboj tudi smrad. Morda ne bi bilo napak vprašati tiste, ki so določali lokacijo, zakaj so obšli vse dotedanje izkušnje s tovrstnimi čistilnimi napravami v svetu, kjer takšne objekte gradijo izven naselij. In zakaj so bile zavržene ideje o gradnji centralne čistilne naprave v Družinski vasi ali pod Strugo? Nekomu je pač šlo za tistih nekaj kilometrov cevi, ki pa jih sedaj nekajkrat preplačujemo. REŠITEV LE V DODATNIH NALOŽBAH? Projektant novomeške čistilne naprave je Igor Kos iz. ljubljanskega Gea projekta, ki vzroke za nezadosten učinek naprave pripisuje previsoki organski in kemični obremenitvi iz tovarne Krka, ki ob projektiranju predvidene obremenitve presega za tri- do štirikrat. Naslednji problem pa je, da v čistilni napravi ne prihaja do metanskega vrenja gnojišč, pač 'pa so ta za kisala in smrad je neizbežen. Do metanskega vnetja bi ■prišlo le, če bi čistilno napravo ogrevali. Po besedah Alojza Ucmana zahteva to novo investicijo, saj bi bilo za ogrevanje potrebno kurilno olje(!), obstaja/ še -možnost, da bi to dosegli z odvečno paro iz tovarne Krka, vendar tudi to zahteva novo naložbo. Lahkomiselnost nas je pripeljala do paradoksa, da ima Novo mestd prvo v Sloveniji naravnost čudovito urejen sistem kanalizacije, ob njem pa čistilno napravo, ki tega, milo rečeno, ne dohaja. Ob tem ni nepomembno, da naprava vseskozi poskusno obratuje in da bo potrebno zaradi vsega naštetega poskusno obratovanje podaljšati še za eno leto. Za iskanje krivca sedaj ni časa, dejstvo je le, da je bil slab že projekt, to pa po svoje potrjuje tudi izjava Alojza Ucmana, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi Domžalčani, kjer je čistilno napravo prav tako projektiral Igor Kos. Drugo, še bolj neprijetno dejstvo je, da Novo mesto za odpadke iz čistilne naprave nima primerne deponije. In kaj naj ob tem naredi drugega ne dolgo tega imenovana posebna skupina strokovnjakov, ki ima nalogo predlagati ukrepe za izboljšanje učinkovitosti dela centralne čistilne naprave v Ločni, kot da skuša rešiti, kar se rešiti da? Povzemamo nekaj sklepov 2. sestanka.te delovne sku-( pine, ki je bil pred kakimi 14 dnevi (med tem časom se je delovna skupina sestala že tretjič —op. p.), vendarsega Igor Kos iz nepojasnjenih razlogov ni udeležil: ..Takoj je potrebno preiti na zaporedno čiščenje, poskusno obratovanje naj traja 1 mesec. Obvezna je enotedenska kontrola S kanala in Krkinih usedalnikov, saj obstaja možnost, da v S kanal pronicajo kisle vode, ki povzročajo kislo vrenje namesto metanskega, nemudoma pa tudi zagotoviti boljše mehansko čiščenje.” Poleg še nekaj sklepov prinaša zapisnik tudi zahtevo delovne skupine, naj se javnost obvesti, da se vonju po fermentaciji zaradi odprtih bazenov na čistilni napravi ne da izogniti, skušali pa bodo odpraviti vonj po kislih jajcih, ki je posledica kislega vrenja. Z rahlo zamudo je ta sklep sedaj realiziran. ZGODBA BREZ KONCA Takšna je do danes zgodba o čistilni napravi v Ločni, ki pa bi bila popolna le, če bi ji dodali še tiste kilograme popisanega papirja, ki ga hranijo inšpektorji, v novomeški Komunali, Tovarni zdravil Krka in morda še kje. Ostaja pa zaenkrat brez zaključka. Kako daleč smo od njega, najbolje kaže to, da vidi projektant enega izmed izhodov v povečanem odvozu usedlin in gošč iz čistilne naprave. Toda kam? Bomosmrad in zastrupitve iz Žabjeka, Muhaberja in Potočne vasi prenesli še kam drugam? Morda pa bo konec zgodbe že jutri, ko se bodo tisoči kubikov neočiščenih odplak preprosto zlili v Krko in uničili njen živelj, podobno kot bršljinski potok Brezgavec? Čigav spomenik bo potem mrtva reka? BOJAN BUD.IA zunanjih bazenov, se smradu iz čistilne naprave v Ločni ne bo dalo nikoli ogniti. Ohranjajo, kar je starožitnega PogQvor z akademskim slikarjem Jožetom Cento, pobudnikom ribniških likovnih srečanj — Letos bo dela za razstavo ocenil Aleksander Bassin_ RIBNICA — Akademski sflkar Jože Centa je tudi letos med udeleženci srečanja likovnikov ..Janko Trost", ki poteka že šesto leto zapored v ribniški občini. Prav on je dal pobudo/ato likovno manifestacijo. Bil je glavni organizator teh srečanj in v zahvalo za opravljeno delo mu je občinska skupščina Ribnica lani podelila Urbanovo nagrado. Pred dnevi, ko je slikal v eni ribniških ulic, je rad odgovoril na nekaj vprašanj. Potekajo vsakoletna likovna srečanja „Janko Trost" tako, kot ste si zamisli, ali pa prihaja morda do sprememb? glavnem gre tako, kot sem si zamislil. Morda pa čas m primeren, saj Je to čas letnih dopustov in gremo tudi likovniki radi na mor je. Prav zato je bilo letos z udeležbo nekaj težav, vendar se je končno vse uredilo.- Še posebno močno bodo letos zastopani kiparji in prav zaradi njih je sprejet zanje tudi ..drseč" čas, se pravi, da si lahko od 16. julija pa do druge polovice avgusta sami izbirajo, katerih 10 dni bodo delali v Ribnici. Predlagali ste tudi, naj bi slikarji in kiparji v svojih delih upodabljali predvsem zanimivosti in posebnosti ribniške občine? — Na dosedanjih srečanjih smo slikarji že precej obdelali pokrajino ribniške občine. Kiparji pa so ustvarjali v lesu in glini, ki sta značilna materiala te občine. Ohraniti želimo, kar je starožitnega. Ob tem se učimo, ta ko likovniki kot domačini. Kiparja Peter Černe in Tone Demšar, ki sta lani ustvarjala v glini, sta si precej tehnološkega znanja pridobila pri lončarju Bojcu, on pa je spoznal prijeme in oblikovanje umetnikov. Tako drug . drugega plemenitimo. Doslej smo nekoliko zanemarili suhorobarstvo in suhorobarje, kar skuša letos popraviti slikar Bojan Golija. Ohraniti je treba tudi ribniške tipe: suhorobarje, lo-.nčarje in druge. • Nekateri menijo, da je treba staro pozabiti, opustiti. — Naša želja je, da bi ohranili, kar je starožitnega. Beton je sodoben in čudovit material, iz katerega se da veliko napraviti. Žal pa prav ta čudoviti matefial zavira razvoj arhitekture. Mi iščemo staro bajto, ki je zidana iz kamna in lesa. Ostalo za slikarja ni zanimivo. Kaj menite o kvaliteti udeležencev likovnih srečanj in njihovih del? — Ne bi želel, da bi ribniška likovna srečanja zgubila kvaliteto. Pri tem ne mislim, da zagotavljajo kvaliteto le akademski slikarji in kiparji. Tudi akademskemu likovniku se lahko delo ponesreči in likovnik—amater lahko ustvari dobra dela. Sam imam zelo rad amaterizem, ne maram pa diletantizma. Menim, da je bilo prejšnja leta na ribniških likovnih srečanjih tudi nekaj takih, ki niso sodili sem. Prav zato smo letos povabili umetnostnega kritika Aleksandra Bassina, da bo dela < NAGELJ NASTOPIL V KOČEVJU KOČEVJE — V ponedeljek, 23. julija, je v Šeškovem domu nastopila folklorna skupina „Nagelj" iz Toronta. Prireditev sta pripravila Slovenska izseljenska matica in njena podružnica v Kočevju. Likovniki spet v šoli Kočevska likovna skupina dobila novo vodstvo in mentorja — Za praznik razstava KOČEVJE — Pred kratkim so člani tukajšnje likovne skupine na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi akademski slikar Boris Zaplatil iz Ljubljane in tajnica kočevske kulturne skupnosti Anda Remžgar, izvolili novo vodstvo. Za organizacijsko vodenje skupine so. določili člana Janeza Arka in Dušana Vidmarja, medtem ko bo njihov mentor Boris Zaplatil. Na sestanku so sklenili, da se bo nadaljevalo likovno izobraževanje, ki ga je svojčas zastavil že Rado Meglič. Predaval bo mentor,akademski slikar Boris Zaplatil. V počastitev občinskega praznika sc bodo predstavili s kolektivno razstavo v Likovnem salonu, s katero želijo opozoriti na sadove Zaplatilove likovne šole. Kot je povedala Anda Remžgar, bosta likovnikom poskusili vsestransko pomagati tudi ZKO in kulturna skupnost. V. 1. MAKAROVIČEVA V RIBNICI RIBNICA — Pesnica,.pevka in igralka Svetlana Makarovič bo s šansoni nastopila v Ribnici I. septembra zvečer (in ne 9. septembra, kot smo poročali, ker so prireditelji spremenili datum). Prireditev bo v letnem gledališču v ribniškem gradu. kultura in izobra- ževanje JOŽE CENTA SPET V RIBNICI — Akademski slikar Jože Centa, pobudnik ribniških likovnih srečanj .Janko Trost”, se je udeležil tudi letošnjega srečanja likovnikov. (Koto: Jože Primc) ocenil. Le dela. ki bodo ugodno ocenjena, bodo lahko kasneje na razstavi predstavljena javnosti. Pogosto se zgodi, da so pozabljeni umetniki, ki so bili za časa življenja slavljeni. Kaj menite o tem? — Tega ni zakrivila prava kritika, ampak trgovanje. Vsak izobraženi slikar ali kipar zelo dobro ve. kaj je dobro in kaj slabo. Vendar on ni tisti, ki o tem odloča, oziroma naj bi odločal. Za to so kritiki. Kaj bi lahko rekli o odnosu Ribničanov do likovnih srečanj Janko Trost" in do del, ki so bila ustvarjena na teh srečanjih? — V Ribnici je nekaj ljudi, ki nas razumejo in vedo, da je to potrebno in koristno. To so Janez Debeljak. Lojze Marolt. Stanko Rus, France Grivec in še nekateri. Čudno pa se mi zdi, da razstave niso zadovoljivo obiskane. Drugače je na otvoritvi, ki je na sam dan tradicionalnega ribniškega semnja. V glavnem pridejo sem tisti, kate- RAZSTAVI V DOMU JLA STA ŠE NA OGLED NOVO MESTO— V avli tukajšnjega Doma JLA sta še vedno na ogled razstavi, ki so ju pripravili v začetku julija. Knjižna razstava, ki jajc Dom Jl.A pripravil v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca in knjigarno Mladinske knjige v Novem mestu, je posvečena dnevom vstaje jugoslovanskih narodov oziroma posameznih republik. Filatelisti pa razstavljajo znamke na temo „Tito, partizani, heroji". rih hišo ali skedenj si naslikal. Prepričan sem, da Ribnica nujno potrebuje likovno galerijo, v kateri bi bila stalna razstava likovnih del. ustvarjenih na ribniških likovnih srečanjih, pa tudi drugih, ki bi jih odkupili od umetnikov, ki sicer razstavljajo v Ribnici. Za ta ko galerijo bi bila najbolj primerna Miklova hiša pri gradu. Vsi kulturniki so za to. manjka pa denarja. Galerijo bi obiskovali tudi tisti, ki potujejo skozi Ribnico na morje, in teh je vsako leto več. V galeriji bi spoznali tudi ribniško podeželje, zanimivosti. Za galerijo je treba pridobiti mecena. Zahvaliti pa se moram vsem, ki likovna srečanja podpirajo in razumejo. Še posebno velja tudi letos zahvala delovnima organizacijama RIKO in INLES. V povojnem obdobju opažamo velik razmah kulture pa tudi nekulture. Zakaj? — Ob likovnih kolonijah s kulturo nehote širimo tudi antikulturo. Dejal sem že, da nimam nič proti amaterizmu, le diletantizma ne maram. Ta žlahtna umetnost naj ostane žlahtna. Če je moje delo slabo, naj ga izločijo in naj ne pride na razstavo... Delam v šoli. Sem likovni pedagog. Prav pedagog — seveda ne le likovni — bi moral v šolah navdušeno govoriti o NOB, zagovarjati socializem, vzgajati bodoče samoupravljalce. A kako naj bo navdušen, če ob visoki izobrazbi, starosti 50 let, in 21 letih službe zasluži na mesec povprečno 18.500 din?! Ve, da je povprečna življenjska doba moškega 64 let in da penziona ne bo nikoli dočakal, saj je malo verjetno, da bo živel 69 let. Namesto da bi prišel v razred vesel, nasmejan, navdušen, prideš napet, skrušen in si misliš: „K vragu vse skupa-j!" Spodbude za dobro delo nimaš in vse to se potem pozna tudi na mladini. Ko mladinec doštudira, običajno ne dobi službe. Če je to študent slikarstva in naslika kakšno sliko ter jo proda, mu takoj nabijejo ogromen davek. Priznati moram, da so v precej ugodnejšem položaju pedagogi s srednjimi šolami, predvsem ženske, saj v osebnih dohodkih v primer javi z nami ni bistvene razlike, poleg tega pa gredo lahko v pokoj še 10 let prej, če upoštevamo, da smoTni pet let dalj študirali. JOŽE PRIMC VSAKO SREDO FILMI ZA OTROKE NOVO MESTO — V Domu kulture bodo avgusta vsako sredo ob 10. uri filmske matineje, namenjene otrokom. Na sporedu bodo igrani in risani filmi. Predšolski otroci in šolarji si bodo lahko ogledali italijanski barvni film ..Ljube morske pošasti", ameriško barvno risanko „Tom in Jer-ry", italijansko barvno komedijo ..Jaz in nilski konj" ter Charlieja Chaplina ..Dirko za zlatom". „PULJ PO PULJU” TUDI LETOS NOVO MESTO — V Pulju pravkar poteka tradicionalni festival jugoslovanskega igranega filma. Izbor osmih najboljših in nagrajenih filmov s tega festivala bodo od 19. do 26. avgusta predvajali tudi v novomeškem Domu kulture, in sicer pod skupnim naslovom ..Pulj po Pulju". TELEVIZIJSKI SPORED Jože Volarič: NONE T, varjeno železo, 1983 —Skulptura je razstavljena v Galeriji samorastnikov v Trebnjem, in sicer v okviru 7. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki bo odprt do 24. avgusta. 3. VIII. petek 1 9.30 — 10.00 in 12.10 — 01.00 TELETEKST Da bi bila obveščenost TV gledalcev med letnimi olimpijskimi igrami v Los Angelesu čim boljša, je uredništvo Teleteksta poleg običajnega oddajanja pripravilo vsak delavnik med 9.30 in 10. uro izbor najpomembnejših olimpijskih novic. Poleg tega uredništvo pripravlja kratke informacije na I. programu v oddaji Videostrani, ki jih gledalci lahko spremljajo med 9.50 in 10. urodopoldne. Žal te kratke informacije, ki gledalcem ne morejo dati celovitega poročila, ampak le izide tekem, niso opremljene s šumniki (slovenskimi črkami č, š in ž). Ta pomanjkljivost bo odpravl jena takrat, ko bodo Videostrani redno uvrstili v naš program, to pa bo predvidoma jeseni, ko bo Gorenje dobavilo potrebne aparature. 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 12.25 POROČILA 12.3001 LA 84: OLIMPIJSKA KRONIKA 1 12.45 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED I .23. poletne olimpijske igre v Los Angelesu so za našo TV v marsičem posebne. Časovna razlika 9 ur pogojuje čas predva janja, tako da gledalci najbolj zanimive nastope gledamo kot posnetek v popoldanskem času, odločilne oz. najbolj zanimive nastope Jugoslovanov pa tudi ponoči neposredno in popoldne kot posnetek. Olimpijsko dogajanje (izjema je le večerni pregled) reporterji TV Ljubljana komentirajo iz ljubljanskega studia. Glavni razlog za to je zelo visoko devizno plačilo komentatorskih prostorov (2 do 5 tisoč dolarjev za prenos) pa tudi to, da ima IRT v času OI samo dve tonski zvezi in po dogovoru jih bodo uporabljali komentatorji srbohrvaškega govornega območja. 14.20 OI LA 84— KOŠARKA (M) JUGOSLAVIJA — BRAZILIJA, posnetek 2. polčasa .15.05 Ol LA 84—GIMNASTIKA, mnogoboj moških 18.15 Ol LA 84: PLAVANJE, finale (400 M prosto, 100 Ž metuljček, 200 M prsno, 100 Ž prsno. 4 x 100 M prosto) pribl. 19.00 PREDTEKMOVANJE V PLAVANJU NA 1.500 M prosto 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MODROSTTELESA.angleška dokumentarna serija 20.55 NE PREZRITE 21.10 RUBYGENTRY,ameriški film 22.30 DNEVNIK 22.45 01 LA 84: OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.25 OI LA 84: KOŠARKA (Ž) JUGOSLAVIJA — KANADA ()().()() OI LA 84: VATERPOLO JUGOSLAVIJA — NIZOZEMSKA DRUGI PROGRAM 18.45 Test — 19.00 Znanost: Diagnoze — 20.00 Poletni festivali resne glasbe: Osor — 20.50 Krleža v video medijih: Krleža in film — 21.45 Solaris (sovjetski film) ZAGREB 1 11.55 Poročila — 12.00 TV koledar — 12.15 Olimpijska kronika I — 12.45 Olimpijski pregled 1 — 14.20 OI LA 84: košarka (M) Jugoslavija — Brazilija (posnetek 2. polčasa) — 15.05 Ol LA 84: gimnastika, mnogoboj moških (posnetek) — 18.15 Ol LA 84: plavanje — 19.00 predtekmovanje v plavanju na 1.500 M prosto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Derrick — 21.05 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Oddaje iz. kulture — 22.45Olimpijska kronika 2 — 23.30 Ol LA 84: košarka (Ž) Jugoslavija — Kanada — 00.00 Vaterpolo Jugoslavija — Nizozemska 4. VIII. sobota 11.25 — 01.00 TELETEKST 11.40 POROČILA 11.45 OI LA: OLIMPIJSKA KRONIKA I 12.00 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 13.35 Ol LA 84: ATLETIKA (800 M — predtekmovanje, sedmeroboj, hoja 20 km, krogla Z finale, 10.000 m predtekmovanje) 15.40 01 LA 84: GIMNASTIKA (Ž), mnogoboj 18.15 01 LA 84: PLAVANJE, finale (200 Ž mešano, 200 M metuljček. 800 Z prosto, 100 M hrbtno, 4 x 100 Ž mešano) 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KARTUM, angleški film Kartun je predvsem velik filmski spektaktl, katerega zgodba se odvija leta 1833. Gre za spopad britanske vojske pod vodstvom generala Gor-dona (Čh. Heston) in Arabcev, ki jih vodi Mahdi (L. Olivier) s sedežem v Kartumu v Sudanu. Film je bil posnel v puščavi ob Nilu. 22.05 ZRCALO TEDNA 22.25 POROČILA 22.30 NOČ, avstralski kratki film. TI IN JAZ. ameriški kratki film 22.45 01 LA84:OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2 04.55 Ol LA 84: KOŠARKA (M) JUGOSLAVIJA — ITALIJA, v odmoru vključitev v atletiko — polfinale in finale 100 M DRUGI PROGRAM 16.00 Test — 16.15 Ciciban, dober dan: Akvarij — 16.30 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste — 16.45 Zgodbe iz. Nepričave — 17.15 Modrost telesa — 18.05 Ženska za pultom (češkoslovaška nadaljevanka) — 18.50 Čudeži narave: Bog bizon (kanadska poljudnoznanstvena serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ulični pevci (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Poezija — 21.00 Poročila — 21.05 Feljton — 21.55 Kennedv ZAGREB 1 Poročila — I 1.30 Olimpijska kronika 1 — 12.00 Olimpijski pregled 1 — 13.35 Ol LA 84: Atletika — 15.40 01 LA 84: Gimnastika — 18.15 Ol LA 84: Plavanje, finale — 19.30 Dnevnik — 20.00 Reši nas hudega (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja — 22.45 Olimpijska kronika 2 — 23.30 Olimpijski pregled 2 — 04.55 Ol LA 84: Košarka (M) Jugoslavija — Italija 5. VIII. nedelja 1 8.20 — 01.00 TELETEKST 8.35 POROČILA 8.40 ŽIV ŽAV 9.30 Ol LA 84: ATLETIKA (100 Ž — predtekmovanje, 100 M — polfinale in finale, 800 Ž — polfinale, 800 M — predtekmovanje, 400 ovire — polfinale, sedmeroboj: kopje in 800) 12.40 625, napoved tedenskega sporeda 13.00 01 LA 84:OLIMPIJSKA KRONIKA I. skrajšan posnetek košarke (M) Jugoslavija — Italija 13.45 Ol LA 84: GIMNASTIKA (M), finale na orodju 15.50 Ol LA 84: PLAVANJE (finale 200 M mešano, 200 Ž metuljček, 1.500 M prosto, 200 Ž hrbtno, 4 x 100 M mešano) 16.55 Ol LA 84: VESLANJE (M), finale 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ZADNJA PESEM, ameriški film 22.35 POROČILA 22.45 Ol LA 84: OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2, neposredni prenos DRUGI PROGRAM 11.45 Test — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Otroška oddaja — 14.30 Narodna glasba — 15.00 Planet opic — 15.50 Manon Lescaut, opera — 18.25 Kulturna oddaja — 19.10 Na štirih kolesih 4_ 19.30 Dnevnik — 20.00 Mesta: Leningrad Petra Ustinova — 20.50 2.4 ur — 21.00 Mala sreča (francoski film) 6. VIII. ponedeljek 9.30 — 10.00 im 11.55 — 01.00 TELETEKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKI NOVICI 12.10 POROČILA 12.1501 LA 84:01.1MPIJSKA KRONIKA I 12.15 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED I 12.35 OI LA 84: GIMNASTIKA, ženske, finale na orodju 16.15 Ol LA 84: ATLETIKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Želimir Žilnik: SLANIMI R GRE V MESTO, dokumentarna drama 21.10 SPOZNANO, NEZNANO, oddaja o znanosti 22.10 DNEVNIK 22.25 ANIMIRANI FILM 22.45 01 1.A 84:OLIMPlJSKA KRONIKA 2 23.30 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2, neposredni prenos DRUGI PROGRAM 19.00 Poljudnoznanstveni film — 19.35 Ol LA 84: vaterpolo — 20.30 Znanost: moje prepričanje — 21.25 Poročila — 21.35 Dinastija (ameriška nadaljevanka) — 22.20 Zabava vas Zdravko Čolič 7. VIII. torek 1 9.30 — 10.00 in 11.45 — 01.00 TELETEKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 12.0001 LA84:OLlMPLISKA KRONIKA I 12.15 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 13.45 OI LA 84: ATLETIKA 18.05 POROČILA 18.10 ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec odšel v beli svet 18.25 IZROČILA, glasbena oddaja TV Sarajevo 18.55 KNJIGA Ivan Minatti je med tistimi sodobnimi pesniki, ki so med bralci zelo priljubljeni. kar kaže tudi visoka naklada njegovega pesniškega izbora, ki je izšel pod naslovom „Prosluškujem tišini v sebi" in prinaša pregled Minat-tijevega pesnenja od prve zbirke do danes. O delu govori slavist Tone Pretnar. Pravkar je izšla tudi zbirka Nika Grafenauerja ..PaLimpsesti". V pogovoru bo svoje delo, svojo poetiko in razumevanje literature predstavil avtor sam. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 CIGAN, nadaljevanje jn konec 21.20 MEDNARODNA OBZORJA 22.20 DNEVNIK 22.35 ANIMIRANI FILM 22.55 01 l.A 84:OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2, neposredni prenos 23,45 Ol LA 84: VA TERPOLO 00:40 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2, nadaljevanje 03.55 Ol LA 84: KOŠARKA (Ž), finale (če igra Jugoslavija) 0.4.55'OI LA 84: ROKOMET (Ž) Jugoslavija — J. Koreja 8. vin. sreda 1 9.30 — 10.00 in 13.20 — 01.00 TELETEKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 13.3501 LA 84:01.1 M Pl JSK A KRONIKA I 13.50 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 15.25 Ol LA 84: BOKS 16.45 Ol LA 84: ROKOMET (Ž) Jugoslavija — J. Koreja, posnetek 18.05 POROČILA 18.10 ZRCALCE 18.20 CICIBAN. DOBER DAN: Z barko po Piranskem zalivu 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 OI LA 84: ODBOJKA (Ž), finale posnetek 21.30 OI LA 84: ROKOMET (M) Jugoslavija — Romunija 23.05 01 LA 84:OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2 9. VIII. četrtek 1 9.30 — 10.00 in 13.10 — 01.00 TELETEKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 13.25 POROČILA 13.30 01 LA84:OLlMPUSKA KRONIKA 1 13.55 Ol LA 84; OLIMPIJSKI PREGLED I 15.30 OI LA 84: ATLETIKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 LOV ZA ZAKLADOM: NORVEŠKA kviz francoske TV 21.05 ŽIVLJENJE VERDIJA 22.20 DNEVNIK 22.35 VEČER KOLUMBIJSKE FOLKLORI: 23.15 01 LA 84:OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 Ol LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 2, neposredni prenos 04.55 Ol LA 84: VATERPOLO DOLENJSKI LIST Št. 31 (1825) 2. avgusta 1984 NAGRADA V BRESTANICO VIKI KOSTEVC iz Brestanice bo za uspešno rešeno našo malo nagradno križanko prejel lepo knjižno darilo, knjigo Vaneta Marinoviča „Metulji med zvezdami”, ki govori o dogodkih med zadnjo vojno na umetniško prepričljiv način in hkrati pretresljivo. Rešite to nagradno križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Pri reševanju se boste razvedrili in z malo sreče boste izžrebani in prejeli lepo knjigo. B44UU444-4- Modrost je včasih nasprotno Od tistega, kar trdinajmodrejši. M. MAETERLINCK Najbolj razgledan ni človek, ki pozna največ resnic, temveč Usti, ki pozna najboljše. SULL Y—PR UDHOMME Prijateljstvo prinaša zado-voljstvo, vendar jemlje čas. M. SELIMO VIC NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA DL KURJAVA SNEŽNI ZAMET IT. MESTO MESTO V BACKI OL VENEZIA OKRASNI KAMEN KOVINA GR OTOK HUOA NEZAVEST ZVER znižanje GLADINE CR. POKRAJINA/VRSTA EL UPORA * ■SNI Sr ~ ■MM jT, m ■ I RANOCEL- NIK GR. BOGINJA NESREČE/ KOS POHIŠTVA v & OTOK PRI 1 ZADRU/ AM GOROV JE KREMEN IZ TERCI AR A/ TRATA Tf /v:: ► JANŠA AN TON/RISALNI PRIPOMO CEK OL POLJEDEL SKO 0R00JE DEL POSODE /ER. FILOZOF sr ISTRSKO LETOVIŠČE/ ALKAUJSKA KOVINA PLAČILNO SREOSTVO POZITIVNA ELEKTRODA PLOVILO STADION NA REKI/KACA STOKLASA BIKOBORSKI VZKLIK N0RV. PESNIK/ NEALK. PIJAČA SUMER. BOG NEBA BELG. MESTO/ AQY ENORE CESKA PRI-TR0ILNICA/ GREGOR STRNISA TOPORISCE LAKOTA HRV. M. IME l ODMEV DEL VOZA 1 Bodo izumrla bitja oživela? ■z 140 let starega kožuha izumrle živali so strokovnjaki izvlekli DNK _____________kvage živi v bakteriji E. coli — Kdaj oživljanje izumrlih? Delček . Pred manj kot dvesto leti je na tisoče in tisoče kvag (podvrsta s?£pske zebre) romalo po travna-planjavah Južne Afrike. Te nenavadne živali, nekakšne polzebre 'n Polkonji, so zbudile veliko zanihanje prvih afriških raziskoval-, •cev. Nekaj so jih ujeli in poslali v Evropo, kjer sojih uporabljali kot eksotično vprego. S svojim videzom — prednji del kot zebra, jradnji kot konj — so povsod zbu-jale začudenje. Manj začudenja so Pokazali holandski priseljenci Bitja* ki so v velikih čredah kvag videti le izvrstno priložnost, da se na 'ahek način oskrbijo z mesom in kožo. Neusmiljeno sojih iztrebi ja-'*> dokler ni žival leta 1878 izginila :z Afrike. Še pet let so zadnjo kvago na svetu lahko videvali obiskovalci amsterdamskega živalskega vrta, potem pa je crknila 'e ta. Na svetu ni bilo več živih kvag. Ostale so kosti in nekaj kožuhov. Prejšnji mesec se je izkazalo, da f° ti borni ostanki kot Feniksov ^Pel. iz katerega bi lahko vzniknilo novo bitje. Znanstveniki ka-afornijske univerze so objavili, da iz mišičnega tkiva, ki so ga Nstrgali z enega od ohranjenih kvaginih kožuhov, izločili kos Nov jn klonirali DNK. Strokovnjakom je tako prišla v roke biološka matrica, v kateri so shranjeni rs' podatki, ki so potrebni, da se fazvije živo bilje, j Seveda znanost še zdaleč ni taft* razvita in biološke zakonitosti Pe tako natanko poznane, da bi |ahko strokovnjaki in le biološke fatrice naredili živo kvago, ven-Par pa je kvagina DNK, ki so jo ptrgali uničenju, ogromne vred-P°sti za znanost. Prav tako je, kot P.1 bila znanstvenikom na neki napa dostopna za proučevanje živa paga. Uspeh znanstvenikov pa je hk-fati presenetljiv primer, kako se abko dokopljejo do pomembnih P°datkov o bitjih, ki so že pUrnrla. Strokovnjaki na kalifornijski 'aiverzi so se lotili 140 let starega !vaginega kožuha, ki so ga bili *ekdaj preparirali s soljo. Ta P°stopek ohrani gene nedotaknje-!*, v drobnih ostankih mišičnega *'Va, medtem ko jih današnji Ntopki strojenja povsem uniči- Pod vodstvom Russella Higuc-ia so z encimi razkrojili ostanek Mišičnega tkiva, potem pa so ^cepili kvagino DNK tako, da 5° lahko del vsadili v bakterijo E. ■ali. Dobili so številne klone, ko ^je bakterija delila, in vsakič je lfstvarila v sebi nove delce k vagine ^ Nk. Zdaj je na voljo na rtjilijone *kšnih klonov, ki jih lahko po bili volji proučujejo. : Eno od vprašanj, na katero mo-jPio odgovoriti, je, ali je bila kva-” po sorodstveni liniji bližja zebri p konju. Znanstveniki so se zajemali enkrat za eno, drugič za j|Ugo inačico, spora pa doslej N mogli rešiti, saj ni bilo več pih živali, da bi jih proučili, btnerjave okostij so sicer dale *ekaj podatkov, še zdaleč pa ne ako pomembnih, kot jih zdaj fajejo primerjave genskih snovi. V DNK namreč strokovnjaki čijo vtcl ..kemičnih črk” in njihovo zaporedje, od katerega je odvisna razlika med živimi bitji. Doslej so z raziskavo klonov kva-gine DNK našli že kak ducat razlik v genski snovi med zebrami in kvago. „Takšne analize lahko postanejo pomembno znanstveno Kvaga — žival, ki je izginila s sveta po človekovi krivdi. orodje pri študiju razvojnih povezav med izumrlimi in še živimi živalmi," pravi Higuchi. Medtem pa se strokovnjaki z zanimanjem že ozirajo za ostanki drugih izumrlih živali. Po naravoslovnih muzejih so Ohranjeni posušeni kožuhi jamskih medvedov, meh novozelandske moe, ostanki talnega lenivca. Prvi bo šel v podobno znanstveno obdelavo stepski bizon, katerega zamrznjene ostanke so odkrili na Aljaski v večnem ledu. Veliko upanja je, da so genske snovi v ostankih dovolj dobro ohranjene in bo mogoče iz njih izvleči DNK. Manj sreče so imeli strokovnjaki z obdelavo ostankov mamuta, ki so ga našli zamrznjenega v Sibiriji. 40 tisoč let staro žival so sicer ohranili v kar dobrem stanju, vendar seje izkazalo, daje tkivo tako okuženo s sedaj živečimi bakterijami, da ni bilo mogoče iz njega pridobiti DNK v uporabni obliki. Morda bodo imeli kaj več sreče z morebitnimi novimi najdbami zamrznjenih mamutov. V Sibiriji je po vsej verjetnosti še nekaj takšnih pstankov, saj še ni dolgo, kar so našli enega, pa so ga delavci iz nevednosti razkosali in z odtajanim mamutovim meso nakrmili pse. Znanstveniki so še daleč od tega, da bi lahko ..izdelali” ži vo bitje iz ohranjenega genskega materiala izumrlih živali. Vendar je bil z nedavnim uspehom strokovnjakov kalifornijske univerze narejen prvi in najtežji korak. Pozabi so iztrgali zanimive podatke o živih bitjih, ki so za vedno izginila z obličja zemlje in bi se brez teh znanstvenih dosežkov odtegnila tudi človeškemu znanju. Ni popolna norost razmišljati o časih, ko bo morda znanost le toliko napredovala, da bo mogoče celo oživiti umrli svet. Le da bo moralo znanstvenikom ostati v rokah kaj več kot nekaj posušenih kožuhov in ptičjih mehov. MiM (Vir: Newsweek) Vojaški roboti so tu Namesto vojakov-stražarjev roboti — Računalnik sam odloča, kdaj streljati na človeka — Bodočnost? Roboti naj bi služili človeku in naj bi bili njegovi ppkorni služabniki, tako so sanjarili pisci znanstvene fantastike. Življenje pa je šlo, kot pač vedno gre, svojo pot. Robotika se je komaj začela, a že so izdelali prvega robota, čigar namen je uničevati sovražnika, se pravi ljudi. Prowler, kot pravijo robotu— ubijalcu (ime je izvedeno iz kratic, ki pomenijo robot opazovalec z logičnim odzivom), seje pojavil v ZDA. Gre za nekakšen miniaturni oklepnik, ki naj bi z vgrajenimi elektronskimi možgani in ustreznimi zaznalnimi napravami patruljiral in hitro uničil vse živo, kar bi se poskušalo vtihotapiti mimo njegovih poti. Mikroračunalnik ima tako v rokah ubijalsko orožje Zakajena Kitajska in hkrati odloča, kdaj ga uporabiti. Zaenkrat so Provvlerja oborožili z dvema brzostrelkama M 60 in Narod strastnih cev kadil- Hiter pregled z ročnim rentgenom. Je zlomljena kakšna koščica? Ročni rentgen Primeren za vsak teren Rentgenske naprave so precej velike in jih ni mogoče kar tako premeščati iz kraja v kraj, zato so izdelovalci medicinske opreme skušali najti rešitev, kako zdravnikom omogočiti hitre rentgenske preglede v odmaknjenih krajih, vasicah in drugje na terenu. Rešitev je že tu. Neka ameriška družba je izdelala majhno prenosno rentgensko napravo, ki jo zdravnik dejansko lahko ponese, kamor hoče. Naprava sicer ni uporabna za slikanje velikih delov telesa, pač pa za rentgensko slikanje udov, nog in drugih manjših delov telesa. Zanimivo je, da pri uporabi te napravice ni potrebno zaščititi pacienta niti zdravnika, ki dela z n jo. Sestavlja jo namreč nizkoenergetski izotop iodin 125. shranjen v cilindru, na koncu katerega je ekran, ki spreminja rentgensko sliko v vidno. Lisiscop — tako so napravo imenovali — izdeluje družba Lixi v sedmih različicah in velikostih. Če bi v svetu iskali najst-rastnejše kadilce, bi se morali ozreti daleč na Vzhod, na Kitajsko. Četrtina prebivalstva te ogromne dežele se vdaja omamam in škodljivostim tobačnega dima, kar pomeni, da kadi skoraj 250 milijonov ljudi. 140 tobačnih tovarn, ki izdelujejo okoli 1000 različnih vrst cigaret, je lani izdelalo 911 milijard cigaret, se pravi okoli 3.600 cigaret za vsakega kadilca. Tako so Kitajci skadili v zrak za okoli 75 milijard dinarjev, če je seveda to število lahko točno, saj mnogi Kitajci gojijo tobak na domačih poljih in si sami doma zvijajo cigarete. Kljub temu pa gre za velika števila, ob katerih se je zamislila cela Kitajska. S cigaretami in kadilci so ravnali zares širokogrudno. Kadilo se je povsod, v letalih, na vlakih, v avtobusih. Prepovedi ni bilo. Na letalskih progah so dajali cigarete celo zastonj: Posledice so bile in so grozljive. Močno je poraslo število bolnikov z rakom na pljučih in število tistih, ki imajo hude težave s srcem in ožiljem. Samo v Šanghaju se je odstotek umrlih za rakom dvignil od 5 odst. v letu 1960 na 27 odst. v letu 1970; Kako je danes, nihče točno ne ve, ker Kitajci statistik ne objavljajo redno. Gotovo pa je, da boljše ni. Pred dvema letoma so Kitajci začeli krajšati tobačne slasti. Najprej so uvedli oddelke na vlakih in ietalih, kjer ni dovoljeno kaditi, zvišali so ceno cigaret, prepovedali so kajenje v gledališčih, knjižnicah, bolnišnicah in drugih javnih prostorih, prenehali so dajati zastonjske cigarete in tovarne so morale začeti izdelovati cigarete z manj katrana. Protikadilska kampanja se nadaljuje, čeprav ji ni v prid to, da kadijo mnogi znani Kitajci, od umetnikov do politikov. Ali bo Kitajska kaj manj zavita v tobačni dim, pa bomo še videli. Robot med testom strelja — orožje pod vodstvom mikroračunalnika. z metalcem granat. Ta oborožitev je seveda dokaj skromna, vendar že tudi to kaže, kam se razvija del robotike. Namesto strelnega orožja lahko žt jutri oborožijo robote z mnogo bolj uničujočimi orožji in morda celo s kemičnimi in biološkimi strupi. Robotu pač ne bodo škodili. Načrtovalci samodejnega stražarja pravijo, da so robota izdelali predvsem z namenom, da bi ga uporabljali kot zanesljivega varnostnika pri naftovodih, letališčih, bazah in drugih objektih, kjer je treba budno stražiti noč in dan. Čeprav robot ni poceni, pa sčasoma postanejo stroški varovanja vse manjši in na koncu se robotovsko varovanje le izplača in izkaže za cenejše od varovanja s stražarji. Bilo pa naj bi veliko bolj zanesljivo. Da je za takšno napravo precejšnje zanimanje, je razumljivo. Menda so se pri izdelovalcu že pozanimali za novega robota predstavniki bližnjevzhodnih držav in tudi obe hudo sprti državi, Iran in Irak, sta pokazali nekaj zanimanja. Vojaški strokovnjaki vidijo v Provvlerju šele začetek vojaških robotov. Načrtujejo robote, ki naj bi se gibalj po vsakem terenu in se ustrezno odzivali na razmere ter seveda ob tem uničevali sovražnika. Na srečo so takšni roboti le v načrtih, ki zdaj še niso izvedljivi. Nevednost grdobija. je nesreča m J. TRDINA Prave bombe so ideje. O. FALLACI Nič ni svobodnejšega od človekove domišljije. D. HUME Človek nima nobenega cilja, ki bi bil višji od samega človeka. M. FRICHAND Ni najhuje to, da je treba trpeti in umreti, ampak to, da se človek stara, kajti staranje je trpljenje brez zdravila. I. ANDRIC Janez Trdina Črtice in povesti iz n JOŽE LIPAN Prinese se bokal vina in Anare), najstarejši ud, nalije kupico in nazdravi prihodniku Jožetu: „Na, pij ga na svoje in naše zdravje poleg naše stare navade, saj si se ga bogme nastradal v hrvaških šumah.” Jože se zahvali in pravi: „No, ravno nastradal se ga nisem, ali pil ga tudi nisem; človeku še ne hodi na misel, in dobro, da mu ne hodi. Vino in težko delo se sovražita. Vem, da se vam zdi to čudno, neverjetno, pa je res, prašajte, kogar hočete." „To sem že slišal,” se oglasi mali Matic, „ali čudno se mi zdi vseeno. Pri nas ljudje mislijo, da daje vino moč, in menijo, da se brez njega ne more še proso opleti, še manj pa mrva pokositi ali pšenica omlatiti. Tudi jaz spm se čudil, ali učila me je dolga skušnja, da je prava krepost v jedi in vodi, ne pa v vinu. Z vinom se da za silo mlatiti, ne pa opravljati pošteno veliko težji posel v gozdu. Tu, bratec, seseka, cepi, pili, prenaša in prevaža les od rane’zore do trde noči, to je, ko bi se to vršilo poleti. Pozimi se v trdi noči vstane, v trdi gre spat, dela se ponoči toliko, kolikor podnevi, dostikrat še več.” „Bogpomagaj," zakriči črnobrki Francelj, Jožetov bratranec, „to je delo za živino, ne za človeka. Imeti moraš truplo iz železa, da te ni vrglo pod zemljo, tam doli v taki samoti, v takem brglogu, sredi zime, brez peči in postrežbe. Na čuden način te je res Bog obvaroval.” Jože se nasmeje: „Tako strašno pa zopet ni bilo, kakor si misliš. Človek se navadi vsega in Kranjec posebno. Ne bom tajil, da sem gledal od konca precej pisano in mi je gorko prihajalo, če sem posmislil, kako bom prebil dolgo, hudo zimo. Domišljeval sem si vse hujše, kakor je prišlo. Nazadnje nisem pogrešal ne tople hiše ne peči ne dobrega spanja več. Tako popolnoma se privadi človek šume, to se pravi, če je zdrav in kranjske krvi.” J, kako je bilo to mogoče," vpraša Medenov Janez, ki se je namenil jeseni sam v šumo, ali so ga začele močno plašiti Jožetove besede. ..Govorištako, kakor da bi še spanja ne bil imel. Slišiš, tako življenje še za psa ni, nikar li za človeka, naj bo zdrav, kolikor hoče, in Kranjec desetkrat, ne le enkrat. To je groza — životariti tako brez gorkote, brez vina in celo brez pravega počitka!” Janez in vsi tovariši začno zdaj Jožeta prositi, da jim pove kaj bolj natanko, kako je delal in živel v slavonskih gozdih. Lipan pravi: „Veste, prav vsega vam ne morem lahko dopovedati, ker ne poznate sveta, ljudi in drugih reči tam v šumi. T udi se ne živi povsod enako, drugače v pravi kolibi, drugače v mlinu, drugače blizu kake vasi, pozimi tako, poleti zopet tako, teže pri Savi, kjer nastopajo povodnji, kakor v suhem kraju, na napetem svetu; in vsak gospodar, nadzornik ali poglavar ima zopet svoje postave, svoje navade, svoje muhe. Povedal bom tedaj vse le ob kratkem, toliko, kolikor razume lahko tudi tisti, ki nikdar še ni videl Slavonije. Vse šume so, veste, lastnina strašno bogatih graščakov. Nekateri ima zemlje, ne bom rekel preveč, za cel novomeški okraj. Ali ti graščaki imajo samo zemlje dosti, denarja pa menda ne preveč. Vidite, in tako so se zbrali na Dunaju in morda tudi drugje veliki kupci, bogatini in Judje, in so kupili od graščakov za majhen denar cele hoste lesa. Teh kupcev in Judov gre malokateri sam v Slavonijo. Namesto sebe pošiljajo svoje dobro plačane inšpektorje in valpte in druge take služabnike. Vidite, ti šele sprožijo delo; nabero delavcev, jih razdele na večje in manjše kompanije, katerih vsaka ima svojega predstojnika, vzetega izmed delavcev, ne gospodov, in kompanije se razstavijo sem ter tja po šumi. Vsaka na odločenem mestu. Prvo delo vsake take družbe je koliba, to je mala lesena koča, ali ne mislite, da taka, kakor so lesene bajte na Kranjskem. To bi dalo preveč opravka in družbi, ali pravzaprav gospodarju in inšpektorju, se mudi silno — silno! Inšpektor dreza in priganja predstojnike, predstojniki pa delavce. Prej ko v štirinajstih dneh je koliba gotova, seveda je vse le po večjem narejeno, zgolj za silo, da se imajo delavci ponoči kam zavaliti in da se dobi zavetje zoper najhujše viharje, zamete in nevihte. Štiri stene in vrata: to je koliba. Streha gre samo ob kraju sten, v sredi je široko odprtje. Kakor vidite, gre v kolibo dež in sneg in veter, kolikor hoče, ali ni drugače. Odprtje je potrebno zato, da odhaja dim, zakaj v kolibi se kuri in kako kuri! Voz drv gre na dan najmanj, še rajši več. Tu se kuha tudi naše kosilo, naša južina in večerja: zmerom ena in ista jed, koruzni in dobro zabeljeni žganci — zjutraj, opoldne in zvečer. To se vam zdi žalostna in pusta reč, kajne. Ali verjemite mi, ti žganci dajo tako moč žilam, tako tečnost životu kakor nobeno drugo jedilo. Kjer je potok blizu, je za vodo lahko. N S I s I N I S I s I s I s t < N I N I N I S I S I s I s I s I s J Navodila obšla republiški zakon Ustavno sodišče SRS razveljavilo določbo navodil o izračunavanju rezerv, ki jih tozdi združujejo v sklade skupnih rezerv sredstev LJUBLJANA — Nedolgo tega je Usiavno sodišče SR Slovenije razpravljalo o predlogu, ki je prišel iz sozda Emona, naj se preveri ustavnost in zakonitost navodila republiškega sekretariata za finance o izračunavanju sredstev rezerv, ki jih tozdi potem združujejo v sklade s;kupnih rezerv. In kaj pravi sporna 13. točka navodila, ki so jo člani senata proglasili za nezakonito? „Med del sredstev /a pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij se vpišejo sredstva, ki jih je tozd uporabil za pokrivanje izgub drugih temelj- 1»«TA Ii\ STU? dežurni poročajo OB RADIOKASETOFON — 26. julija zvečer je nekdo vlomil v osebni avtoMihovčana M. B., parkiran pri hotelu Metropol. Storilec je odnesel radiokasetofon, vreden vsaj 10 tisiiča-kov. ŠE EN VLOM V AVTO — Novo-meščan L. N. je prejšn ji teden prijavil novomeškim miličnikom, da mu je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran pred blokom Nad mlini. Storilec je odprl priprto trikotno okence in z zadnjega sedeža vzel prenosni radiokasetofon. Tudi ta napravica je ocenjena na. 10.000 din. PADEL S KOLESOM — 23. julija ob 19.45 je v vasi Klošter pri Gradcu padel s kolesom z motorjem Avgust Laharnar iz Svibnika pri Črnomlju. Pri tem se je huje poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. ZAZGAL ZIDANICO HRUŠICA — 29. julija je prišlo do požara na zidanici Jožeta Srebrnjaka iz Hrušice. Pokazalo se je, da je zidanico zažgal 20.1etni A. K. Ogenj je uničil ostrešje in 4 tone sena, tako da je škode za 250.000 din. Požar so gasili gasilci iz Gabrja in vaščani. MED PREVRAČANJEM PADEL IZ AVTA LUTERŠKO SELO — 24. julija je Jože Dcželan iz Mihovice peljal tovornjak, naložen z asfaltno maso. od Dobruške vasi proti Otočcu. Pri Luterškem selu je z desnimi kolesi zapeljal na neutrjeno bankino, nekaj časa vozil po njej in nato zavi nazaj na vozišče. Tovornjak se je ob tem prevrnil na bok in potem nazaj na kolesa. Pri tem je iz vozila padel sopotnik, 11-letni Anton D., ki je bil poškodovan po glavi in opečen po hrbtu, lažje ranjen pa je bil tudi voznik. Skupno materialno škodo so ocenili na 85.000 din. TRČILA V TOVORNJAK JEZERO — 26. julija ob 20.30 se je Eva Reiser iz Zahodne Nemčije pel jala z osebnim avtom med Zagrebom in Ljubljano. Pri Jezeru je nameravala prehitevati vozilo pred seboj, vendar je pričela zavirati, ko je videla, da vozi nasproti tovornjak. Pri tem jo je še bolj zaneslo v levo, tako da je trčila v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal Ludvik Sikošek s Pokleka. Voznica in sopotnici v n jenem avtomobilu so bile laže ranjene. Materialne škode je bilo za 380 tisočakov. Reiserjevo so prijavili javnemu tožilcu. ni h organizaci j v roku za predložitev zaključnega računa. V tem znesku se . ne upošteva znesek rezerv, ki ga je ■ tozd umaknil iz sklada skupnih rezerv občine ali republike in ga namenil za kritje izgube druge temeljne organizacije." Po mnenju strokovnjakov iz Emone je ta določba v nasprotju s 6. členom republiškega zakona o skladih skupnih rezerv. Ta namreč določa, da se obveznost tozdov do skladov skupnih rezerv zmanjša za tisti del sredstev, ki so jih delavci v tekočem letu namenili za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij. Zakon prav nikjer ne omenja, da gre le za tista sredstva, ki so bila za pokrivanje izgub porabljena do predložitve, zaključnega računa. Kajti po sporni 13. točki navodil bi sedaj morali vsi tozdi, ki so sredstva za medsebojno pokrivanje izgub med tozdi opredelili, vendar jih do 28. februarja letos niso tudi nakazali, ta denar odvesti v sklade skupnih rezerv po občinah in v republiki. Ustavno sodišče je, kot smo že omenili. sporno točko navodila razveljavilo, saj se njeno določilo mimo republiškega zakona o skladih skupnih rezerv zožuje zgolj na sredstva, ..ki jih je tozd uporabil za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v roku za predložitev zaključnega računa". Ker je bilo že to dovolj /a razveljavitev določbe, se sodišče ni spuščalo \ . oceno očitka, daje sporna točka tudi v nasprotju z ustavo, saj se uporablja z učinkom za nazaj. B. B. ŠPORTNO SREČANJE V GRIBLJAH GRIBLJE — Športno društvo Griblje pripravlja v nedeljo. 5. avgusta, na travniku ob Kolpi 6. tradicionalno športno srečanje, na katerega vabijo ekipe športnih društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Na sporedu bcxlo tekmovanja v malem nogometu, metu bombe, kegljanju, plavanju in streljanju z zračno puško. Ekipe se lahko prijavijo pred začetkom tekmovanja, ki bo ob 8. uri. Da to športno srečanje privabi številne ekipe iz Bele krajine, sosednje Hrvaške, pridejo pa tudi moštva z druge strani Gorjancev, pove podatek. da je lani v malem nogometu tekmovalo kar 26 ekip. NOSI KRESNIČKO V NEPREGLEDNI OVINEK PQ LEVI STRANI DOBRUŠKA VAS —28. julija se je Martin Pangerčič iz Prilip pri Brežicah peljal z osebnim avtom iz Šentjerneja proti Škocjanu. V ostrem nepreglednem ovinku v Dobruški vasi je vozil po levi strani cestišča, ravno takrat pa je nasproti pripeljal s tovornjakom Viktor Fišter iz Dolnjic Laknic. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Pangerčič poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 150.000 din. Nočnemu vlomilcu že na sledi Številni vlomi v osebne avtomobile v Šentjerneju OB HRANILNO KNJIŽICO IN DEVIZE POD I URN — Med 25. in 27. julijem je neznan storilec vlomil v osebni avto Jožeta Novaka iz Podturna. 30-letni Novak je bil ob hranilno knjižico, nekaj deviz, kasete in še nekaj drugih predmetov. Skupaj je oškodovan za okrog 20.000 din. Storilca še iščejo. ŠENTJERNEJ — Zgroženo so ugotavljali številni lastniki osebnih avtomobilov v Šentjerneju, da se je v noči na 23. julij njihovih vozil polotil neznan storilec. Domačinu J. P. so iz prtljažnika iztočili 15 litrov bencina, iz vozila šentjernejske zdravstvene postaje je bilo iztočenih nadaljnjih 15 litrov goriva, domačin A. K. je iz vlomljenega vozila pogrešil kakih 5 litrov goriva, medtem ko je bilo Sentjernejčanu M. M. v vozilo le vlomljeno, zmanjkalo pa mu bojda ni ničesar. Iz novomeške UNZ so nam sporočili. da sošentjernejski miličniki storilcu že na sledi. ZDOMCEM SE M UDI — Te dni seje turškemu državljanju, ki dela v ZR Nemčiji, tako mudilo domov na počitnice, da je prehiteval v škarje in pri tem-uničil tuj in svoj avto. Na sliki: začetki premišljevanja in kesanja? (l oto: B. II.) Prikolica pokopala starše Zaradi nepravilno naloženega tovora seje prikolica prevrnila na Martina in Mileno Režek ČATEŽ — Minuli petek okoli 14. ure je prišlo v vasi Čatež pri Trebnjem do hujše delovne nezgode, ki jo je zakrivil nepravilno naložen tovor na traktorski prikolici. 22-letni Bojan Režek iz Okroga pri Trebnjem je tisti dan z materjo in očetom kosil deteljo na Tre- l NEPREVIDNI KOLESAR —25. julija nekaj čez 22. uro je kolesar Stane Krištof iz Sajcnic zavijal z Daninega dvorišča na Mirni na cesto. Pri tem šeni prepričal, ali je vozišče prazno. Ravno takrat pa je pripeljal po njem z osebnim avtom Franc Zupančič iz Bistrice pri Trebnjem in kolesarja zadel. Ta se je ob nesreči poškodoval. MED PREHITEVANJEM TRČIL — Djordjc Ivanovski iz Nove Pazovc se je 26. julija ob 12.15 peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Jezeru je na mokri cesti pričel prehitevati neznan tovornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom italijanski državljan Antonio Ballantuano. Pri trčenju sta sc oba vuz.i11k,i m .sopotnica v italijanskem vozilu ranili in so jih odpeljali po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 800 tisočakov. VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI — 28. julija okoli I I. ure se je Francoz Pierre Roberto peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Jurovskemu brodti. V Metliki je na odcepu ceste, ki poteka od nove obvoznice do križišča s staro cesto, dohitel kolono vozil. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel vozila pravi čas ustaviti in je zapeljal na levo stran ceste, pri tem pa ga je zaneslo na bankino in potem še na njivo. Gmotpe škode je za 300.0(M) din, skupil pa jo je tudi voznik. banjškem vrhu. Ko so s košnjo končali, so travo naložili na prikolico, vendar so očitno levo stran preobremenili. Med vožnjo proti domu so starši sedeli na detelji, naloženi na prikolici, ta pa se je pri vasi Čatež zaradi nepravilno naloženega tovora prevrnila in ju pod sAhuj pokopala. V^^MLsta sc 63-letni Martin in š^^^^Hftjša žena Milena la, P^^^pe Martina Režka pa so bile ta k iJ'1 nule, da so ga morali prepeljati na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Materialne škode ni bilo. ZBIL PEŠCA SEVNIC A — 21. julija okoli 22.45 sc je 30-1 etni Jože Puh iz Stranskega pel jal z osebnim avtomobilom iz Šmarja proti Sevnici, na ravnem delu Prešernove ceste pa zagledal 45-letnega Franca Juršiča, oskrbovanca doma počitka na Impoljci. Slednji jesta! na desni strani ceste in krilil z rokami, vendar ga je Puh zaradi prehitre vožn je, obsta ja pa tudi sum, da je vozil vin jen, zadel in zbil po cestišču. Hudo poškodovanega Juršiča so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Mirusiav Struna: „Letošnji neuspeh je pravo merilo vrednosti kočevskega nogometa.” Dve desetletji med vratnicami Miroslav Struna je celih 20 let stal na vratih prve ekipe in nič čudnega, če do obisti pozna razmere v kočevskem nogometu. ..Pravzaprav ni nič čudnega, kar* se je zgodilo letos. Vtis imam. da veje med igralci neko malodušje, ni prave zagnanosti za delo. Poglejte, vsi nam pravijo, da imamo odlične posameznike, vendar se v kolektivni igri to ne pozna.” ocenjuje dogajanje 34-letni kočevski nogometni veteran. Krizo kočevskega nogometa v zadnjih letih potrjuje tudi nekaj naslednjih ugotovitev. Kot po pravilu so kočevski nogometaši prvi- del prvenstva dobro začeli, nato pa so vse bolj tonili proti dnu lestvice. Neresnost, netreniranje in malodušje so zahtevali svoje. „Ni tako nepomembno tudi. da v našem klubu dela premalo ljudi. Jože Gorše, Danilo Bižal in Nimče Bejotvič gotovo ne morejo vsega postoriti v klubu, ostalih iz uprave kot da ni.” Zagotovo se bo v Kočevju še naprej brcalo. Konec koncev je tu tudi obetavna mladinska vrsta, kadeti so bili najboljši v dolenjski ligi in osmi v Sloveniji. Miroslav Struna o dogajanju v kočevskem nogometu KOČEVJE — Čeprav v Kočevju ni manjkalo takih, ki so pred letošnjim prvenstvom videli nogometaša Kočevja celo že v I. slovenski ligi, se je zgodilo najhujše. Ekipa tudi v kvalifikacijskem srečanju z Nakloni ni uspela obdržati mesta v zahodni skupini II. republiške lige. kar je bil za klub, ki ima v mestu ob Ri-nži že več kot 60-letno tradicijo, velik, udarec. ..Trenutno tudi delo z mladimi ni najbolj kvalitetno, kar kaže-podatek, da dobimo iz mladinske vrste zelo malo igralcev za prvo garnituro. Moralo bo nekje počiti, sicer ne vidim izhoda," pravi Struna, ki ima za seboj že preko 600 srečanj in bo verjetno še nekaj časa ostal v vratih. Kot svojega naslednika omenja Srdjana Ožbolta, mladega, nadarjenega vratarja. Zal danes rezmere v kočevskem nogometu niso takšne, da bi dopuščale hiter razvoj nadarjenih igralcev, kajti za kaj takega je potrebno veliko resnega dela. M. GLAVONJIČ §M lili Ekipna zmaga avnojske dirke Novomeščanom Po štirih etapah S. Papež 3., Smole 5., Robič 13. itd. BIHAČ — Čeprav je po prvi etapi XVII. kolesarske dirke Po poteh Avnoja kazalo, da bodo Novomeščani iz nje iztržili precej manj, kot so pričakovali, so na koncu vendarle doseglicjlj.„ Sandi Papež, Smole, Robič in Novak so namreč v skupni uvrstitvi po štirih etapah zasedli 1. mesto in pustili za seboj Metalictcommerce iz Zagreba, Rog, Borca iz Čačka, Metalca, Bihač, Astro, da ne naštevamo vseh. Gabrijelu srebro na BAI! Velik uspeh novomeškega atleta na balkanskem prvenstvu v Mariboru — Le 7 stotink do zhata MARIBOR — To mesto je letos gostilo najboljše mlade atlete na Balkanu. Ta dogodek je, najprej počastil Novomeščan Gorazd Gabrijel, ki je kot prvi Jugoslovan osvojil medaljo na letošnjih mladinskih BAI. Njegovo drugo mesto in srebrna medalja je letošnji največji športni dosežek kateregakoli Dolenjca, če upoštevamo razmere, v katerih seje nanj pripravljal, pa pravi podvig. Tek na 400 m z ovirami je namreč zelo speci-liča disciplina, ki poleg izredne koncentracije zahteva še stezo, pokrito s plastiko. Zato je moral, razen za osnovni in specialni trening doma, redno skrbeti še za specifično tekmovalno pripravo v Kočevju, ki ima z umetno snovjo pokrito atletsko stezo. Čeprav je pred BAI Gabrijel osvojil tudi naslov državnega prvaka, je bilo njegovo drugo mesto na Balkanu presenečenje. Grki. in Bolgari imajo namreč dolgo tradicijo uspešnih tekačev na 400 m z ovirami, saj so imeli na zadnjih treh Ol redno finaliste. Predvsem Grki imajo izredno ugodne podnebne razmete za trening te izrazito tehnične discipline. Gabrijelu je le za las ušla zlata medalja. bil je le 7 stotink sekunde za ■9 Škoda le da ekipnemu uspehu ni sledil tudi večji uspeh v posamični vožnji. Sandi Papež je namreč veljal za največjega favorita, vendar je svojo priložnost zapravil že v E etapi med jajcem m Mrakovico. tlolgo 138 kilometrov, ko je s slabo taktiko dovolil rogovcema Trampužu in Penku, da mu uideta in si nabereta dovolj prednosti za nadal jevanje dirke. Ostali Novomeščani, Smole, Novak, Robič in D. Papež, ki je vozil za vrsto Banja Luke, so zadovoljili, omenimo pa naj smolo Bojanca, ki si je zaradi okvare v I. etapi nabral toliko zaostanka, da ga ni mogel več nadoknaditi. Škoda, kajti sicer bi se vmešal v boj za najvišja mesta. V ilustracijo navedimo le, daje Bojane vdrugi etapi dobil kardva leteča cilja, v tej etapi pa je bil na cilju Brane Novak drugi. Poglejmo končni vrstni red posameznikov: E Trampuž, 2. Penko (oba Rog), 3. Papež, 5. Smole, I Bojane (vsi Novo mesto). Med 64 tekmovalci iz 13 jugoslovanskih klubov je S. Papež osvojil še eno 3. mesto, točkovali so namreč tudi uvrstitve na gorskih ciljih. Omenimo naj za konec, daje bila * dirka dolga kar 525 kilometrov, poprečna hitrost tekmovalcev pa blizu 40 kilometrov na uro. STANGELJ PRVI V VARAŽDINU Gorazd Gabrijel prvakom, Grkom Chrvstalisom. Sam je prepričan, da ga je napaka na 6. oviri stala več kot pol sekunde, zato si lahko obetamo letos od njega še boljše rezultate. Z nekoliko manj sreče je letos na BAI nastopil Igor Primc. Bil je sedmi v mestu diska z rezultatom 48,80 m, medaljo pa je bilo moč osvojiti s 40 cm daljšim metom od njegovega osebnega rekorda. Toda Primc bo mladinec še tudi prihodnje leto in bo imel torej še eno priložnost, da nadaljuje tradicijo odličnih novomeških nastopov na mladinskih BAI. Septembra bosta imela oba mlada Novomeščana še en reprezentančni nastop: v Karlovcu bodvoboj z Veliko Britanijo. J. PENCA ZAHODNONEMSKI PIONIRJI BOLJŠI NOVO MESTO — Pred dnevi so v Novem mestu gostovali nogometaši zahodnonemške pokrajine Helsen in se v štirih srečanjih pomerili z vrstniki i iz. Dolenjske. Med pionirji do 12. leta so gost je premagali novomeški Etan s 7:0, leto starejši nogometaši Brežic so ugnali zahodnonemške vrstnike s 3:0. srečanje 14-letnih Novomeščanov z j gosti se je končalo neodločeno 2:2', medtem ko so gostujoči nogometaši do 15 let premagali Partizana iz. Straže s 4:0. Omenimo le, da bo to srečanje i mladih nogometašev postalo tradicio-1 nalno. I/ Novega mesta so gostje iz Hessena odpotovali v Split in se pomerili s Hajdukom. VARAŽDIN —- Mladi novomeški kolesarji so te dni vozili na dirki ..Kalničkih partizanov" v Varaždinu. Med mlajšimi mladinci je zmagal Peter Štangelj, Kruljac je bil 3., Gregorič pa 14. Manj uspešno je nastopil Božič med starejšimi mladinci, saj je 10. mesto zanj neuspeh. KRANJU DRŽAVNO PRVENSTVO KRANJ — Vse od četrtka do nedelje bo Kranj v znamenju kolesarstva. Kranjčani so namreč organizatorji letošnjega državnega prvenstva na • Novomeški kolesarji so za ljubitelje lega športa, ki si žele ogle^ dati tradicionalno dirko po ulicah Kranja, pripravili poseben avtobus. Podrobnejše informacije lahko dobite v petek popoldne v prostorih kolesarskega kluba na Loki, kjer bodo tudi zbirali prijave. tekmovalni stezi v vseh. kategorijah, poleg tega bo v teh dneh tudi tradicionalna velika kolesarska dirka „Po.ulicah Kranja". Novomeščani bodo na Gorenjsko odpotovali v najmočnejši zasedbi. ŠORLI IN POVSE PRVA SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici za mesec julij sla prvo mesto osvojila Gvido Šorli in Martin Povše (vsak po 9 točk), drugo Jože Maurer in Janko Blas (po 7 točk) itd. V skupnem seštevku sedmih turnirjev letošnjega leta je v vodstvu Martin Povše (58 točk), 2. Janko Blas (46), 3. Jože Maurer (45), 4. Franc Derstvenšek (39), 5. Grahek (32), 6. Kolman (31 točk) itd. Značilnost letošnjih turnirjev je, da mladi 18-letni mojslski kandidat po vsakem turnirju povečuje prednost in bo verjetno zanimiva le borba za 2. do 4. mesto. Najmlajši, a uspešni Metliško kolesarsko društvo, najmlajše v re-publiki, šteje 40 članov, 15 pa jih ima licenco ME l LIKA — Kolesarjenje postaja v Sloveniji vse množičnejše, ta val pa je čez Gorjance pljusnil tudi v metliško občino, kjer so februarja ustanovili kolesarsko društvo, katerega namen je, da razvija tako rekreativno kot tekmovalno kolesarjenje. V tekmovalni selekciji so sedaj izključno pionirji in mlajši mladinci, kar je razumljivo, saj je društvo kot najmlajše tovrstno v Sloveniji šele na začetku kolesarskega dela. Za rekreativce so pripravili spomladanski trim, ki se ga je udeležilo lepo število Metličanov, jeseni pa se znova dobi jo na kolesih. Poleg tega so se mnogi udeležili maratona po partizanski magistrali in maratona Rog Franck ob Vinski vigredi. ..Naši tekmovalci so na dosedanjih. zanje šele prvih tekmovanjih dosegli lepe uspehe tako v Straži kot na dirki ..Gorjanski bataljon 84", kjer so bili v ekipni vožnji na kronometer šesti od trinajstih ekip. Nad tem uspehom so bili tudi sami presenečeni, zlasti še, ker so jim morali gledati v hrbet Čchoslovaki in člani nekaterih znanih slovenskih klubov," hvali svoje fante predsednik metliškega kolesarskega društva Jože Mozetič. Predvsem pa so dokazali, da se lahko enakopravno kosajo z drugimi kolesarji na dirki ob dnevu borca ..Bela krajina 84", k jer so bili med prvimi petimi mlajšimi pionirji kar trije Metličani. „Ti rezultati so posledica načrtnega strokovnega dela — usposobljene imamo 3 vaditelje — pri katerem nam vsestransko pomaga kolesarsko društvo Novo mesto, eno najmočnejših in najuspešnejših društev v Jugoslaviji. Zato smo na to podporo tudi ponosni," pravi Mozetič. Seveda ne gre zanemariti tudi pomoči, zlasti finančne, tako združenega dela kot metliške osnovne šole in obrtne zadruge Metlika, pokroviteljice društva. Možnosti za razvoj kolesarstva so v Beli krajini idealne. O tem priča že to, da so mnogi tekmovalci in trenerji na dirki ob 4. juliju ocenjevali progo Črnomclj-Gra -Črnome' dac-Semič-Črnomelj kot izredno. ..Poskusno dobo" so torej v metliškem kolesarskem društvu dobro prestali, zato bodo jeseni pritegnili Jože Mozetič: „V Metliki je velika pripravljenost za razvoj kolesarskega športa.” v redno vadbo čimveč mlajših pionirjev, izbor najbolj talentiranih pa bo opravilo šolsko tekmovanje. B. M. I POjjNjSKnjjTC____________________________________________________________________________________________________________________ ŠI. 31 (1825) 2. avgusta 1984 Jože Jaklič Z bolečino smo se 15. julija poslovili od našega partizanskega zdravnika dr. Jožeta Jakliča iz Šentruperta na Dolenjskem. Rodil se je pred 76 leti v ugledni in napredni Jakličevi družini v Šentrupertu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je služboval kot zdravnik v Srbiji, od koder pa so ga Nemti zaradi naprednih idej izgnali. Vrnil se je domov i in se kot zdravnik takoj vključil v or- ganizirano delo OF. Od 1941 je zdra-j vil bolne in ranjene partizane pred- j vsem v partizanski bolnišnici, ki je bila tedaj na Selih nad Šentrupertom. Njegovo dejavnost so kmalu odkrili okupatorji in ga septembra 1942 ; odvedli v internacijo. Po italijanski kapitulaciji se je izčrpan vrnil domov in nadaljeval delo za partizansko J vojsko, 1944 pit je vstopil v borbene 1 epote. Jeseni je bil tudi sam težko ranjen in prepeljan v bolnišnico na i Rog, od tam pa v Bari. Spomladi 1945 j je s skupino slepih borcev prispel v Ze- mun v Dom slepih in ostal tam kotzd-ravnik do demobilizacije 1946. leta. Za požrtvovalno delo med NOB je prejel več visokih odlikovanj. S svojo človeško toplino, dobroto in sposobnostjo je dr. Jaklič premagoval mnoge težave povsod, k jer je bil. Njegovo plemenito srce je zdaj za vedno zastalo, toda spomin na njegova plemenita dejanja med vojno in po njej ne bo zbledel. Vsi, ki smo ga spoštovali in cenili njegovo delo, smo ise še zadnjič poslovili od njega in mu vsaj delno izkazali hvaležnost za njegovo človekoljubno delo. Krajevna organizacija ZB NOV Šentrupert NE PLAČUJEJO ODVOZA SMETI BREŽICE — Šentlenart že nekaj časa ni vas, ampak ulica, kjer brežiški komunalci odvažajo tudi smeti in pobirajo vodarino. Zanimivo pa je, da so krajani Šentle-narta sami opozorili,da komunal-ei približno polovici stanovalcev pri vodarini ne obračunavajo tudi odvoza smeti. Bojijo se. da ne bi morali potem naenkrat plačati preveč. Napotki za zmanjšanje škode po toči Hudo neurje_s točo je v zadnjih dneh zajelo različna območja Slovenije in povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah. Za preprečevanje nadaljnje škode je najpomembneje, da !*e rane na rastlinah čimprej zapro in da preprečimo vdiranje gliv vanje. To bomo dosegli s škropljenjem s fungicidi in z dognojevanjem. V sadovnjakih in v nasadih jagodičja odstranimo vse močno ranjene in polomljene veje ter poganjke, večje rane premaženosce-pilno smolo. Škropljenje proti glivičnim boleznim opravimo ženim od naslednjih pripravkov: Dithan M 45,captan WP SO.orthocide 83, difocap, proti plesnim pa dodamo še rubigan ali bavleton ali afugan ali cosan. V vinogradih očistimo poškodovane trse, odstranimo vse polomljene in močno poškodovane mladice, trto pa temeljito poškropimo proti peronospori, oidiju in sivi grozdni plesni. Za škropljenje proti peronospori uporabimo lol-pet, antracol, dithan M 45, cupra-blau, škropivu dodamo še cosan ali bay!eton za zatiranje oidija ter sumi!ex, rovral, ronilanali pinulin proti sivi grozdni plesni. Škropivu v vinogradih in sadovnjakih dodajmo še katerokoli razpoložljivo foliarno gnojilo (fo-lifertil, bavfolan. foliar K ipd.). Delno poškodovane posevke koruze nemudoma dognojimo z dušičnim gnojilom (100-150 kg KAN-a/ha). popolnoma uničene pa preorjemo, pri čemer na površini, ki je bila poškropljena z atrazi-ni, lahko sejemo samo koruzo, ki bo uporabna le kot zelena krma. Po toči prizadete krompirjeve nasade in vrtnine takoj poškropimo ž enim od naslednjih fungicidov: ditham M 45, antracol, bakreno apno. bakrocid. Škropivu za vrtnine dodajmo še foliarno gnojilo. Poškodovane travnike takoj pokosimo ter jih pognojimo s KAN-om ali z nitrofoskalom z visoko vsebnostjo dušika (150-200 kg/ha). Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana Zatrimo zlo! Čeprav nisem jasno razumel ne prvega ne drugega' prispevka tov. Budje v DL. moram pritrditi, da se z njegovimi zdravimi idejami povsem strinjam. Le kaj hudiča je treba mamil v cvetličnih lončkih? Posadimo vanje raje cvetlice in bo tako mesto še bolj v rožicah! Pri'tem pa seveda ne mislim tistih nesrečnežev, ki so zaradi slabe družbe ali česa drugega sami „v rožca-h”, kot pravijo ljudje — alkohol je družbeno zlo. Čeprav tov. Budja ne omenja posebej, kako naj bi se lotili tega boja, kajti gotovo bi bil dolg in težak, pa naj le opozorim vse, ki se vdajajo temu zlu — nekateri že celo v jutranjih urah! — da ne bodo v naših očeh nikdar zrasli, postali zrele osebnosti, kakršne potrebujemo. Saj razumem, da je na naših veselicah ali na cvičkariji treba zaužiti kakšen liter — tudi gostinci morajo dobro živeti! — ampak da se ga nažirajo tudi na glasbenih prireditvah, in to celo mladinskih pa še punk/rockovskih povrhu — to pa seže preko vseh meja naše strpnosti in razumevanja. In Loka je še posebej problematična! Koliko se jih zbere, alkohol teče v potokih — mar bi za kakšno delo poprijeli, se učili! (Prav čudim se, kako. da se nič ne ravsajo pa zbadajo z bodali — a tudi do tega lahko še pride, če jim bomo dopustili, mar ne?) In kako morejo reči. da se na odru na Loki dogajajo slogovno raznolike reči, in tvezejo, da so bili koncerti kantri pa blues in rock glasbe, akustične in celo opere — vse je bilo eno in isto. Kaj pa oni vedo! To je izključno muzika, ki kuži našo mladež: razgrajaška, mračna, ki se nikdar ne bo prebila z roba družbe kam drugam. In kaj me še skrbi ob tem? To, da se na Loki včasih zbere tudi po osemsto ljudi in med njimi jih celo ni malo, ki niso niti več miadi. To si je moč razložiti, le z dejstvom, da se omamni, alkoholni in razbijaški vpliv (saj nam bodo vse razbili!) kot kuga širi na vse mesto. Položaj je še veliko bolj zaskrbljujoč, kot ga odkriva tov. Budja, zato strnimo naše klene vrste in zlo zatrimo v kali! DRAGO VOVK Novo mesto »Dolenjski list«« v vsako družino Steklina nima »dopusta M Sevniški veterinarji ietos co — pregledali že 39 lisic, 3 srne, 2 mački, jazbeca in veveri-Po tepežu z lisico psa ni hotel ubiti Med ljudmi prevladuje mnenje, da z vročimi poletnimi dnevi preneha tudi bojazen pred steklimi živalmi. Vendar ni tako, kar dokazuje praksa. Veterinarski higienik pri Veterinarski postaji Sevnica ima skoraj vsak dan opravka z odvozom pobitih lisic in psov ter prenosom glav sumljivih živali na Inštitut za virologijo pri VT-OZD za veterinarstvo v Ljubljani. Zadnji pozitivni primer stekie živali je bil jazbec, ki se je 16. julija zatekel na dvorišče Justina Mlakarja v Hudem brezju (KS Studenec) 111 se spopadel z POZABLJIVOST ČRNOMLJ.J — O izobešanju zastav na stanovanjskih in drugih objektih ob pomembnih republiških in državnih praznikih se pogosto govori. Da mnogi radi pozabljajo na takšne »malenkosti", se je zopet pokazalo ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda. Omenimo naj primer črnomaljske delovne organizacije Belt s preko 1000 zaposlenimi. Resje polovica delavcev iz proizvodnje na dopustu, toda ali se ostala?" polovica s skupnimi službami in upravo na čelu res ni spomnila, da bi izobesila vsaj slovensko zastavo? T. B. Črnomelj SRAMOTNO ZANEMARJENA CESTA Voznik, Iti želi z avtoceste Zagreb—Ljubljana priti do Mirne peči. si ponavadi izbere pot od Mačkovca skozi Novo mesto oziroma Bršljin, mimo Žabjaka do Mirne peči. Ko sem se zadnjič peljala na tej relaciji, pa sem sc skoraj zgrozila, saj nisem vedela, da je ta cesta pri Žabjaku v tako slabem stanju. To je občinska cesta in zanima me, zakaj nihče ne poskrbi za popravilo. Za pesek bi menda že našli denar, za delo pa bi lahko poprijeli brezposelni Romi, ki žive v bližini. Nič več me ne preseneča, da smo sc znašli v tako kritičnem gospodarskem položaju. Posledica naše malomarnosti in neodgovornosti so tudi zanemarjene ceste. MARJETKA SAJE Mirna peč domačim psom. Jazbeca so pokončali domačini, psa pa veterinarski higienik. Tri tedne pred tem dogodkom pa sta bila nedaleč od tam zabeležena dva primera stekline pri lisicah, in sicer oba v vasi ZavrateC. Na dve domačiji, ki ležita le streljaj vsaka sebi, sta se v razmiku desetih dni prikradli lisici in se spopadli z domačim psom. Zanimivo je, da za omenjena primera niso vedeli vsi domačini, kar kaže, da se tudi po vaseh novice ustno slabo širijo, ro je bil poduk, da smo pričeli obveščati domače lovce, domačine, zdravstveni dom in postajo milice o vsakem novem primeru stekline in oni nas o vsakem ugrizu psa. Na novo okuženih področjih so na vidnih mestih pritrjene opozorilne table ali plakati, ki opozarjajo občane na previdnost. Zanimiv je primer v Boštanju in Kompolju, kjer so odstranili tak plakat in na njegovo mesto pritrdili plakat, ki vabi na veselico. Vsekakor zelo »pametno”, saj so prav v Boštanju (eden) in Kompolju (dva) bili primeri steklih lisic v marcu in maju letos. Enako ravnanje ie pokazal lastnik psa iz Gabrijel, ki se je »stepel” z lisico na dvorišču. Pri tem so mrtvo lisico vrgli v gnojno jamo in mislili, da je s tem opravljeno. Šele sosed je ta dogodek javil veterinarski službi. Lastnik psa ni dal ubiti. Pri tem pa je pozabil, da je onemogočil diagnosticiranje lisice, ki je bila po obnašanju gotovo stekla. Tudi prisotnost delavcev postaje milice ga ni streznila, to se je zgodilo šele po obisku veterinarskega in sanitarnega inšpektorja. Govori sc, da je neka gospodinja zaprla psa v svinjak, ker se je na dvorišču stepel z lisico. Ravnala je pravilno, le obvestila ni nikogar. Pes seje pričel sliniti in v krčih je stekel poginil. Kljub pisanju v dnevnem in tedenskem časopisju o steklini ne pride vsem ljudem v zavest, da je steklina nevarna in neozdravljiva kužna bolezen, skupna živalim in ljudem. Prinašalec lisice ali tisti, kdor obvesti veterinarsko službo o poginjeni lisici, dobi povrnjene materialne stroške v višini 1.500 din. Od januarja do 23. julija 1984 smo v Veterinarsko postajo dobili v pregled 39 lisic, 3 srne, 2 mački, jazbeca in veverico. Od tega je bilo 8 lisic in jazbec steklih. Žarišče te bolezni so na celotnem desnem bregu Save (Bo-štanj, Kompolje, Studenec, Bučka. Jablanica. Šentjanž). Približno petdeset .srečnih” lastnikov psov, ki so sc izognili rednemu cepljenju psov proti steklini ali jih niso odjavili iz registra psov. čakajo »obresti” pri sodniku za prekrške, ker smo letos zelo poostrili nadzor zaradi padca števila cepljenih psov. MILAN ŠTIMEC. dipl. vet. Veterinarska postaja Ševnica V DOMU STAROST NI BREME NOVO MESTO — V domu, za’ starejše občane v Šmihelu smo v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda pripravili slovesnost s piknikom. Upravnica doma je zbranim stanovalcem spregovorila nekaj besed o pomenu tega praznika, borcem pa je zaželela obilo zdravja in prijetno počutje v domu. Pevci so nam ob spremljavi harmonik zapeli več narodnih in partizanskih pesmi in ustvarili prav prijetno razpoloženje. Še eno od prijetnih doživetij v domu nte je spodbudilo k naslednjemu razmišljanju. Marsikdo premišljuje, ali bi odšel v dom ali ne. Tudi sam sem dolgo kolebal, zdaj pa mi je žal, da se nisem za to odločil že prej.'Osebje doma je zelo prijazno, prostori so čisti, hrana dobra. Ustvarjeni so res vsi pogoji za dobro počutje stanovalcev doma". V takšnih razmerah starost nLbreme. RUDOLF BOBNAR Standard pada V treh letih 20-odsto-ten padec realnih zaslužkov NOVO MESTO — Lani ugotovljeni poprečni osebni dohodek v novomeški občini 18.819 dinarjev je bil dvakrat višji kot leta 1980. vendaf so sc cene življenjskih potrebščin V istem obdobju zvišale za 2.6-krat.. Ugotovljeno je, da znaša padec realnih osebnih dohodkov v zadnjih treh letih že 20,4 odst. Osebni dohodki delavcev v novomeški občini zaostajajo za poprečnim zaslužkom v republiki in je iani znašalo 6 odst. V treh letih uresničevanja srednjeročnega programa pa je značilna izredno visoka rast cen. Cene na drobno so se v novomeški občini leta 1981 povečale za 39 odst., leta 1982 za 28 odst., lani pa kar za 59 odst. Padec realnih zaslužkov in vedno višje cene imajo za posledico precej manjšo kupno moč prebivalstva. To se pozna že v vseh trgovinah, tudi prehrambnih. Vzgojno—izobraževalna organizacija Trebnje, n. sol. o. DS skupnih služb Kidričeva 2 objavlja prosta dela In naloge snažilke za nedoločen čas Pogoji: — ktfnčana osnovna šola — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka. Nastop dela je možen takoj. 527/31-84 Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto Ulica talcev 3 a, tel. 21-319 razpisuje prosta dela in naloge snažilke Prijave sprejemamo do 31. avgusta t. I. Pričetek dela 15. septembra t. I. ali po dogovoru. 521/31-84 Osnovna šola Dragotin Kette, Novo mesto, razpisuje prosta dela in naloge: varuške za internat (želimo, da bi spala v internatu). Pogoji: veselje do dela z otroki in zdravje. Prednost imajo kandidatke bolničarske šole. Nastop službe 1. september 1984. Poizkusna doba 3 mesece. J 518/31-84 IS Ljubečna Celje klinker keramične ploščice (063) 33—421, 31—866 tmm mm NOVOTEKS UGODEN NAKUP —UGODNECENE Širok izbor otroških, ženskih in moških hlač ter ostalih oblačil za poletne dni v trgovini izbranega okusa NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto Foersterjeva 10 Komisija za delovna razmerja TOZD Tkanina vabi k sodelovanju nekvalificirane delavce za delo v treh oziroma štirih izmenah V poštev pridejo kandidati s tudi nedokončano šolo, stari nad osemnajst let in rešenim stanovanjskim vprašanjem. Osebni dohodek znaša 21.000.- din, nedeljsko delo je posebej nagrajeno. Zaposlitev je za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljejo pisne ponudbe na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bodo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. TOZD BOR Krško Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vzdrževalec (2 delavca) 2. viličarist (1 delavec) 3. pomožna dela v proizvodnji (10 delavcev) 1. končana poklicna šola (ključavničar ali strugar), poizkusno delo traja 60 dni, 3 leta delovnih izkušenj: 2. izpit za viličarja, poskusno delo 45 dni, 1 leto delovnih izkušenj; 3. nepopolna osnovna šola, poskusno delo 45 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, razen pod točko 3. za dobo 5 mesecev (določen čas). Kandidati, ki žele združiti svoje delo v TOZD-u BOR — Krško, naj oddajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: „NOVOLES” TOZD BOR Krško, 68272 Krško. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri. 528/31—84 Sejmišča NOVO MESTO — Rejci so od 206 pripeljanih pujskov prodali 102 živali. Naprodaj je bilo 40 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 166 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Mlajši so stali 4.000 do 6.000 din, starejši pa 6.000 do 7.500 din. BREŽICE — Na tedenskem sejmu so rejci ponujali 269 prašičev, starih do tri mesece. 1’rodali sojih 143. Za kilogram žive teže je bilo treba odšteti 250 din. 11 BREŽIŠKE^ P-ORODNIŠNIGE ^ IZ KS KOSTEL RAZDIRAJO STAVBO — Pred kratkim so začeli v Vasi razdirati stavbo, v kateri sta bila krajevni urad in gasilski dom. Te prostore bodo delno preuredili oz. posodobili, da bodo v stavbi še vedno gasilski dom z garažo, dvorana krajevne skupnosti in še nekateri drugi prostori za potrebe krajevne skupnosti oz. njenih dejavnosti. Stavbo bodo tudi nadzidali, da bodo pridobili dvoje stanovanj za potrebe tozda Itas v Pirčah. MINIRALI BODO MOST — Kuželjski most pripravljajo za miniranje, in to le njegovega zgornjega dela. kar bo izvedla ekipa Geološkega zavoda iz Ljubljane. Most je. star in ozek, primeren za pešce in vožnjo s kmečkimi vozovi, je tudi prenizek in ga je Kolpa pogosto poplavljala. V času od 19. do 25. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Ivanič iz Tribuč — Mijo. Zdenka Kovačič iz Krškega — Jaroslava, Marija Lekše iz Hudenja — Jožeta, Liljana Polajžer iz Metlike — Aleksandra, Marija Križan iz Podzemlja — Tomaža, Liljana Šikonja iz Črnomlja — Viljema. Anica Petrič iz Črnomlja — Danico, Jožefa Lekše iz Hudenja — Petro, Marjeta Doles iz Veniš — Mojco, Marica Količ iz Velike Pake — Mirjano, Irena Štubljar z Brega — Jasmino, Tončka Grabnar iz Podhoste — Jožico. Karmen jGrozde iz Tržišča — Tjašo, Antonija Hudoklin s Tolstega vrha —Tanjo, Gabrijela Mlekuž iz Dolenjega Karteljevega — Sebastjana. Antonija Grabnar iz Čužnje vasi -Mateji}, Vida Dule iz Kaplje vasi — Branko, Jelka Fabjan iz Dolenje vasi — Vilmo, Ljubica Furjanič iz. Črnomlja — Marijo. Marinka Slak iz Za-bukovja — Boštjana, Marija Ogulin iz Metlike — Roka, Jadranka Zoran iz Prečne — Erika. Katica Pevac iz Donjega Bukovca — Ivica. Marija Urana izTrstcnika — Martina, Marija Kastelic iz Gornjega Globodola — deklico, Jožefa Pirc iz Oštrca — dečka, Frančiška Trbanc z Roj —dečka, Brigita Obradovič iz Kočevja — dečka, Milka Trbovec s Krsinjega vrha — deklico, Jožica Škrbec Z Rateža — dečka, Ivanka Firšt iz Šmarja — deklico, Marija Progar s Sela — deklico in Marija Pečjak iz Budganje vasi - dečka. Rodili sta: Vida Jerčič, Nad mlini 41 — Mitja in Mojca Radeščck iz Gubčeve 2 — Tino. Čestitamo! V.času od 9. do 20. julija 1984 so v brežiški porodnišnici todrlc: Zdenka Sutlar iz Kraja Donjega — Zdenka. Marija Božič s Čreteža — Heleno, Lji-Ijana Matijaščič iz Breganc — Ivo. Jadranka Kovačič iz Novakov — Željko, Marija Škerbee iz Laduča — dečka. Višn ja Hreščič iz Samobora — Teo, Albina Jazbinšek iz Laduča — Anico, Štcfica Čutič iz Šenkovca — Ivano, Silvija Molnar iz Brežic — Lavro, Martina Marko i« Kladja — Manco, Veronika Travnikar iz Podgorja — Stanislava, Marija Predanič iz Žg. Obreža — Uroša, Jasna Kraljič iz Laduča — Majo, Ernestina Buko-vinski iz Kraja Donjega — deklico. Darinka Brajdič iz Gazic — deklico, Antonija Molan iz Malega Obreža — Katjo, Irena Šoplek iz Bregant' — Ivo, Marija Župan iz Dol. Skopic — Sandija. Marija Veble iz Obrežja — Matejo, Marija Resnik z Malega Kamna — Melito, Višnja Lopatič iz Za-prešič — Martino, Zdenka Simončič iz Župeče vasi — Roberta, Erika Perner iz Mosteca — Gregorja, Liljana Matijaščič iz Bregane — Dubravka, Jasna Ilič iz Rakilja— Petro. Milica Valek iz. Laduča — Josipa, Ljubica Razum iz Molvic— Antonijo. Mira Kajtna iz Podvrha — Klemna, Ljubica Jandrečič iz Vel. Rakovice — Nik-olino. Marija Janžič iz Otruševca — Maria, Ivančiča Golubič iz Podvrha — Damira, Jožica Senica iz Stolov ni-ka — Domna, Mirjana Kordič iz Samobora — dečka in Apolonija Pajtler iz Anž — Matejo. Čestitamo! Informacije v večernih urah na tel. 4 V 773. POSEST Četrtek, 2. avgusta — ti v ze bij Petek, 3. avgusta — Lidija Sobota, 4. avgusta — Janez Nedelja, 5. avgusta — Snežana Ponedeljek, 6. avgusta — Vlasta Torek, 7. avgusta — Kajetan Sreda, 8. avgusta — Dominik Četrtek, 9. avgusta — Roman LUNINE MENIi 4. avgusta ob 3.33 — prvi krajec u? BREŽICE: 2. in 3. 8. francoski film Smrtonosna pol. 5. in 6. 8. angleški film Črni petek. 7. in 8. 8. angleški film Največji bančni rop. ČRNOMELJ: 2. in 5. 8. ameriški film Vanda Nevada. 3. in 5. 8. ameri- ški film Edini moški na svetu. 7. 8. hongkonški film Nevarnost žene v akciji. 8. 8. film Napad na platformo Je-nifer. 9. 8. hongkonški film Leteča giljotina. DOLI N IŠKI TOPLICE: 3. in 5. 8. ameriški film Spet som samski. 8. 8. ameriški film Razjarjeni bik. KOSTANJEVICA: 4. 8. angleški film Ljubimec Ladv Chatterlev. 5. 8. italijanski film Sedem gladiatorjev. NOVO MESTO —^DOM KULTURE: 2. in 3. 8. ameriški barvni film Reši se, kdor se more! 4. in 5. 8. hongkonški barvni film Pogodba. 7. in 8. 8. izraelski barvni lilm Stalno dekle. 8. 8. matineja — ameriški barvni film l om in Jerrv. oskarjevca. 9. in 10. 8. hongkonški barvni film Pesti in kremplji. SEVNICA: 2. 8. angleški film Menih. 3. in 4. 8. ameriški film Bolnica groze. 5. 8. francosko-belgijski film Pripravite robčke. 8. in 9. 8. danski Ulm Seks v 100 lekcijah. SLUŽBO DOBI FRIZERKO SPREJMEM. 1 rizer-ski salon ..MILKA". Partizanska 3. Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIM KV ali priučenega mizarja za tristranski skobeljni stroj za samostojno izdelavo moz-nikov. OCt po dogovoru. Bnkšič. Dol. Straža 127. STANOVANJA KUPIM eno- ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Tel. 22-749. Dipl. inž. IŠČE SOBO,v Krškem ali Brežicah. Dragam Bogdanovič, 41000 Zagreb, Goli jeva 14. Motorna vozila Po delih prodam Zastavo 101. fnfor-macije ul. Milke Šobar 22. 7 OPI.I. A SC ONO 16 S v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Viktor Strojanšek. Poklek 47. Blanca. PRODAM ZASTAVO 750 L L, letnik 1981. TeL (068) 75-548 popoldan. PRODAVI, / 101 confort, letnik 1980. Mavrič, Otočec 65. PRODAM R 4, letnik 1977. Dol. Toplice 20. PRODAM Z 750, letnik 1981,26000 km. Tel. 51-720 dopoldne. PRODAM VESPO, starejši letnik, dobro ohranjeno (obnovljeno). Jerebova 6, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do avgusta 1985, prodam. Tel. (068) 84-948 popoldne od 15. ure dalje. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do maja 1985. Jože Mežič, Vel. Podlog 55, Leskovec. ZASTAVO 750 LE, novo, prodam. Tel. 57-715. SPAČKA, letnik 75. registriranega do julija 1985. z rezervnimi deli in TV Cirunding supereolor prodam. Tel. 71-242 dopoldne. PRODAM nov motor 14 Mž. I ranc Petrina. Uršna sela 67. PRODAM Z 750. letnik 1973, dobro ohranjen. Anton Vardijan. Kolodvorska 5 a. Črnomelj. R 4; letnik 1978, prodam. Vozilo je vozno, neregistrirano. Tel.'84-327. PO UGODNI CI NI PRODAM R 16, letnik 1970. Lel. 25-275 vsak dan. Z 101, letnik 1976, prodam. Dane Lozar. Rožanec 17. Črnomelj. KIČA 850, december 1982. in R 4 CiLL, letnik 1982, oba zelo dobro ohranjena, prodam. Lel. 23-627. ZASTAVO 750, staro 7 mesecev, prodam ali zamenjamzaZ 10l.staro2 leti in pol. Ogled po drugi uri. K Roku 83. Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 1979. Miklič. Cior. Kamence 9, Novo mesto. - PRODAM DIANO, letnik 1978. prevoženih 88000 km. za 150.000 din. Kos, Krško. tel. 74-867. PRODAM MOTOR TOMOS avtomati k za 3 M. TeL 24-693. VW, letnik 1976, prodam. Boris Zajc, Birčna vas 3 b. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. PRODAM,ZASTAVO 750, prva registracija 1976. Stane Muhič. Koroška vas 11. > 126 P, letnik 1981/november, prodam za 21 M. 'Lel. 24-605 int. 49. dopoldne. Janez Koncilja, Rumanja vas 33. Straža. MINI MORIS, razbit, prodam, l el. 24-407. PRODAM N SIJ 1000 L. obnovljen. Gorišek. Gor. Stara vas 25, Šentjernej. PRODAM AUSTIN MINI 1000. letnik 1976. odlično ohranjen. Davorin Iršič. Kristanova 32. Novo mesto. tel. 24-662. UGODNO PRODAM LADO 1600. letnik 1980, 125 P. letnik 1976. 'Tomos avtomatih, letnik 1980, ter motor za Lado 1200. Breg 22, Novo mesto. PRODAM R 4 (nov) in Opel kadeti . letnik 1974. Lel. 51-828: /. 750, letnik 1982, prevoženih I5.(X)0 km. registrirano do julija 1985, prodam. Lel. (068) 62-222. PRODAM Z 126 P, letnik 1979 l el. .32-1 (K.. ZASTAVO 101 L, letnik 1977. ugodno prodam. Ogled možen vsako popoldne. Lado Jaki. Smolenja vas II. tel. 25-525. DIANO, letnik 1977. zelo dobro ohranjeno, prodam, lel. 23-961. PO UGODNI CINI PRODAM ZASTAVO 101. letni 1976. registrirano do 8. 2. 1985. Slavko Šimec. Stopiče 77. PRODAM LADO KOMBI, letnik 1982. in podomcini kabel, lahko tudi na kredit, lel. 20-401 DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA.občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda). Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragai, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični'urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriikih dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka, TemeP 3 dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495'din, 1 cm na prvi strani 650din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št.421—1/72od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. ‘ TEKOČI RAČUN pri podružnice! SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkove 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica. Ljubljana. PRODAM TOMOS;tvtomulik. mn tip. kot nov./a 5M. Avgoštinčič. Mladica pri Semiču. PRODAM Z 101. letnik 1976, registriran do 1985. leta. Simič. Valan-tičevo 6» Nor o mesto. PRODAM 126 P. letnik 1977. obnovljen, registriran do maja 1985. Jožel. Ločna 42, Novo mesto. POCENI PRODAM DIANO L. letnik december 1978. Drenik. Malenška vas. Mirna peč. tel. 84-326. PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1977. malo karambolirano. brane Lah. Armcško 49. 68280 Brestanica. Z 101 SC, letnik 1979, z novim motorjem, prodam. Lel. 82-483. 126 P, rdeč. letnik 1979, prodam, lel. (068) 71-090 popoldne. ZASTAVO 101 L, letnik 19.78. dobro ohranjeno, prodam, lel. 24-887. PRODAM MOTOR in vse rezervne dele za Z 750. Jože Kircn. Gor. Prekopa 13, Kostanjevica. PROD AM R 12, metalik barve, zelo dobro ohranjen, garažiran. Lel. 50-123. PRODAM FIAT 126, letnik 1978 Anica Matič, Šmihel 22 (pri Štefanu Barbiču), Nosu mesto. PRODAM 126 P, letnik 79. junij. Vinko Kulovec. Vavta vas 69. Straža. PRODAM novo ZASTAVO 750. I rane Kobe, Vinja vas 5. Novo mesto • PRODAM MOTOR, menjalnik in obe polosovini za AMI 8. Ralael Kužnik. Sela 26. Dolenjske Toplice. jj Kmetijski stroji PRODAM nov traktor Torpedo 60 (L>ojc) in traktor Zetor 25. Luštck, Le-deča vas 15. Šentjernej. SAMONAKI ADALKO za seno poceni prodam ali za menjam /a kosilnico BCS. Karol Selan, Radohova vas 34. Šentvid pr* Stični. PRODAM samonakladalno prikolico za seno (15 m.J). Jože Janežič. Skrovnik. Tržišče. UGODNO PRODAM skoraj nove krožne brane. Lipar. Sp. Stari grad 53. Krško. UGODNO PRODAM TRAKTOR URSUS C' 335's kabino in verigami, star šest mesecev. Jože Simčič, Lojzeta Fabjana 2, 68340 Črnomelj. PRODAM traktor Štore 404 ali zamenjam za I erguson 35. Franjo Pelnar. Ilrastma. Ante Kovačiča 31,’ Savski Maro) prek Dobove. PRODAM traktor I erguson (50 , KM), letnik 1964. po ugodni ceni. Jožo llosta. Ihtenje 4, Šentjernej. PRODAM I RAKI OR ŠTORI 402. Anton Oguliti, Osojnik 13. Semič. PROD AM 12-colski plug Slavonec. AVgust-Sinkovič. Brezovo 18. Blanca, tel. (068) X8-35l. PRODAM TRAK TOR I M l 533 s kompresorjem in kabino, malo rabljen. I ranc Košak. Tolčanc 5. 61303 Zagradec. PRODAM TRAKTOR LI ND 17 KM s koso. Tone Laknar. Gor. Vrhpolje. Šentjernej. PRODAM KOMBAJN 7X0 v delovnem stanju za 30 SM. Poleg dam rezervne dele. Tel. (068)62-584(po 20. uri). PRODAM molnkultivnlor I londa 600 s priključki ter polnilce molita. Jože Božič. Gabrje 104. PRODAM Prodani motokullivator dreza) MIO STANDARD 350 in peč za centralno kurjavo FLROTFRM 30.000 kalorij. Oboje popolnoma novo. Inl. tel. 21-218. PRODAM srednje težak gumi voz. Mali vrh 8. Mirna peč. PRODAM frajtonarico. Jože Bratkovič. Cerov log 6, Šentjernej. Ogled /večer. PRODAM kobilo, staro 3 leta. kravo, brejo 8 mesecev, in motor Tomos I5ŠCL.Slavko Trimkclj.IVd-liscc 2. Dobrnič. DOBRO OIIRAN.IFN RI GAL za dnevno sobo (4 m dolžine) in material /a izdelav o 44) m2 dcmil fasade (sistem I IVI l.aško) ugodno prodam. Informacije vsak dan od 17. ure dalje na telefon 62-985. PRODAM eno leto star kavč in dva fotelja. Dušan Podhevsek. Verdun 4-. Stopiče. PRODAM kravo s teletom ali brez njega. Zna uveli vozili. Naslov v upravi lista 14411/84). PRODAM 5 ovac in kasetofon SILAKP. D. Košir. Dol. Straža 6. kOlill.O. 5 let stafo. pripuščeno. in kravo prodam. Kastelic. Hiška vas 20. Mirna peč. PRODAM dvodelno pomivalno korito. Pojasnila: Mejak. Prvomajska 6. Sevnica. PRODAM ŠOTOR. Tel. 21-148. PRODAM 'MOPI.D ponv evpres. 'ohranjen in dodatno opremljen lel. 2J-72l.do I4>. ure. PRODAM vinsko čebrico (1600 I). Frane Bdrsc. Polhov icn 7. Šentjernej. HLADILNIK z zamrzovalnikom Candv (400 f) in kuhinjska pulta prodam. TeL (068) 21-113 vsak dan popoldan. PRODAM dobro ohranjeno Marlesovo kuhinjo. Glucks. Mestne njive 6. Novo mesto. tel. 22-284 od 19. do 20. ure. DVA ENAKA olivno zelena kavča prodam, l el. (068) 24-682. PRODAM novo /anu /ovalno omaro. Rebernik, tel. 22-651 popoldne. PRODAM telico, brejo X mesecev. Pate. Dol. Kamenje IX, Novo mesto. UGODNO prodam ovco in 2 mladička. Jože Juršič. Gor. Kamence-12. Novo mesto. PRODAM novo športno jahalno sedlo. I rane I.opatec, Mihovica 10, Šentjernej. PRODAM PSA, enajst mesecev starega škotskega ovčarja „I.esija". Gorenje 22. 61332 Stara cerkev, tel X 5 2-3X4. PRODAM električno kitaro in ojačevalec. I el. 24-79X. PRODAM nov kinoprojektor We-ston, še v garanciji. Krevs. Brezovica 3. Šmarješke Toplice. »PRODAM otroško kolo. E. Lešnjak. Kristanova 55. Novo mesto. PRODAM skrinjo (320 I). staro štiri leta, in 1500 kosov rabljene strešne opeke. Tone Štimpfelj, Vel. Strmica 13. Mokronog. UGODNO PRODAM novo karoserijo /a R 4. Je lakirana, vendar bre/ bočnih vrat. Marjanovič,Stranska vas I. Novo mesto. PRODAM kobilo, brejo 4 mesece, 5 let staro 650 kg težko. Milan Zupančič, Stranje 5, Vel. Gaber. PRODAM PSA šarplaninca, starega tri mesece. Tel. 22-57X. PRODAM barvni icIcviah. l el. 24-259. UGODNO PRODAM novo ali malo rabljeno jadralno desko D—2 teringrad l un. l el. 71-017(dopoldne). PRODAM brejo kravo (7 mesecev ) in smrekove plohe. Rudolf Šuštar. Vrhovo 13, Mirna peč. PRODAM 16-mesečno psico, nemški volčjak. Radešček, Krka 22, Novo mesto, vsak dan popoldne. Čl S I OKRVNE škotske ov čarje (as-sil). stare dva meseca in pol. psičke, prodani l el. 23-57X. Marica Krapež, Zagrebška IX, Novo mesto. PRODAM 1500 kosov rabljene strešne (»peke, 6 kosov rabljenih oken in drugo opremo. Novo mesto, Kristanova 41. tel. 22-466. PRODAM počitniško prikolico IM V Adria 450, v dobrem stanju. Anton Berk. Prelesje 27. Šentrupert. PRODAM tri domače suhe šunke in fikus, visok 2.70 cm. Tel. (06X) 21-497 im.1. 12. do 14. ure in od 19. do 21. ure. PRODAM s tereo avtoradio Sanvo s kasetofonom, equali/er (ojačevalec) /a avtoradio ter zvočne kombinacije Vivanco 2 \ 35 VV. Prodani tudi športno kolo senior na pet prestav. PRODAM CiOZI) v izmeri 1,5 ha in stavbišče / adaptacijo 1,5 ha. Naslov v upravi lista (4413/X4). PRODAM starejšo h išo v Straži pri Novem mestu /a 220 SM. l el. 85-7X6 od 4. X. dalje. PRODAM NJIVO v Lipju. Ivanka Pavlin, Gotna vas IX. Novo mesto. GASILSKO DRUŠTVO I RŽI SC L priredi v soboto, 4. avgusta ob 20. uri pri vinski kleti na Malkovcu veliki) vrtno veselico. Za veselo razpoloženje bo igral ansambel DOBRI PRIJA I E-LJI i/ Brežic. Postregli vas bomo z jedmi na žaru in s pristnim malkov-šk i m cvičkom. KUPIM centralno ogrevano enosobni) stanovanje ali večji) garsonjero v Novem mestu. Ponudbe pod šifro „1. ali 2. nadstropje". V ČRNOMLJU (Kolodvorska 12) prodani starejši) stanovanjsko hiši). Cena X() SM. Anton Brula, Talčji vrh 2, Črnomelj. DAM \ NAJEM posestvo na Mali C i kil vi 6. Marija Mer. Mala Cikava 6. Novo mesto. PRODAM zidanico s starino (15 a) v Straški gori. Aloj/ Počervina. Jurka vas 24. Straža. VINOGRAD m zidanico v Metliki prodani. Lel. (061) 576-410. INOSIANOVANJSKO nedokončano hišo (Metlika — Rosalnice) prodam. Obširnejše podatke dobite pri Stanetu Jurerjevčiču. Rosalnice, n. h. LEPO GRADBENO PARCELO v Sevnici prodani. Bonča. Cio/dna 10, Rogaška Slatina. PRODAM GRADBENO PARCELO. 3 km od Novega mesta (X()() m'). z gradnji) do prve plošče. Lel. 23-349 (od 13. do 15. ure). OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da sem odprl popoldansko obrt za naslednje storitve: vezavo in pppravilo knjig, vezavo diplomskih nalog in ostale knjigoveške storitve. Se priporočam vsak dan od 15. do 19. ure. KELBIČ PAVEL Ulica talcev 2 tel. 25-747 MARIJI SE TINA iz Velike Bučne vasi z;t 60. rojstni dan in god želi jo vse lepo. predvsem pa zdravja, bratje in sestre z družinami. KONVERTIBILNI IZVOZ NAD NAČRTOVANIM Morda živita kje v okolici Novega mesta dve ostareli osebi (ali ena sama) na majhni kmetiji in ne moreta več delati. nimata pa. nobenega, ki bi na starost skrbel zanju? Oglasite se dobrim ljudem, ki so vam pripravljeni pomagali. Naslov v upravi lista (4412/84). V VARSTVO V/A M I M enega otroka. 'Tel. 23-038.' KUPIM SLAVKO CELIC, Koroška vas 5, opozarjam vsakogar, naj nc hodi ponoči okrog naših njiv. Za morebitne posledice ne odgovarjam. AMALIJA GRUBAR, Javorovica 5, prepovedujem vožnjo s traktorjem po parceli št. 2X543 (košenica). Kdor lega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽICA KLOBUČAR i/ Uršnili sel 107. prepovedujem JANEZU DER-1.1 NK l i/ I )o!enjskih Toplic, brunarica na Cviblah, pašo in gonjenje ovac qio mojih. parcehilv.Ši. 527» 52 X ih ,2)29, Cc opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ME I LIKA — V letošnjem prvem polletju je metliški Komet na konver-hibi1110 tržišče izvozil za 76 milijonov dinarjev, kar je 61 odst. več kol v enakem lanskem obdobju. Večji del tega izvoza je tako imenovani loluV posel in legalo je lastnega izvoza. Na Vzhod so izvozili za 9 milijonov dinarjev ali za 19 odst. več kot v lanskem, prvem polletju, vendar računajo, da bo do konca leta klirinški izvoz precej večji. Medlem ko plan izvoza na Zahod v prvem polletju precej presegajo, je izvo/ na Vzhod pod planom, vendar ga bodo do konca leta izpolnili. ČRNOMALJSKI PLANINCI VABIJO NA TRIGLAV KUPIM snopu vezalko za BCS.'Mi-lan Gracar. Gradišče 1. Dole pri Litiji, tel. (061) X72-024. MIZNI REZKAR do 10.000 obratov na minuto m podajalnik, dvostopenjski, ter podstavek (kovinski) /a tračno žago, kupim. Matjaž Jurkovič, Straža III pri Novem mestu. KUPIM 2000 kosov rabljene opeke opekarne Brežice. Naslov v upravi lista (4414/X4). KUPIM 30 m2 stare salonitne kritine ali /are/nika. ‘Tel. (06X) 85-259, JANEZ SKUBIC starejši, Cior. Prekopa 10. prepovedujem košnjo na mojih parcelah ali prisvajanje ostalih pridelkov Janezu Skubicu ml. Za sina I ranča nisem plačnik v nikakršni zadevi. V primeru ponovnega posega v mojo lastnino ga bom sodno preganjal. ^OBVESTILA ■ KVALITETNO 1’OI.AuAM KERAMIKO na vašem domu. TeL 21-087 (med 17. in 19. uro). L RNOMI.I.J — Planinsko društvo Č rnomelj pripravlja pohod na Triglav, in sicer od 17. do 19. avgusta, če pa bo slabo vreme, od 24. do 26. avgusta. Vsi. kt želi jo obiskali slovenskega očaka, se lahko prijavijo v bifeju Rog v (rifomlju. Prevoz je preskrbljen, prijavili pa se je možno najpozneje teden dni pred odhodom. Septembra bo Planinsko društvo pripravilo množičen pohod na Mirno goro. ki bo v sklopu praznovanj 40-letnice Partizanskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen na Planini pod Mirno goro. Ob dnevu planincev, prav tako septembra, bodo črnomaljski planinci odšli na pohod na Gorjanec. ljubila xi zemlja in cvetoča polja, ljubila si tlom in v lihem cvetočem poletja otlšla si v večni mir. I sa sreča je pri nas minila, ko tebe. draga mami. zemlja je pokrila. I 'se bolj osamljene so naše poli. odkar v temnem groba počivaš, ljuba mami. li. Črni dan je moral priti, bridkosti dan. oj dan solzim. Tetka bila je ločitev, ves jok. r.M* solze so bile zaman. Z A II V A I. A Po hudi in težki bolezni naš je v 50. letu starosti zapustila naša ljuba žena. mamica, stara mama in sestrična MILKA FLAJS iz Kržan 22 pri Šentjanžu Iskreno se.zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom, posebno.Majchbvigi, Vozalovirrf, R nema novim .wr Toniti Repov ž za nesebično pomoč.. Prisrčna hvalit zdravniškemu osebju i/. Kt melja. i|r. Juriju Pesjaku /a lajšanje bolečin, DO Metalna, jutranjki — TOZD Baby, Stillesu ..Seva ‘ bu. lil »cvilita ter DPM Šentjanž /a'podarjene venec,'tov: Šuštaršiču za poslovilni gpvpr dbddprtcm gro-m, pevcem /a zapete žaloštinkč doiha in ob grobu ter god bi iz Sevnice, župniknpa /a lepb.opravlje-li obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem. ki ste nam izrekli sožalje in nušo'niahiico tako v velikem številu spremili do njenega zadnjega donia. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Mili z možem, sin Janez, I Ičerka Anita, vnuk Danijel ter ostalo sorodstvo Šentjanž, 14. 7. 1984 Z A 11 V A L A V 78. letu nas je zapustila mama in stara mama #■** JOŽEFA BEVC iz Gorenje vasi pri Šmarjcti Prisrčno-se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Prav t#ko se zahvaljujejmo DO Hotel Metropol, Universal Ljubljana, IMV Smarjeta. Posebno zahvalo dr. Starcu in dr. Petru Kapšu za zdravljenje pokojnice v času njene bolezni ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni = % V našem domu je praznina, v srcu našem bolečina, odkar si ti odšel od nas. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric JANEZ CRCEK iz Babne gore pri Selih—Šumbcrku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam.v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem gasilcem, tov. Antonu Koželju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in tov. organistki, župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Zvone, Andrej, Matjaž, hčerka Marjanca, mama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo Kje si. ljubi mož in oči. kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke. ki skrbele so za nas? ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je tragično, komaj v 36. letu, zapustil naš ljubljeni mož, oči, sin, brat, stric, zet, svtfk, bratranec in nečak EMIL BIŽAL iz Kohlarjev Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo tov. Mirku Benčini iz Ravensburga za njegovo nesebično pomoč, da bi mu rešili življenje. Prav lepa hvala tudi govorniku tov. Francu Žmavcu za poslovilne besede pri odprtem grobu, godbi na pihala in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Jelka, sin Robert, ata, niama, brat Silvo z družino, sestra Katica z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil mož, oče, stari oče in stric FRANC KOSMERL iz Stopič 10 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Turkovim in Šegovim, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Splošni bolnišnici Novo mesto, zlasti osebju urološkega oddelka za skrb in nego med boleznijo, in kolektivom Industrija obutve, Mercator, Ela, IMV in VVZ — enota Ragovska, pevcem iz Stopič in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčere Marija, Draga, Ana in Martina z družinami, sinova Franc in Mirko z družinama Sreče ni. ko tebe, dragi očka. zemlja je pokrila, spomin na tebe pa živi. čeprav te več med nami ni. V SPOMIN BRANKU PEZDIRCU iz Gradca v Beli krajini 4. avgusta bo minilo leto od smrti našega dragega, nepozabnega sina, moža, očka in brata. Vedno boš z nami, saj čas ne more zaceliti ran in ozdraviti bolečin. V tihi žalosti: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mami FRANČIŠKE HOČEVAR s Puščave 2, Mokronog se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred delovnim kolektivom ISKRA, TESNILA, Zavod za rehabiliea-cijo invalidov. Šola za farmacijo in zobotehniko iskreno zahvaljujemo. Mož, hčerka, sinovi in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 43. letu, nas je zapustila naša draga žena, hčerka, sestra, teta, svakinja in nečakinja MERI VIDMAR iz Čelevca pri Šmarjeških Toplicah Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, sorodnikom, vaščanom, IMV Novo mesto in Šmarjeta, Hotelu grad Otočec in župniku za lepo opravljeni obred. Neutolažljivi mož Rudi, mama, sestra Veri z družino in bratje Franci, Stane z družinama, Ivan ter ostalo sorodstvo S ud grobom tvojim barja brije, a v njem miruje vsak vihar... In z njimi glas svoj večno nov iz groba hladnih globočin tvoj trajni ti slave spomin. V S P O M I N na 31. 7. 1983, ko je odšel na pot brez vrnitve naš ljubi mož, oče in stari oče RUDI JELEN ''V? a vrha Hvala vsem, 'Uf'šti-gdHV vS'pditll h ja ate. ' V tihi žalosti: žena Mici, hčerki Mira in Ivanka z družinami - : ' mm ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 22. julija v 71. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama in sestra FRANČIŠKA UDOVČ Otočec 1 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo,Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna iihvala dr. Steklasovi, dr. Furlanovi in vsemu osebju v lil. nadstropju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za skrbno nlgo in lajšanje bolečini Zalivala tudi delovnim organizacijam Dolenjka. LB, IMV, ZCD—DSSS in župniku /a opravljeni obred, j Žalujoči: vsi njeni 'N. Z A 11 V A L A V 80. letu nas je po hudi in dojgi bolezni 21. juliju zapustil naš dragi mož, ,£:bče,_j(tC{lek, jpradedek, brat, stric in boter a a j JANEZ KLOBUČAR iz Uršnih sel 64 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence in vsem, ki so nam pomagali. Vsem prav lepa hvala za spremstvo, govorniku ZB in gasilcev ter župniku za ganljivi govor in lepo opravljeni obred ob zadnjem slovesu. Žalujoči: žena in hčerke z družinami ter ostali sorodniki ZAHVALA Ob prezgodnji -in tragični smrti naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre DANICE roj Šribar s j , iž Starega grada pri Podbočju Iskreno šczahvaijujethdt sem UAjdnik-ojnAoŠedom, prijateljem in znancefrr.Ti ste harfi v'teh fežkih fremitkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo tako številno spremili na njept zadnji poti. .Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! VSI NJENI l jubil si zemljo in pesem, ljubi! si dom. in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. Očeta in Starega očeta JOŽETA ŠUŠTARIČA .nineei iz Cerkvišča 15 v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v te-* žkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala govornikoma Antonu Vranešiču in Antonu Kralju, za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Dragatuša* godbi na pihala i/ Metlike, kolektivu IMP Ljubljana, IMV Novo mesto (materialni oddelek 0070), Iskri Črnomelj, GD Cerkvišče. Krasinec, organizaciji ZZB Griblje — Cerkvišče,- Vsem še enkrat iskrena hvala! /.alujoči: žena Vida, sinova Jože, Mirko in hčerka Mimica z družino DOLENJSKI LIST Si Lovčevo srečanje z risom Pri Kočevju je napadel srnjaka, na katerega je meril lovec IVE STA Težko je najti v kočevski občini človeka, ki je bil hkrati bolj hvaljen in grajan kot 45-letni Ive Stanič, nekdaj učitelj, danes pa direktor Kulturnega centra Kočevje. Vedno se je prizadeval, da je delal odgovorno, disciplinirano, kulturno, človeško, a si je prav zato pridobi! tudi veliko sovražnikov. V mladosti se je učit za trgovca. fotografa in električarja, nato pa dokončat višjo pedagoško šolo — glasbeni oddelek. Za glasbo se je navdušit, ko se je učil za električarja in igral pri godbi v Anhovem. Zekot študent je vodi! pevske zbore, nato pa kar po več zborov in glasbenih skupin hkrati v Kočevju. Ribnici in drugod. Organiziral je vrsto kulturnih, zabavnih in drugih prireditev, na katerih so nastopali njegovi učenci—šolarji in skupine, ki jih je vodil, ter še gostje od drugod. Še danes se Kočevci radi spomnijo njegovih ..Šahovskih muzikalov" in drugih. ..Zame pa je bila najlepša prireditev za lačne otroke sve- fs '-5 . ta. ki smo jo podali tako doživeto, da so imeli solze v očeh nastopajoči in publika, nekateri pa le pretresljivosti niti niso mogli prenesti in so med prireditvijo solzni zapuščali dvorano." se spominja Ive. Kol učitelj je uvedel za svoje učence na njihovem domu vsak dan od 16. do IS. ure obvezne učne ure, on pa jih je kontroliral. Boljši učenci so bili odgovorni za učenje slabših. Za učence, udeležence njegovih krožkov, in člane skupin je organiziral predvsem ob sobotah in nedeljah izlete, obiske drugih šok k čajev, s šahisti in pevci UPZ pa je obiskal skoraj vso Evropo. Njegov cilj je bil us- ■> posobiti učenca za šolo in življenje. - £ Prav zalo je organiziral * šahovski krožek in nato še pouk šaha. se pravi igre. ki navaja k j razm išljanju. K ar deset let je bil ~ predsednik Šahovskega kluba -Kočevje in takrat je doživel J kočevski šah največje uspehe v J republiki, državi in izven nje in ♦ to igralci vseh starostnih sku- ’ pin. V Kočevju so takrat gostovali mnogi najboljši šahisti sveta. Starši so hvalili njegovo delo X in zahtevali, naj bi se toliko t> ukvarjali z mladimi tudi drugi J učitelji. Začeli so se nesporazu- * mi. ..Prišlo je tako daleč, da sem moraI iz Kočevja. V težki X uri so mi pomagali Ribničanje, ki so po značaju dobri, odkriti, \ preprosti in neposredni. Če poz- ' 4. naš enega, poznaš vse Ribničane. Če pa poznaš enega 2, Kočevca 15 let, še vedno ne veš o njem ničesar, " meni Ive. Bil je predsednik zelo de- .. lavnega Društva za varstvo živali Kočevje. Kot predsednik IS bivše KS Mozelj je zaradi svoje doslednosti ime! težave. J Kot predsednik K ŠD Ciril De-kval v Mozlju in urednik glasila ..Viharji" je požet mnogo hvale, pa tudi polen pod noge ni manjkalo. Za svoje delo je prejel mnogo priznanj, zadnja leta < pa jih odklanja. Prh vi. da je zanj največje priznanje, če mu ljudje omogočijo delo in mu pomagajo. Naj večji uspeh pa je, če vidi in občuti sadove svojega dela. Pravi, da se je zaradi nerazumevanja, kritik in nagajanja odločil, da nebo več delal na amaterskem področju. Vendar ne more iz svoje kože. V Mozlju pomaga pri organizaciji treh prereditev na leto, že 15 let poje pri učiteljskem pevskem zboru Slovenije ..Emil Adamič,". Je tudi mentor moškega pevskega zbora v Eari. Danes je direktor Kulturnega centra Kočevje. O tem kot vedno skromno in kritično pravi: ..Trenutno delam v Kulturnem centru. Delo je povsem uradniško, birokratsko in tudi precej nekulturno, saj je žalostno, da se tudi kulturniki .driblamo. med sabo. " ./. PRIMC KOČEVJE — Te dni nam je član kočevske lovske družine Milan Kos povedal zanimivo zgodbo o srečanju z risom v bližini gozdarskega doma oz. hotela na Marolu v Kočevju. „Zdr. Miranom Cilenškom, ki je tudi član naše lovske družine, sva se 7. julija po 21. uri vračala z avtom z lova. Na jasi pri drevesnici v bližini naselja Romov in gozdarskega doma sva opazila, da se paseta srna in srnjak. Tovariš Cilenšek je hotel odstreliti srnjaka, za katerega je imel dovoljenje. Med tem, ko sva ustavila avto, izstopila in se je dr. Cilenšek pripravljal na strel, pa sem opazil, da leti po zraku proti srnjaku nekaj rumenega in da je padlo ob njem na tla. Srnjak je zbežal v gozd. v tistem rumenem pa sva spoznala risa, ki je obstal tam, kjer je priletel na tla. še kakšnih 10 minut in se pretegoval kot mačka. Medtem je dr. Cilenšek nameril s puško nanj — seveda ni streljal, ker je ris v lovopustu." Po kakšnih 10 minutah se je ris pretegnil in odkorakal v gozd v smeri Rinže. Srna je takrat od strahu preskočila ograjo drevesnice, kije kaka dva 'metra visoka. Zanimivo je, da je ris prišel v neposredno bližino človeških prebivališč, se pravi naselja Romov in gozdarskega doma oz. hotela, ki je -poln delavcev. Razen tega je bil v bližnjem Rožnem studencu še piknik, tako da je bilo na tem območju veliko hrupa." Na vprašanje, zakaj ni ris ponovno napadel srnjaka, je Milan Kos-povedal, da šo lovske izkušnje pokazale pa tudi lovska literatura piše, da ris ne napade ponovno plena, ki ga je pri prvem poizkusu zgrešil. Pripetljaj s steklim risom v Kužlju in dogodek na Marofu govorita, da se ris ne izogiba ljudem oz. njihovim prebivališčem. da je ta lepotec naših gozdov lahko tudi stekel in da zato velja biti previden, pa naj bo to v bližini naselij ali dalj v gozdu. J. PRIMC Važno je, da ni toče Jože Govednik iz Slamne vasi je eden od šestih belokranjskih strelcev raket proti toči SLAMNA VAS — V Beli krajini letos toča ni naredila večje škode, niti približno take ne, kot druga leta ob tem času, in to je celo največje dvomljivce prepričalo, da je organizirana obramba proti toči koristna, uspešna in potrebna zadeva. V Beli krajini je šest strelnih mest za izstreljevanje raket proti toči: na Božič vrhu, v Slanini vasi, Dobravicah, na Rožič vrhu, v Zastavi in Bojancih. Tako »raketni dežnik" pokriva celo Belo krajino razen Poljanske doline. Za strelca in njegovega pomočnika je treba izbrati pametna odgovorna in vestna človeka, k-i sta veliko doma, in v Slamni vasi je bil ta izbor nedvomno pravilen, ko so za to delo nagovorili Jožeta Govednika in njegovo ženo. „Od marca smo sbeijali šestkrat, sedemkrat, izstrelili pa smo okoli 60 raket. Nazadnje je bilo treba streljati Zadnjo nedeljo, v oblake pa je poletelo kar 21 raket," je pripovedoval Govednik, upokojeni vzdrževalec zidar metliškega Novoteksa. »Trdno sem prepričan, da ima taka obramba proti toči uspeh, če dobro in usklajeno delujejo radar, strelec in raketa.” Kot je znano, so vsi strelci v osrednji Sloveniji z radijskimi postajami povezani- z radarskim certtrom na Lisci. „Brž ko se pojavi oblak, za katerega mislim, da bi bil lahko nevaren, vključim radio postajo in čakam navodil iz Lisce. Če s pomočjo radarja ugotovijo, da je oblak nabit s točo, mi dajo vse podatke: smer, koliko raket Ujma muenchenske razsežnosti Izstrelili že 4.500 protitočnih raket — Noben sistem ni povsem zanesljiv — Pohvala strelcem — Škoda v sevniški občini presega stroške obrambe SEVNICA — lluda toča sredi julija je /nova obudila vrsto starih dvomov o učinkovitosti protitočne obrambe. Prava analiza bo še narejena, vendar so strokovnjaki na seji koordinacijskega odbora te obrambe konec minulega ted-ta v Mariboru zavrnili večino očitkov. Ni mogoče mimo ugotovitve direktorja republiškega thidrometereolo-k ega zavoda Jožeta Roškarja, ki je ujmo 22. julija po razsežnosti in silo--vitosti primerjal s tisto, ki je letos naredila tako velikansko škodo nad bavarsko prestolnico! Pa imajo Nemci še vse kaj bolj utečenega, kot je naša pro-'itočna obramba. Ob loči je najhuje fantom, ki noč in lan razvažajo rakete, in seveda ■anekern. Tajnik območne skupnosti za osrednjo Slovenijo Marjan Zidarič im daje vse priznanje. Zanimivo je, da 4a doslej ostali nepoškodovani dve pomembni kmetijski območji: preletni del Savinjske doline s hmeljem in bizeljske gorice, k jer pa so vseeno di-, vjale nevihtne fronte. — Mnogo ljudi si protitočnoob-rambo laično razlaga, da samo preganja oblake, ki pač nekje morajo stresti svoje težko breme. Ker se je dvakrat zapored ponovila katastrofa v sevniški občini, menijo celo, da obramba tod „točo dela". „Res je naša mreža strelnih mest redkejša od tiste na Štajerskem, ker se je računalo, da so sedanje rakete zmogljivejše. Opažamo pa, da.se nevihtne fronte valijo po savski dolini. V občinah Zagorje in Trbovlje ni strel- fottksBbuK Marjan Zidarič: „Na Primorskem in v Italiji gradijo podoben obrambni dežnik. Radarski sistem, ki dela na Lisci, štejejo za najsodobnejšega v svetu. Seveda strokovnjaki nikdar niso trdili, da lahko ubrani sleherno točo!" nih mest. Po vsej verjetnosti jih bo treba postaviti tudi tam predvsem KAMERA ODKRIVA — V otavo ne,sto je prišla podjetna organiza-ija Koteks Tobus, da bi tudi tu us-varila del svojega dohodka, pozabita pa je pri tem, da že obzirnost lo gostitelja, če drugega ne. zahte-