GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 36 — Leto III.
Murska Sobota, 13. septembra 1951
Cena 5 din
Konferenca predstavnikov množičnih organizacij v M. Soboti
Skrbimo, da bo vsak človek
seznanjen z resnico!
V soboto je , bila v Murski Soboti konferenca prestavnikov množičnih organizacij vsega okraja. Na konferenci, na katero so prišli zastopniki frontnih, mladinskih in ženskih organizacij ter sindikatov pa tudi gasilcev, so se pomenili o vlogi in pomenu množičnih organizacij v sedanji dobi ter o organizacijskih vprašanjih, ki naj bi prispevala k izboljšanju dela.
Prinašamo kratek izvleček iz govora predsednika Okrajnega odbora OF tov. Brgleza, ker je potrebno, da te stvari pozna naš poslednji državljan.
Tov, Brglez je uvodoma poudaril namen konference, ki naj razpravlja predvsem o delu Fronte in ostalih množičnih organizacij. Da nam bodo naloge jasnejše, je potbreno poznati razmere v katerih živimo pri nas in razmere v svetu.
Lansko leto in letos je naše vodstvo izdalo več zakonov in uredb, ki služijo izboljšanju našega gospodarstva. Ker pa smo v trgovini povezani z zunanjim svetom, je tudi naše gospodarstvo delno odvisno od svetovnega gospodarstva. In vojna napetost ki straši po svetu, sili tudi nas, da storimo vse za obrambo svoje domovine.
Nobena sila jim ne pomaga
Naše ljudstvo se je odločno uprlo, ko nam je Sovjetska zveza hotela vsiliti svojo voljo ih gospodstvo. Jugoslovanski narodi so si v narodnosvobodilni vojni z velikimi žrtvami pridobili svojo svobodo, zato nočejo nazaj v suženjstvo. Kdor si zna svobodo priboriti, jo bo znal tudi braniti, kar smo že neštetokrat dokazali. Na naš razvoj vplivajo dogodki na vzhodu, ker informbirojevske države hočejo z vsemi silami zavreti našo izgradnjo socializma. Ker nam gospodarsko ne morejo škodovati, odkar smo sklenili trgovske pogodbe z državami, ki so pripravljene trgovati z nami na pošteni, enakopravni osnovi, poskušajo s provokacijami. In so tem nasilnejši, čim bolj izgubljajo svojo vo-
dilno vlogo v svetu. Delovni ljudje demokratičnega prepričanja vsega sveta ravno na njihovih odnosih do naše države spoznavajo, da so se zmotili v voditeljih Sovjetske zveze, da ti gojijo ravno take imperialistične težnje kot kapitalistični predstavniki v boržuazno imperialističnih državah.
Vsi njihovi nepošteni poizkusi pa ne ■ morejo zavreti naše graditve socializma, čeprav so provokacije na naših mejah zadnje mesece vedno pogostejše. Na naše hrabre graničarje streljajo, da
bi jim onemogočili službo na meji. Značilni so zadnji dogodki na albanski meji, kjer so ubili našega obmejnega Stražnika, a še predno je bil ta pokopan, so naredili nov napad. Kljub temu naši graničarji hladnokrvno čuvajo naše meje.
Pred dnevi so časopisi poročali o zavratnem umoru našega rojaka Adamiča, ki je že dolga leta živel v ZDA. Raziskovanja so pokazala, da je to bilo delo informbirojevcev, zato. ker je opisoval uspehe jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma.
Informbirojevski voditelji SZ se zadnje mesece borijo za ustanovitev pakta petih velesil, ki naj bi vladal vsemu svetu. To so sprožili že pred leti, sedaj pa poskušajo na vsak način doseči. Vendar voditelji zapadnih držav v to nemorejo privoliti, ker se ljudsko mnenje temu upira.
Najžalostnejše njihovo dejanje pa je na Koreji. Že dva meseca govorijo in razpravljajo o premirju, pa se je pokazalo, da jim ni za mir, zato se nočejo sporazumeti. To zavlačevanje jim je bilo potrebno, da bi se med tem časom lahko pripravili na novo ofenzivo, ker so v spomladanski ofenzivi doživeli poraz.
Ne dovolimo ponovnih napak pri obveznih odkupih!
Kakor na drugem mestu poročamo, je izdan republiški zakon o odkupih kmetijskih pridelkov v prihodnjem letu. Ta zakon tudi določa, kako se morajo obveznosti razdeljevati na posamezne kmetovalce, da se ne bodo ponavljale podobne napake, ki so se zgodile prejšnja leta.
Za uspešno izvajanje nove uredbe o odkupih je važna predvsem demokratična in zakonita razdelitev obveznosti na pridelovalce. Kakor smo že večkrat poudarili, je obvezna oddaja nekaterih kmetijskih pridelkov zaenkrat še nujna. Če to upoštevamo, nam ostane samo še vprašanje, kako obveznosti razdeliti pravilno, da bo vsak kmetovalec prispeval po svoji moči in zmogljivosti svojega posestva.
Republiški zakon določa v podrobnosti, da krajevni odbor izdela na podlagi kvote ali plana, ki ga prejme od okrajnega  ljudskega odbora, predlog obvezne prodaje za vsa gospodarstva na svojem področju. Ta predlog mora objaviti na krajevno običajen način (prva leta po vojni so take razdelilnike izobešali na vpogled vsakemu), nato pa sklicati sestanek pridelovalcev, ki bodo razpravljali o obvezni prodaji za vsako posamezno gospodarstvo. Pri tem morajo kmetovalci upoštevati, da plan, ki ga prejme njihov krajevni odbor od okraja, mora biti izpolnjen, kajti na okraju so izračunali na površino zemljišč vsakega kraja. Tu bo prišlo do male spremembe v primeru s prejšnjimi leti, zato bodo nekateri ljudski odbori imeli nižji, drugi pa višji plan, kot letos.
Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je prejšnji petek že sklical konferenco predsednikov in tajnikov krajevnih ljudskih odborov, na kateri so se pomenili, kako to nalogo pravilno opraviti. Na tej knferenci so dobili tudi že
plane za svoje področje in nalogo, takoj pristopiti k delu, da bo vsak kmetovalec že pred setvijo imel odločbo v rokah. Zato so sklenili, da bodo razdelilniki izdelani in popravljeni z vsemi pripombami do 20. t. m. Teden dni pozneje pa morajo biti izdane odločbe vsem kmetovalcem v okraju.
Zato so krajevni ljudski odbori že pristopili k delu. Razdelitev plana, oziroma predpisovanje obveznosti je delo ljudskega odbora. Da bo delo čimbolje opravljeno, pa so se zmenili na konferenci predsednikov in tajnikov KLO, da bodo zraven povabili tudi odbornike množičnih organizacij in sekretarja partijske organizacije. Ti pa bodo navzoči le kot svetovalci, odgovornost pa nosi ljudski odbor.
Ko bodo ti izdelali predlog, KLO skliče sestanek pridelovalcev ali zbor volivcev, kjer bodo predlog pretresli in kjer ima vsak možnost dati svoje pripombe. Vsak pridelovalec lahko ugovarja proti temu predlogu ustmeno na sestanku, ali tudi pismeno še pred sestankom. O pismenih ugovorih se mora na sestanku razpravljati. Ob vsem tem pa je res samo od sodelovanja pridelovalcev odvisno, da bodo njihove obveznosti pravilne. Kjer bodo sodelovali odbori množičnih organizacij in vsi pridelovalci, se ne bodo mogle dogajati napake. Kdor pa se sedaj ne bo zmenil za pravilno razdelitev obveznosti, pa bo ob žetvi zastonj govoril, da zadolžitve niso pravilne. Rok za pritožbe je samo 8 dni po prejemu odločbe, zato je treba vse stvari že v tem času razčistiti. Sprememba višine obvezne prodaje bo možna le v slučaju elementarnih nezgod, ki bi zmanjšale pridelek, ker je obveznost računana na povprečen, srednji pridelek.
Morda se bo kdo čutil prizadetega, ker je pri hiši mnogo družinskih članov, pa se to ne upošteva dovolj. Paziti je treba na to, da se ne bo podpiralo ljudi, ki na posestvu niso polno zaposleni. Kdor nima doma dovolj dela, si ga lahko najde drugje. Če mu ni za delo, pa naj temu primemo tudi živi. Upoštevati pa je treba bolnike in za delo nesposobne. Zato ne bodo mogli imeti pridelovalci v eni skupini enake norme. Noben pridelovalec pa ne bo imel tako visoke norme, da bi prekoračila z zakonom določeno višino.
Množične organizacije naj podprejo krajevne ljudske odbore pri delu v zvezi z novo uredbo. Predvsem naj skrbe, da bo njeno izvajanje res demokratično in zakonito.To pa bodo najlaže dosegle, če bode med pridelovalci znale vzbuditi zanimanje za prihodnji odkup in sestanke, na katerih bodo o njem razpravljali.
Svet za ljudsko prosveto pri OLO Radgona pripravlja ljudske univerze in izobraževalne tečaje
V	sredo 5. septembra je na OLO Radgona zasedal svet za ljudsko prosveto, ki je pregledal na predzadnjem zasedanju sprejete sklepe in ugotovil, da so bili ti po večini izpolnjeni. V svojem pregledu pa je ugotovil tudi precejšnjo pasivnost ljudskoprosvetnega dela v okrajnem mestu in nedelavnost ljudskih knjižnic ter ljudskih univerz po vaseh. Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da posamezni člani izvršenega odbora ljudskoprosvetne organizacije delajo premalo na terenu. Zato so sklenili, da s 15. oktobrom t.l. pozive delo ljudskih univerz po vseh centrih okraja, ki so bili že lani za to določeni ter požive delo ljudskih knjiž-
prihodnji zimski sezoni bodo pripravili vsaj 20 vaških izobraževalnih tečajev in dve kmetijsko-nadaljevalni šoli V Črncih in na Kapeli.
V	zvezi s šolskimi problemi je svet
obravnaval preskrbo šol s kurivom za zimo ter vprašanje strokovnih in dopolnilnih izpitov učiteljskega pripravniškega kadra, pri tem je bilo ugotovljeno, da je od 100 učiteljev še 26 brez potrebne popolne kvalifikacije. Zraven tega še manjka v okraju 16 učiteljskih moči. Svet bo v prihodnjih dneh izvedel tudi sestanke s krajevnimi šolskimi sveti in v bodoče poživel delo svetov državljanov za ljudsko prosveto in kulturo pri KLO.	
Sklepi okrajne konference
množičnih, organizacij
Po diskusiji je sekretar Okrajnega odbora OF tov. Zrinski v svojem govoru nakazal konkretne pomanjkljivosti nekaterih frontnih organizacij in njihovih odborov ter v zvezi s tem tudi naloge za zboljšanje dela. Te naloge so v kratkem zajete v sklepih konference, ki jih objavljamo.
Kakor v letih osvobodilne vojne, tako tudi danes hoče reakcija vseh vrst odvrniti delovno ljudstvo od izgradnje socializma. Povsod skuša izmaličiti borbo, ki jo vodijo narodi Jugoslavije
Demokratizacijo tolmači za ukrep k vračanju nazaj. To vidimo iz tega, da že razni trgovci in drugi bivši vaški mogotci želijo dobiti svoja podjetja, ki so jim bila zaplenjena, nazaj ter se hočejo uveljaviti.
Bila bi težka in nevarna napaka, če bi naše delovno ljudstvo in njegova Osvobodilna fronta podcenjevala pomen takih kontrarevolucionarnih pojavov. Prenehali pa bodo biti nevarni za pridobitve socialistične revolucije, če se bomo proti njim vztrajno borili, če bomo nenehno utrjevali enotnost OF in dvigali zavest delovnega ljudstva. To pa bomo dosegli, če bomo izpolnili predvsem sledeče naloge:
T. OF in vse množične organizacije morajo na vseh sestankih razkrinkavati reakcionarje in njih delovanje; razlagati vse naše gospodarske ukrepe kot ukrep k čimprejšnji izvedbi izgradnje socializma, da bo slehernemu človeku v vasi jasno, zakaj stalno novi ukrepi, da ni to povračanje nazaj temveč pot naprej. Izpopolniti to nalogo bo tem laže, če bo OF in vse množične organizacije pristopile k vztrajnemu delu in bodo na vseh sestankih govorili o problemih, ki so najbolj pereči v dotični vasi in za katero bodo ljudje kazali največ zanimanja.
2.	OF in vse množične organizacije bodo pristopile k organiziranju izobraževalnih tečajev že sedaj in sicer se bodo odborniki pogovorili s slehernim vaščanom ter mu pojasnili pomen izobraževalnega tečaja na katerem bo dobil splošno znanje. Seznam obiskovalcev naj pošljejo do 15. oktobra Okrajnemu odboru Ljudske prosvete.
3.	OF kot mobilizator širokih ljudskih množic mora pri vseh ukrepih ljudske oblasti pomagati ljudskemu odboru s tem, da bo razlagala svojim članom in vsem ostalim ljudem, da vse obveznosti (davki, odkupi itd.) morajo biti izpolnjeni, ker to ni le zahteva KLO, temveč potrebe delovnih ljudi Jugoslavije.
4.	Vaški odbori morajo sklicati najmanj v treh mesecih enkrat sestanek vseh svojih članov, ki ne bo imel obliko množičnega političnega dela, temveč bo sestanek članov OF, na katerem bodo člani razpravljali o svojih pravicah, ki jim jih štatut daje. Ti sestanki morajo imeti posebno delovno vsebino, presojo političnega in družbenega življenja svoje osnovne organizacije. Ni težnja, da bi na teh sestankih bila čim večja udeležba članov OF, temveč da bi prisotni člani razpravljali in sklepali o demokratičnih načelih in političnem delu svoje organizacije. Samo na ta način bo OF na vasi igrala tisto vlogo, ki ji pripada kod mobilizatorju širokih ljudskih množic.
5.	Vaški odbori in vse množične organizacije skupno s KLO naj pripravijo čimvečjo udeležbo ljudi na množičnih sestankih 16. t. m., kjer se bo razpravljalo o novem finančnem sistemu.
Republiška uredba o odkupu kmetijskih
pridelkov
Na podlagi zvezne uredbe je naša republiška vlada izdala uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov v letu 1952. Uredba pomeni za našega kmeta: veliko olajšanje pri izpolnjevanju obveznosti do države v primeru z uredbami v prejšnjih letih. V Sloveniji se bo Obvezno odkupovalo le pšenico, rž, oves, ječmen, svinjsko mast, oziroma debele prašiče in volno.
 Glede na pridelovalne možnosti belih žit in pogoje za vzrejo prašičev, se področje naše republike deli na tri pridelovalne okoliše. Poleg tega se vsa gospodarstva, glede na površino, obdelovalne zemlje, razvrste na tri kategorije. V skladu s kategorijo in pridelovalnim okolišem, v katerega spada posamezno kmečko gospodarstvo se temu gospodarstvu določi, tudi količina obvezne oddaje žita in masti na hektar orne zemlje.
 Obvezna oddaja masti se kmetijskim gospodarstvom predpiše v čisti  masti. Pri tem je v primeri s prejšnjimi leti razlika v tem, da morajo gospodarstva, ki imajo na leto predpisano več kakor 25 kg masti, oddati to mast v pitanem ali debelem prašiču z najmanj 25 kg čiste masti. Kmetovalci, ki bodo imeli manjšo  letno obveznost masti kakor 25 kg, bodo oddali čisto mast ali pa enakovredno količino olja ali masla.
Naši okraji: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Radgona spadajo v prvi pridelovalni okoliš in to za Odkup žita, kakor tudi za odkup masti. Po površini pa se razdelijo na tri kategorije in sicer: I. kategorija do 3 ha, II. kategorija od 3 do 8ha in III. kategorija nad 8 ha obdelovalne zemlje. Za obdelovalno zemljo se  štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Obvezna oddaja žita in masti pa se izračuna na površino njiv.
Republiška uredba določa naslednje norme  žita za prvi pridelovalni okoliš in sicer računamo na 1 ha v kilogramih: I. kategorija do 300, II. kategorija 80  do 400, III. kategorija 180 do 600; masti pa v kilogramih. I. kategorija do 14, II. kategorija 7 do 20,  III. katego-
rija ,10. do 25. Volna pa se računa od vsake ovce 400 do 900 gramov.
Po novi uredbi pa ne bo nobenih setvenih planov. Vsak kmetovalec bo sam odločal, kaj bo sejal ih koliko. Vendar že pri setvi mora upoštevati, da bo posejal posamezne vrste žita toliko, da bo svoje obveznosti do države lahko izpolnil. Zato pa mora že pred jesensko setvijo dobiti odločbo v višini obvezne oddaje posameznih pridelkov.
Cene pitanim prašičem
Kakor smo v našem listu že poročali, bo obvezna oddaja masti ostala tudi še v prihodnjem letu. Namesto masti pa prašičerejci lahko oddajo tudi pitane prašiče. Količina masti se bo izračunala po posebni lestvici, kakor se je tudi delalo že doslej. Zato je Zvezna vlada izdala odredbo o odkupnih državnih cenah za pitane prašiče, to je za tiste, ki jih bodo kmetovalci oddali za izpolnitev obvezne oddaje masti.
Cene so sledeče: pitani prašiči I vrste z več kot 60 odst. maščobe din 35 in toliko kmečkih bonov; II. vrste s 55 do 60 odst. maščobe din 32 in toliko bonov; III. vrste s 50 do 55 odst. maščobe din 30 in toliko k. b.; IV. vrsta s 45 do 50 odst. maščobe din 28 in toliko k. b. V. vrste s 40 do 50 odst. maščobe din 24,50 in toliko kmečkih bonov. Za pitane skopljence je cena 15 odstotkov nižja od navedenih. Navedene cene se bodo izplačevale za 1 kg žive teže, vendar prašiči ne smejo biti 12 ur pred tehtanjem hranjeni niti napajani.
Za posebno težke prašiče bodo izplačevali posebne premije in sicer: za pitane prašiče od 140 do 160 kg žive teže po 3,50 din za 1 kg, od 160 do 180 kg žive teže po 5 din za 1 kg, nad 180 kg žive teže po 6,50 din za 1 kg. Te premije se bodo izplačevale samo v denarju brez bonov.
Kmečke obdelovalne zadruge dobijo poleg navedene cene in kmečkih bonov še poseben dodatek v bonih.
Tujega nočema, svojega ne damo!
Zadnji čas je močno oživel italijanski iredentizem. Italijanski voditelji so zadnja leta delali tako, kakor jim je v takratnih pogojih najbolje kazalo. Sedaj pa mislijo, da v zvezi z razvojem dogodkov v svetu lahko glasno povedo svoje težnje po Trstu in zahtevajo spremembo mirovne pogodbe. Mi tega ne moremo mirno gledati, kajti po mirovni pogodbi predstavlja Trst samostojno državico kot mesto z mešanim slovensko-italijanskim prebivalstvom. Imamo pa tudi podporo zapadnih držav, saj je med drugimi ameriški zunanji minister Acheson izjavil, da je vprašanje Trsta vprašanje Jugoslavije in Italije ki ga naj rešita sporazumno. Gonji za Trst pa so se v Italijiji pridružili tudi informbirojevci in Vatikan.
Zaradi naše vztrajne borbe pa naša država uživa zaupanje v svetu; Amerika nam je v težavah vsled lanske suše mnogo pomagala. Pomaga nam tudi se. daj, pa ne zato, ker bi se ji prodali kakor so nekateri sovražniki socializma poskušali dopovedovati ljudem — temveč zato, ker odločno zastopamo načelo, ki smo ga postavili v narodnoosvobodilni vojni: Tujega nočemo, svojega ne damo! Ko branimo svojo neodvisnost, branimo obenem mir v svetu. Zato uživamo podporo vseh miroljubnih ljudi, ki nam nudijo tudi pomoč za obrambo naše neodvisnosti in svobode.
Osamosvajanje podjetij in sprostitev trgovine
Kljub vsemu temu naše ljudstvo naprej gradi socializem, izpolnjuje in se bori za izpolnitev halog petletnega plana in jačanje naše obrambne moči. Naše vodstvo je izdalo vrsto ukrepov, s katerimi se je demokracija razširila in učvrstila. Med najznačilnejšimi je bila lani decentralizacija podjetij in izročitev podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. Sedaj pa je izšel osnutek zakona o gospodarskih podjetjih, o planiranju in novem finančnem sistemu. S tem bodo naša podjetja postala neodvisna in delavski sveti bodo dobili pravo veljavo ker bodo bolj samostojno, kot doslej, upravljali proizvodnjo v svojem podjetju. Doslej se je vse planiralo od zgoraj. Novo planiranje pa bo določilo le plahe v grobem, o podrobnostih pa bodo določali delavski sveti, ki bodo tudi razpolagali z velikim delom čistega dohodka svojega podjetja.
Letos januarja smo začeli postopno prehajati k sprostitvi trgovine. V kratkem času pa bo garantirana preskrba popolnoma odpravljena. V zvezi s tem je treba uravnovesiti cene kmetijskim in industrijskim proizvodom. Zato v zadnjem času spreminjanje cen, ki jih prilagajamo novemu načinu gospodarstva. Kakor kmetijskim, tako se bodo spreminjale cene tudi industrijskim proizvodom, ko bo stopil v veljavo nov zakon o gospodarskih podjetjih.
Dvig in pocenitev kmetijske proizvodnje
Čeprav bo v trgovini garantirana preskrba povsem ukinjena, pa nam sedanje razmere narekujejo, da obvezen odkup za nekatere kmetijske proizvode ostane še za nekaj časa. Država mora zasigurati delavcu kmetijske proizvode Po primerni, znižani ceni. Če bi zaradi
višjih plač, ki jih bodo delavci prejemali po ukinitvi živilskih nakaznic in bonov, porasle cene kmetijskim proizvodom, bi delavci morali zahtevati višje plače, kar bi podražilo industrijsko blago. Tak način gospodarstva pa pelje v inflacijo — razvrednotenja denarja, — kar ne bi bilo koristno niti za kmeta niti za delavca. Za inflacijo pa so ob sprostitvi trgovine še večje možnosti, kot so bile prej zato je nekaj časa obvezna oddaja nekaterih kmetijskih pridelkov še nujna.
Tudi pri plačevanja davkov  bomo uvedli spremembo. Dosedanji način dohodnine ne zadovoljuje, ker tisti, Ki je delal pridno, je zato moral plačati več davka, lenuh pa manj. Zato se bo po novem davek računal na čisti katasterski donos bo pa še progresiven, pri večjih površinah bo tudi na 1 ha višji davek. Kdor bo v bodoče bolj pridno delal in več pridelal, mu bo zato tudi več ostalo. To bo kmetom dajalo pobudo za povečanje proizvodnje, ki je moramo mnogo dvigniti, kajti svetovna proizvodnja v kmetijstvu hitro napreduje. Kakšno mora biti življenje našega kmetiča in kako naj konkurira inozemski pšenici, če ne bo zmanjšal pridelovalnih stroškov, če ugotovimo, da naš kmet porabi stokrat toliko dela, da pridela metrski stot pšenice, kot ameriški, ki dela s stroji?
V kmetijstvu bi nam za perspektivo morale služiti kmetijske zadruge, ki bi svoj delokrog morale razširiti od trgovine na razne odseke, ki bi pospeševali kmetijsko proizvodnjo. Tudi kmečke obdelovalne zadruge bomo morali še naprej ustanaljati, če bomo hoteli znižati pridelovalne stroške s strojno obdelavo, kajti mali kmetje ne morejo uporabljati strojev v dovoljni meri. Vendar ustanavljanje kmečkih obdelovalnih zadrug mora biti na prostovoljni podlagi, ko se bodo kmetje sami prepričali, da je to res najboljši izhod za njih.
Nekateri mislijo da po črtanju obveznih oddaj ne bo nobene stvari več, ki bi kmete silila v zadruge. Pa se motijo, kajti s sprostitvijo trgovine bo nastopila konkurenca. Ker so pridelovalni stroški naših kmetov mnogo večji, kot velikih kmetijskih gospodarstev ki obdelujejo zemljo s stroji, v konkurenci ne bodo mogli vzdržati. Tudi mali kmetje, ki so doslej prejemali od države pomoč v bonih in živilskih nakaznicah, se bodo morali odločiti za industrijo ali za obdelovalno zadrugo, ko bo vsa ta pomoč ukinjena.
Odkup mora biti dosledno izpolnjen. Pri cenah žitu na prostem trgu pa bomo zasledovali težnjo padanja, dokler ne bomo prišli do primerne cene. Kruh je že v prosti prodaji z nekimi začasnimi omejitvami, ker ga peki ne zmorejo speči dovolj. V kratkem času pa bo tudi žito v prosti prodaji, in to po zmernih cenah.
Osnovna naloga Fronte: pojasnjevati, ne izterjevati
Oblast je treba čimbolj približati delovnemu ljudstvu, zato se bo nekatero delo preneslo iz okrajnega na krajevne ljudske odbore. Pa ne na ta način, da bi se le uslužbenci z OLO poslali na
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. septembra 1951
Konferenca v Murski Soboti
(Nadaljevalje s 1. strani) KLO, ker bi s tem birokracija še ostala, temveč je funkcije treba prenesti na izvoljene odbornike, ki bodo tesno povezani z ljudstvom — volilvci.
Dosedanje delo Osvobodiln fronte pri delitvi planov, odkupnih in podobno je včasih bilo potrebno. Sedaj pa je že čas, da vse te naloge opravljajo ljudski odbori kot oblast. Glavna in osnovna naloga Fornte pa je vzgoja in prevzgoja našega človeka. Ta naloga Fronte, ki jo je imela od vsega začetka od svoje ustanovitve, pa smo jo zaradi drugega dela včasih zanemarjali, bo bolj zahvalna in uspešnejša. Seveda se bo Fronta morala še naprej zanimati za gospodarske stvari svojega kraja in delo ljudskega odbora, pa ne več kot izterjevalec, temveč kot ljudski kontrolor in svetovalec. Če bo njen glas pošten, bo njen ugled med ljudmi porasel. Pri pravilnem in koristnem delu pa bo morala tudi pomagati ljudskemu odboru s tem, da bo ljudem pojasnjevala.
Zato se morajo odbori Fronte pogosteje sestajati ter se seznaniti z vsemi dogodki in nalogami. Potem pa to pojasnjevati članom in vsem vaščanom. Frontni odbor se mora zanimati tudi za delo ostalih množičnih organizacij in vseh društev v vasi ter jim pomagati. Vsak človekov vasi mora biti seznanjen z resnico, z našo stvarnostjo. Ko bomo tako delali, se ne bo pri nas godilo toliko napak.
Tudi zadružnike je treba vzgajati k samostojnosti, da se bodo zavedali, kaj jim njihova kmetijska zadruga pomeni. Ko jo bodo smatrali za svojo, bodo bolj čuvali nad njo da se ne bodo dogajale razne poneverbe in kraje. Napačno je
mišljenje nekaterih, saj država plača škodo, če kdo okrade zadružno trgovino. Ta denar, ki ga da država za odškodnino, moramo prispevati vsi delovni ljudje.
Ko bomo ljudem pravočasno pojasnjevali resnico, jih tudi razne sovražne parole ne bodo motile, kar se je doslej že večkrat dogajalo.
Čeprav država toliko skrbi za našo mladino, predvsem za učence v gospodastvu, še ti včasih nasedajo govoricam in zapeljevanjem naših sovražnikov. Mladina, željna avanturizma, poskuša, neumnosti. Čeprav so ti le redki in zaradi njih bo naša izgradnja socializma šla naprej svojo začrtano pot, morajo naše množične organizacije tudi take poedince vzgajati, da bodo iz njih postali pošteni in dobri državljani, ki si bodo doma gradili boljšo bodočnost in ne bodo šli iskat sreče v tujino, kjer je ni mogoče najti.
Važna naloga je razkrinkanje špekulantov in nepoštenjakov. Ni dovolj, če človeka le za nekaj časa zaprejo za njegove grehe, temveč morajo množične organizacije poskrbeti, da takemu človeku ne bo noben pošten človek več nasedel, ko se spet vrne domov. Tudi je treba paziti, da ljudi, ki so bili kaznovani zaradi poneverbe, ne bomo spet zaposlili na takem mestu, kjer bodo lahko naprej poneverjali.
Nekateri vaški odbori OF po volitvah niso pokazali dovolj delavnosti. Zato je treba pregledati vse odbornike in nedelavne na prvem sestanku izločiti ter izvoliti nove. Le z dobrimi, delavnimi odborniki bo Fronta lahko spolnjevala, svoje naloge v vasi.
Posamezne naše množične organizacije imajo posebne naloge, značilne za njih. Nekatere naloge pa so naloge vseh množičnih organizacij — in to je vzgoja. Zato vzgojnega dela ne moremo strogo deliti po organizacijah, temveč delajo najbolje tam, kjer vse sodelujejo. Pri vzgoji je treba omeniti izobraževalne tečaje kot obliko vzgojnega dela za vse naše organizacije in društva. Izobraževalni tečaji pa morajo biti bolj prilagojeni željam ljudi, kot so bili prejšnja leta. Naj ljudje sami povedo, kaj jih najbolj zanima. Poleg političnih predavanj naj izbirajo tudi med strokovnimi predavanji. Kjer bodo odborniki med prvimi obiskovalci tečaja, bo uspeh zajamčen.
O novem finančnem zakonu pa bodo predavanja po vseh vaseh za odbnornike odborov vseh množičnih organizacij in ljudskega odbora.
Napovedali so tekmovanje vsem frontnim organizacijam v okraju
Sledila je diskusija, med katero je zastopnik frontne organizacije v Pro 
senjakovcih napovedal v imenu svoje organizacije tekmovanje vsem frontnim organizacijam v okraju. Tekmovali bodo, katera organizacija bo bolje vedela pregledati in Očistiti svoje vrste od nepoštenjakov, obenem pa sprejela več novih članov, v uspešnih sestankih in sejah, v plačevanju članarine, pri prostovoljnem delu itd. Podobno tekmovalno napoved je dala tudi frontna organizacija Serdica.
Nekaj važnih izjav maršala Tita
Med svojim bivanjem v Sloveniji je maršal Tito sprejel več inozemskih novinarjev, katerim je odgovarjal na razna vprašanja. Izjave maršala Tita so bile objavljene v svetovnem tisku in so naredile močan vtis.
Glede odnosov do vzhodnih sosedov je maršal izjavil, da smatra njihov pritisk in incidente bolj kot živčno vojno ter da bodo tem manj mislili na resen napad, čim bolj bodo uvideli, da bi to sprožilo svetovno vojno. Maršal Tito je povedal, da v vzhodnih državah raste nezadovoljstvo in da se Jugoslavija samih satelitov ne boji. Glede odnosov z ostalimi sosedi je maršal izjavil, da so se zboljšali z Grčijo, da so dobri z Avstrijo, poslabšali pa da so se z Italijo.
Glede vojne nevarnosti je Tito dejal, da se vojna da preprečiti, predvsem pa se je zavzemal za kolektivno varnost
preko OZN. Maršal Tito je omenil tudi, da je poleg oboroževanja prav tako važna tudi ekonomska pomoč nerazvitim državam. Maršal Tito je dalje odgovarjal tujim novinarjem na vprašanja o ekonomskih ukrepih naše vlade (nov finančni sistem), o kritiki pri nas, o svobodi vere in slično.
Po odhodu iz Slovenije je Tito v soboto obiskal hrvatske kraje Vojnič in Slunj, kjer je med drugim posebno
poudaril važnost našega zadružništva in da se zadružništvu v nobenem primeru ne moremo odeči. Tito je dejal, da bo država imela v kratkem nove tehnične možnosti za pomoč že obstoječim zadrugam in za ustanovitev novih, predvsem pa jim bo lahko nudila stroje itd. Tito je dejal, da nikogar ne bomo silili v zadruge, vendar pa da je treba prepričati in pojasniti tistim, ki bi sedaj izstopili, da je bolje ostati v zadrugah.
Vesti iz vsega sveta...
ZDA bodo prihodnje leto porabile za oboroževanje 48 milijard dolarjev, je izjavil načelnik za obrambno mobilizacijo C. Wilsnn. To ogromno vsoto denarja bodo porabili za izdelavo novih orožij, za zgraditev vojaških oporišč ter za nabavo strateških surovin.
Pozabili so na slovenske šole. Na Koroškem so v teh dneh slavili uspehe kmetijskega šolstva in pri tem hvalili ameriško pomoč, vendar so pozabili na slovensko kmetijsko šolo, ki jo nad 2000 slovenskih kmetov že dalj časa zahteva.
Perzijske oblasti so zaplenile angleška letala za evakuacijo zadnjih angleških strokovnjakov. Perzijska vlada bo zahtevala od Angležev nadaljevanje pogajanj glede petrolejskega spora.
Nova skupina madžarskih beguncev je preplavala Dravo in pri naših oblasteh zaprosila za zatočišče in delo. Na romunski in albanski meji je bilo v zadnjem tednu spet nekaj novih oboroženih incidentov od strani romunskih in albanskih obmejnih organov, ki so zahtevali več žrtev.
V	Črni gori so slavnostno praznovali stoletnico smrti velikega črnogorskega pesnika in vladike Petra Petroviča Njegoša, ki je med drugim spisal tudi znameniti »Gorski venec«. Njegoš je poleg Prešerna najpomembnejši, jugoslovanski pesnik iz prejšnjega stoletja.
V	Ameriki je nasilne smrti  umrl znani književnik jugoslovanskega rodu Louis Adamič. Pisatelja so našli mrtvega v njegovi sobi. Vse kaže, da gre za umor od strani informbirojevskih plačancev. Adamič je namreč pravkar zaključil svoje znamenito novo delo o sporu med Titom in Stalinom.
Trgovinski sporazum z Italijo je bil v nedeljo podaljšan za eno leto z izmenjavo not v Beogradu.
Začasni dnevni red na bodočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo v Parizu, obsega 58 točk.
Jugoslovanski protest italijanski vladi
Naše ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo italijanski vladi noto, v kateri protestira proti vedno večji kampanji proti Jugoslaviji od strani italijanskega tiska in tudi javnih delavcev.
V noti je poudarjeno, da se je to posebno poostrilo v zadnjem času, odkar italijanska vlada zahteva revizijo mirovne pogodbe in priključitev Trsta k Italiji. V tej svoji kampanji italijanski tisk žali naše narode, našo armado, potvarja zgodovinska dejstva, obenem pa poveličuje početje Musolinijevih armad v času okupacije v naši državi. Naša vlada poudarja, da to ni način za medsebojno sporazumevanje, kakor bi se edino dal noseči sporazum glede spornega ozemlja in Trsta.
Za to protijugoslovansko kampanjo jim je sedaj dala še več poguma odločba vrhovnega poveljnika angloameriške cone generala Wintertona, o odložitvi občinskih volitev v Trstu do konca leta. Kakor smo že poročali, bi morale biti v Trstu občinske volitve 7. oktobra in je bilo zanje že tudi precej živahna predvolilna kampanja.
Perzija ponuja petrolej
Perzijska vlada je izdala uredbo, da bo Perzija za 20 odst. znižala cene petroleju, ki ga bo pošiljala iz abadanskega pristanišča. Predstavnik perzijske vlade je izjavil, da je Perzija prejela že več ponudb za nabavo perzijskega petroleja. Med drugimi se je zavzemala za nabavo perzijskega petroleja tudi Poljska, vendar je perzijska vlada izjavila, da bo Poljska dobila le toliko, kot je dobivala v času obstoja anglo-iranske petrolejske družbe.
Pocenitev perzijskega petroleja bo gotovo pritegnila kupce, vendar pa s tem perzijsko vprašanje še ne bo rešeno, ker Perzija potrebuje tudi strokovnjake za obratovanje rafinerij v Abadanu ki so tudi največje na svetu.
Slavnostna proslava ob 400-letnici slovenske knjige
V soboto in nedeljo smo Slovenci praznovali enega najvažnejših dni v naši kulturni zgodovini — 400-letnico prve slovenske knjige. Pred 400 leti — v času velikih verskih borb med reformatorji (protestanti) in pripadniki rimskega papeža — je vneti propagator protestantizma v naših krajih, Primož Trubar, izdal prvi dve slovenski knjigi, da bi tako še laže prodrl s svojimi nauki. Prvi slovenski knjigi, ki sta bili natiskani 1551. leta v nemškem mestecu Tübingenu, sta bili »Abecedarium« in »Katekizem«.
Proslave tega velikega dne so bile v Trubarjevem rojstnem kraju v Velikih Laščah oziroma Raščici na Dolenjskem. Proslavi so prisostvovali številni politični, kulturni in prosvetni delavci s tov. E. Kardeljem na čelu. Na velikem kulturnem festivalu, ki je bil ob tej priliki v Vel. Laščah, je sodelovalo 20 kulturnoumetniških društev z okrog 1000 nastopajočimi. V Raščici so ob tej priliki tudi svečano položili temeljni kamen za nov Trubarjev spomenik. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije.
Podpisana je mirovna pogodba z Japonsko
V teh dneh je v svetu največ pozornosti povzročilo vprašanje mirovne pogodbe z Japonsko oz. mirovna konferenca v San Franciscu v ZDA. Izgleda, da je na tej konferenci sovjetska diplomacija in sovjetska politika dobila precej hud udarec. Predvsem je zanimivo, da so delegacije drugih držav sklenile, da smejo trajati govori na konferenci največ eno uro, s čimer je bil prizadet predvsem sovjetski tabor, ki si je privlekel s sabo vrsto dolgih propagandnih govorov, s katerimi je na vsak način hotel, če ne narediti zmešnjavo ali preprečiti podpis mirovne pogodbe, pa vsaj konferenco čim dlje zavleči.
Gromiko je seveda protestiral proti takim določbam, kakor tudi zoper načrt mirovne pogodbe. Podprla sta ga le delegaciji Poljske in Čehoslovaške, dočim so od ostalih 46 delegacij nekatere izrazile le obžalovanje, da konferenci ne prisostvuje tudi delegacija LR Kitajske, nekatere pa so izrazile zaskrbljenost zaradi omogočenja ponovne oborožitve Japonske in zaradi zadržanja ameriških čet na Japonskem. Zanimivo je, da se je sovjetska delegacija, poleg tega, ko je zahtevala da naj Japonska plača večjo vojno odškodnino sosednjim azijskim državam, zavzemala za vrnitev Japonski otokov Riu Kiu in Bonini, dočim je molčala o japonskih Kurilih in Južnem Sahalinu, ki so jih Sovjeti vzeli za svoje.
Mirovna pogodba je bila nepričakovano hitro podpisana že v nedeljo in se sestoji iz naslednjih listin: 1. mi-
rovna pogodba v ožjem smislu, 2. dodatni zapisnik in 3. izjava Japonske, s katero priznava vse mednarodne sporazume, sklenjene med Japonsko in drugimi državami pred letom 1939.
Arondacija zemljišč
in združevanje zadrug
Pred dnevi je bila v Ljutomeru zanimiva konferenca zadružnikov, katero je sklical Sklad za mehanizacijo z namenom, izmenjati medsebojne izkušnje zadružnikov v letošnjem letu. Zadružniki so uvodoma razpravljali o kreditih za letošnje kapitalne gradnje, o arondaciji, obnavljanju vinogradov in ostalih perečih problemih. Ugotovili so, da letos gradijo zadruge le v najnujnejših primerih, tako da je večji del kreditov ostalo doslej neizkoriščenih. Večje gospodarske prostore, predvsem hleve, grade zadruge Stročja vas, Razkrižje, Noršinci, Bučečovci in Železne, dveri. Gradnje so že v zaključni fazi ter bodo še pred zimo dograjene. Kljub izredni ugodnosti, ki jo nudi država s črtanjem investicijskih dolgov, pa v poedinih primerih zadružniki Zavlačujejo dela s tem, da odbijajo nujno potrebno črpanje kredita, kot n. pr. zadruga v Razkrižju. V Razkrižju imajo že delno dograjene hleve, videz pa je, da jim je za nadaljnja dela malo mar. Tako jim dnevno vozijo vozniki iz sosednjih zadrug, kar bi lahka sami naredili. Zgleden primer samoiniciative pa so pokazali zadružniki v Žerovcih, kjer so na lastno pest adaptirali večje hleve v vrednosti 600 tisoč din, kar je šlo v glavnem iz lastnih sredstev.
Nadalje so zadružniki živahno razglabljali o napovedani arondaciji zemljišč. Razdrobljenost zemlje je glavna ovira pri mehanizaciji, drago ročno delo pa povzroča sorazmerno visoke proizvodne stroške. Poedine zadruge so že postopoma skomasirale zemljišča ter odstranile mejnike tam, kjer se je. to dalo. Trenutno odpade na 1 delovno moč dva in pol ha skupnih površin, kar bi bilo v primeru združitve zemljišč izredno ugodno, ob sedanji razdrobljenosti pa še delo vedno zaostaja. Zastoj se je pokazal posebno v zadnji jeseni, ko so ostale poedinim zadrugam s šibko organizacijo dela manjše površine nezasejanih njiv. Te zadruge so imele temu primemo slab pridelek žitaric, tako da bo zaleglo le za lastne potrebe, v zadrugah Moravci in Križevci, pa še to ne. S stroji — zadruge so namreč prejele letos pomladi 13 traktorjev — pa se je delo vidno izboljšalo, tako da je bila v vseh zadrugah pravočasno opravljena pomladanska žetev. Zadruge računajo na dober pridelek krom-
pirja, prosa, repe in ostalih strniščnih posevkov. Dobro pa obetajo tudi vinogradi, predvsem tam, kjer so opravili pravočasno pomladansko Škropljenje.
Uspeh strojnega dela pa je v veliki meri odvisen od sposobnosti traktoristov, pri čemer pa imajo poedine zadruge slabe izkušnje. Primer najboljših traktoristov so pokazali Žibret v KDZ Mota in pa Trstenjak Franc, KDZ Stročja vas. Prvi je prištedil 15 odst. maziva, drugi pa je presegel letni plan dela za 25 odst., plan mlačve in žetve po za 20 odst. Seveda je nujno potrebno, da zadruge take primere tudi upoštevajo. Primer slabega traktorista je pokazal zadružnik Mlekar (KDZ Križevci), ki je ob času mlačve imel traktor pokvarjen, vsaj trdil je tako. So primeri, ko imajo traktoristi stalno pokvarjene stroje, kar seveda zavira delo.
Med diskusijo je bilo tudi nekaj predlogov o združitvi poedinih zadrug kot Stročja vas in VINOZ Presika. Zadružniki v Stročji vasi imajo velike površine travnikov in močno živinorejo, s tem pa gnoj, katerega pa zadružnikom v Presiki občutno primanjkuje. VINOZ Presika namreč nima gozdov ih travnikov, ter ne pogojev za živinorejo. Podobni predlogi so padli še za združitev VINOZ Vinski vrhovi z KDZ Ivanjkovci, KDZ Cven, Mota in Krapje in tako dalje. O tem bodo še izrekli dokončno besedo zadružniki na svojih zborih.
Mnogo zanimanja je bilo med zadružniki za izvozno trgovino. Poedine gospodarsko močnejše zadruge so že ponudile prve pridelke ter prejele določen odstotek deviznih dinarjev. Tako je bilo v preteklem tromesečju odkupljeno in poslano v zamejstvo 18 konjev, 23 tisoč kg goveje živine in 9 tisoč kosov jajc. Trenutno pa pripravljajo pošiljko 20 ton krompirja. To pa je še le skromen začetek — saj večje število zadrug doslej še ni ponudilo svojih proizvodov, čeprav jih imajo. Tu je treba predvsem omeniti izvoz sortnega vina, ki je v VINOZ glavni in edini pridelek. Predpogoj pa je seveda napredno kletarstvo, ki bo omogočilo primemo izboljšanje vin, kakršna zahtevajo na tujih tržiščih.
Da dobi obnova vinogradov čimbolj organiziran in strnjen značaj, se je pri zadružnem skladu ustanovilo podjetje
»Vino«, ki bo odkupovalo vina, obenem pa z dobičkom pomagalo vinogradnikom pri obnavljanju vinogradov. Zadružniki so razglabljali tudi o sadjarstvu, ki je v okraju v  propadajočem stanju Največja okužba sadovnjakov je v ravninskih predelih, kjer so ponekod že popolnoma uničeni, dočim Je v višje stoječih vinorodnih legah sadje le delno okuženo. Tu bodo poizkušali rešiti sadovnjake s škropljenjem in pomlajevanjem, dočim bodo v ravninskih predelih začeli z načrtno obnovo.
Konferenca je nadalje ožigosala poedine upravne odbore zadrug, ki se ne drže zadružnih pravil ter ne izvajajo zadružne demokracije. Tako so v Vučji vasi, letos ponovno hoteli deliti žita le povprečno po 250 kg, ne glede na vloženo delo zadružnikov. Seveda to ni ničesar čudnega, če predsednik, ko je treba prijeti za delo in izreči odločno besedo, izjavlja, da ni registriran predsednik. Sploh imajo v zadrugi čudne manire. Tako se zbor zadružnikov sestoji le iz predsednika in administratorke.
Državno posestvo Črnci dosega lepe uspehe
Eno najtrdnejših socialističnih gospodarstev v radgonskem okraju in LR Sloveniji je državno posestvo Črnci v Apaški dolini, ki ima lastno direkcijo in dve delovišči z upravami. Posestvo meri trenutno 515,40 ha. Od tega odpade na upravo Novi vrh 120 ha, od katerega je okrog 30 ha vinogradov in okrog 35 ha sadovnjakov. Državno posestvo Črnci je eno redkih socialističnih gospodarstev, ki se bavi z vsemi kmetijskimi panogami ter je posebno dobro razvito poljedelstvo, vrtnarstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in še zraven tega razvija obrtno dejavnost in čebelarstvo.
Poljedelstvo ima razvit najnaprednejši način obdelave na področju delovišča v Črncih, kjer je za to največ pogojev, kar se tiče lege, rodovitnosti zemlje in strojne obdelave, saj poseduje posestvo okrog 100 različnih poljedelskih strojev. Na 184 ha obsegajočih njivah redno sejejo eno tretjino žitaric, drugo tretjino okopavin in prav toliko krmskih rastlin. Na posestvu zaposleni delavci imajo zraven tega dodeljeno potrebno deputatno zemljo v svrho dopolnilne preskrbe. Letos bodo okopavine po dosedanjih izgledih dobro obrodile. Nič ne bodo zaostajale krmske rastline, zato bo mogoče napolniti vse silose z zeleno silažno krmo.
Hektarski donos pri žitaricah je bil letos le srednje zadovoljiv in to pri ječmenu 21,5 m. stotov, pri rži 14, pšenici 16,5 in ovsu 18. m. stotov. Rž in pšenica sta zaradi pomladanskih neurij med cvetenjem in po cvetenju polegla, vsled česar je bil donos zmanjšan. Kljub temu bo posestvo izpolnilo svoj plan obvezne oddaje. V poljedelstvu opravljajo redno jesensko in zimsko globoko oranje, dovoljno gnoje njive s hlevskim gnojem in tudi umetnim gnojilom. Letos pomladi so ponovno na novo preorali 3 ha travnikov in jih spremenili v njive. Potrebne agrotehnične ukrepe izvajajo tudi v travništvu, ki je letos dalo za dvakrat večji pridelek šena in otave kot lani.
Vrtnarstvo so na posestvu uvedli šele pred tremi leti. Vrtna površina zajema čelih sedem hektarov zemlje ter goje vse važnejše povrtnine. Za letošnji pridelek zgodnjega zelja je posestvo prejelo 600.000 din Prodani pridelki iz vrtnarstva gredo v trgovino državnih posestev, kakor tudi ostali kmetijski pridelki, ki so namenjeni široki potrošnji.
Tudi pri živinoreji dosega državno posestvo Črnci lepe uspehe. V moderno zgrajenih in urejenih hlevih goje 180 glav goveje živine in 1050 prašičev.
Prejšnjo montafansko pasmo so zamenjali z mnogo odpornejšo simendolsko, pri kateri je malenkosten odstotek obolenj za tuberkulozo. Živinorejec Ivan Postružnik, ki se na posestvu že mnoga leta bavi z živinorejo in ki je tudi večkratni udarnik, dosega pri vzreji mladih telet prav lepe uspehe, saj vzredi teleta v starosti 3 mesecev do teže 190 kilogramov, dočim je normativ od 110 do 120 kg. S podobnimi uspehi se odlikujejo živinorejci, ki so večkratni udarniki in to Jakob Peteric in Vili Feguš Tudi konjereja ne zaostaja mnogo za govedorejo, dasi goje le 31 konjev od katerih imajo 23 delovnih za potrebe obsežnega posestva. Med konjerejci je najboljši Anton Repolusk, kot voznika in delavca pa sta najboljša Aleksander Glunec in Janez Bela. V svinjereji imajo v Črncih kar 9-kratno udarnico marljivo Jožefo Skledar. Marljiva svinjerejca sta še udarnika Olga Hlek in Veberič. V svinjereji goje nemško pasmo, ki se križa z velikim jakširom. Marjasec »turk« tehta že okrog 350 kg. Živinskih proizvodov je posestvo v letošnejm letu oddalo okrog 450 kg surovega masla, 136 prašičev, zraven tega so oddali tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti 390 pitancev. Valilnih jajc je posestvo prodalo 9840, a v intervencijsko trgovino državnih posestev je poslalo okrog 14.000 kosov in okrog 45.000 litrov mleka. S posestva so zraven tega prodali 600 1. žganja, 3369 K vina in podjetju »Slovenija-vino«
14.000 litrov lanskega vinskega pridelka.
V sadjarstvu se že več let bore z vedno huje napadajočim kaparjem San Jose. Izvedli so vse potrebne ukrepe z odstranitvijo okuženih nasadov sadnega drevja. Na posebni poskusni parceli, obsegajoči 1 ha, so v letu 1946 na novo posadili plantažni nasad jablan. Z načrtnim škropljenjem ter zelenim, hlevskim in umetnim gnojenjem so dosegli pri tem nasadu prav lepe uspehe, saj so San Jose kaparja skoraj popolnoma zatrli in pričakujejo, da bo ta parcela mladega nasada letos dala en vagon sadja. Državno posestvo Črnci je letos prodalo zadružnemu skladu v Mariboru lepo število cepičev, ki so bili skoraj povsem obvarovani od okužbe po kaparju. V sadonosnikih delovišča Novi vrh, ki zajema predele Vratji vrh, Trate, Novi vrh in Lokavec, računajo, da bodo pridelali okrog 30.000 kg jabolk.
Vinogradništvo imajo najbolj razvito na področju delovišča Novi vrh in deloma na delovišču Črnci v Plitvičkem vrhu. Skupna vinogradna površina meri okrog 35 ha Občutno jim primanjkuje kvalificirane vinogradniške delovne sile. Mesto te so bile letos formirane posebne frontne brigade, ki so zlasti ob sezonskih delih nudile izdatno pomoč. Lep primer pomoči so dali oskrbovanci doma onemoglih na Tratah, ki so ob vezi prispevali mnogo prostovoljnih ur, saj so zvezali 6 ha vinograda. V obnovi vinogradništva je
državno posestvo na delovišču Novi vrh storilo precej, saj so na novo zrigolali 2 ha vinograda. V borbi proti bolezenskim pojavom peronospore so na delovišču Novi vrh porabili 180.000 1. škropiva. Lanskoletni pridelek vina je na imenovanem delovišču dosegel po kvaliteti 24 odst. sladkorja in so ga pridelali 25 hl na 1 ha. Letošnji pridelek vina predvidevajo na 30 do 35 hl na ha, če bo ugodna jesen, kot kaže že nekaj preteklih tednov.
Na državnem posestvu Črnci tudi čebelarstvo uspešno uvajajo, kateremu posveča največ skrbi marljivi in poklicni čebelar tov. Ačko, ki je uvedel Žnidaričev sistem panjev in nekaj dvojnikov.
Ob priliki reorganizacije in decentralizacije so tudi v Črncih zmanjšali administrativni aparat za 50 odst. Delavski svet v celoti izvaja vlogo vodstva podjetja, kar se posebno odraža v dvigu kmetijske proizvodnje. Sindikalna podružnica, ki šteje 184 članov delovne sile državnega posestva, razvija v zadnjem času kulturnoprosvetno dejavnost, saj aktivno nastopa igralska skupina z nekaj doslej dobro izvedenimi igrami. V času tekmovanja za 10. obletnico JA so si zadali člani sindikalne podružnice nalogo ustanoviti v okviru svoje sindikalne podružnice lastno sindikalno kulturnoumetniško društvo. Sindikalna podružnica skrbi tudi za strokovni dvig svojega članstva, saj imajo redna strokovna predavanja.	-jh. 
Murska Sobota, 13. septembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Našim naročnikom
Uredništvo in uprava našega lista se trudita, da bi ugodila željam naročnikov. V listu vam želimo nuditi po možnosti vse, kar vas zanima. Kdor ima kake posebne želje, prosimo, da nam jih sporoči. Mi jih bomo upoštevali, kolikor nam bodo okoliščine dopuščale.
Obenem prosimo vse naročnike, ki so prejeli položnice, da jih čimprej izpolnijo in nakažejo zaostalo naročnino, kajti drugače jim bomo morali list ustaviti, zaostanek naročnine pa prisilno izterjati. Ker so uprave vseh časopisov primorane zahtevati, da se naročnina plačuje, naprej, upamo, da tudi vi ne boste odklonili plačila naročnine za prihodnje mesece do konca tega leta.
Naročnike v Murski Soboti prosimo, da bi naročnino prinesli na upravo lista na Trgu zmage, ker če gredo izterjevalci po hišah, ne najdejo ljudi vedno doma. Plačevanje naročnine sprejemamov sak dan razen ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne.
Uredništvo in uprava.
V čast desetletnice ustanovitve JA
Plešivičani so dali pobudo ...
Tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve naše Armade je vnovič razgibalo štiri frontne organizacije na ivajnkovskem področju. Pobudo za tekmovanje so dali frontovci Jeruzalema in Plešivice, odgovorili pa so jim vaščani Malega Brebrovnika, Mihalovec in Lahonec. Na kratko poročamo o uspehih, ki so jih dosegli tekmovalci v obdobju dveh mesecev v tekmovanju.
Frontovci Malega Brebrovnika so pridobili sedem novih članov. V vaško organizacijo je vključenih 72 odstotkov volivcev. Sestajajo se vsak drugi mesec in se pogovorijo o važnejših nalogah. Pravijo, da tudi razpravljajo o vsebini govorov naših državnikov. Članarino pobirajo za dva meseca naprej in jo redno odvajajo okrajnemu frontnemu odboru. Na člana odpade mesečno povprečno 5 din članarine. Poleg članarine so dali še prostovoljne prispevke: 1070 din za otroke v počitniških kolonijah, in preko 1000 din za rešilni avto okrajne zdravstvene službe.
V	Savinjski dolini so trije člani obirali hmelj.
Mihalovčani so poslali deset tovarišev v Savinjsko dolino. V Fronti je nad 90 odstotkov volivcev, na novo pa so jih sprejeli osem. Pomagajo tudi ivanjkovskemu kulturnoizobraževalnemu društvu, kamor se je vpisalo 5 frontovcev. Članarino so poravnali do novega leta, plačujejo pa jo po 3 do 5 dinarjev mesečno.	
V Lahoncih so prav tako pomnožili frontno članstvo. S članarino so na čistem. Siromašnejši vaščani plačajo 3 din, ostali 5 din članarine na mesec. 10 frontovcev je letos obiralo hmelj.
V	vasi so organizirali srečolov, z izkupičkom pa si bodo nabavili sanitetske potrebščine za vaško omarico prve pomoči. Tudi vabilu zdravstvenih delavcev so se odzvali in darovali za rešilni auto preko 1000 din.
Člani Fronte v Plešivici in Jeruzalemu redno plačujejo članarino. Povpreček na člana znaša 3 din mesečno, Svojo denarno pomoč so poslali tudi tržaškim Slovencem za kulturni dom in otrokom v počitniških kolonijah.
Med delovne uspehe navedenih frontnih organizacij lahko štejemo tudi njihovo sodelovanje pri popravilu krajevnih cest in poti. Frontovci Brebrovnika so celo zahtevali od krajevnega ljudskega odbora v Veličanah, da razpiše krajevni samoprispevek v delovni sili za popravilo cest. Pomagali so vsi: frontovci, mladina in ostali volivci. Samo frontovci Jeruzalema so prispevali 2000 prostovoljnih ur, vaščani Brebrovnika nekaj nad 1000 neplačanih ur itd. V kulturnoprosvetnem delu in v rednem sklicevanju množičnih sestankov nimajo posebnih uspehov, saj so bili frontovci močno zaposleni na polju in v vinogradih. Upajo pa, da bodo zamujeno v zimskem času nadoknadili.
 Iz Mihalovec in Lahonec je odšlo 20
frontovcev na Triglav in v letoviščarske kraje, kjer so ostali nekaj dni. Sedaj pripovedujejo svojim znancem o lepotah slovenskih planin in doživljajih v naravi.
Tekmujejo dva meseca. V tem kratkem letnem času so si pridobili izkušnje za prihodnje dni, ko bodo opravili najvažnejša dela na polju in zato imeli več časa za tekmovanje. Takrat naj se zavzamejo tudi za druge frontne naloge, za pomoč ženski organizaciji, raznim društvom, ljudski inšpekciji itd. V vsakem okraju so neke posebne naloge, ki kličejo frontovce, da se jim posvetijo. Na ivanjkovskem področju je še 10 vaških frontnih organizacij, ki Pie-šivčanom niso odgovorile na poziv na tekmovanje. Tudi od njih pričakujemo, da se bodo v naslednjih štirih mesecih pridružile tekmovalcem v  počastitev Dneva Armade.
Ali je to pravilen odnos krajevnih funkcionarjev ?
Dne 29. avgusta t. 1. se je na KLO v Beltincih oglasila skupina uslužbencev OLO, ki so prišli po pismenem nalogu izterjavat zaostanke obvezne oddaje žita. Uslužbenci so zaprosili tajnika in predsednika KLO, naj jim pokličejo dva člana KLO, ki sta potrebna pri odministrativni izvedbi. Predsednik Glavač je izjavil uslužbencema, da je že poslal krajevnega slugo po odbornike. Ko pa se je po eni uri vrnil krajevni sluga na KLO, je izjavil, da odbornikov ni pripeljal, ker mu predsednik Glavač ni ničesar naročil. Tako so si uslužbenci OLO sami poiskali odbornike in naredili tri administrativne izvedbe. Kljub temu, da je bilo krajevnim funkcionarjem naročeno, da se ob 15. uri popoldan najdejo na KLO, je okrajna ekipa našla v pisarni le evidentičarja, ki je izjavil, da so funkcionarji KLO odšli m da jih sploh ne bo več nazaj.
Čuden in za krajevne predstavnike oblasti nečasten odnos so omenjeno funkcionarji KLO Beltinci nadaljevali tudi naslednji dan. Ob 8. uri bi morali biti na KLO predsednik, tajnik in dva
odbornika Kljub temu je prišel na dogovorjeno mesto le predsednik Glavač in še ta ob 9. uri, dočim tajnika sploh ni bilo na spregled. Ko je ekipa vprašala predsednika kje so odborniki, jih je ta nahrulil in jim zabrusil v obraz, kaj hočejo, češ, da nimajo kaj iskati v Beltincih. Ko mu je ekipa še enkrat obrazložila, da ima od OLO pismeni na. log pomagati krajevnemu odboru izterjati zaostanek žitaric ter enkrat zahtevala odbornike, je začel Glavač kričati, da odbornikov sploh ne da itd. Nato je zaloputnil z vrati in se vsedel na kolo. Ko so ga uslužbenci vprašali kam gre, je cinično izjavil, da gre. po predsednika KLO Odrance naj prevzame KLO Beltinci.
Navedeni primer v Beltincih je vreden vsega obsojanja, saj funkcionarji ljudskega odbora namerno zavlačujejo izvedbo odkupov ter nasedajo le poedinim špekulativno nastrojenim elementom. Kdo je potem kriv, da v Beltincih odkup obvezne oddaje žita ne poteka bolje?
Nepravilna izbira učencev
za gospodarstvo
V ljutomerskem okraju se sprejemanje novih učencev v gospodarstvo bliža koncu, ker bo predvideni plan že skoraj izpolnjen. Do sedaj se je v razne stroke vključilo 65 mladincev in mladink. Pri sprejemanju učencev pa bi  morala podjetja in tudi okrajna obrtna zbornica ter poverjeništva za lokalno gospodarstvo bolje izbirati. Prvenstveno bi morali sprejemati mladino s primemo šolsko izobrazbo, ki je socialno ogrožena, defektna ter mladino delavcev in nameščencev, predvsem pa vojne sirote.
Na vse to se v ljutomerskem okraju niso dovolj ozirali. Tako je mestno krojaško podjetje vzelo v uk hčerko mlinarja in posestnika, ki ima le štiri razred osnovne šole, čeprav bi rado šlo v uk več socialno ogrožene mladine, med katerimi, je tudi Alojzija Slokan iz Radomerščaka, ki je z uspehom dovršila tri razrede gimnazije in sedaj živi v viničariji pri materi. Zaradi takega ravnanja pa je morala ostati doma.
Enaka usoda je doletela vojno siroto Stojo Zoric, ki je med vojno izgubila
očeta in mater. Po osvoboditvi je prišla v Slovenijo, kjer je z uspehom dovršila osnovno šolo in dva razreda gimnazije, nakar se je prijavila na okrajni obrtni zbornici za vključitev v uk. Zbornica je uredila s poslovodjem Krajevne krojaške delavnice na Cvenu, da jo sprejme. Ko je bilo treba skleniti učno pogodbo, je poslovodja ni hotel sprejeti z izgovorom, da mu je nekdo s poverjeništva za lokalno gospodarstvo rekel, da lahko sprejme, kogar sam hoče. Zato je sprejel v uk nekega fanta, ki bi se lahko izučil drugega poklica.
Res ni pravilno vsiljevati podjetjem ali komur koli, koga naj sprejmejo v uk, vendar bi posamezni poslovodje morali upoštevati predloge  obrtne zbornice in drugih organizacij, ker ti verjetno ne bodo predlagali slabih ali nesposobnih. Taka samovolja in nepravilna ravnanja nekaterih uslužbencev in poslovodij pa nikakor niso v skladu z našo ljudsko demokracijo. V. S.
IZ OBMURSKIH KRAJEV
V radgonskem okraju so odkupili nad 50 odst. obvezne oddaje
Pri odkupu žita v radgonskem okraju so doslej dosegli zadovoljive uspehe KLO Žepovci, Lutverci, Radgona, Benedikt, Ledinek, med najslabšimi pašo Spodnja Ščavnica, Police, Lokavec, Zg. Ščavnica itd, V Hrastju-Mote, kjer sprva odkupi po krivdi KLO niso tekli zadovoljivo, je bilo doslej odkupljenih 50 odst. od predpisane obvezne oddaje.  V Ivajnševcih je odkupna operativa našla pri veliki kmetici Tereziji Hamler, ki poseduje okrog 17 ha orne zemlje, skritih 2000 kg žitaric. Imenovana je skrivala tudi okrog 100 kg težkega prašiča, dočim masti ni marala oddati.
 Proti imenovani se vodi kazenski postopek. Pri odkupu žitaric v radgonskem okraju je pomanjkljivo tudi to, da nima odkupno podjetje »Žitofond« na razpolago potrebno število delavcev z nakladanje.	-jh.
Nekateri so vedno prvi, drugi pa zadnji
V KLO Apače je le okrog 40 kmečkih gospodarstev, ki imajo obvezno oddajo žitaric, saj je dobrih 60 odst. površine krajevnega odbora v socialističnem zadružnem in državnem sektorju. Medtem ko so pošteni kmetje, kot so Vinko Levar, ki je takoj oddal predpisano  količino žita in kmetovalca Ivan Maruško ter Anton Hamer, ki sta oddala, 98 odst. svoje obveznosti, se ostali izmikajo. Veliki kmet Peter Štajer je od predpisane obvezne oddaje oddal le 12 odst. in Štefan Sinič le 26 odst. Imenovani je tudi v znatnem zaostanku masti, saj je oddal le 26 odst.
predpisane obveznosti. Kmet Viktor Jarc, poštni upokojenec je oddal le 29 odst. od predpisane obvezne oddaje žitaric in se rad pogosto pritožuje, da ima previsoko obvezno oddajo, čeprav bi jo z zmogljivostjo svojega gospodarstva lahko izpolnjeval. Pošteni kmetovalci, ki so doslej svoje obveznosti oddaje žitaric izpolnili in tako dosegli okrog 67 odst. predpisanega plana za svoj krajevni odbor, ne bodo dopuščali takih primerov izmikanja nekaterih kmetovalcev, ki imajo na svojih gospodarstvih vse zmogljivosti, da bi svoje obveznosti oddaje žit in masti lahko izpolnjevali	-jh.
Tekmovanje med strelskimi družinami
Nova strelska družina Domajinci je 2. septembra slavila začetek svojega delovanja s tekmovanjem v streljanju s strelsko družino Gornji Črnci. Zmagali so zadnji. Strelska družina Domajinci ima večino mladincev, ki obiskujejo predvojaško vzgojo. Pa tudi pri starejših ne manjka zanimanja za streljanje. Pričakujejo, da bo število članov še poraslo, čeprav nekatere ovirajo starši druge pa starodavni rek: z orožjem se ni dobro igrati.
Strelska družina Gornji Črnci je 2. septembra tekmovala v streljanju tudi s strelsko družino Krašči. Streljišče so imeli kakih 300 m od glavne ceste, ki pelje od Cankove do Krašč. Cilj je bila 100 m oddaljena meta. Krogle so pa le nerade prebijale meto rajši so se	
izognile in podaljšale pot v gozd. Zmagala je strelska družina Krašči.
V Ivanjkovci prednjačijo
Na področju krajevnega ljudskega odbora Ivanjkovci in sosednjih vasi se bližajo uspešnemu zaključku odkupa žita.
Kmetje iz Veličan so stoodstotno oddali svoj pridelek. S tega področja so odkupili 108 kg žita več, kot je določal krajevni načrt. Kmet Lah je oddal 71 kilogramov zrnja preko svojega predpisa. Stoodstotno so oddali žito tudi kmetje iz Lahonec.
V	vsem krajevnem ljudskem odboru Ivanjkovci dolgujejo le še 913 kg žita. Med osmimi zaostankarji so večinoma kmetje Alojz Kotnik, Stanko Lukman itd., z manjšimi površinami orne zemlje. Ko so jim lani predpisali oddajo žita po površini obdelovalne zemlje, so zdaj v stiski predvsem zaradi tega, ker niso pravočasno povečali površine žitnih posevkov.
Že poleti je treba misliti na zimo
V	Runeču so že večkrat imel uspehe pri kulturnoprosvetnem delu in vzgoji ljudi. Pred dvema letoma je izobraževalni tečaj dobro uspel, saj je zajel skoraj vso vas. Tudi lani so imeli uspehe pri izobraževalnem tečaju. Nič slabše če ne bolje, ne sme biti letos. Zato so že začeli s pripravami za zimski izobraževalni tečaj. Pri pripravah sodelujejo tudi množične organizacije in društva.
Dobre posledice izobraževalnih tečajev pa se kažejo tudi pri drugem delu. Najbolj aktivni so mladinci, ki so pripravili že vrsto iger v veliko zadovoljstvo ljudi, ki radi obiskujejo prireditve. -d.
Naši čitatelji pišejo• • •
Dobro so se odrezali
Predzadnjo nedeljo je pri Benediktu gostovala mladinska igralska skupina iz Drvanje z igro »pomen«. Dvorana je bila nabito polna in gledalci so bili zadovoljni z nastopom. Mladinci Drvanje so želi priznanje za svoj trud, ki je bil tem večji, ker so igro pripravljali v času največjega poljskega dela. Ker so igrali sami sinovi poljedelcev, so se lahko učili le zvečer, po končanem delu. Marsikatero noč so žrtvovali za učenje, samo da bi izpolnili svojo nalogo. Ker so to igralsko skupino organizirali šele pred kratkim, je njihov uspeh tem večji in lahko služi za vzgled. Le tako vztrajno naprej! -jk-
Mladini je odprta široka pot
Ko čitam časopis, se mi pogled ustavi na članku, v katerem, dopisnik piše, kaj vse je njihovo društvo storilo. Ko se zamislim, pridem do zaključka, da bi tudi v Domajincih bilo posebno ustanoviti mladinsko organizacijo Takoj bom poizkusil za to pridobiti mladince. Ko pa sem prvemu povedal svoj načrt, mi je pojasnil, da v Domajincih obstoja mladinska organizacija že od 1945. leta. Naštel mi je tudi nekaj dobrih sekretarjev in predsednikov ki so organizacijo uspešno vodili Ko pa je Škrabanova Marjeta odšla v službo, so si mladinci izvolili za predsednika Karla Snurerja. Vendar od takrat ni bilo nobenega sestanka več, niti kake prireditve. Tako je domajinska mladinska organizacija izginila v pozabo.
Tako nam piše naš dopisnik iz Do-majinec. Pripominjamo, da imamo razna športna in prosvetna društva, v ka-
tera je treba vključevati mladince in na njih prenesti tudi mladinsko vzgojo, če mladinske organizacije v vasi ni.
L.B.
Ne damo prehodne zastavice iz rok!
Ivanjkovski gasilci so že od nekdaj bili med najboljšimi. Zadnji dve žeti po so zaradi pomanjkljivega vodstva nekoliko popustili. Ko pa je postal njihov »oče« (tako ga nazivajo) Rajhov Franček, pa je disciplina snet porasla. Zato so minuli mesec v Koračicah pri tekmovanju potolkli skoraj vse sosedni desetine in si osvojili drugo mesto. To jih je še bolj opoogumilo in so sklenili, da morajo biti v ljutomerskem okraju prvi, kar so dosegli na tekmovanju. v Veržeju, kjer so dobili lepo denarno nagrado in prehodno zastavico. Sedaj pa so sklenili, da prehodno zastavico obdržijo za zmiraj.	Z. d.
Če cestar ne velja, na je treba zamenjati
Cesta iz Ivanjkovec v Stanovno je bila zadnja leta, ko je bil za cestarja bivši cestar Anton Zelenjak zelo zane-
marjena. Voda in nalivi so jo poškodovali, a Tonček se ni mnogo brigal zanjo. Zato so ga razrešili njegove »težke« službe in na njegovo mesto postavili urnejšega in sposobnejšega cestarja. Kaže, da bo sedaj cesta bolje oskrbovana.	
Ali se res ne da 
Pred štirimi meseci je bil na pobudo prebivalstva v Murski Soboti sprejet sklep na Mestnem ljudskem odboru, da bo v ulici, kjer stanuje diplomirana babica Osetova, ki že mnogo leta vestno in požrtvovalno opravlja svoj poklic ne glede na čas in ostale, neprilike, postavljena ulična svetiljka, da bo vsakdo lahko našel pot do nje. Ta sklep je bil sprejet zato, ker ulica v kateri stanuje Osetova, nima ulične razsvetljave in se je že neštetokrat zgodilo, da so jo ob nujnosti iskali po nekaj ur zamah.
Mestni ljudski odbor je dal naročilo za postavitev svetiljke mestnemu instalacijskemu podjetju. Od tega je prevzel naročilo DES in zopet vrnil. Tako je šlo nekaj časa, kajti eni so hoteli narediti, a niso imeli materiala, drugi pa imajo material, pa nimajo dovolj delavcev. Tako teče čas, a svetiljke, izgleda. še ne bo kmalu tam, kjer ji je določeno mesto.
Ali se res ne da narediti?
Stalin — lokomotiva
Sovjetski pesniki in pisatelji tekmujejo, kdo si bo izmislil nove izraze hvalisanja Stalina. Pri tem so potolkli vse dosedanje podobne klečeplazne primere v zgodovini. Ruski pesnik Novodenicki je' objavil »moderno« zbirko pesmi pod naslovom: Stalin. Nekaj primerov njegovih stihov, ki zapro človeku sapo: »Stalin je močan orel, ki leti poln hrabrosti. On je modrost stoletij in radost zemlje. Zvezde in zarje se pokoravajo njegovi volji«. Pri teh stihih, ki se nadaljujejo in je Stalin vse mogoče in more seveda vse, stopnjuje svoje »vzhičenje« v tehle stihih: »O veliki Stalin, o, vodja vseh naradov! Ti storiš, da se človek rodi in raste, da umre (za to je seveda največ dokazov!) Ti pomlajaš stoletje, Ti storiš, da cvetijo pomladi.« Kot bi kazalo po teh bedastih besedah, Stalin nadomešča v Sovjetski zvezi vse naravne sile, umetna gnojila in seme ter še marsikaj.
Volkov pa je v »Pravdi« napisal: »Stalin je lokomotiva zgodovine.« Temu »umetniku« to radi verjamemo, saj vemo, da ta »lokomotiva« rada odpelje iz svojih satelitskih držav vse, kar ima kakršno koli ceno. Dodajmo pa še to, da ta »lokomotiva« zelo težko sopiha.
Kokosov oreh
Kokosova palma je še danes izvor hrane in vseh potrebnih sredstev za življenje prebivalcev mnogih otokov Polinezije in Melanezije. Kokosova palma uspeva na vsem tropskem področju, najbolje pa tam, kjer je srednja letna temperatura okoli 23 stopinj Drevo zraste 30 do 40 metrov visoko. Listje je dolgo 3 do 4 metre in ga uporabljajo prebivalci za pokrivanje svojih koč. Drevo rodi sadeže, ki so debeli kot človeška glava. Lupina sadeža je zelo trda in jo je težko razbiti celo s kladivom. Iz te posode izdelujejo prebivalci preprosto posodo. Kokosovo mleko, ki ga pridobivajo iz mladih sadežev, je zelo okusno in ga uporabljajo za razne hladilne pijače. Kilogram težek sadež da približno 400 g kokosovega mleka. Iz zrelih plodov pridobivajo tudi kokosovo olje, kopro in vlakno.
ZALOŽBA OBZORJA
je izdala v zbirki ,,Prežihove knjižnice” knjigo
B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA
roman, cena din 130—
Kmalu bodo sledile v poljudnoznanstveni zbirki
France Brenk: ZAPISKI O FILMU
s 150. ilustracijami filmskih igralcev in prizorov ter izven zbirk
Alojzij Gradnik: KITAJSKA LIRIKA
Na zalogi imamo se:
Anton Ingolič: Lukarji, cena din 105—
Ivan Potrč: Gorice, cena din 135—
Knjige lahko dobite v vseh knjigarnah ali jih naročite pri
ZALOŽBI OBZORJA, Maribor, Prešernova l/II
Vpisovanje v glasbeno šolo v Murski Soboti bo od 10. do 15. sept. od 10. do 11. ure v pisarni Glasbene šole. Naknadni sprejemni izpiti bodo v soboto, 15. sept. ob 16. uri. Razvrstitev učencev v razrede in objava urnika bo 15, sept. ob 18. uri. Redni pouk na šoli prične v ponedeljek, 17. septembra
OBJAVA
DUR Tovarne perila, Murska Sobota je prešel po odločbi Tovarna perila, Murska Sobota št. 2184-51 z dne 27. avgusta 1951 v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, naj v danem roku priglasijo terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetja v likvidaciji, sicer se bode dolgovi sodno izterjali.
Priglasitveni rok: 15 dni po objavi v časopisu.
Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 14. do 16. sept. ameriški film «S čredami čez kontinent«.
Od 18. do 20. sept. ameriški film »Guliverjeva potovanja«.
KZD Stročja vas pri Ljutomeru išče družino brez malih otrok s 4 delovnimi močmi za zaposlitev pri goveji živini. Za stanovanje je preskrbljeno. Ponudbe poslati na naslov: KDZ Stročja vas pri Ljutomeru.
Vinske sode, razne velikosti izposojam. Debelak Geza, Murska Sobota, Soteska 5.
Osebno legitimacijo štev. 22265-2103975 na ime Marjeta Lipoš iz Murske Sobote razveljavljam kot izgubljeno.
Razveljavljamo izgubljene sindikalne legitimacije na sledeča imena: Marija Kos, 1931, Gradišče, št. 2997546; Kristina Horvat, 1927, Krog, štev. 1693908; Vera Jančar, 1931. Rakičan, štev. 115276; Marija Saroter, 1930, M. Sobota, štev. 1696996; Ana Kozic, 1927. M. Sobota, štev. 66594; Marija Horvat, 1920, Gradišče, štev 116693.
Kmetijska zadruga z. o. j. M. Sobota obvešča vse koristnike, ki imajo še »Koteksova« stimulacijska potrdila od oddanih surovih kož (ta so rumena in rdeče pretiskana s »Koteks«) in na ista še niso dvignili stiluminacijskega usnja (blaga), naj to najkasneje do 30. septembra 1951 dvignejo v odseku špecerije, kjer se usnje deli, ker s tem datumom zapadejo vsa ta potrdila.
Prvovrsten »Jazz« (5—8 oseb) lahko naročite za plesne prireditve pri SKUD »Ivan Kavčič«, Ljutomer.
V nedeljo, 9. t. m. sem na Petanjski cesti med križiščem in gostilno Štiblar zgubila belo jakno. Tovarišici, ki sta se peljali za menoj proti Radencem naprošam, da isto vrneta. Naslov v upravi lista.
PRODAM
enonadstropno trgovsko hišo
v Ljutomeru. Poizve se pri Štefanu Celecu, medičar, Murska Sobota, Štefana Kovača 16.
V nedeljo, 23. septembra bodo velike konjske dirke na Cvenu
Stran 4
»L J U D S K I           GLAS«
Murska Sobota  13. septembra 1951
Črni kontinent
Afriko imenujejo z drugo besedo tudi črni kontinent. Meri okoli 30 milijonov kv. kilometrov, prebivalcev pa ima le okoli 160 milijonov. Torej je trikrat večja od Evrope, prebivalcev pa ima že za petino Evrope. Približno pride v Afriki pet ljudi na kv. km. dočim pride v Evropi na kv. km nad 50  ljudi. Samostojne države v Afriki so Egipt Abesinija, Liberija in več ali manj tudi Južnoafriška unija. Vse ostale pokrajine si prilaščajo Angleži, Francozi, Španci, Portugalci in Belgijci.
Na videz je Afrika, kot puščavska zemlja, zelo reven kontinent. Vendar pa Afrika skriva tudi mnogo bogastva. Že zelezne rastline, kot je bombaž ob reki Nil, oljka, riž, kava, kakao, sladkorni trs, vanilija in dateljeva palma, so pomembne in dajejo evropskim zavojevalcem precej dobičkov. Se večja pa so afriška rudna bogastva, za katera je tudi vedno večje zanimanje in vedno več raziskovanja afriškega sveta. Najbolj je bogata z rudami Južna Afrika in sicer na premogu in železu, dočim ima bujni belgijski Kongo tudi mnogo urana. V Afriki pa ne manjka tudi najdišč diamantov, zlata, bakra, kroma in platine.
Torej je dovolj razlogov, da so se evropski podjetniki pričeli zelo zanimati za te vroče kraje. Posebno bodočnost ima Južnoafriška unija, ki je že precej razvita dežela. Ta angleška pol kolonij a šteje čez 10 milijonov prebivalcev, od tega je nad dva milijona belcev. Južnoafriška unija je velika kot štiri Jugoslavije, pridobiva največ zlata na svetu in ima tudi ostalih rud v izobilju. Tu je razvito že tudi železniško omrežje in kar je glavno — podnebje je v Južni Afriki precej podobno evropskemu. Glavno mesto Johanesbrug šteje že 550.000 prebivalcev. Samo lani je imela Unija od  rudnikov  zlata za nad 3,5 milijarde deviznih dinarjev čistega dobička. V zlatih rudnikih je zaposleno okoli 260.000 črncev in 33.000 belcev.	
Poleg Unije je pomemben posebno še belgijski Kongo z obrobnimi pokrajinami, ki pa so v angleških ali portugalskih rokah. Veliko večino Konga še pokrivajo pragozdovi, v katerih gospodarijo kače, opice, leopardi itd.  Čez to kolonijo, ki je približno tridesetkrat večja od svojega zavojevalca Belgije, gre ekvator, zato pa je tod tudi silno vroče in tudi zelo mnogo dežja. Največja dragocenost Konga pa je uranova in bakrena ruda — in morda tudi kaj drugega.
Severno od Konga se razprostira ogromna planjava angleškega Sudana, ki na severozapadu prehaja v znano puščavo Saharo. Sudan je izredno redko naseljen. Prometno sredstvo so tod le karavane velblodov in še te so zaradi peska, ki ga veter prenaša, večkrat v nevarnosti. Edino žito tod Je dura, ki je slično našemu prosu. Nič mnogo bo-
bogatejše tudi niso sosednje vzhodne gorate pokrajine Tanjganjika, Somalija, Uganda in še nekaj manjših kolonij, vse seveda pod angleško nadoblastjo. Rastlinstvo je tu borno in ni niti malo podobno nasproti ležečemu velikemu francoskemu otoku Madagaskarju. V teh krajih je tik ob ravniku tudi najvišji vrh Afrike Kilimandžaro, visok 6000 m in ima večkrat tudi sneg na vrhu — sredi puščave. Prav pred kratkim je Anglija hotela vse te vzhodne dežele združiti v zvezno Unijo, slično Južnoafriški, vendar je tu toliko nasprotij med plemeni in je pokrajina še tako slabo razvita, da Angleži verjetno s svojo namero ne bodo uspeli.
V vsej Afriki sta zaenkrat pomembnejša le še dva predela — na več kolonij razdeljena pokrajina ob velikem Gvinejske zalivu s svojimi pragozdovi in drugim rastlinstvom in Severna Afrika  z Atlaškimi deželami Marokom, Alžirom in Tunisom ter Libijo in Egiptom. Ti atlaški gorati kraji, dobivajo vedno bolj evropsko lice, in te v njih tudi razvija industrija, promet in poljedelstvo. Znano je na primer atlaško vino, pa tudi žito in južno sadje tu dobro uspevata. Razen dela Maroka so Maroko, Alžir in Tunis v francoski posesti, bivša italijanska Libija bo dobila samostojnost, Egipt se je Anglije v glavnem že otresel, pa tudi Abesinije — dežela kave — se vedno bolj utrjuje in si bo v kratkem priključila še Eritrejo.
Za Severno Afriko se v zadnjem času precej  zanimajo Amerikanci in so tod že pričeli graditi letalska oporišča. Za vsak slučaj so Angleži sklicali že tudi vse važnejše afriške poglavarje in se pogovorili, kaj bi bilo treba storiti v slučaju vojne ali še prej za možnost transporta po Afriki. Če izvzamemo raziskovalce raznih rud, lahko še omenimo, da se za Afriko o zanimajo tudi mnogi dobromisleči ljudje, ki bi to pokrajino radi spremenili v zeleno in rodovitno bodisi z namakanjem ali puščavskimi rastlinami. Če bodo uspeli bomo še videli.
Od 90 na 120 v enem letu
Vabljiva in bogata je jesen v ljutomerskih goricah. Že nekaj tednov pojo sredi zorečih vinogradov klopotci in oznanjajo bližajočo trgatev. Zadružnikom v Presiki prinaša september toliko dela, da je treba dobro prijeti Kmalu se začne trgatev in do tedaj mora biti vse pripravljeno, od posode do stiskalnice, brent, kadi in še nešteto drobnih stvari, ki jih zadružniki potrebujejo ob trgatvi.
Letos vinogradi v Presiki dobro obe-
tajo. Sicer o tem neradi govore, le zadovoljni obrazi povedo, da letos delo ni bilo zastonj. Zadruga ima nad 90 ha delno strnjenih vinogradov s 187 za delo sposobnimi člani. Ko so v letu 1946 ustanovili zadrugo, zadružniki razen dobra volje niso posedovali ničesar. Kot bivši viničarji so prevzeli vinograde od bežeče gospode ter začeli kolektivno gospodariti. Skromni so bili ti začetki Vinogradi obubožani negnojeni, ljudje brez kruha. Kljub temu so
zgrabili tako, da se je zadruga že drugo leto gospodarsko toliko opomogla, da so se ljudje oblekli in si za silo popravili stanovanja. Tudi na elektrifikacijo niso pozabili.	Vse to pa je bilo v
neki meri na račun vinogradov, katerih niso bili v stanju obnoviti, pa tudi gnoja je primanjkovalo.
Danes stoje zadružniki v Presiki pred resnim vprašanjem — čim hitrejše obnove vinogradov. Od 90 ha, je nad 60 odstotkov vinogradov v propadajočem stanju, tako da so hl donosi s vsakim letom nižji. Da je temu tako, kaže sledeča statistika hl donosov od zadnje vojne. V letu 1946 so pridelali 16 hl na ha, naslednje leto 15 hl, v letu 1948 13 hl v letu 1949 12hl v letu 1950 pa le do 11 hl vina na 1 ha vinograda. Sporedno s padanjem proizvodnje, pa so se dvigali tudi proizvodnji stroški vina, ki so v najslabših letih dosegli celo nad 60 din na 1l vina. To so številke, ki jih bo le težko vskladiti s prodajnimi cenami, v kolikor bodo le-te nižje. Tu je treba iskati le en izhod, to je dvig proizvodnje in znižanje polne lastne cene vina. Predpogoj pa so seveda novi nasadi, brez katerih je težko začeti z intenzivnim vinogradništvom Zadruga je v ta namen v povojnih letih obnovile 15 ha vinogradov, ki se temeljito razlikujejo od starih v večji razdaljah med vrstami. Uvajajo srednježično vzgojo, ki je na splošno boljša od starega načina. Zadružnikom pa občutno manjka žice. Zadružniki imajo v načrtu v 11 letih izvršiti dokončno obnovo, kar pa je sorazmerno dolgo obdobje, tako da bi bili vinogradi večji del že shirani. Zato Je potrebna pomoč od OLO, predvsem pa od zadružnega sklada. Ker občutno primanjkuje dobrih cepljenk, so si zadružniki vzgojili lastne cepljenke. Samo letos računajo nad 30.000 cepljenk, kar je namenjeno izključno le za lastno uporabo.
Zadruga ima tudi nemalo težave z dobavo hlevskega gnoja. Tega namreč zadružniki nimajo, ker zadruga nima lastnih travnikov in gozdov. Tako pa mora zadruge vsako leto odkupiti velike količine gnoja od zadružnikov ta ohišnic, kar občutno dviga stroške proizvodnje. Zadnja leta sl uspešno pomagajo z umetnimi gnojili predvsem pa z zelenim gnojenjem. Zeleno gnojenje uspešno izpodriva naravni hlevski gnoj, to pa vsled razmeroma nizkih stroškov.
Kljub vsem težavam pa zadruga v Presiki dobro gospodari. Lansko leto so plačali zadružnikom delovni dan po 90 dinarjev, letos, ko pričakujejo boljši pridelek, pa so planirali na delovni dan 190 dinarjev. Zadružniki so v zadnjih letih popravili več stanovanj, uredili skladišča, žganjarne in pisarne.
Težave pa so s prehrano. Ker zadruga nima polj, zadružniki kupujejo kruh. V tem pa zadružniki vedo povedati mnogo pomanjkljivosti. Tako za mesec julij in avgust niso prejeli rednega kontingenta žita, kar povzroča ljudem težave. Pa še tedaj, če bo zadruga preskrbljena  z žitom, morajo zadružniki mesece čakati, da milni zmeljejo zrnje.
Končno pa se je treba ozreti še na kulturno življenje bivših viničarjev. Zadruga ima lepo knjižnico, kulturno skupino, ki tu in tam postavi na oder kakšno prireditev. Nezadovoljivo rešen pa je v zadrugi problem otrok odnosno njihove preskrbe. Zadruga še vedno nima lastnega Doma igre in dela, kar bi bilo nujno potrebno. Upravni odbor se sicer izgovarja, da manjkajo prostori vendar bi v nekaj letih že našli primerno poslopje za tako važno ustanovo, če bi bilo več dobre volje
Naše glavno mesto Ljubljana bo dobilo v prihodnjih mesecih spet lepše lice z ureditvijo središča mesta. Ta teden as namreč pričeli rušiti znamenito staro pritlične gostilno »Figovec« sredi mesta, pozneje pa bodo porušili še sosednje stare hišice. Na prostoru starih štirih hiš bodo zgradili veliko novo sedemnadstropno palačo, ki bo soseda palači Slaviji. Z gradnjo palače bodo najbrž pričeli že spomladi — Na sliki: Ljubljana, pogled na Tromostovje.
Tri čudne ribe
V Siamu živi troje zelo čudnih rib. Ena izmed njih se giblje po svojih plavutih tudi po suhem in se sprehaja po riževih poljih, tako, da dobiš v veliko začudenje čestokrat ribiče sredi zelenih njiv. Druga riba je zelo prepirljiva in pretepaška. Če deneš ti dve pretepavki v kozarec, se šopirita od jeze in takoj se prične bo) na življenje in smrt, ki traja tako dolgo, dokler ena ne obleži mrtva. Siamci stavijo na te bojevnice, podobno kot na boreče se kleščarje. Posebno zanimiva pa je majhna ribica, ki strelja. Ta preži v vodi na plen in čim pride v bližino kaka mušica, zaluči vanjo iz gobca vodne kapljice kakor iz pihalnika. Mušica pade v vodo in riba jo požre. Kakor povsod, pa so tudi med ribami nepoboljšljivi postopači. Tega strelca obdajajo čestokrat brezdelne ribe, ki čakajo, da sestreli muho, nato pa mu jo prevzamejo.
750 milijonov dolarjev škode je naredila zadnja poplava reke Mlssourija, pritoka Missisippija v ZDA. Poplava je zajela tudi mesto Cansas. Pri tej poplavi je utonilo 41 ljudi, 518.000 pa jih Je ostalo brez strehe. Utonilo je tudi 16.000 glav živine.
JEGULJA
Jegulja je med ribami precejšnja posebnost. Ima zelo čudno naravo in vedenje, kar je vzbudilo veliko pozornost zlasti med prirodopisci. Riba ima kačjo obli. ko in more živeti v morju in sladkih vodah. Dogodijo pa se tudi primeri, da zapusti vodo in se plazi na suhem in lahko celo pleza. Zlasti pa zanima človeka njena selitev iz gorskih potokov, rek in ribnikov v temne globine Atlantskega oceana.
Že dolgo nam je znano, da se jegulja zadržuje po več let v sladki vodi, preden do. raste in se poda v morje. Vedar pa se nam zdi čudno, kako pride jegulja v sladko vodo, ko se tam niti ne drsti in se niti ne vrača iz morja. Ta uganka je zelo dolgo mučila učenjake in ljubitelje narave, dokler ni odpravi Danca Smitha in drugim ekspedicijam uspelo, da so odkrili skrivnosti čudovite ribe.
Jegulja se približno enajst let nahaja v sladki vodi, potem pa se prične pripravljati na svoje prvo in edino drstenje. Drsti se v globinah Atlantskega oceana, zato pa mora preplavati velike razdalje vzdolž rek in širnih morij. Toda pri tej selitvi se jegulja zelo spremeni zaradi menjavanja življenjskega okolja. Zaradi globine, pritiska in teme se ji oči skoraj štirikrat povečajo, barva se ji iz sivozelene spremeni v temnozeleno, trebušna stran pa postane svetlejša. Tako imenovana »evropska jegulja« živi v vseh rekah, ki se izlivajo v Atlantski ocean, našli pa so jo tudi že v
Črnem morju. Iz vseh teh rek, pa naj si bo v Jadranu ali pa v Kanalskem prelivu, se selijo jegulje vedno na eno in isto mesto v Atlantiku v bližini Bermudov. V teh temnih, človeku doslej še nedostopnih globinah  izležejo spolno zrele jegulje nekaj milijonov jajčec, nakar poginejo. To se zgodi zaradi tega, ker porabijo preveč moči in hrane za dozoritev mnogoštevilnih jajčec in tudi naporno potovanje jih preveč utrudi, da bi še lahko živele. Doslej učenjaki še niso ujeli nobene jegulje, ki bi bila drstitev preživela. Nekateri biologi pa celo trdijo, da se jegulja med svojim dolgotrajnim potovanjem niti ne hrani.
Prozorne, podolgovate ličinke, ki se razvijajo iz oplojenih jajčec, se pomikajo približno tri leta po morju. Hranijo se z drobnimi morskimi bitji — plantoni, ki so v morju tako razširjeni kot bakterije v zraku. Konec tretjega leta pa prispejo do evropske obale. Ličinke se spremene v jeguljice, katere so nato še nekaj časa prozorne. Kmalu se prično seliti v reke in jezera, odkoder so se nekoč selili njihovi roditelji. Čudno je tudi to, da se v reke selijo le samice, dočim ostanejo samci v morju blizu rečnih izlivov. Samica doseže v desetih do dvanajstih letih dolžino enega metra in težo dveh kg, medtem ko zraste samec le do pol metra.
Ameriška vrsta jegulj se le
malo odlikuje od evropskih. Drstijo se skoraj na istem mestu, vendar je tudi nerazumljiv pojav, da se ličinke ne pomešajo, ampak se evropska vrsta poda proti Evropi ameriška pa proti Ameriki. Ker je pot do Amerike mnogo krajša, potrebujejo ličinke le leto dni bivanja v morju, nato pa so že godne za selitev v sladke vode.
Zelo učinkovito sredstvo, s katerim jegulja ščiti obstoj svoje vrste, je ravno velika plodnost. Samo tako je mogočo, da uspešno klubujejo mnogim nevarnostim, ki so jim ličinke in odrastle jegulje izpostavljene.
Lov na jegulje je na evropski obali zelo velik; love jih zlasti tedaj, ko se selijo v morje. V. Jugoslaviji znaša lov do 150 ton letno. Od tega števila odpade osemdeset ton le na reko Neretvo.
Znano je, da vzdrži jegulja tudi precej časa izven vode. To ji omogočajo majhne kržne odprtine. Škrge ji ostanejo precej časa mokre, kar je za samo dihanje neobhodno potrebno. Večkrat so že našli jeguljo, ko se je ponoči plazila po travniku več kilometrov daleč v sosedno vodo. Iz tega se da sklepati, da ima jegulja zelo fin in dobro razvit čut za nahajanje vode na velike daljave. Večkrat tudi celo pleza; našli so jo že na strehi in tudi iz akvarijev večkrat uide. Precej je občutljiva tudi za zračni tlak. zelo hitro občuti zračne depresije in slabo vreme
Kri Jegulje je zelo strupena in če pride človeku na rano, lahko nastopi tudi zastrupljenje. Toda ta strup že pri manjših temperaturah razpade in se tako človeku kuhanih in praženih jegulj ni treba bati, saj uživajo v Zapadno evropskih kuhinjah precejšen sloves. Jegulja nas s svojim spolzkim in gibčnim trupom spominja na kače. Kožo ji pokrivajo drobcene luskine. Zelo ata ji podobna gruj in murena, oba prebivalca našega Jadrana.
Dosedaj še na poznamo vzroka selitve jegulje v globine Atlantskega oceana. Treba je še dognati, kako morajo jegulje najti Uta mesta drstitve, ki so oddaljena od rečnih bivališč na tisoče kilometrov. Tak vzrok mora ležati prav v ribi sami. Lahko, da je to vzrok spremembe njenega notranjega stanja spolnih žlez ali pa kaj podobnega. Toda pride čas, ko tudi to vprašanje ne bo več uganka. Napredujoča biologija nam bo objasnila ta tajinstveni pojav. Eno najverjetnejših tolmačenj je, da se jegulje in druge ribe selijo na osnovi spreminjanja medsebojno lege kontinentov v teku dolgih geoških obdobij. Nekateri učenjaki, ki so zavzeli omenjeno stališče, trdijo, da je v tem vzrok dolge poti do njenih drstišč. Prvotno, ko sta bili Evropa in Amerika še blizu skupaj, to se jegulje obeh kontinentov hodile drstit v morje blizu obale. Toda v teku starejše zemeljske zgodovine sta se kontinenta pričela odmikati in pot jegulje je postajala daljša in daljša	SR-DO.

Kdo zna, pa zna...
V angleških časopisih je nedavno 19 dni zaporedoma izšel oglas vsebine: »Mlad milijonar išče ženo, ki je taka kot junakinja romana »Francine«, ki ga je napisala pisateljica Jane O ᾿ Roery«. Prišlo pa je na dan, de je pisateljica sama naročila oglase, ker je bila obrnjena na večjo denarno globo, ki je ni imela s čim plačati. Toda med tem časom je knjigarna razprodala kar dve izdaji njenega romana »Francine« in tako je dobila pisateljica precej denarja.
F. Šop: 
Novi predsednik
(Nadaljevanje in konec)
Nekaj jih je navdušeno pritrdilo; bili so istega mnenja kot Mirko. Jože se je pred tedni vrnil od vojakov, kjer se je mnogo naučil. On ve, kako je treba voditi sejo odbora in kaj na njej razpravljali; ve kaj se smo narediti in kaj te lahko naredi; ve kako se je treba boriti proti napakam in krivicam ... Kot predsednik bo lahko pokazal tvoje sposobnosti zakaj si zares ne bi izbrali njega, če je stari odpovedal.
»To jo drugo, če nimate volje,« je rekel Jože razmišljajoč, če bi sprejel predlog.
Ti pa imaš voljo in sposobnost...« mu je prigovarjal Mirko.
»Sicer imam mnogo dela v mladinski organizaciji. Toda ne moren trpeti, da bi naša frontna organizacija životarila še naprej brez cilja in načrta, da bi se ob nat odbornike le spotikali, ne
pomenimo pa nič. Zato sprejemam ta
vaš predlog, toda prosim vas, da začne-
mo resno delati« je odgovoril Jože na-
vdušeni, le Volkov Pavel je  zamišljeno
molčal. Želeli so, da bi njihov odbor in organizacija nekaj pomenila.
Sedaj pa nam povej, kaj boš naredil zaradi nepravilnosti!« je prosila Hrastova Ana. ki je ves čas razmišljala o tem.
»Saj ne bom sam naredil, vsi skupaj bomo naredili, ves odbor.«
»Že, a ti nam moraš povedati, kaj naj naredimo!« mu je segla Ana v besedo in popravila.
Da vam rečem čisto na kratko: zahtevali bomo sklicanje zbora volivcev, na katerem bomo pretresli vse nepravilnosti. Ljudski odbor bo mora dati poročilo, zakaj je storil nepravilnosti.« je pojasnil Jože in dodal:
•Toliko zaenkrat Sedaj pa moramo dati najprej razrešnico po predpisih dosedanjemu predsedniku. Nato moramo izvoliti novega in potem bomo podrobno obravnavali ostale stvari. Torej začnimo! Ker je predsednik podal ostavko, naj vodi sekretar ...
Po predpisih so izvršili to, kar so že prej sklenili Kološev Jože je bil soglasno izvoljen še Volkov Pavel po-
časi dvignil roko hoteč tako prikriti, da mu je žal za predsedniško mesto.
S tem je bila prva seja zaključena. Koj nato je Jože, novi predsednik otvoril naslednjo sejo, kot je prej učil in preprosto pojasnil nekaj primerov napak. V kratki razpravi in izmenjavi svojih misli so ugotovili, da je njegovo poročilo točno, zato bo treba sklicati zbor volivcev. Toda kdo ga bo sklical? Predsednik Jože je poudaril kako stoji v zakonu o ljudskih odborih o zborih volivcev
»Potem ga mi ne moremo sklicati, mu je segel v besedo Mirko zaskrbljeno, ker se mu je zadeva zdela bolj težka, kot si je v začetku predstavljal.
»Seveda ne, lahko pa organiziramo sklicanje in v takih okoliščinah kot to v naši vasi, je od nas, od frontnega odbora odvisno, če se bo zbor volivcev sploh vršil, ker ga ljudski odbor ne bo sklical po lastni volji, je pojasnil Jože.
»Kako pa to naredimo?«  je padlo več vprašanj hkrati
Čisto preprosto: skličemo množični sestanek frontovcev. Tam pojasnimo, da zaradi nepravilnosti, ki jih je opazil to delno raziskal naš odbor  pred-
lagamo, da frontovci-volivci  zahtevajo sklicanje zbora volivcev. Ljudje bodo to sprejeli.«
»Seveda bodo, le pojasniti jim je treba.« je pritrdil Jurgec veselo.
Na sestanku sestavimo dnevni red zbora volivcev in o vsem obvestimo ljudski odbor,« je razlagal Jože naprej. »Ta mora zahtevo volivcev izpolniti in dati poročilo o svojem delu. O vseh napakah in nepravilnostih bomo razpravljali na zboru volivcev, kjer bomo morali predvsem ugotoviti, zakaj so so zgodile in kako jih bomo odpravili... Pa boste videli da bo pomagalo o tem razpravljati.«
Jaz se v celoti strinjam s predlogom.« je rekel Mirko, ko je Jože končal.
»Ali bo to, kar bomo na zboru volivcev ugotovili tudi kdo upošteval?« je še podvomila Hrastova Ana
Seveda bodo upoštevali, če se bomo stvari lotili pravilno in odločno zahtevali, da se zakon spoštuje. Zato se moramo o marsičem še bolj podrobno pogovoriti, predno bomo sklicali sestanek frontovcev,« je razlagal Jože. Kot da se je nekaj spomnil je hitro pogledal na uro in dejal:
»Kako hitro teče čas. Deset  ura je že proč. Danes smo  se predolgo zadržali, zato se menda ne bomo mogli o vsem
pomeniti. Predlagam,  da naredimo v prihodnjih dneh novo sejo na kateri se pomenimo o pripravah	na zbor vo-
livcev Takrat se pogovorimo vse potrebno.«
Odborniki so pritrjevali vsem njegovim predlogom.
»Na tako sejo grem, če je treba že jutri,« je rekel stari Jurgec in predlagal: «Če bo tako slabo vreme, kot je danes, se lahko sestanemo po dnevu. 
Ko so vri odborniki dali svoja mne nja, so sklenili, da se bodo sestali pojutrišnjem zvečer. Bili so zadovoljni z novim predsednikom, le Volkov Pavel in Gregorčev Marko nista mogla prikriti svoje slabe volje. Sicer se nista glasno jezila, pač pa je to razodeval njun molk. Ostali so bili menja, da se bojita zbora volivcev, ker sta sama odbornika ljudskega odbora.
To je veljalo  za Marka Pavla pa je poleg tega je mučilo drugo vprašanje. Po vsem tem, kar je slišal, se še ni mogli odločiti ali se naj umakne pred novim predsednikom brez borbe ali
kaj naj ukrene. Morda bi mu pomagal kdo iz Okrajnega odbora, da bi se lahko obdržal na predsedniškem  položaju. V tem ga je razodel Jože, ko je rekel:
Torej se zberemo točno kot smo se zmenili. Jaz bom obvestil Okrajni od bor morda bo prišel kdo, da nam bo pomagal. S tem zaključujem današjo sejo.«
Ureja  uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka  M. Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna