atije na naslovnici: A. P:
s
©U4S1LO OBČINE RIBNICA
* B


FEBRUAR 1999, ŠT. 2/133
%
Zasačil in zasul
9|ix «ie SNEG
'4' <
“Ne samo denar in materialna sredstva, v pomoč moramo vložiti tudi svoje srce.”
Lions klub Ribnica
O 1f#	*	ib *	1 S'		A
•: # <jgj *			
’ * '%1 *	*	1	
			
	1« Si &1 **	l	• B B

'
m
Predsednik med nami, tokrat zasebno
“Sočne” so bile predvsem tiste, ki so dregnile v politično gnezdo
PRIREDITVE
Območna izpostava SLKD Ribnica
vas vabi v prihodnjih dneh:
DELAVNICE
i»
bM
vgtyji t$3x y
RAZSTAVA
Odprtje in ogled razstave male plastike v lesu ljubiteljskega umetnika Braneta Žuniča v GALERIJI TONI. Odprtje razstave bo v četrtek,
18.	februarja ob 19. url.
LiTERARNI VEČER
ali večer poezije ljubiteljskih ustvarjalcev iz naše doline, ki^bo v petek, 26. februarja, ob
19.	uri v MIKLOVI HIŠI.
Vabimo vas, da se vsi, ki se ukvarjate z gledališko dejavnostjo, prijavite za delavnico ali gledališki tečaj, ki ga pripravljamo za to pomlad. Od števila prijav zavisijo kraj, čas in število predavateljev oziroma voditeljev tečaja. Prijavite se lahko preko kulturnih društev ali neposredno na območni izpostavi SLKD Ribnica, osebno, pisno ali po telefonu na številko: 861179.
Fotografska razstava SLKD
13-letni BORIS JE NA KOPRSKEM TRGU UJEL PRAVI TRENUTEK - SESTRICO IN PSA...
IN ZMAGAL
Nadebudni Izolčan pravi, da je čisto po naključju opazil oglas v slovenskem časniku in potem seje popotovanje s fotografskim aparatom, ki se je v Strasbourgu končalo, v Kopru zares začelo. Prijavil se je na natečaj, ki je potekal v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, kamor je Slovenija vključena že osmo leto. Potem pa posedal na koprskem trgu, ker je imel enako nalogo kot 23 osnovnošolcev in srednješolcev, ki so morali čimbolje ovekovečiti srednjeveška mesta po
Sloveniji. Najvišje je bila ocenjena posrečena fotografija najmlajšega, Borisa Dobrile.
"Mama me je vsake toliko časa malo peljala v Kopen- ravno tisti čas je bilo lepo vreme in začel sem slikati."
Ampak to verjetno ni bila tvoja prva fotografska izkušnja, ali pač?
"Ja, ja, dostikrat sem že fotografiral, ampak nikoli ni bilo še nič nagrajeno. Zdaj pa, ko sem osvojil to diplomo, je to dodatna spodbuda in hodim k fotografskemu krožku."
Na kakšen način si izbiral motiv in koliko časa si posedal na trgu, da si dobil tisti pravi posnetek?
"Pred palačo sem večkrat poskušal kaj primernega "ujeti", a nikoli ni bilo nič takšnega...
Tudi ulice sem slikal in pošiljal posnetke,... ampak na koncu je pes naredil svoje... "
Pet nagrajencev je odpotovalo po diplome Sveta Evrope v Strasbourg, in Jerneja Batič, koordinatorka iz Uprave RS za kulturno dediščino upa, da v prihodnje ne bo toliko težav pri pridobivanju tekmovalcev. Na letošnji uspešni natečaj, ki gaje izvajalo tudi 12 evropskih držav, seje prijavilo 23 Slovencev, njihova dela pa so bila med prvimi v Sloveniji prikazana v Ribnici, tokrat v Galeriji TONI.
Alenka P.
SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Štefanova 5, 1000 Ljubljana Štev.: 09-4/1, dne 2.2.1999-02-05
RAZPIS
27. srečanja
mladih pesnikov in pisateljev Slovenije Pogoji:
1.
Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih piscev. Pošljejo lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila.
2.
Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra.
3.
Območne žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju.
Območnih srečanj bo šest. Republiško srečanje bo septembra 1999 v Slovenj Gradcu.
4.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.
Rokopisov ne vračamo.
5.
Prispevke je treba poslati do 2. marca 1999 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (za 27. srečanje), Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/126 20 83 ali 125 93 55 ali na Območni izpostavi SLKD Ribnica, tel. 861-179.
V februarski številki pišemo:
...o tem, kako "dobro" smo preživeli snežni naval...
Ob mesecu kulture:
* Lepo se bomo izražali, izbirali med dobrimi in
plehkimi oddajami................................4
* Predsednik na hčerini razstavi...................5
Župan in:
*Podjetniški center *Servisna cesta *Gorenjska cesta *Most v Goriči vasi * Proračun *Srečanje *Mikuževo leto............................................ 6-7
Nepopolne vloge, polna cena.................................7
Bogatejši za 23 lionistov.................................. 8
leto............................................. 6-7
Nepopolne vloge, polna cena...................................7
Bogatejši za 23 lionistov.................................... 8
“Grehi” ribniških rokodelcev................................. 9
Odločitve svetnikov ....................................10 -11
“Grehi” ribniških rokodelcev............................. 9
Odločitve svetnikov .................................10 -11
*	Naslednjič o osnutku zaključnega
računa in proračuna........................... 10
Ponovno nič o lesnopredelovalni dejavnosti............... 12
Zabavne strani:
*	“Ribniški pušeljc”........................... 16
*	Pred pustom.............................. 16 - 17
Poslovne strani:
*	UNIVOX....................................... 18
Tu smo že pel let, z bogato produkcijo in "internacionalizirano'’ ekipo
Podvojilo se je število podjetij z blokiranim žiro računom..... 21
Pametno izbirajte poklic.........................................22
Pravilno vedenje pri mizi nam dela preglavice....................24
Kolovrat se vrti, a on je odšel................................. 25
Prvi med čebelarji.............................................. 27
Šport.........................................................28-29
Ne odpirajte vrat Romom........................................  30
ZIMSKA IDILA ZBLEDI OB POLMETRSKEM SNEGU, KI ZAPADE PREKO NOČI
20 ur brez elektrike, težave z ogrevanjem, tekoče vode na pretek
... prišla je noč 10. februarja in zbudili smo se zakopani v polmetrski sneg....
Ali snežna služba deluje, če morajo stranske ulice v sami Ribnici na pluženje čakati do 12. ure? so se mnogi spraševali, toda prednost imajo lokalne ceste (še posebej v izrednih razmerah), stranske pa potem, kakor nanese. Kakovost pluženja je večidel odvisna od posameznega pogodbenega izvajalca. Dogodil pa seje tudi primer Otavice, kjer so neodgovorni posamezniki na določenem mestu izpulili količke, ki plužilce usmerjajo v visokem snegu. Ker jih ni bilo, je plug nasedel izven cestišča, njegovo reševanje pa je bilo dolgotrajno in težavno.
Dan po "beli sredi" so se snežne razmere izboljšale in zimska služba je zgledno opravljala svoje delo. Zvečer in ponoči je Cestno podjetje Novo mesto, ki je tudi sicer zadolženo za pluženje v občini, počistilo tudi kupe snega s trga, parkirišč in glavnih ulic v kraju.
Pločnike pa moramo občani po odloku čistiti sami, tudi tiste ob občinskih cestah. Sosedje so dolžni odstraniti sneg in led vsaj toliko, da so pločniki prehodni. Prav tako naj bi posipali pločnike ob poledici in čistili ulične požiralnike ter ob vozišču zagotavljali odvodnjavanje. To je novi predlog k osnutku odloka o občinskih cestah, vendar je še v
obravnavi. Takšna samopomoč je utečena že desetletja, pravi župan, in nikoli ni bila sporna. Drugačen sistem velja le na Škrabčevem trgu, kjer so stanovalci in najemniki dolžni počistiti sneg že do 7. ure zjutraj. Tisto, kar se je najbolje pokazalo v "izrednih razmerah", pa je naša nepripravljenost nanje.
Šola in vrtec sta bila neogrevana in pouk ter skrbstvo sta bila prekinjena. Nekateri prebivalci imajo napeljano izključno centralno ogrevanje, drv pa nič. Mercator je bil zaprt zaradi popolne blokade računalniško vodenega trgovskega sistema, medtem ko lahko tiste male in prisrčne zanimivosti, kot so sveče v gostilnah, prazno Ribnico in predčasno končane delovne dneve, samo omenimo. Edino težav s tekočo vodo nismo imeli, ker je napajanje potekalo na osnovi gravitacije in zadostnih zalog vode.
Napredek pa tak! Ugasne elektrika, ugasne življenje. Toda ta vir energije je na področju, ki mu obilica snega ni tuja, manjkal samo okrog 20 ur, zato: Kako bi živeli nadaljnje bele dneve, če bi bili le malo podobni že preživetim? A zakaj bi se ubadali s tem, ko pa nas je v petek pričakala prečudovita zimska idila...
Alenka Pahulje
Vsi smo bili na istem. Premagala nas je višja sila in tudi Rešeto je izšlo dan kasneje, zato prosimo za vaše razumevanje.
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in S. H. - člana.
Lektorica: Tania Debeljak.
Trženie oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.600 izvodov.
Naslov uredništva:
Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, z dne 11.6. 1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Kultura,
slovenski kulturni praznik...
kulturni dan, mesec kulture, kulturne prireditve, kulturno življenje... Ob vsem obilju v teh dneh izrečenih in napisanih besed se čutim nebogljenega, ko bi vam rad posredoval kakšno misel ob letošnjem kulturnem prazniku; letos je nekaj posebnega, saj je minilo natanko 150 let od dne, ko je "Ribčev France" odložil ustvarjalno pero; nelagodno se počutim ob vseh zvenečih imenih avtorjev misli, ki so spremljale praznične dni.
Nikar mi ne zamerite, prosim, če vam kljub temu posredujem svojo skromno besedo, kakšno misel, ki me preplavlja ob tej priložnosti. Vsako kulturno dogajanje, če hoče biti zares kulturno, mora človeka notranje obogatiti, ga dvigati iz vsakdanjosti. Z besedami, ki jih je zapisal g. Silvester Gabršček, sekretar na Ministrstvu za kulturo RS, se to glasi takole: "Kultura gradi in dviga, krasi, napolnjuje in vzpodbuja, obenem pa plemeniti in vzgaja vsakega, ki ji pristopi s pristnim namenom kot ustvarjalec ali občudovalec." Kultura se dogaja torej v nas samih, lahko bi rekli, to je srčna kultura. Zaradi srčne kulture bomo skrbeli za slovensko kulturno dediščino in nam ne bo vseeno, kaj se z njo dogaja, zaradi srčne kulture se bomo lepo izražali, smeti in odpadke bomo odlagali na za to primerna mesta, ločili in izbirali bomo med dobrimi in plehkimi oddajami na televiziji, prisluhnili bomo kvalitetnim radijskim oddajam, prebirali bomo časopise, revije in knjige, ki nas notranje bogatijo in pustili vnemar tiste, ki so po vsebini in jeziku prazne ter tako praznijo tudi nas same, zaradi srčne kulture bomo pomagali drug drugemu. Kultura naj nas torej bogati in dviga.
Lahko verjamete, da ta namen navdihuje vse nas, ki v Ribnici delujemo na kulturnem področju. S predstavami, prireditvami, koncerti, razstavami in ostalo dejavnostjo bi radi obogatili vaše notranje doživljanje.
Slovenski kulturni praznik naj ne bo praznik zaradi praznika samega! Je praznik, ki nas opominja, da skrbimo za bogatenje našega notranjega življenja, danes in jutri, vsak dan, neprestano. S tem je praznik upravičen, svoj namen pa dosežejo tudi vse spremljajoče prireditve.
In kaj človeka najbolj bogati? Prav gotovo je to nesebično razdeljevanje tistega bogastva, ki je v naši posesti, pa najsi bo materialno ali notranje, duhovno bogastvo, ki si ga nabiramo vedno znova. Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da nas dajanje drugim ne siromaši, marveč v nas povečuje bogastvo: čim več človek da, več ima! Tukaj se izenačita dve besedi, ki se sicer razlikujeta samo v eni črki in jo v tem primeru zamenjamo: (kulturno) dejanje postane dajanje.
Naj zaključim svoje premišljevanje o kulturi z besedami, ki jih je zapisal ljubljanski nadškof in metropolit, g. dr. Franc Rode: “Prepričan sem, da se slovenski kulturi obeta lepši jutri, seveda pod pogojem, da znova zaživimo tiste vrednote, ki so bile temelj naše klenosti in odpornosti v prejšnjih stoletjih."
Jože Lampe
vodja Območne izpostave SLKD Ribnica
POKLON VELIKIM USTVARJALCEM
Poezija in glasba sta brezčasna, tudi pri igralcu I. Škofu in ansamblu Čompe
Kaj mislite o Prešernu, nas je nagovoril Janez Debeljak na slovesni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Ideal, 6. februarja. V neizpeto zgodbo poezije je vnesel sodobnega velikana Tomaža Šalamuna, ki so mu pesniške muze podarile edinstven dar in ga vodijo v življenjskem ustvarjanju. Letos je za te "vulkanske izbruhe" prejel nagrado velikega pesnika in je tisti, ki krmari ladjo slovenske poezije v sedanjem času ter jo uspešno vodi v svet. Nato smo bili popeljani v drugačen svet, v svet instrumentov, glasbe in besedil Daneta Zajca, Milana Jesiha in Edvarda Kocbeka, ki jih je uglasbil igralec Janez Škof, oder pa so z rahlo nenavadnostjo popolnih soglasbeniki ansambla Čompe.
Slovesnost je priredil Klub prijateljev Miklove hiše, ki je ravno v tistem času praznoval svojo 5. obletnico obstoja, kulturnih in družabnih srečanj, predavanj in strokovnih izletov.
Preko 100 Ribničanov je vključenih vanj, majhna, a dejavna skupina posameznikov pa se v imenu Kluba udejanja tudi pri nosilnih kulturnih projektih. Lani so sodelovali na septembrskem Likovnem srečanju in oktobrskih Škrabčevih dnevih, letos pa bodo nadaljevali začrtano pot, ki naj bi razvijala kulturno zavest kraja.
Alenka P.
3. ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 19. MARCA
GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO 00 5. MARCA V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3, TELEFON: 861-090, 861-533 (kontaktna oseba ga. Metka Tramte). TELEFAKS: 861-091. Zaželene so diskete in fotografije (obvezno dopišite avtorja teksta in fotografij).
Gradivo oddajajte v navedenem roku.
IZ UREDNIŠTVA
1.	Pisma bralcev:
Dolžina pisma naj ne presega 20 vrstic.
2.	Ostali teksti:
Sestavek naj ne bo daljši od 45 vrstic (1 vrstica=60 znakov).
Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, če bo gradiva preveč. Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Ime in priimek ter kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu.
Pisma naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije.
Odgovora na vprašanje o usposobitvi bančnega avtomata, ki ga je zastavil bralec iz Rakitnice, od pristojnega organa do zaključka redakcije še nismo prejeli.
Posredovali ga bomo v naslednji številki.
Razstava je pionirsko delo, pravi arhitekturni kritik
ANA KUČAN in urejanje okolja, ki nam je ljubo
Vsi avtorji spremnih besed h katalogu razstavnih del Ane Kučan so razpredali odgovore na isto vprašanje in Janez Marušič ga je pojasnil povsem estetsko, saj gre za poslanstvo urejanja narave, ki je človeku ljuba, razumljiva, privlačna, hkrati pa je še vedno narava.
Ali pa Igor Ž. Žagar, ki ve, da se parki niso sami posadili in da to ne gre po nekem ljubkem načelu: posadimo drevce tam, zasadimo grmovje tamle, tjakaj pa speljimo sprehajalno pot...
Vse je načrtovano, vse se mora ujemati s prostorom in dr. Ana Kučan, ki se tako piše tudi zato, ker je predsednikova hči, je svoje študijske izkušnje pridobivala v ZDA.
Avtorica v pogovoru z gosti (desno)	Foto: A. Pahulje
Delno je svoje poznavanje področja in načrte za urejanje parka skulptur na Marofu predstavila tudi na predavanjih v Ribnici, Kučanova pa naj bi preurejala tudi ambient Nove Štifte.
Risbe, tlorise in atlase, ki razkrivajo obliko mest, ki še nimajo ne imena ne oblike, in so zato pionirsko delo, kot je na odprtju razstave povedal Tomaž Brate, bodo do 3. marca razstavljeni v Galeriji Miklova hiša.
Odprtje je bilo tokrat bolj slovesno, dogajanje je naznanjal že vhod s transparentom ter varnostni ukrepi, ki so potekali že od dopoldneva. 5. februarja sta namreč na hčerino razstavo prišla tudi njena starša, Milan in Štefka Kučan, in to zasebno in diskretno.
Poljub mame in čestitke očeta, nekaj besed z določenimi gosti, tudi županom, nakar seje neuradni pogovor preselil v kletne prostore.
Ne glede na visok in ugleden obisk, je bilo vzdušje lagodno in neprisiljeno, vsakokratnim obiskovalcem pa se je pridružila tudi množica gostov iz Ljubljane in od drugod - umetniki, kulturniki in tudi igralci (kot Pavle Ravnohrib), slovesnost pa je bila prirejena ravno v času praznovanja slovenskega kulturnega praznika.
Da, prišla sta tudi njena starša, Milan in Štejka Kučan, a ne z državniškimi častmi in uradno noto obiska. Želela sta biti del hčerkinega večera in predstavitve njenih del, toda oko obiskovalcev je zelo rado ušlo k njima, pravzaprav k celi družini.
Morda je še kdo v tistem trenutku pomislil enako kot filozof I.Ž. Žagar, ko je Ano prvič ugledal:"Na tihem sem pričakoval, da bom za mizo naletel na gospoda predsednika v pomlajeni ženski različici, z damskimi šolni, krilom, torbico in polnimi usti nečesa, čemur se pravi krajinska arhitektura. Tako pa je pred menoj sedela urejena mlada dama, oblečena v črno, simpatična, ljubka, privlačna in s prikupnim nasmeškom." V Miklovi hiši pa je bila dr. Ana Kučan samosvoja osebnost, ki je status predsednikove hčere že pred časom morala vzeti v zakup.
Alenka Pahulje
Z galerijskih sten - Gabriel Stupica
OČARALO GA IE ŠPANSKO SLIKARSTVO IN VODILO HREPENENIE PO VEČNI NEDOLŽNOSTI ŽENSKE
Ribniška galerija Miklova hiša si je naziv ene najkvalitetnejših razstavnih galerij v deželi pridobila tudi zaradi gostovanja takšnih umetniških del, kot so bile risbe, ki jih je ustvaril pokojni slikar Gabriel Stupica.
Na ogled so bile do 31. januarja, v tem času pa je o njem svoje misli in spoznanja razpredala tudi avtorica razstave dr. Nadja Zgonik in tako obiskovalcem ponudila lažji in tehtnejši vpogled v Stupičevo ustvarjanje.
Štirikratni dobitnik Prešernove nagrade razstavljenih del nikoli ni nameraval prikazati javnosti in vsa so bila njegov "zasebni eksperiment".
Zgonikova ga je ocenila kot umetnika, ki mu je bilo dosti ljubše tradicionalno slikarstvo, a je venomer iskal sliko, ki bi bila "blizu sodobnemu situacijskemu trenutku".
Vse, kar je želel, je bilo: odslikovati doživetje resničnosti.
Alenka P.
TEME MESECA
Z ŽUPANOM O
• e e
SEDEŽ PODJETNIŠKEGA CENTRA BO V RIBNICI
Pripravlja se drugačen projekt, kot je bil lani že obravnavan in zavrnjen, tudi v spremenjeni sestavi, saj naj bi se povezali z drugimi občinami, kot so bile prvotno mišljene...
"Ribnica si že dlje časa prizadeva, da bi v povezavi z nekaterimi drugimi, Loškim Potokom, Sodražico in Velikimi Laščami, ustanovila podjetniški center. Lanski konec leta smo k tej pobudi pritegnili tudi občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Tovrstno pobudo smo obravnavali že dvakrat, nazadnje pred nekaj dnevi na skupnem sestanku v Ribnici, kjer je bil poleg predstavnikov večine omenjenih občin tudi direktor Podjetniškega centra za malo gospodarstvo, g. Božo Marot. Idejo so podprli in dogovorili smo se, da bo Ribnica pripravila ustrezen ustanovitveni dokument, ki ga bodo župani prisotnih občin posredovali in sprejeli na svojih OS. Dejstvo je, da celotno področje potrebuje organiziran razvoj podjetništva, ki bi izkoristil vse razpoložljive možnosti, ki jih na tem področju nudi država. Načrtujemo, da bi v prvem letu zaposlili enega ali dva strokovna sodelavca, ki bi postavila center in začela razvijati programe, kijih v določenih oblikah občine v svojem okolju že izvajamo."
Predvidevam, da bi bil sedež v Ribnici?
“To smo res predlagali, ker ima Ribnica izmed teh občin edina potrjeno lokalno iniciativo, ki je pogoj, da ta oblika preraste v podjetniško organiziranost. V prvi fazi bi ustanovili enakovredni enoti v Ribnici in Ivančni Gorici, v ostalih občinah pa bi odprli svetovalne pisarne."
Se pravi, da naveza s Kočevjem dokončno odpade?
"Ne, zadeva je odprta, a tudi Kočevje se bo moralo z nekom povezati. Vendar menim, da je okolje, s katerim se poskušamo povezati, mnogo bolj homogeno, bolj podjetniško naravnano in ima več skupnih značilnosti kot možna povezava z bodočim PC v Kočevju."
Menite, da bo projekt gladko sprejet tudi pri našem OS, glede na to, da so bili lanski svetniki precej nastrojeni proti podobnemu?
"Mislim, da s samo ustanovitvijo PC ne bi smelo biti večjih težav. Stvari so mnogo bolj razčiščene kot takrat, ko smo ga umaknili iz procedure. Jasna je strategija države in jasne so možnosti take podjetniške ustanove na državnih razpisih. ”
Če bodo postopki normalno tekli, v kolikem času lahko pričakujemo, da bi lahko zaživel PC?
"Oblikoval naj bi se kot neprofitna d.o.o. Računamo, da bodo sklepi o pristopu k ustanovitvi PC sprejeti marca, možni pa bodo tudi naknadni pristopi občin k projektu. ”
SERVISNA CESTA BO
Slišati je bilo, da naj bi odstavljeni predstavnik petih investitorjev, Ingramark, tožil Občino in župana za 15 mio DEM zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Drži?
"Res je, da smo konec leta '97 vsi podpisniki za razvoj obrtne cone odstopili od podjetja Ingramark kot nosilca inženiring storitev in da smo se obvezali, da bomo odprte postopke zaključili sami. Razdelili smo si pristojnosti in obveznosti, ki naj bi jih zaključili občina, vlagatelji ter lastniki dosedanjih zemljišč znotraj predvidene obrtne cone. Dejstvo je, da je v tem obdobju prišel zahtevek Ingramarka za plačilo odškodnine, vendar menim, da je v celoti neutemeljen, ker nimamo z njim nobenih posebnih nerazčiščenih obveznosti. Poračunali smo vse nastale stroške pri oblikovanju obrtne cone."
Z izgradnjo servisne ceste naj bi vendarle začeli?
"Ta obrtna cona ne more delovati brez posluževalne ceste in upam, da bomo letos uspeli pridobiti zemljišča zanjo. Urediti je treba še dve do tri nerešene zemljiškoknjižne zadeve. Občina je zagotovila že vse projekte za omenjeno prometnico in komunalno infrastrukturo. Če bodo pridobljena zemljišča, bodo tako obstajali vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.
Mislim, da se bodo tudi lastniki zemljišč znotraj obrtne cone medsebojno dogovorili, tako da ne bo ovir za odkup ali prenos zemljišč. Nadaljnji razvoj obrtne cone pa je stvar potencialnih vlagateljev."
ŠE ENKRAT - GORENJSKA CESTA
Nekateri občani so prepričani, da bi občina lahko prej dobila sredstva od države in z deli začela prej, ne v zimski sezoni, in jih takoj po začetku prekinila. Je bilo to res možno?
"Ne, ni bilo. Občina v konkretnem primeru sploh ne more dobiti sredstev od države, je le njen partner, sofinancer, nosilec investicije pa je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Tudi v primeru, da občina ne bi sofinancirala dodatne infrastrukture v Gorenji vasi, se projekt ne bi mogel prej izvajati. Morda se sploh ne bi začel. Problem je samo v tem, da občina predhodno ni uspela zagotoviti servisne ceste, čeprav smo se trudili kar nekaj let, obremenitve Gorenjske ceste pa bi bile bistveno drugačne, kot so zdaj. Kljub vsemu se mi zdi izjemno pomembno, da smo ta odsek uspeli sploh dobiti, kajti v skupni proračunski postavki je bilo več odsekov in vsak izmed njih je bil vreden toliko kot celotna postavka. Le vprašanje časa je bilo, kdo bo določen odsek dobil."
DOTRAJAN MOST V GORIČI VASI
Očitno gre za večjo rekonstrukcijo, saj pol cestišča preprosto manjka. Kakšna investicija je v teku?
“Obnovo v celoti financira država, saj so po analizah in meritvah ugotovili, da je njegova konstrukcija dotrajana. Letos bo povsem obnovljen, dotlej pa je predvidena pontonska rešitev.”
In zakaj so se tudi oni lotili dela v zimskem času? "Problem je podoben kot na Gorenjski cesti. Dokler državni proračun ni sprejet, država ne more izvesti razpisov. Preden so vsi ti postopki narejeni, preteče tudi 4 do 5 mesecev. Pri nas je relativno kratka gradbena sezona, zato se dela začnejo v neprimernem času."
PRORAČUN 1999 ŠELE V MARCU
Zakaj ni bil predlagan na februarski seji, ampak bo šele v tretjem mesecu tega leta?
"Ker še do danes niso jasni kriteriji in višina sredstev primerne
AKTUALNO
porabe. Dokler izhodišča za pripravo proračuna niso jasna, je nesmiselno, da osnutek dajemo v proceduro, ker bi imeli preveč zapletov pri popravkih. Lahko pa rečem, da smo imeli osnutek proračuna pripravljen že novembra lani, vendar se je kasneje zakon o financiranju občin bistveno spremenil in v celoti porušil osnutek pripravljenega proračuna. Tekoče delovanje občine pa je zagotovljeno z odlokom o začasnem financiranju javne porabe. ”
Kolikšen delež pa se realno pričakuje od države, sofinancerska sredstva in podobno?
"Proračunska tehnologija je letos drugače zastavljena, saj bo sofinanciranje investicij nižje kot do sedaj. Delež bo odvisen od dosežene dohodnine na prebivalca v občini. Sicer pa država vsako leto zaostri pogoje pridobivanja dodatnih sredstev. Računamo, da bomo vseeno tudi letos tako uspešni kot v preteklih letih. “
Bo najvišja postavka v domačem proračunu še vedno šolstvo?
"Največja je otroško varstvo, investicijske postavke pa bodo najvišje v komunalni dejavnosti in tudi v šolstvu in športu, če se bomo odločili za obnovo športnega centra v Ribnici."
SREČANJE V MOJI DEŽELI UŠLO V POLHOV GRADEC
Razlog za zavrnitev je verjetno v nesoglasju s Slovensko izseljensko matico?
"No, takrat ko smo se prijavili na razpis, je bilo rečeno, da bo to srečanje 2-3 leta v istem mestu.
Glede na vsebinsko kakovost obeh prireditev v Ribnici in glede na vlogo, ki jo je občina imela, smo ocenili, da bi bilo to srečanje možno izvesti tudi letos. Očitno pa se je Matica odločila drugače in objavila razpis."
Kaj so pa navedli kot razlog?
"Dobili smo uradno informacijo o razpisu, več ne. Mislim pa, da je prireditev precej pripomogla k popularizaciji kraja, dejavnosti in zelo veliko prispevala k ureditvi mestnega jedra."
Vas je zavrnitev presenetila?
"Tisti trenutek, ko smo videli, da je objavljen razpis, smo vedeli, da iščejo drugega. Odločitev je bila njihova."
Poletni termin bo vendarle ostal popolnjen, saj ste se odločili za drugačno prireditev?
"Dejstvo je, da Ribnica v začetku julija potrebuje odmevnejšo prireditev, kajti med pustnim karnevalom in ribniškim sejmom je večja praznina. Ta prireditev naj bi postala tradicionalna, zamisel pa pripravlja Turistično društvo."
MIKUŽEVO LETO
Priprave na Mikuževo leto so se že začele, zanima pa me predvsem predvidena obnova Velikih Poljan, ki naj bi potekala podobno kot preureditev Hrovače, Škrabčeve rojstne vasi.
"Zamišljeno je tako, da bi projektni del ureditve vaškega jedra financirala občina. Krajinski arhitekti bi določili smernice za ureditev vasi, sama izvedba pa bo stvar krajanov. Želimo, da se vas uredi in okrasi po določenih smernicah. Moram reči, da je projekt še v fazi razprave in priprave."
Ali bo občina financirala celotno Mikuževo leto oziroma kakšen pristop boste ubrali letos?
"Trudimo se pridobiti čim več sofinancerskih virov in precej možnosti je, da se bosta v projekt vključila Inštitut za novejšo zgodovino in Katedra za zgodovino na FF, iščemo pa tudi druge možnosti, predvsem vire z ministrstev za šolstvo, znanost in tehnologijo ter za kulturo."
PRIHODNJIČ O INVESTICIJAH
Pogovarjala sem se Alenka Pahulje
NOVA ODMERA PLAČIL V VRTCIH
Če nepopolne vloge niste pravočasno dopolnili, plačujete polno ceno
S 1.1.1999 je Občina Ribnica na novo določila plačila staršev za programe v vrtcih, v skladu z Zakonom o vrtcih in Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih.
Odmere so se nanašale na vse starše, ki imajo na območju občine Ribnica stalno prebivališče, ne glede na to, kje je njihov otrok vključen v vrtec.
Nova določitev plačil je bila opravljena na podlagi oddanih vlog in lestvice, ki starše razvšča v plačilne razrede (8 plačilnih razredov), upoštevaje dohodke in prejemke družine v letu 1997.
V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene, največ pa 80 % cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80 % cene je polno plačilo.
Največ pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečevali pri odmeri, se je nanašalo na nepopolne vloge, ker niso bili izkazani ustrezni dokumenti o statusu polnoletnih družinskih članov, ki nimajo dohodkov. V vseh teh primerih so bili starši pozvani k dopolnitvi vlog in, če v danem roku ni bilo izkazanih ustreznih dokumentov, smo določili polno plačilo, v skladu z 8. in 9. členom pravilnika. Za vse te vloge bo mogoče ponovno odmerjati višino plačila na osnovi ustreznih dokazil vlagateljev, nova plačila pa se bodo uveljavila z mesecem, v katerem bo sporočena in izkazana sprememba.
Letošnji podatki kažejo, da plačila staršev pokrivajo približno 20-25 % cene programa. Vsa razlika gre v breme občinskega proračuna in v letu 1998 je delež Občine Ribnica v ta namen znašal okrog 130 MIO SIT.
Metka Tramte Oddelek za družbene dejavnosti
LASTNIKI ŠPORTNIH OBJEKTOV MORAJO BITI ZNANI
Ribnica bo morala tako kot vse ostale občine lastniniti športne objekte, ki so v družbeni lasti. Tako naj bi še naprej upravljala športni center in igrišče ob TVD Partizanu ter dvorano DC 16 v Dolenji vasi in igrišče v naselju. Njihovo vzdrževanje je namreč zahtevnejše, saj gre za večje površine, za katere obstaja tudi splošni interes.
Vsi ostali objekti že imajo znane lastnike, zato jim bo občina omogočila, da jih tudi sami vzdržujejo.
O spremembah, ki jih prinašata zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin, so na Vrhniki razpravljali tudi predstavniki 24 občin. Državni sekretar z ministrstva za šolstvo in šport je tamkaj Ribnico javno pohvalil, da je med vsemi udeleženkami edina ubrala pravo razvojno pot športa, saj je lani samo v investicije na področju športa vložila kar 17 milijonov tolarjev.
A.P.
Osem let lastne poti in človekovih pravic, ki jih uživamo Slovenci
NI, DA BI SE ČLOVEK PREVZEL
Ekonomsko merilo: Pred II. sv. vojno so bile plače le 11 odstotkov nižje od avstrijskih, zdaj pa kar 70 odstotkov
Komaj 50 let je prešlo, odkar je bila sprejeta Deklaracija o človekovih pravicah, in le osem, odkar svojo državo glasno sprašujemo, koliko nam daje in koliko smo si sploh pripravljeni vzeti. Bivši predsednik Ustavnega sodišča, dr. Lovro Šturm, nerad ocenjuje "obdobje postopne normalizacije, ki še traja in
Zakaj je sodišče tako pozno odločilo o sprejemljivosti večinskega volilnega sistema?
Dr. Šturm: "Ker Je Mateti Krivic, ki je bil zadolžen za presojo, zadevo namenoma držal v predalu, čeprav Je bila zrela za obravnavo."
traja", vendar je bil v razpravi voljan odgovoriti, da "ali povsod nekaj ali pa nikjer nič."
Tako nismo zadovoljni s svobodnimi volitvami, ker vse več prebivalcev dvomi v svoje volilne odločitve.
Podnaslov z žugajočim prstom kaže na "razdiralne elemente, ki Sloveniji onemogočajo ekonomski razvoj" in razgalja pravico do zasebne iniciative kot "očitno najmanj uveljavljeno". Sodnik Šturm pravi, da nismo utegnili priti niti na stanje pred I. sv. vojno, ko so naši predniki prejemali vsaj 60 odstotkov avstrijske plače.
Težko uresničljiva je po njegovem mnenju tudi pravica do dela,
Bi razpravljali o neomejeni svobodi Izražanja?
Dokaj hitro se ta silni demokratični duh prelevi v svobodo, vredno moralnih pomislekov.
V ZDA je ta svoboda Izredno široko pojmovana. Tako Je neonacistom dovoljeno na največji židovski praznik paradirati v židovskih četrtih In glasno Izražati svoje nizkotno mnenje o njih. "V Evropi se kaj takega ne bi moglo zgoditi," je prepričan dr. Lovro Šturm.
saj bo vse več delovnih mest računalniško vodenih in se bo širila strukturna brezposelnost.
So rešitve, in eno izmed njih je javno izpostavil: vsakih 10 let bo treba obnavljati znanje in se prilagajati novim delovnim normam. Sicer pa človekove pravice najpomembneje varujejo sodišča, ki kaznujejo najpogostejše kršilce: vlado, upravne organe in tudi parlament. Slednjemu sodi, če sprejme zakone, ki so presurovi in brez pravega vzroka prestrogi ali pa če niso v skladu z Ustavo, je številnim poslušalcem 29. januarja v Miklovi hiši pojasnjeval dr. Šturm.
A tudi sodniku se lahko sodi! Kolikor sodišča ne presojajo v poštenem duhu ali pa vlog ne rešijo v razumnem roku, ki sedaj ne bo več dolg 10 nerazumljivih let, temveč morda le od 3 do 5 let. Sodnik Šturm tudi dobronamerno opozarja, da sklep: pritožba ni dovoljena, ni dokončen. "Še vedno lahko tožite državo in ko izčrpate vse dolgotrajne in mučne pravne možnosti, greste lahko najvišje." Pravica se namreč zakonsko izčrpa šele na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je vrhovna sodna avtoriteta 750 milijonom posameznikov. Nikoli ne spremeni državne odločbe, a odškodnino prizna v številnih primerih. Predvsem pa, ponovno: "Zakoni niso vsemogočni."
Alenka Pahulje
Ne gre samo za denar, izobraženost, uspešnost in odgovoren položaj v družbi, da bi bil lahko član 1, 5 - milijonske druščine s strogimi pravili protokola in trdnimi načeli druženja ter delovanja navzven. Za ise tisto gre, kar bi jih moralo navdajati s ponosom, da so lahko to, kar LIONSI po svojem statutu morajo biti: Zgled vsem drugim.
RIBNICA BOGATEJŠA ZA 23 LI0NIST0V
Zdaj je na vrsti ribniško okolje, da jih sprejme in jim dovoli, da izkazujejo svoj humanizem
Vsako delo, ki je ljubo človeku, je hvalevredno, zato se dobro, k čemur seje zaobljubilo 23 posameznikov, ne bo merilo in presojalo le po denarju, ki ga bodo vlagali v ribniško okolje, katerega življenjski del so. Zdravniki, odvetniki, politiki, podjetniki in ljudje, ki jim družba javno priznava pomembnost, so bili povabljeni v ta izbrani krog svojevrstnega načina druženja in pomoči. Pooblaščena komisija bo spremljala tukajšnje socialno, kulturno in športno dogajanje in potrebe po finančni, strokovni ali pa čisto človeški pomoči in jo vsaj ponekod tudi ponudila, je na ustanovni skupščini, 25. januarja, povedal predsednik ribniškega LK, Hubert Kosler.
S podelitvijo insignij - značk so obeležili, kdo je lion v Ribnici:
H. Kosler, O. Tanko, L. Trdan, M. Kumelj, J. Tanko, F. But, B. Henigman, A. Šulentič, B. Kogovšek, T. Debeljak, V. Petek, A. Zakrajšek. M. Govže Kumelj, M. Trdan, A. Nadler Žagar, P. Rus, T Prelesnik, M. Ložar, Z. Janež, P. Zobec, M. Mate, S. Kljun in p. Niko - častni član. (Povabilu v LK se ni odzval le dekan Maks Ipavec, ker mu številne obveznosti onemogočajo članstvo.)
27. klub v Sloveniji so ustanovili po daljšem opazovanju in spoznavanju že obstoječih Lions klubov po Sloveniji, kjer se udejanja preko 800 ljudi, in so v javnosti opažena in vidna ravno zaradi svojih humanitarnih in družabnih dejavnostih, je dejal lion Hubert. Tako se namreč medsebojno poimenujejo člani, ker jih ta naziv in emblemi simbolično zaznamujejo in zavezujejo k iskrenosti osnovnega namena: Služiti skupnosti.
Zagotavljali naj bi tudi kulturni razvoj v njej in podpirali mlade talente, klub pa naj bi svojim članom nudil možnost izmenjave idej in pobud za blaginjo domačega okolja. Zato je ustanovitev LK za kraj kar pomemben dogodek, je prepričan guverner slovenskih klubov, Stojan Plesničar, ki s svojo energičnostjo kar ni mogel skrivati zadovoljstva ob novem členu v svetovni humanitarni verigi.
S pomočjo LK Novo mesto in ob njihovi vztrajni podpori poteka ustanavljanje po Koslerjevem mnenju več kot uspešno, vendar o prihodnjih aktivnostih ni želel preveč natančno razpravljati.
"Ker brez denarja ni uspešne humanitarne aktivnosti, bomo najprej pripravili dobrodelni ples, s katerim bomo tudi uradno potrdili ustanovitev Lions kluba Ribnica. Njegova uspešnost bo finančno v veliki meri krila humanitarne akcije, ki jih letos načrtujemo."
Ples bo ali ob koncu marca ali pa v začetku aprila, prostor pa še ni znan, saj naj bi se plesa udeležilo okrog 200 ljudi, denar pa se bo zbiral z vstopnino, prispevki sponzorjev, srečelovom in podobnim. Sedež lionistov bo v Miklovi hiši, ki ga je občinski svet že potrdil.
1 do 2 leti pa je tisti pravi čas, ko se člani novo ustanovljenega kluba, po guvernerjevih izkušnjah, uspejo zliti v eno.
Vseskozi pa naj bi v delo dajali vsaj malo samega sebe, človeka.
Alenka Pahulje
Diplomska naloga Lucije Kos Bartol razpršila ugibanja:
KIE RIBNIŠKI ROKODELCI GREŠIIO
Na začetku stoletja se je s suho robo ukvarjal vsak 5. izurjeni in humorni Ribničan (okrog 4750 ljudi), danes pa le še vsak 12. Saj ne, da se ne bi "zdumarji" več znali igrati s čustvi kupcev, le preveč ‘štorasti’ so pri trženju svojega cenjenega blaga.
RIBNIŠKI PUŠELJC "MADE IN ÖSSTERREICH"
V tej resnični zgodbi dr. Janeza Bogataja, vodilnega slovenskega etnologa in mentorja Lucijine dilpomske naloge "Suha roba v življenju Ribničanov", je zajet dober nauk. Zakaj je Bogataj lani na svetovnem sejmu v New Yorku, kjer je razstavljalo 250.000 rokodelcev, doživel mali šok?
Ker je bila največja atrakcija na ogromni avstrijski stojnici "ribniški pušeljc", na njem pa nalepka MADE in ÖSSTERREICH. Avstrijski trgovec se je znašel in tukaj kupljeni izdelek prodajal pod svojo blagovno znamko. Nihče izmed obiskovalcev, ki so to drobno stvarco opazovali z izrednim zanimanjem, pa žal ni vedel, kdo bi se lahko res upravičeno ponašal z njo. "Da srce boli...", je dejal Bogataj.
Iz Lucijinega zagovora 14. januarja, ki gaje imela, tako kot ostali diplomanti etnologije v raziskovanem kulturnem okolju, ne bomo izpostavljali podatkov, ki so pravemu domačinu poznani.
Takih, ki bi znali izbirati najkakovostnejši les s potrkavanjem obenj in prepoznavanjem zvoka... tako izurjenih rokodelcev skorajda ni več.
K sreči pa les pridobiva staro veljavo, ki ji Lucija pravi "biomoda", in plastične galanterijske pripomočke zamenjujejo leseni. Dediščina, iz katere še danes veje ribniški ponos, je živa, a se zanimivo spreminja in še vedno spodbuja razvoj podeželja. Suhorobarji uporabljajo domače surovine in ročne ter tehnične spretnosti so pogosto plod iznajdljivosti samih izdelovalcev, je ugotovila voditeljica muzeja, ki je v nalogi preučevala tudi možnosti nove muzejske postavitve te domače dediščine.
Lahko ostane v prostoru nad grajsko poročno dvorano, se preseli na Marof, kjer je zanjo že predviden prostor v zgodovinskem projektu, ali pa jo medse sprejmejo vasi, kjer je ta tradicija živa.
V Sajevcu se je pred vojno s to obrtjo ukvarjala več kot polovica prebivalcev (zdaj 8) in je vedno nared za turistične oglede. Ali pa Slemena, kjer je dejavno obodarstvo. Škrabčevo rojstno hišo, ki jo je kot primerno lokacijo za suhorobarski muzej ob njeni obnovi omenjal in ponujal Janez Škrabec, etnologinja tokrat ni omenjala, vendar tako kot sedaj muzej po njenem mnenju ne more živeti, saj nima niti sredstev za osnovno delovanje.
KAI BO Z NOVODOBNIMI SUH0R0BARII?
To je pa veliko vprašanje. Dr. Vito Hasler ve, daje to rokodelstvo
doma tu in ker je prepoznavno, je dolžnost države, da najde način, kako ga ohraniti, ne samo spravljati v muzej.
Pavel Hočevar z Območne obrtne zbornice je ponovno poudaril nerešeno zakonodajo in status. Država sicer priznava stroške izdelave, a še vedno so težavni administrativni postopki, saj suhorobarji zanje porabijo preveč časa.
Vsi skupaj po Hočevarjevem mnenju tudi premalo delajo za image suhe robe, "zato ne zmoremo kovati večjega dobička iz nje."
BORIJO SE ZA TRG
Tako sta govorila sajevška suhorobarja Jože Belaj in France Jaklič, kije poudaril nevarnost, da določeni izdelki izumrejo, ker ne sodijo v ročno in domačo obrt, temveč v normalno proizvodnjo. Današnje delavnice namreč še vedno ne izpolnjujejo strogih zakonskih pogojev za obratovanje.
Bogataj je pojasnil, da je to posledica tehnološkega napredka, zaradi katerega se večajo proizvodne količine in davkarija je zato poskušala tudi rokodelstvo strpati v redno obrt.
Trenutno se pripravljajo zakoni, po katerih bi država vračala davek tistim, ki bi za rokodelstvo dobili ustrezne dokumente, vendar ta birokratski postopek traja 3 do 4 mesece. Prav tako državni aparat sili strokovnjake, da bi čim bolj natančno določili izdelke, ki sodijo v domačo in umetno obrt, saj bi tako zlahka izločili tiste, ki ne bodo zapisani. Bogataj je dejal, da se etnologi trudijo ta vrata pustiti odprta, da bi tako dali možnost tudi novim, posodobljenim izdelkom.
Kadarkoli, kjerkoli, samo da je "kšefl"!
"Ribničan ne more iz svoje kože, v vsakem položaju zna nekaj potegniti zase, "je v smehu dejal Bogataj, ko je rokodelec Jaklič prinesel posode, ki jih je Bogatajeva komisija pred štirimi leti zavrnila kot serijske proizvode. "Pa niso in to bom dokazal, "je vodilnemu slovenskemu etnologu tik pred nosom dokazoval Jaklič in strokovnjak mu je pred pričami obljubil, da bodo njegovi izdelki takoj potrjeni. Takrat je menda zmedo zakrivila birokracija.
Ribn’čana se sploh ne moreš otrest’, a ni kaj, "kšeft" je bil pa le narejen!
Rigorozno omejevanje države je za suhorobarstvo pravzaprav nepošteno, saj se vtika v njegovo stoletno uspešnost kot gospodarske dejavnosti in je obenem odlično pričevanje o tem, kako dolgo smo Slovenci že povezani z Evropo, kot trdi tudi etnološki strokovnjak Hasler.
Alenka Pahulje
RIBNICA, 11, februar
Z 2. redne seje ribniškega OS
Nejasno: KDO ODLOČA, KDO PREDLAGA, KDO KAJ IZVRŠUJE?
Osnutek statuta padel na prvi obravnavi
Pravila, po katerih občina lahko živi in koristno deluje, je treba postaviti na začetku in vse, kar se je dogajalo že v prejšnjem mandatu, se po poslančevem mnenju ponavlja tudi tokrat, ker pristojnosti župana, sveta, komisij in odborov niso jasno razmejene. Bojazen, da bodo pravice odborov in komisij kršene, je Benjamin Henigman najdlje izražal pri županovi pripombi k osnutku statuta, ki določa vlogo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Henigman je menil, da obstaja bistvena razlika med tem, ali taki skupini svetnikov podeliš le možnost, da daje mnenje k že predlaganemu, ali pa ima sama možnost, da podaja predloge. Toda njegovo zamisel, da bi Komisija predlagala direktorje javnih zavodov in soodločala pri višini plač občinskih funkcionarjev, so svetniki zavrnili. Župan jim je namreč pojasnil, da se direktorje javnih zavodov izbira preko javnih razpisov, OS pa lahko daje le soglasja ali mnenja, medtem ko so prejemki funkcionarjev zakonsko določeni.
Več kot enournemu dialogu in razpravi o osnutku statuta se je medtem pridružil tudi Franc Lapajne, kije sprožil vprašanje pristojnosti župana pri prodaji nepremičnin. Vendar mu je ribniški čelni človek zagotovil, da tako kot poprej tudi sedaj župan ne sme prodajati nepremičnin brez pooblastila občinskega sveta. In ko osnutek statuta na koncu vendarle ni bil sprejet, je seja, na kateri je zasedalo 14 svetnikov, gladko stekla.
Iz odloka o občinskih cestah smo najaktualnejša zimska pravila pojasnili že na tretji strani, lokalne ceste pa drugače redno vzdržuje Podjetje za redno vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto d. o. o. Občina se bo odločala o tem, ali bodo za tovrstno delo komu podelili koncesijo ali pa bo to službo še naprej opravljalo javno podjetje.
Odslej bo Ribnica letno dobivala tudi 100.000 tolarjev za razvoj turizma, saj bo pobirala turistično takso. Njen prihodek naj bi bil še večji, saj je občina vključena v skupni projekt 14 občin, ki naj bi k nam pripeljal večje število stacionarnih gostov.
Napreduje pa tudi postopek za gradnjo servisne ceste skozi obrtno cono Breg, pa čeprav bolj na silo, ker trije lastniki postavljajo za OS "nesprejemljive pogoje". Tako bodo sodni cenilci ponovno določili vrednost njihovih parcel, in če tudi tokrat ne bodo sprejeli ponujenega, jih bo sodišče razlastninilo.
O lastninjenju športnih objektov pišemo na strani 7, na svoji 2. redni seji pa so se ribniški svetniki izkazali predvsem po številnih, kar šestih pobudah. Ena najzanimivejših je bila tista o kaznovanju svetnika, ki svoje odsotnosti poprej ne opraviči (tokrat je bil eden). Miha Klun je predlagal kar 3 - kratno plačilo sejnine, medtem ko je v nekdanjem svetu takšnega člana doletela le ena neizplačana sejnina.
Ribnica naj bi se po Klunovi pobudi preselila tudi na Internet ter tako promovirala svoje odmevne prireditve in delo.
Na prihodnji seji, ki bo 18. marca in bo posebej tehtna zaradi sprejemanja osnutka zaključnega računa in proračuna, pa bomo izvedeli tudi odgovor na vprašanje Andreje Hočevar, zakaj se Ribnici ne zagotovi več zobozdravnikov.
Alenka Pahulje
Občina Sodražica po dveh rednih sejah občinskega sveta
Od prvega sklica občinskega sveta Občine Sodražica bosta kmalu minila dva meseca in prav je, da se na kratko seznanimo z delom Občine Sodražica kot celote. Poteka na treh področjih:
-	delovanje občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
-	delo župana in
-	delovanje občinske uprave.
Kot je bilo uvodoma poudarjeno, je občinski svet zasedal na dveh rednih sejah.
Od pomembnejših obravnavanih tem je potrebno omeniti spre-
jem začasnih aktov /začasni poslovnik in začasni statutarni akt/, ki omogočajo normalno delovanje občine do sprejetja statuta občine in poslovnika občinskega sveta, formiranje delovnih teles občinskega sveta, ki sta tudi že zasedala na svojih rednih sejah, in imenovanje podžupana, na to funkcijo je bil imenovan občinski svetnik g. Zvonko Janež. Ob tem je občinski svet obravnaval tudi tematiko s področja informiranja občanov, premoženjsko pravnih zadev ter vloge, ki zadevajo članstvo občine v raznih združenjih, zvezah in organizacijah ter vloge po finančnih sredstvih.
Delo župana, ki se prvenstveno nanaša na predstavljanje in zastopanje občine, je v obdobju, ko še ni organizirana lastna občinska uprava, dodatno obremenjeno z zagotavljanjem pogojev za normalno funkcioniranje občine, ki nam ga v tem času omogoča občinska uprava Občine Ribnica. S tem je tudi manj razpoložljivega časa za neposreden stik z občani. Kljub temu pa skušam uveljaviti termin za stike z občani ob ponedeljkih od 8h do 9h dopoldne v prostorih Občine Sodražica, Trg 25. maja 3. Zaželeno je, da se za obisk pred tem telefonsko najavite na tel. štev. 041 760 - 987.
Čas, ko naj bi se nove občine dokončno osamosvojile, se počasi izteka. Prehajamo v zadnjo tretjino obdobja, ki bo delovno zelo intenzivna, saj so pred nami naloge, kot so sprejem zaključnega računa Občine Ribnica za leto 1998, določitev kriterijev in podpis sporazuma o delitveni bilanci med občinama Sodražica in Ribnica, organiziranje občinske uprave in sprejem proračuna Občine Sodražica za leto 1999. Posebno zaradi slednjega pozivam predvsem društva, klube ter druge organizacije in institucije, pa tudi občane, da preko svetnikov ali pisno na Občino Sodražica naslovijo svoje želje in potrebe po proračunskih sredstvih za svoje okolje.
Posebno bom pozoren pri organizaciji in delovnem področju občinske uprave, kar bo predstavljalo osnovo za sistematizacijo delovnih mest, oziroma zaposlitev na razpisana delovna mesta. Zaposlovanje delavcev imam za pomembno in daljnosežno dejanje, zato mislim, da moramo na razpisana delovna mesta najti prave ljudi. Zaradi majhnosti občinske uprave bodo morali povečini obvladovati in delati na več področijh, zato bo naloga še toliko težja. Vzporedno s tem bo potrebno zaposlenim zagotoviti ustrezne prostorske in materialne pogoje za delo, kar bo v letošnjem letu še dodatno obremenilo občinski proračun.
Še nekaj besed o investicijah, ki naj bi se izvajale na področju cestnega in komunalnega gospodarstva ter v negospodarskih dejavnostih. Prednost naj bi imele investicije v teku ter investicije v objekte, ki so jih poškodovale jesenske poplave, in seveda tiste, ki bodo sofinancirane iz državnih sredstev. Pomembno pa je izdelati pregled nad celotnimi investicijami v Občini Sodražica, kar naj bi predstavljalo osnovo za planiranje sredstev v letošnjem proračunu, kot tudi za srednjeročni plan.
Andrej Pogorelc župan občine Sodražica
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ribnici v
ponedeljek, 15. februarja 1999 in ponedeljek, 22. marca 1999. ponedeljek, 26. aprila 1999 in ponedeljek, 24. maja 1999.
Obiščete ga lahko od 9.30 do 12. ure v prostorih občinskega odbora SDS, Šeškova 50.
Vljudno vabljeni.
POSLANSKA PISARNA SKD OBVEŠČA:
Spoštovane občanke in občani,
obveščam vas, da bom za vprašanja in pobude na voljo v Ribnici, v ponedeljek 22. februarja od 19.00 - 20.00 ure in v ponedeljek, 15. marca, od 19.00 do 20.00, v prostorih SKD Ribnica, Škrabčev trg.
SODRAŽICA, 21. januar | Z druge redne seje OS Sodražica
NA VSAKIH NEKAJ METROV JE PROBLEM
Najsi gre za še nejasni proračun ali pa za sodraško cesto
Vlog in prošenj za sofinanciranje projektov, medijev in društev je prispelo cel kup že na drugo sejo, ki so jo svetniki imeli 21. januarja, in ker strategija razdelitve proračunskega denarja še vedno ni znana, ga tudi deliti niso mogli.
"Z dinarčki bo treba hudičevo mirkat," je Ivan Lušin opomnil sokolege, ki so med drugim razpravljali tudi o soustanoviteljstvu Rešeta. Soglasno so bili proti, ker se jim zdi tako pomembna odločitev, ki bi od njih terjala preko milijon tolarjev letno (1% proračuna), preuranjena.
Niso pa si želeli zapreti vrat, tudi zato ne, ker jih je župan Andrej Pogorelc opozoril, da cenejše in bolj posrečene možnosti ni, še manj uresničljivo pa bi bilo samostojno glasilo.
Tako so svetniki razmišljali le o zakupu strani, odločali se bodo prihodnjič.
"V mirnodobskem času pa bi bilo prav, da se svetniki tudi sami angažiramo, sklicujemo ljudi na zbore krajanov in razpošiljamo letake, da jih bomo informirali," je očitno še nepreživeto taktiko razlagal Anton Tanko. Zaradi tako striktne drže do Rešeta so gladko propadle tudi ostale ponudbe medijev in "do sprejetja proračuna Sodražica ne bo podpisovala nikakršnih pogodb," je dejal župan.
Sodražani so se vključili v projekt 14 občin za skupni razvoj turizma in v olepševanje občine preko projekta Moja dežela, urejena in čista. Zavrnili pa so članstvo v Združenju občin, ker tudi "Ribnica nima nič od tega in je 30.000 tolarjev članarine vrženih proč."
So pa Sodražani pred Ribničani izvolili svojega podžupana, odvetnika Zvonka Janeža, ki gaje župan predlagal zaradi pomoči pri pisanju pravnih aktov.
Potem pa je pod točko Razno prišlo vprašanje, ko nihče izmed svetnikov ni več ostal nem. Cesta. Takoj ko bo možno, bo Direkcija za ceste nadaljevala z gradnjo odseka pod Zapotokom, je obljubo države župan prenesel svetnikom.
"A kaj, ko je stvar popolnoma zamočena, ker ni bila strokovno izvedena," je nadaljnjo obnovo regionalke ocenil Anton Tanko. Zadeve z zemljišči so se zapletale pri vsakem ovinku, pri svetniku Lušinu pa so odprte še kar tri možnosti in zadeva naj bi bila rešena do 1. 2001.
Župan se je tudi sestal z vzdrževalcem ceste in ga prosil, da sestavi predračun za obnovo posameznih odsekov. Če ne bodo v doglednem času urejeni, bo potrebno cesto obnoviti in če še tega država ne bo izpolnila, "bo rampa in cesta bo zaprta," je bil odločen Andrej Pogorelc.
Alenka Pahulje
V prostorih Občine Sodražica mi boste lahko vprašanja posredovali 22. februarja, od 8.00 - 9.30 ure, in 15. marca, od 8.00 do 9.30 ure.
Vljudno vabljeni! Benjamin Henigman
IZ PARLAMENTA
Leto 1999 se je za državni zbor začelo z nadaljevanjem obravnave vprašanj, ki se vlečejo še iz daljnega poletja lani. V slovenskem parlamentu se zaradi nenehnih nesoglasij v vladni koaliciji ni zgodilo nič pretresljivega. To je po eni strani dobro, saj tako davkoplačevalci nismo pred novimi predlogi za polnjenje državne malhe, po drugi strani pa slabo zaradi vseh nujnih prilagoditev zakonodaje evropskim razmeram. Za ustrezne predloge in polnjenje dnevnih redov državnega zbora pa je poklicana vlada in kot prvi predsednik vlade z ministri in nekajti-sočglavo administracijo.
Kakorkoli, slovenska opozicija in krščanski demokrati kot prvi predlagatelji smo s predlogom referenduma in z vašo odločitvijo preprečili nadaljevanje sprejemanja zakona o zgubaški in škodljivi izgradnji TET 3. Velik prispevek ste s svojo veliko udeležbo in nedvoumno opredelitvijo proti preživeti miselnosti pokazali ravno v Ribniški dolini in okolici. To je dokaz več, da kljub ministrovi podpori in medlim časopisnim in televizijskim komentarjem ljudje mislimo s svojo glavo. Dejansko je bil to do sedaj največji udarec in poraz slabe gospodarske politike Drnovškove vlade.
Kmalu zatem smo v parlamentu na predlog državnega sveta uspešno zavrnili zakonsko povečanje upravnih taks. Vlada ni mogla prepričati, da ima prav, niti vseh svojih poslancev, in tako zakon ob ponovnem glasovanju ni dobil ustrezne večine 46 glasov. Razumeti bi bilo, da bi sprejeli nov slovenski zakon z inflacijsko rastjo taks do deset odstotkov, nikakor pa ne tudi od pet - do desetkratnega povečanja. Vse to kaže na nenasitnost državnih financarjev in izgubo vsakega
poroča Benjamin Henigman, poslanec SKD
NIC PRETRESLJIVEGA, LE NENEHNA NESOGLASJA V VLADNI
KOALICIJI
občutka za dejanske življenjske razmere večine ljudi.
Pomembnejše spremembe, ki bodo lahko vplivale na prostorske pogoje in razvoj tudi pri nas, smo obravnavali pri popravkih prostorskega plana države. Pri pogojih stanovanjske in gospodarske gradnje mi je uspelo uveljaviti dopolnilo razpršene gradnje za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, kar je bilo v vseh načrtih strogo prepovedano. S tem bo sčasoma dana tudi večja možnost občinam pri ohranjanju poseljenosti in kulturne krajine. Zanimivo je, da je večina potrdila tudi spremembe in širitve regijskih in naravnih parkov širom po državi, pa tudi v naši neposredni bližini na Kočevskem, ob Kolpi in Loškem Potoku, čeprav tako pomembne odločitve še vedno niso usklajene s pripadajočimi občinami, niti nimamo znanih pogojev za obstoj in razvoj teh področij. To nedvomno kaže na razdvojenost in različne strokovne in politične interese pri kmetijskih, okoljevarstvenih in poselitvenih vprašanjih.
Omenim naj še, da se je ponovno pojavilo vprašanje, kaj bo z zagotovitvijo o pokritju lastniških certifikatov. Za to bi morala vlada skladno z zakonom o lastninjenju in zaključku le - tega že dokončno poskrbeti. Nedopustno je, da prodaja državne deleže tako uspešnih podjetij, kot je Petrol, za tekoče pokrivanje proračunske izgube, ob tem pa se ne drži zakonov, ki jih je sama predlagala. V državnem zboru bomo vztrajali, da se čimprej zagotovi premoženje za pretvorbo certifikatov v delnice, tudi ob grožnji, da se vloži interpelacija proti predsedniku kot podpisniku ter gospodarskemu in finančnemu ministru.
Sicer pa novinarji - poročevalci iz parlamenta nimajo tako slastne tematike, kot jo lahko spremljamo na račun Billa in Monike iz ZDA. Vedno pa se najde kak notranji ali bivši obrambni minister, kupčkanje za stolčke v vladnih ustanovah, pa tudi naš ponos - lipicanci - neodločni pogajalski politiki delajo velike preglavice. Škoda, da ljudje vse te peripetije očitno po
javnomnenjskih anketah v glavnem očitajo kar parlamentu in vse pripisujejo poslancem, ki smo dnevno na očeh javnosti. Novinarji pa ne morejo ali pa nočejo odstreti tančice s strogo zaprtih vladnih sej.
To pa so že druge teme in vprašanja za kdaj drugič.
37. seja o problematiki lesnopredelovalne dejavnosti Ribnici ni usojena
PONOVNO
ODPOVEDUJEM,
piše predsednik Odbora DZ za gospodarstvo
Scenarij priprave in odpovedi seje je kar nekako isti in to že od lanske spomladi, kolikor časa se zanjo že dogovarjajo politiki.
A Ribnica in ribniško-dobrepoljsko-velikolaška regija jim že od vsega začetka kar nekako ni po volji. V prvem opravičilnem pismu meseca oktobra je Jože Zagožen zapisal, da bo odpoved povzročila veliko razočaranje pri vseh tistih v lokalnem okolju, ki jim ta obisk mnogo pomeni.
Ob drugi odpovedi nesojene seje, ki naj bi se je 9. februarja v Ribnici udeležili vlada, ministrstva, Obrtna in Gospodarska zbornica, župani, podjetniki in industrijske družbe pa dr. Zagožen ni ničesar več pojasnjeval.
"Ponovno jo odpovedujem do nadaljnjega." To je vse. Upanje ostaja v stavku, da bo seja sklicana ob prvem možnem terminu, ker je sedanji propadel zaradi izredne seje Državnega zbora. Dobro, da gre vsaj lesnopredelovalna industrija naprej...
Alenka P.
ODPRTO
BANKA
P-2061.1 P-206 1.4
1.546.000.	00 SIT
1.728.000.	00 SIT
AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING
n
puMej
d.o.o. RIBNICA
•	Industrijska čistila in razmastila
•	Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov
•	Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna
PODJETJE Zli TRGOVIN) m STORITVE
Gorita vas 18,1310 Bibnita tel./fan: (0G1) 862-272 gsm: 041642-713 Pisarna: Blerharjeva 8, Bibnita
Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm.
Pooblaščena trgovina v Ribnici
tehnounion
SONY.
SHARP
BLANCO
MARIJA MARKELJ S.p.
Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica
Brezplačna dostava ter ugodne cene strojev MIELE, BLANCO, švedski lak za parket in pluto, gorska kolesa, šivalni stroji.
Novost pri tehnounionu so sesalniki angleškega proizvajalca HOOVER.
Pri nas dobite najnovejši model pralnega stroja CANDY ECLYPSA že za 55.518,00 SIT.
Informacije na tel.: 061/861-714.
Miele
(3 Husqvarna Gsp&da
KELOmat
S
E3
Casco Nobel
Nobel Ininitrkr
RADIO
UNIV0X
MHz
PROGRAM
15; 15:15 Razmere na slovenskih cestah 08:30; 10:30; 16:00 Agencijske novice 09:00 Policijsko poročilo 10:00 Novice in dogodki 10:15 Borzna posredovalnica Last in posest 11:00 Dogodki na Ljubljanski borzi 11:15 Termin: različni gosti 2T- 16:30 Športni cik-cak
17:15 Narodno zabavna glasba 18:10 Novice športne unije Slovenije 17:50 Borzna posredovalnica Last in posest - 18:30 Termin: predstavitev športnikov
08:15; 15:15 Razmere na slovenskih cestah
08:30; 10:30; 16:00 Agencijske novice
09:00 Policijsko poročilo
09:15 Aktualna vprašanja
10:00 Novice in dogodki
11:00 Termin: različni gosti
13:10 Odgovori na aktualna vprašanja
16:30 Kaj lahko sami storite za svoje zdravje
16:45 Glasbena pošta
17:15 Narodnozabavne glasbene želje
18:10 Svetovalne oddaje
08:15; 15:15 Razmere na slovenskih cestah 08:30; 10:30; 16:00 Agencijske novice 09:00 Policijsko poročilo 09:15 Potrebe po delavcih 10:00 Novice in dogodki 11:00 Borza znanja 11:15 Svetovalne oddaje 12:00 Humoristična oddaja 13:10 Utrinki iz zaprašene skrinje 16:10 Mali oglasi v živo 16:30 Film, video In še kaj 17:15 Narodnozabavna glasba 17:50 Potrebe po delavcih 18:10 Novosti iz fonoteke 18:25 Termin: predstavitev glasbenih gostov
08:15; 15:15 Razmere na slovenskih cestah 1 08:30; 10:30; 16:00 Agencijske novice « 09:00 Policijsko poročilo 10:00 Novice in dogodki 11:00 Obrtno podjetniški barometer 12:15 Zvezdice iz Guinnessove knjige 13:10 Odgovori na aktualna vprašanja 16:30 Avtomobilistična oddaja 107,5 km/h 17:15 Narodnozabavne glasbene želje 18:10 Svetovalne in poljudne oddaje
&
, 09:00 Policijsko poročilo IBi 09:15 Astrološki horoskop 10:00 Novice In dogodki 10:15 Izjava tedna 11:00 Vaš komentar I 13:10 Termin: različni gosti 16:15 mladinski program 16:30 Študentske in srednješolske novice 16:45 Ta hitrih pet 17:20 Mladinska scena 17:50 Študentski servis obvešča 18:15 Lestvica petkovih 5+3 19:00 [Tir. hHKiing - glasben« ndriaja 19:30 retkev lUok'n'R.ll 20:00 Petkov glasbeni večer
olioo "?agfvenskih cestah
10:45; 14:30; 17:00 Agencijske novice 11:50 Študentski servis obvešča 12:00 Čestitke in pozdravi 14:05 Mali oglasi v živo 15:00-18:15 S0b0try, zsb3Vn° Po olpne
...
ol:30 Tosmoi m?nkh cestah 10:00; 17:00 Agencijske novice 10:35 Kmetijski nasveti 11:00 Čestitke in pozdravi 15:45 Humoristična oddaja (ponovitev)
16:00 Narodno zabavna lestvica
17:10 Termin: nedeljski glasbeni gost
18:15 Utrinki iz zaprašene skrinje (ponovitev)
18:30 Zimzelene popevke
19:30 Ta teden ste jih najraje poslušali
■
■

... niso vse resnice za vsa ušesa.
' ■ x ® - - -
sobota
Zabavne strani pripravil in uredil: Marko Modrej
Kar prehitro se zavrti mesec, ko je treba zaključiti redakcijo in oddati gradivo v tisk. Z druge strani pa, drage bralke, cenjeni bralci, verjetno kar težko pričakujete nov izvod vašega glasila. Ob vsebinskih spremembah Zabavnih strani je menilo tokrat kar nekaj bralcev, da so nagradne igre pretežke.
Res so nekoliko težje od kviza, ki smo ga objavljali preteklo leto, res pa tudi je, da stremimo k temu, da se tudi vi aktivno vključite v odkrivanje in spoznavanje domačega kraja. Vaše poznavanje bomo letos preverjali na podlagi fotografij, vprašanj, skratka -treba bo prelistati tudi kakšno knjigo o Ribnici, potegniti iz arhiva staro Rešeto...
Pravilnih odgovorov iz prejšnje številke Rešeta je bilo v primerjavi z novembrom in decembrom, ko ste nas dobesedno zasipali s pošto, sicer nekoliko manj, odrazil pa seje naš namen. Ugibali in iskali ste pravilen odgovor in ga nekateri tudi našli.
Najbolj zanimivi odgovori so bili na vprašanje, čigava je zastava, ki je bila na zadnji strani. Pisali ste, da pripada bivši SZ, Kitajski, Mongoliji, Ukrajini... Blizu ste sicer bili, toda pravilno to ni. Pravilno je odgovorila samo ga. Nada Mihelič iz Ribnice, ki je tako brez žreba prejela nagrado.
Omenjena zastava ima poleg specifične rdeče barve bivše SZ, umeščeno še valovito modro barvo, ki ponazarja morje.
Zastava je torej pripadala znameniti baltski mornarici.
Edina zastava v Sloveniji prihaja iz St. Peterburga, g. Igorju Grebencu iz podjetja Proneko pa jo je v dar prinesel g. Drago Milinovič - Derda, kije lansko leto tam gostoval z igralsko zasedbo Ana Monroe.
Tokrat objavljamo na zadnji strani novo fotografijo, na podlagi katere si lahko prislužite lepe nagrade.
Izžrebanci iz 1. številke pa so naslednji:
Humu
Pravilen odgovor:
Na fotografiji je vas MAROLČE, ki so fotografirane iz smeri Sv. Gregorja.
1.	nagrado - darilni bon v vrednosti 5.000,00 SIT, ki ga poklanja INS SAT Ribnica, prejme:
MARIJA PEROVŠEK, Krnče 3, 1316 ORTNEK.
2.	nagrado - radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme:
LADO KRŽE, Žlebič 38a, 1310 RIBNICA.
3.	nagrado - 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme:
FRANC LOVŠIN; Gašpinovo 3, 1316 ORTNEK
Pravilen odgovor:
Zastava pripada baltski mornarici.
Kalkulator na sončne celice, ki ga poklanja PRONEKO Ribnica, prejme:
NADA MIHELIČ,
Čolnarska 3, 1310 RIBNICA.
Nagrajencem čestitamo. Kupone za prevzem nagrad boste prejeli I po pošti.	<J.
K II I» II M I
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:_________
Moj naslov:_______________________________________
Tel.:_____________________________________________
KUPON - KAJ PRIKAZUJE FOTOGRAFIJA PUSTA Z NASLOVNICE?
Rešitev je:_______________________________________
Moj naslov: Ime in priimek:
Ulica:___________
Pošta:___________
Tel. številka:___
KUPON - “RIBNIŠKI PUŠELJC”
Osebnost:
Projekt oz. pomembno delo:_
Na kakšen način pripomore k razvoju doline?
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon s polnim naslovom.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. marca 1999.
Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091.
DRUŽABNI KOTIČEK
Po uspešno zaključeni akciji Najpriljubljenejša oseba v občini Ribnica, katere zadnje dejanje (podelitev priznanj), še dolgujemo in jo bomo objavili v 3. številki, smo sestavili koncept akcije tudi za leto '99.
Kar nekaj časa smo iskali rešitev, ki bi bila najsprejemljivejša za vse in tako prišli do zaključka, da zbiramo vaše predloge za osebnosti leta.
Z
<
e
H
(I)
<
Z
>
<
6
<
N
Do oktobra bomo zbirali predloge, ki jih boste napisali na naše kupone, v zadnjih treh številkah pa bo glasovanje za osebe, ki so v tekočem letu dale pečat razvoju Ribniške doline oz. so se s svojim delom in dejanji vtisnile v vaš spomin in prispevale k razvoju, razpoznavnosti, napredku naše doline.
Torej napisati morate, katero osebo predlagate za glasovanje, s čim si je to zaslužila (delo, uspehjin zakaj ji zaupate.
Vsak predlog pride v poštev le enkrat. Ni torej potrebno pošiljati več kuponov hkrati, ker bomo upoštevali le enega. Prav tako bo oseba uvrščena na "listo" za glasovanje le enkrat. To pomeni, če je določena oseba predlagana v mesecu februarju, je ni potrebno več predlagati do oktobra, ko bodo vsi predlogi objavljeni in se bo pričelo glasovanje.
Na koncu bomo izbrali 5 osebnosti, ki so se vam v tem letu najbolj vtisnili v spomin, podelili bogate nagrade tako njim kot vam, ki boste glasovali, več o tem pa kdaj drugič.
Akcijo smo poimenovali "RIBNIŠKI PUŠELIC", ker ta vsebuje takšne in drugačne predmete naše doline, mi pa tudi stremimo k temu, da izbrskamo čimveč ustvarjalnih ljudi, ki jih še zanima, kaj bo jutri na tem koncu Slovenije.
Akcijo bomo vodili skupaj z radiom Univox, ki bo vzporedno z nami zbiral predloge in ob koncu leta sodeloval pri glasovanju in seveda, zaključni prireditvi.
Akcija ni omejena samo na občino Ribnica, temveč na celotno Ribniško dolino, vključno s Sodražico in z Loškim Potokom. Tako, sedaj pa svinčnik v roke, predlagajte osebnost, ki se bo uvrstila na glasovanje! In veliko dobre volje ob prebiranju in spremljanju dogajanja na teh straneh.
AVAlil OGLASI
Prodam Zastavo 101 GTL 55, letnik 84, registrirana do 9/99. Cena 45.000 SIT.
Stanko Drobnič, Topniška 1, Ribnica, tel.: 863 638.
Prodam Vugo 45, letnik 88, registriran do 11/99. Cena po dogovoru.
Tel.: 861 785.
V najem vzamem eno - ali dvosobno stanovanje v Ribnici. Tel.: 860 159.
PUSTNE PRIREDITVE V RIBNICI 99 -0 PUSTU PO PUSTU PA PRIHODNJIČ
Pišemo o predpustnem dogajanju, ker je bilo potrebno redakcijo zaključiti še pred veseljaškimi dnevi, mimo velikega pustnega karnevala in rajanja pa le ne moremo kar tako. V soboto, 16. januarja, je bil v restavraciji PUGELJ vsakoletni občni zbor Pustnega društva Goriča vas. Tudi tokrat zelo dobro obiskan. Poleg članov društva, ki jih je preko 100, so se sestanka udeležili tudi predstavniki ostalih društev iz sosednjih krajev, ki sodelujejo na karnevalu, in predstavniki pustnih organizacij iz cele Slovenije.
G. Cveto Marinšek, predsednik društva, se je uvodoma zahvalil vsem, ki so se odzvali vabilu, in vsem, ki so tudi letos potrdili udeležbo na 4. srečanju etnografskih mask iz Slovenije in tujine. Razgrnil je celoten potek prireditev, ki so (sedaj so že mimo) trajale 3 dni, in poročal o delu društva v preteklem letu.
Pustne prireditve v Ribnici potekajo že od leta 1986, ko je bilo ustanovljeno Pustno društvo Goriča vas. Že pošteno preraščajo lokalne okvire in se iz leta v leto uspešneje prebijajo v širši slovenski prostor in tujino.
Organizacijski odbor, ki celotno prireditev pripravlja, dela na projektu praktično skozi vso sezono. Kreativno se pričnejo na karneval pripravljati takoj po zaključku tekočega dogodka, izvedbeno pa skoraj pol leta pred samim karnevalom. Vsega dela enostavno ni možno izraziti v številkah, saj je društvo prostovoljno in vsi člani delajo z velikim veseljem, entuziazmom, z namenom, da ugodijo svoji duši, ribniškemu prebivalstvu v kulturnem in turističnem smislu.
Pustna prireditev je v Ribnici že tradicionalna. Namen dosedanjih prireditev je bil predstaviti pustne običaje v Ribniški dolini, hkrati pa s povabljenimi skupinami iz drugih krajev predstaviti tudi pustne običaje drugod po Sloveniji.
Tudi letos ostaja osnovni namen isti, s to razliko, daje vključenih rekordno število mask in skupin, tudi iz tujine.
To je vsekakor odraz vse večje priljubljenosti ribniškega karnevala. Pohvala, ki so jo izrekli številni kulturni in turistični delavci, je tudi ta, da se je ribniški karneval precej osredotočil na etnografske maske, torej ne le na maškerado, samo da je, ampak na temo, ki se celovito zaokroža.
Po uvodnem delu so člani društva predstavili novo maskoto
(Ribnčana), ki pa je bil do samega karnevala precej spremenjen. Glede na to, da je za vsako masko (objekt) potrebnega veliko truda, dela in ne nazadnje ustvarjalnega duha in znanja, velja pohvala vsem sodelujočim skupinam, ki jih je bilo preko 30 s 1000 člani, še posebej Pustnemu društvu Goriča vas, katerega člani so vložili ogromno dela v pripravo tega spektakla. Omeniti velja dejstvo, ki ga marsikateri obiskovalec spregleda, da je pri vsaki organizaciji, pa naj si bo to pustni karneval, kulturna ali
športna prireditev potrebnega več mesecev trdega dela za 1-2 uri programa.
Reportažo o dogajanju bomo objavili v prihodnji številki Rešeta.
Marko Modrej
NA OBISKU PRI ANI ČEŠAREK
.... Prostori, kjer se je žgala glina, so se imenovali ožage. To so bile nizke lesene kolibe, včasih tudi zidane koče. Na sredi je bila zidana peč v obliki poloble, spredaj odprta, da je uhajal dim na prosto ali v dimnik, če je bil. Ob straneh so bile klopi ali leseni trami, zunaj hišice pa polno razbitih loncev...
Ja, kje so tisti časi, bo porekel marsikateri starejši občan, ki se takšnih ožag še živo spominja.
Precej jih je bilo v Dolenji vasi, kjer je bilo lončarstvo najbolj razvito.
In tako je tudi danes. Izvedeli smo, da pri Štefinovih v Dolenji vasi obujajo staro obrt in se tja tudi odpravili.
Seveda nismo naleteli na leseno kolibo, polno oglja in črno od dima, temveč na lepo urejen razstavni prostor, kjer se bohotijo domiselni unikatni izdelki iz gline.
In kako je ta obrt pri Štefinovih na Lončarski 22 oživela?
K hiši se je priženil Janez Pogorelec, katerega stari oče Franc Pogorelec (Krenčkov ata) je bil znan lončar daleč naokrog. Lončarstvo je imelo pri Krenčkovih 200-300 let staro tradicijo. Francetov sin pa je lončarstvo opustil in nastala je generacijska praznina, ki jo je zapolnil Janez. Ko je prišel k Štefinovim, je s sabo prinesel nekaj gline in izrazil željo po ustvarjanju. In kot nalašč. Njegova tašča, Ana Češarek, ki je že v mladosti veliko risala in oblikovala, je bila nad idejo izredno navdušena in pričeli so z delom.
Ga. Ana Češarek se ukvarja predvsem s kiparstvom (njeni izdelki imajo izredno prefinjene linije obraza, rok, sorazmerja so idealna). Na njeni polici so izredno dovršeni kipi papeža Janeza Pavla II., dr. Franceta Prešerna, predsednika R.S. Milana Kučana. Ga. Ani seje tako uresničila otroška želja po kiparjenju, ki se ji je sedaj z zetom Janezom uresničila.
Janez je specializiran bolj za posodo (vrči, starinski predmeti), za izdelke, ki jih oblikuje na t.i. vretenu.
Z lončarstvom so se pri Štefinovih pričeli ukvarjati oktobra lani in na policah je že preko 80 krasnih predmetov, ki se jih splača ogledati.
Svojo mojstrovino sta Ana in Janez razstavila že v Galeriji Toni, Obrtni zbornici Ribnica, Likovnem salonu v Kočevju (december '98). V Galeriji Toni pripravljata še drugo razstavo, ki bo v mesecu marcu.
Dober glas seže v deveto vas, bi lahko rekli o Aninih in Janezovih izdelkih, saj so si jih pozorno ogledali in jih seveda tudi pohvalili etnolog dr. Janez Bogataj, ga. Ana Korenč, znana restavratorka in slikarka iz Ljubljane, ki je Ani pri ustvarjanju tudi kaj nasvetovala.
Skratka, lepo je videti, da ta stara obrt ponovno dobiva veljavo, se ponovno razvija, saj sta v zibelki lončarstva v Dolenji vasi, poleg Jakoba Nosana, Ana in Janez edina aktivna ustvarjalca iz gline. Ga. Ana je zelo ponosna tudi na Kristusa, kije sedaj še v grobem stanju, izdelala pa jih bo precej in jih razpela oz. pritrdila na pravo vinsko trto.
Seveda pa tudi kiparstvo kot vsaka druga umetnost zahteva poseben dan, posebno uro in razpoloženje, da nastanejo prave umetnije. Vrhunskih izdelkov se dobesedno ne da sprogramirati. Štefinovi vabijo tudi ostale (skupinski, individualni obiski), šole, vrtce, turistične skupine, da jih obiščete in se na lastne oči prepričate o zapisanem.
Sprejem naročil za poslovna, osebna in ostala darila ter izdelke in najavo obiska sprejemajo na tel. 864-259.
Marko Modrej
Z
<
e
H
(I)
<
Z
>
Bi radi šli v korak “s cajtom” in bili “cool”?
.. -
^..

: *’■ j :: : ^
Bi radi prodali več?

...Rešitev:

GSM:°™889
• nožlfn	=to .„Hi „ii
Kjer je Rešeto, tam ste tud. v,!

Pet let "medijskega poslanstva" radia Univox se razkriva tudi v tem, da
NEKOMU NAJDEŠ PSIČKA, KI GA IMA SRČNO RAD,
IN SE ZAVEŠ, KAKO POMEMBEN SI V ŽIVLJENJU LJUDI
"Tisti otrok tega nikoli ne bo pozabil, nam pa je v znamenje velike hvaležnosti v roke stisnil čokoladko in rekel: "Kerveč ne morem dati."
Na to človeško plat našega vsakdana in nujnost lokalnega programa, ki ga Univox prenaša od Velikih Lašč pa do Kolpe, kjer ga posluša 21.000 prebivalcev, je opomnil Tomi Gavranič, desna roka pri izbiri in izvajanju programa, uradno pa namestnik odgovornega urednika.
Ni treba, da reče:"Živim za ta radio. ” To se V# čuti.	Foto: A. Pahulje
Raznolika in široka struktura poslušalcev je v tem času sprejela svojski način dela 16 hono-fl ramih sodelavcev in 7 redno zaposlenih, si ” ‘izbrala’ svoje povezovalce, tonske tehnike in j— novinarje...
2 Univox pa si je s svojo bogato produkcijo v preko 30 oddajah pridobil priznanje odločilnih ljudi, ki so mu soglasno dodelili status nekomercialnega radia in ga postavili za zgled. Medij je sedaj v celoti privatiziran. Živi od 8. Q do 20. ure dan za dnem, večer za večerom. Že peto leto, odkar so mnogi poslušalci z iskrenim - navdušenjem 7. decembra ‘93 sprejeli prve jj razpoznavne spote in glasbo Kočevskega vala in mu čestitali 1. februarja naslednje leto, ko so ia ob 10. uri začeli z rednim odajanjem.
Vi Glasni in slišni po širšem kočevsko-ribniškem področju so postali, ko so oddajnik premaknili Q na Lovski vrh in in si nadeli novo ime: UNI-W VOX
To je program, ki ga realizira podjetje Univox d. o.o., kot ga rad označi direktor Uroš Novak. Vem, da ste v začetku imeli veliko idej, toliko projektov. Vrsto ste jih dejansko uresničili. Se vam zdi, da se projekt Univox še vedno razvija, stopnjuje? Govoriva morda o cilju?
"Nikoli ne moremo biti zadovoljni s kakovostjo tega, kar sedaj zmoremo in znamo. Zavedamo se, da so v domačem okolju vedno največji problemi s kadri, ustreznimi sodelavci. Dodatno težavo smo imeli s tem, ker smo jih veliko pravzaprav morali "narediti" sami, jih privzgojiti, izobraziti. Sprva bolj po občutku, kasneje pa tudi z izmenjavo informacij v obstoječih slovenskih medijih. Še zdaj se pojavi kakšna programsko-kadrovska kriza, a jo za zdaj uspešno rešujemo. V bodoče pa želimo, razumljivo, kakovost našega programa še
izboljšati. Res pa je, da smo zdaj precej odvisni od selitve v nove prostore, kjer bi to lahko izvajali."
A selitev v večje prostore v Gozdarskem domu, ki se zavlačuje že skoraj leto dni, pomeni tudi povečanje programa, produkcije in podjetja? "Vsekakor bo to bistven korak v vseh smereh: boljši bodo delovni pogoji in razširili ter podaljšali bomo program. Istočasno se bomo širili tudi tehnično, z izgradnjo oddajnega stolpa, ki je osnova za repetitorsko mrežo in 4 dodatne frekvence."
Boste torej slišni tudi v sedanjih ‘mrtvih kotih’, na primer v delih Rakitnice in Sodražice ali pa boste zanje večno nemi?
"Nekaj se bo gotovo izboljšalo z novim oddajnim stolpom in z malce povečano oddajno močjo, žal se pa zavedamo, da bodo še vedno obstajale sive lise, ker je širitev radijskih valov s tehničnega vidika specifična. Vsekakor se bo sprejem bistveno izboljšal."
Celodnevni program. Tega že dalj časa pričakujemo in je tudi obljubljen. Torej bo?
"Bo, takoj po selitvi. Vodeni program bo potekal od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer, vsak dan. Letos bomo poskušali tudi avtomatizirati program, da bo frekvenca zapolnjena z našim programom 24 ur, in ne z Radiom Glas Ljubljane."
Obelodaniva tudi projekt prihodnosti, televizyo?
"Zakaj pa ne? To je logičen korak in nujno je, da govoru dodamo še sliko. S posameznimi podjetji, tudi medijskimi, se že konkretno dogovarjamo, je pa precej odvisno od financ. Zagotovo je, da televizija bo, je le vprašanje časa."
Programsko in tehnično dovolj široko in dobro pokrivate ribniško področje. Bi si torej dovolili očitek, da je radio kočevski?
"Kot urednik sem vedno skušal gledati čim širše, a jasno je, da pri tem vedno zadeneš na finančno oviro. Lahko seje pogovarjati o manjkajočih vsebinah, a kdo jih bo plačal?
Lahko pa se pohvalim, da našo ekipo sestavlja več kot polovica Ribničanov - že. s tem smo zadevo "internacionalizirali". Združuje nas skupni prostor in tudi bodoča programska politika bo takšna, da bomo skupno problematiko širili v slovenski prostor."
Torej meniš, da zavoljo tako široko zasnovanega programa Ribnica premalo finančno podpira Univox?
"Absolutno. Absolutno... Vsak medij ima svojo specifiko in potrebe, zadeve so izračunljive in vemo, koliko prispevek stane. A verjetno smo edino zasebno podjetje, ki producira lokalni informativni program in ga tudi praktično v celoti financira."
Ste se kdaj soočiti z vprašanjem preživetja, prišli do točke, ko ste se vprašati: gremo naprej ati ne?
"Ne, mi gremo vedno naprej. Rastemo iz leta
v leto, ker imamo natančno izdelano strategijo, a delamo postopoma."
Kakšna pa je končna vizija? Kakšen tip radia bi želeti ustvariti?
"Lani septembra smo poštah nekomercialni radio. To nam je dalo dodaten polet, da vztrajamo v smeri: še več kakovostnih informacij in čim krajšo povratno informacijo naših potrošnikov in poslušalcev."
In kako se vam odzivajo?
"Odstotek poslušanosti je izredno visok, ne samo po raziskavah Mediane, temveč tudi po naših anketah. Ugotovili smo 88% poslušanost, vendar je ta podatek interne narave in nam služi za usmerjanje programa." Kaj navajajo kot razlog?
"Informativnost je ključna."
Bi znal kot poslušalec oceniti...?
"Joj, to je pa preveč zahtevno..."
....ati pa z direktorskega stolčka oceniti všečnost programa. Je to tisto, kar je moralo nastati?
Dušan, zadolžen za trženje, in Uroš, direktor UNIVOX d.o.o.	Foto: A. Pahulje
"To je najtežje vprašanje. Vesel sem, da se zavedamo svojih pomanjkljivosti pri realizaciji programa in izbiri programskih vsebin. Znamo biti samokritični, čeprav ni možnosti, da bi v danem trenutku spremenili program. Sprejemamo kritiko in jo upoštevamo." Precej se promovirate tudi navzven, se vključujete v slovenski medijski in družbeni prostor... "Srčika je v tem, da promoviramo ravno ta prostor, veliko projektov pa gre še preko meja. S sodelovanjem z radiom Rijeka odpiramo most med državama na drug način, z druženjem, izmenjavo informacij... Letos ga bomo razširili in vanj vključili Ministrstvo za turizem ter v poletnih mesecih vsakodnevno poročati o tekočem dogajanju."
In tu naju je omejila stran.
Zato samo še: Kislo ati posladkano jabolko, v katerega so univoxovci pred leti zagrizli?
Ni pravo vprašanje za pravi odgovor. Tu so, kjer imajo korenine in mnogi čutijo, tako kot Uroš, neko moralno obvezo do tega dela dežele in ljudi, ki sobivajo z njimi.
Alenka Pahulje
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
Maj m Kova i,
(yprrjK f/l (poleg SANC
NUDIMO VAM:
-	očala na recept tudi brez doplačila
-	ultrazvočno čiščenje očal
-	tekočine proti rosenju MAX
-	krpice, etuije, vrvice, lupe ...
-	popravila
-	svetovanje
Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20
tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 18
MENJALNICA
MiKEL
Kolodvorska 9a, Ribnica tel./fax: (061) 860-657
$ odkup in prodaja deviz $ non - stop 800 - 1800 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji
NOVO: Borzno posredovanje
odkup in prodaja delnic in PIDov
-	ki kotirajo na Ljubljanski borzi (Lek, Mercator, Krka ...)
-	ki niso na Ljubljanski borzi (Union, Laško ...)_
Opekarska 41a, 1310 Ribnica, TcL&fax.: 061V861-363
Ddavni čas: dopoldan: od 8 do 12h popoldan: od 15 do 19h sobota: od 8 do 12h
Pekarna
ERAM
Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept
po
v
00
a
mmMM, NEPREMIČNINE Franc TANKO S.D.
Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE
■Siliti ■ Brig. HMiljni iliniii Mi. nUircili 300 mZ. iE i*. CK. Ttl, cm 8.091.000,00 SIT.
■ Bunci. Sni, gmUMraiiki Mi im. IZ.5 it,5 n. ni pire. 110 mZ. *t nna. CK, UT. TEL, EL, nit.	Mmlm. ognnu n Wem,
cini Z4.I80.000,00 SIT. Ulili umnim uMnl liklri I km od mrli m hnitid ibiM.
•	Sodražici • center, *tin|ti itenoiin|tke hlia, primeril za pošlimi presler, nl.pirc.1668 m2. eU mds, cene 7J54.000.00 SIT.
VIKENDI:
•	Ortnek - htnlii bnuries 514 m opremljeni, la greAiii parceli 1342 m2 z začeto novogradnji (prvi piolč e 10 x 12 ml s popolno gradbeni M, lepi Wudja, ciaa 9.552.000,00 SIT ali 99.500 DEU
STANOVANJA:
•	Ranici - noj čarter titisebae Kanovai|e. prime ne za podom prostori, nlfcosd cca 215 »2. dvoril ti vellestl 96 m2. Bektriki, voda, bi, Mrtnlno Hrnanji, cm 16.740.000,00 SIT.
- Rlhaka - aabr, dvesobno Kanonnja 110 m2, prttilčji, mim pasiomi Pnstar. el, mds. bt. Ust ogrmaje, cini 5.600.000,00 SIT.
POSLOVNI PROSTORI:
-	Kočevja - Industrijski cena, pošlimi prodor, 86 m21 prttlč ja, IV. rJszs, na bfrastndrbn v ebjektu, dok. mjaia, cm 8.742.000,00 SIT.
•	Ribnice - center, gastlnkl lokat 399 k2, od bn itanonnjakl dal ca 150 b2, petreben adiplidli, mnoge pomožnih ehjektov, ca 300 m2, listni pirtdnd praslor 1200 ■2, zelenici 600 e2, ari cca 160 m2, iL, aodi, Uat ogran*. ceni 55.970.000,00 SIT.
PARCELE:
-	Ribnica - Gorenja vas, kmetijski parceli ca 26 a, cau pa dogovoru.
•	Kolpa • Lazi, zazldllhri parcola z gradbenim dovelenjim, voilkost ca 8a, dostop urojia, urejen tzkoi, grad n lahko tikoi, cm 1600.000,00 SIT.
GOZDOVI:
-	Podtabor • gazd 3, aal 7 hi 93 a 85 b2 U Podbbar, cm ga dogovoru
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
-	Ribnici - Boriti vu ped ovni prostor ca 60 m2 za mirne dojamem, n zato dobri lokaciji, dokmnortidja vajena
STANOVANJA:
Pokličite nas in nam zaupajte Vaše željel
Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00
RAZSTAVNO-PRODAJNA GALERIJA
NUDIMO VAM;
© izdelava fotografij v 1 uri © fotografije dobite v albumih
za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti
@ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala
hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata
OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TOMI
OPTIK
JANEZ POZNIČ sp.
MOIUTAŽA - AIMDOLJŠEK			
PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV!		Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL: 061/860-367	
kNAUF	Hrovača 6 z-v	'	1310 RIBNICA (gVmstrong	Mbt.: (041) 647 226 RIGIPS	Tel.: (061) 863 089		Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto	
			
Se več Slovencev
na Triglav!
NUJE PREMIJE _ _ _ U .
DO 20 %
V Zavarovalnici Triglav, d.d., smo s 1. januarjem 1999 občutno znižali premije nekaterih avtomobilskih, premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri lem
pa še vedno zagotavljamo 100-odstolno varnost naših zavarovancev.
S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za to, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno.
avtomobilska zavarovanja
premoženjska zavarovanja
kmetijska zavarovanja
•	znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov;
•	zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov;
•	ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija I) in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije;
•	in še druge ugodnosti.
Znižanje premije za 20 odstotkov pri:
•	požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog;
•	zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov;
•	zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov;
•	zavarovanju stekla;
•	zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara;
•	montažnem zavarovanju;
•	zavarovanju opreme v zakupu;
•	zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih;
•	zavarovanju sejmov.
•	znižanje premije za
20 odstotkov pri zavarovanju:
-	vinogradov,
-	sadovnjakov,
-	hmelja in
-	vrtnin.
•	znižanje premije za
20 odstotkov pri zavarovanju:
-	kopitarjev,
-	govedi in
-	psov.
Podrobnejše informacije o številnih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
PODJETNIŠKA (HE)USPEŠNOST
Agencija RP Slovenije ugotavlja:
LE PET LET JE MIMO, PODJETIJ Z BLOKIRANIM ŽIRO RAČUNOM PA JE ŠE ENKRAT VEČ
Med aktivnimi pravnimi osebami jih je bilo 1. 94 blokiranih 13, 5 %, lani pa že 27 %
Ne pišemo samo o Ribnici, pač pa tudi o Kočevju, Loškem Potoku in Osilnici, ki sestavljajo eno manjših enot Agencije, in ne glede na to, da primerjav z državo še ni, je naslovni podatek dokaj zgovoren. V tem času seje ravno tako za 100 % povečala nominalna vrednost blokiranih sredstev, število zaposlenih pa se je v teh podjetjih postopoma zmanjševalo.
Lansko leto je roko stečajnega upravitelja pripeljalo nad RIKO FRS d.o.o, RIKO ROBOTIKA d.o.o, RIKO PIN(uveden in zaključen) in LIP JELKA d.o.o., Draga.
Stečaj pa je bil končan v RIKU PIN d.o.o., RICOMAG d.o.o in BETON IN KAMEN d.o.o., Kočevje.
Pripravila: Ljubica Zemljak
PREJEMKI IN IZDATKI
Gospodarske družbe na območju naše podružnice so v letu 1998 imele na svojih žiro računih za 68,6 mrd SIT prejemkov (IND 115 v primerjavi z 1.97) ter za 68,5 mrd SIT izdatkov (IND prav tako 115). Največji delež tako pri prejemkih kot pri izdatkih predstavljajo prejemki/izdatki iz naslova poslovne dejavnosti (pri prejemkih je njihov delež 77 %, pri izdatkih pa 73 %). Prejemki iz poslovne dejavnosti presegajo izdatke iz poslovne dejavnosti za 6,6 % (pozitivna razlika).
Prejemki iz naslova investicijske dejavnosti predstavljajo 14 % vseh prejemkov, medtem ko izdatki iz istega naslova predstavljajo 21 % vseh izdatkov. Izdatki iz naslova investicijske dejavnosti presegajo prejemke za skoraj 46 % (negativna razlika).
Sledijo prejemki in izdatki iz naslova financiranja, ki na obeh straneh predstavljajo 6 % - delež, razlika med prejemki in izdatki iz
VEČSTRANSKI POBOTI
V	12 - ih krogih pobotanj obveznosti in terjatev v 1. 1998 so udeleženci na območju naše podružnice v pobotanje prijavili skupno 6,7 mrd SIT obveznosti ali povprečno 557 mio SIT na mesec (IND 97 v primerjavi z 1. '97).
V	povprečju je v pobotih sodelovalo 50 pravnih oseb, kar je za 3 pravne osebe manj kot v 1. '97. V 12 - ih krogih je bilo pobotanih skupaj 947 mio SIT ali 14,2 % vseh prijavljenih obveznosti (IND 90 v primerjavi s % pobotanja v 1. '97).
BLOKIRANI ŽIRO RAČUNI
V	1. '98 je bilo v povprečju blokiranih 136 pravnih oseb (IND 112 v primerjavi z 1.97). Povprečni mesečni znesek blokacije je bil 1,6 mrd SIT (IND 104).
V	pravnih osebah z blokiranim žiro računom je bilo v povprečju zaposlenih
so imele žiro račun blokiran več kot tri leta, med temi pa je bilo povprečno 15 pravnih oseb z blokiranim računom neprekinjeno več kot pet let.
Med podjetji z blokiranim žiro računom je največ družb s področja dejavnosti G-trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (povprečno 63 družb), ki je imela tudi največji delež v skupnem povprečnem znesku blokacije (960 mio SIT). Na drugem mestu po številu družb (33) in tudi po znesku (442 mio SIT) je D - predelovalna dejavnost, na tretjem pa je glede na število družb dejavnost K - poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (povprečno 11 družb), če pa upoštevamo povprečno vrednost blokiranih sredstev, pa je na 3. mestu dejavnost I - promet, skladiščenje in zveze (75 mio SIT).
Podrobnejša analiza nam pokaže, da je v okviru dejavnosti G - trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, glede na število blokiranih družb, najbolj opazna dejavnost podrazreda posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov (19 družb, ki so bile v povprečju blokirane za 285 mio SIT), medtem ko sta povprečno le dve družbi podrazreda trgovina na drobno z motornimi vozili bili v povprečju
1998	Povpr.št. pravnih oseb			Povpr. zn«	isek blokacij		Povpr. št zaposlenih		
	vse	zasebne	delež zasebnih	vse v 000 SIT	zasebne v 000 SIT	delež zasebnih	vse	zasebne	delež zasebnih
KOČEVJE RIBNICA LOŠKI POTOK	89 43 4	77 37 2	86,5 % 86,1 % 50,0 %	1.134.610 298.413 154.279	1.105.424 237.585 153.528	97,4% 79,6% 99,5 %	535 952 28	104 44 28	19,4% 4,6 % 100,0%
REGIJA	136	116	85,3%	1.587.302	1.496.537	94,3%	1.515	176	11,6%
tega naslova pa je negativna, tj. izdatki presegajo prejemke, vendar le za 0,7 %.
Med druge prejemke in izdatke spadajo prejemki/izdatki, ki jih ni možno uvrstiti v nobeno od gornjih vrst. V strukturi prejemkov predstavljajo 2 %, pri izdatkih pa 0,4 %.
Skupni prejemki presegajo skupne izdatke za 76 mi SIT, kar predstavlja 0,1 % - pozitivno razliko.
1.515 delavcev (IND 87).
Zasebne družbe so predstavljale dobrih 85 % vseh blokiranih pravnih oseb, pri povprečnem znesku blokacije so bile udeležene z dobrimi 94 %, pri številu zaposlenih pa le z 11,6 %. Povprečno 94 družb je imelo žiro račun blokiran neprekinjeno več kot eno leto, kar predstavlja skoraj 70 % vseh blokiranih družb. Med njimi najdemo v povprečju 50 takšnih, ki
Blokacije žiro računov
blokirani kar za 375 mio SIT.
Med predelovalnimi dejavnostmi (D) izstopa dejavnost podrazreda žaganje in skobljenje ter impregniranje lesa (8 družb, 172 mio SIT povprečno blokiranih sredstev).
Pred poklicno odločitvijo
PAMETNA IZBIRA VODI V OSEBNO ZADOVOLJSTVO,
NESPAMETNA NE
Potrebno je dobiti čimveč informacij, splošnega znanja in dobro poznati samega sebe
Starši naših osmošolcev, predvsem pa osmošolci sami, imajo na razpolago le še malo časa, da se odločijo, za kateri poklic se bodo šolali. V tednu od 15. do 20. februarja bodo skupaj s poklicnima svetovalkama naše osnovne šole izpolnjevali prijavnice za vpis v srednjo šolo.
POKLICNO INFORMIRANJE
Že celo šolsko leto intenzivno delamo na področju poklicnega informiranja in svetovanja. Osmošolci so spoznavali poklice preko literature (srednješolski programi in poklici ter knjige z opisom dela in življenja na določeni srednji šoli) ter preko videokaset s prikazi nekaterih poklicev. V jeseni 1998 smo organizirali ogled predstavitve poklicev in SŠ na celjskem obrtnem sejmu. Pripravili smo tudi obisk učiteljev s srednje šole iz Kočevja, ki so učencem predstavili poklice, za katere se izobražujejo v njej. Sledili so roditeljski sestanki v januarju, srečanja z gosti iz Obrtne zbornice, Gimnazije Kočevje in Srednje šole Kočevje ter Urada za delo Ribnica. Učenci in starši so vsa ta srečanja množično obiskali in dobro sprejeli. "Piko na i" v informiranju pa pomeni obisk staršev in njihovih otrok pri določenih obrtnikih. Ti obiski potekajo prav v tem tednu. Poklici oz. obrtniki so bili izbrani glede na interes učencev, ki so ga izrazili v anketah. Na tak način lahko učenci neposredno opazujejo dela v poklicu avtomehanika, avtokleparja, prodajalca, grafika in grafičnega tehnika, kuharja, natakarja in cvetličarja.
Vse do sedaj naštete dejavnosti izhajajo s področja poklicnega informiranja.
POKLICNO SVETOVANJE
poteka individualno, s posameznim učencem in starši, pri šolski poklicni svetovalki in delno tudi pri razrednikih oddelkov osmih razredov. Nasvet se oblikuje na podlagi učenčevega poklicnega interesa, ki ga je v anketah izrazil, po testu poklicnih sposobnosti (MFBT) in šolskih ocenah ter po poznavanju razvoja učenca v osebnostnem in učnem smislu v osemletnem šolanju.
V večini primerov poklicni interes učenca, kar se tiče nivoja zahtevnosti srednješolskega izobraževanja, sovpada z nasvetom šolskega svetovalca.
Na podlagi izkušenj se svetuje, da se učenec odloča za nivo zahtevnosti (nižje poklicne šole - 2,5 let, srednji poklicni nivo - 3 leta, nivo tehničnega in strokovnega izobraževanja - 4 leta ter nivo gimnazije) na podlagi obstoječega znanja in ne na podlagi trenutno (pre) visokih poklicnih želja. Če so razlike med učenčevim znanjem in zahtevami srednje šole prevelike, se pričakuje, da učenec ne bo uspešen. Zato je bolje nižje 'startati' in preko uspehov dosegati vedno višje poklicne cilje.
Tik pred prijavljanjem na srednje šole so naši osmošolci (121) v največji meri izbrali poklice v 4 - letnih tehniških in strokovnih šolah (kar 57 učencev: 16 za ekonom, tehnika v Kočevju, 38 se jih je odločilo za gimnazije, 26 pa za 3 - letne poklicne šole). Nekaj učencev s končano osnovnošolsko obveznostjo v 7. razredu pa se bo šolalo za pomočnico šivilje in pomočnika slaščičarja.
Glede na to, da se v naši občini le malo obrtnikov odloči za razpis učnega mesta, kar je razvidno iz razpisa za vpis in februarske številke revije Obrtnik, le redkim staršem uspe dobiti učno mesto.
Tudi interes učencev ni velik, povečan je le zaradi na novo odprtih oddelkov za dualni način izobraževanja za šivilje in mizarje v Kočevju.
"VAJENIŠKI" NAČIN IZOBRAŽEVANIA
Prav dualni način šolanja (vajeniški) pomeni najboljšo osnovo za samostojno delo v poklicu, saj vsebuje veliko praktičnega dela in izkustvenega učenja. V šolskem načinu veliko delovnih procesov samo opišejo, dijaki pa nimajo možnosti za praktično delo.
Med našimi osmošolci močno izstopa interes za poklic frizerja. Čeprav je zelo težko svetovati na podlagi potreb po delavcih, je vendarle dobro omeniti opozorilo Centra za poklicno izobraževanje, da je v naši državi in tudi v našem okolju opazen porast brezposelnosti prav v poklicu frizerja.
Zelo spodbudno je, da so se na podlagi akcij na naši šoli posamezni učenci odločali za poklic peka, pečarja, zidarja, soboslikarja-pleskarja, prometnega tehnika, žal pa se nihče ni odločil za poklic kamnoseka, zlatarja, optika, kovinarja (strugarja...), čevljarja in tesarja.
DOBRO PRESODITE SAMI SEBE IN SVOJE SPOSOBNOSTI
Če na koncu strnem misli, bi učencem svetovala, da je za dobro poklicno odločitev potrebno dvoje: dobro poznavanje samega sebe (kaj rad delaš, ali si natančen, vztrajen, komunikativen, kako doživljaš neuspeh..) in pomembno je pridobiti čim več splošnega znanja ter informacij o poklicih in srednjih šolah. Uspeh učenca v srednji šoli pa ne pogojujejo samo splošne in poklicne sposobnosti ter predznanje, temveč tudi zmožnost prilagajanja novim situacijam in ljudem.
Odločilno je tudi to, kako močan je interes za dosego poklicnega cilja in kako dobre so učne navade.
Nena Weithauser-Plesničar
PRAVILNO BI BILO DRUGAČE alias POPRAVKI
"PREGOVARJANJA SO NEUČINKOVITA."
Gospa Stanka Hitij Hočevar, ki se nam je v prejšnji številki oglasila s člankom o ogrevanju v stanovanjskih blokih, je opozorila na nejasen podpis. Podpisala se je namreč kot koordinatorka med lastniki in upravnikom SPL d.d., pravilno pa bi bilo dodati še: za Prijateljev trg 2.
Vsak stolpič ima namreč svojega koordinatorja, saj stanovalci
decembra 1998 niso izvolili predsednika koordinatorjev. Sklenili so, da lastniki na sestankih v posameznih stolpičih določijo, kdo bo v imenu vseh 120 fizičnih oseb in 50 najemnikov, ki prebivajo v družbenih stanovanjih, zastopal interese pred upravnikom.
Gospa H. Hočevar v pojasnilu piše, da nikakor ne želi prevzeti skupnih nalog ali obveznosti, kakor v prejšnji sezoni, ko je zbirala denarna sredstva za ogrevalne stroške
Po smeh in zabavo v gledališče
NEPOZABNA PIKA
Tretješolci in petošolci (okrog 130 učencev) so si 18. 1. v Mladinskem gledališču v Ljubljani ogledali predstavo PIKA v priredbi Andreja Rozmana po znani mladinski knjigi Pika Nogavička danske pisateljice Astrid Lindgren. Igro je zrežiral Vito Taufer. Glavna oseba je Pika, ki jo je na izviren način upodobila Janja Majzelj. V igri je bilo zelo smešno tudi to, da so moški igralci igrali ženske. Tako je Ivan Rupnik igral naivnega prodajalca, učiteljico, policaja, ravnatelja gledališča, drugo teto in mornarja. Predstava je trajala 2 uri in ves čas smo se od srca smejali. Za vstopnino pa smo plačali 1000 tolarjev.
In kaj menijo o predstavi učenci:
... Ob desetih smo šli v dvorano. Z Nastjo sva sedeli skupaj in videli sva zelo dobro.
Kmalu se je predstava začela. V dvorani so ugasnili luči. V tišini smo čakali začetek. Takoj sem prepoznala znano osebo, ki je igrala Tomaža. Bil je Janez Škof. Predstava je bila zelo smešna. Moški so bili preoblečeni v ženske. Kmalu zatem sva z Nastjo prepoznali še Pavleta Ravnohriba in Huberta iz oddaje Teater Paradižnik.
Bilo je zelo smešno, ko je Pika z eno roko vrgla policaja na tla. Predstava mi bo še dolgo ostala v spominu. Upam, da bom še kdaj šla v gledališče.
Ajda Henigman, 5.d
Najbolj smešen prizor je bil, ko sta v Pikino hišo prišla razbojnika. Vsi smo se od srca nasmejali. Imela sem se zelo lepo.
Barbara Možina, 5.d
***
Med vso predstavo nas je Pika s svojim sproščenim igranjem prijetno zabavala. Bila je zelo navihana in iznajdljiva.
Špela Kos, 5.a
** *
Predstava mi je bila tako všeč, da bi si jo ogledal še enkrat.
Jure Kranjec, 5.d
In kaj meni učiteljica Alenka Oberstar:
Že prvi prizor predstave je dal slutiti, da se bo potrebno dobro pogrezniti v stole Mladinskega gledališča in spremljati Piko kar se da "resno". Kot da knjige o Piki Nogavički ne bi poznala, sem se v hipu pomladila za nekaj desetletij in predala duhovitostim in otroškim vragolijam, ki so kar prekipevale. Igralci so nas vzeli za svoje, se nam nevsiljivo približali in ustvarili posebno klimo, ki je še bolj poistovetila naša doživljanja z njihovo igro. Glasba, scena, kostumi, igra in režija so vso predstavo naredili še popolnejšo.
Ko sem med odmorom pogledovala ribniške šolarje, sem v njihovih očeh našla odgovor: "To je tisto, kar imamo radi. Je del nas, naših resnic, noric ter drugačnosti, ki je v bistvu dobra." Vredno je bilo priti v gledališče. Vsi smo lačni in žejni humorja, posebno otroško prisrčnega.
Pika me je še isto popoldne po predstavi motivirala pri domači pripravi na pouk slovenskega jezika za naslednji dan. Sestavila sem učni listič, kije vsebinsko podoživljal igro v vsej svoji podobi. Otroci so ga lepo sprejeli in čisto pozabili, da so pravzaprav utrjevali različne povedi in ločila. Tudi prav.
Lepo, ni kaj. Takih predstav si še želim. Piko toplo priporočam.
Helena Kersnič in Tanja Tomšič Novinarski krožek OŠ dr. Franceta Prešerna
kot centralni blagajnik.
V članku je želela obelodaniti dvajsetletne težave stanovalcev in lastnikov stanovanj na Prijateljevem trgu, ki bodo lahko še vedno ostale nerešene ali pa se bodo zaradi dotrajanosti naprav še poglobile, če se lastniki ne bodo zavzeli za skupno in strokovno ter cenejšo rešitev, ki jo predlaga študija. •
PREDSTAVITEV
SVETNIKOV
Sodraški svetnik Alojz Zabukovec, katerega usmeritve
so bile objavljene v predstavitvi svetnikov, je opomnil na napačno zapisano izobrazbo. Krivda ni naša, temveč izvira že iz volilnega časa, ko so mu pripisali poklic orodjarja. Pravilno pa bi bilo: predelovalec plastičnih mas.
0 POKLICNEM INFORMIRANJU
Pri rubriki Zadnja novica na strani 3 bi se moral podnaslov
pravilno glasiti: ..prevelik
naval na gostinske šole. Čeprav javnost precej podobno
označuje živilsko in gostinsko dejavnost, je vendarle treba opozoriti na pomembno ločnico med njima.
PRVI SPISEK TLAČANOV V SLEMENIH
Janez Debeljak je opomnil na dve netočnosti.
Ena se tiče Arhiva Slovenije v Ljubljani, ki hrani 25 urbarjev ribniške graščine in je eden najpopolnejših (in ne najpomembnejših) urbarskih zapisov na Slovenskem.
Druga pa govori o Marjeti Maroltovki, ki je bila 15. 7.
1660 obsojena na smrt z mečem, ker je po nasvetu zapeljivca umorila svojega otroka in ga zakopala pod skednjem, smrt pa naj bi storila na njivah Nikolaja Stupice. Grof Trilek jo je pričakal na njivah Nikolaja Stupice med Presko in Hudim Koncem, kamor so jo pripeljali iz ort-neške graščine. Krvave sodbe so namreč opravili v ribniškem trgu, za kar je bil pristojen zaprisežen krvavi sodnik, ki ga je moral grof zahtevati iz Ljubljane.
Uredništvo
ZA TVOJE ZDRAVJE
STRES,
NAŠ SOPOTNIK ŽIVLIENIA
III. del
Poslovni protokol za poklicne začetnike
ŽELIM USPETI, KAKŠEN PA JE MOJ STIL?
TELESNA ZNAMENJA ŠKODLJIVEGA STRESA:
-	razbijanje srca, povečanje srčnega utripa,
-	zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje,
-	driska,vetrovi, zapeka,
-	suha usta, želodčni krči, bruhanje,
-	splošna mišična napetost, škripanje z zobmi,
-	stiskanje pesti, povešena ramena,
-	nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, prestopanje,
-	tresoče se dlani, mrzle dlani in stopala, pretirana ješčnost, izguba apetita, pretirano kajenje, povečano uživanje alkohola, izguba želje po spolnosti...
STRES je dejansko v nas, čeprav imamo morda občutek, da prihaja od zunaj. Stres nastane, ko je položaj, v katerem se znajdemo v nasprotju z našimi potrebami in vrednotami. Pomembno je tudi vedeti, da iste okoliščine niso enake za vse ljudi; to, kar nekoga hudo vznemiri, se nekoga drugega morda komaj dotakne. Človekovo odzivanje na obremenitve so različne. Odziv je odvisen od vrste, intenzivnosti in trajanja stresa, od številnih značilnosti posameznikove osebnosti, njegovih duševnih in telesnih sposobnosti prilagajanja, njegovega trenutnega duševnega in telesnega stanja. Povezava med dolgotrajnim nerazrešenim stresom in telesnim zdravjem je očitna. Trajna previsoka »količina« stresa lahko ogrozi duševno in telesno zdravje. Poznavanje zakonitosti, kako obvladovati stres, je pogoj za življenje z njim. Vzpostavitev optimalne ravni stresa kot delovne spodbude, ne da bi se hkrati sprostili negativni stranski učinki, je zelo pomembna. Kdor bi se rad izognil zdrsu v območje škodljivega stresa, mora imeti o sebi stvarno podobo in svoja pričakovanja prilagoditi dejanskim sposobnostim. Najti svoj življenjski stil, kjer bodo v ravnovesju delo in storilnost, sprostitev in počitek, je potrebno za vsakega posameznika. Ravnovesje se nam bo posrečilo vzdrževati, če se bomo naučili spretnosti, s katerimi bomo zmanjševali ali povečali zahteve in krepili sposobnosti za obvladovanje. Zavedanje, zavestni pristop je pot do rešitve problema.
STRES vpliva na našo vitalnost, življenjska pričakovanja, na medsebojne odnose, na sposobnost, da poslušamo in se vživimo v čustva drugih, na odprtost do drugih, na fizično vzdržljivost, zaznavanje, čustveno uravnoteženost, nagnjenost k napakam in dovzetnost za nesreče. STRES je le redko zgolj problem posameznika. Vse prevečkrat je stvar celotnega družbenega okolja, ki je latentno stresno. V teh primerih lahko odpravi stresne situacije le racionalna in kolektivna družbena dejavnost ljudi, ki se znajdejo v sorodnih situacijah.
Za človeški obstoj je pomembno, da ljubimo in smo ljubljeni, da se čutimo vredne truda zase in za druge. Prek ljubezni človek sprejema potrditev in spoštovanje, prek občutka lastne vrednosti dobi samospoštovanje - samovrednotenje. Ko zaznavamo lastno vrednost, smo pripravljeni videti in spoštovati tudi vrednost drugih.
S samospoštovanjem in s tem upoštevanjem drugih, ustvarjanjem notranje harmonije, s pozitivnim gledanjem na življenje nam bo stres prijazen sopotnik v življenju.
Anka Debeljak ZD Ribnica
16. januarja je Društvo prijateljev mladine Ribnica v Miklovi hiši organiziralo enodnevno delavnico z naslovom ŽELIM USPETI, KAKŠEN PA JE MOJ STIL? Seminar je vodila ga. Desanka Eržen, ki se že vrsto let. poklicno ukvarja s poslovnim protokolom, namenjen pa je bil dijakom in študentom, ki se šele podajamo na svojo poklicno pot.
In kaj smo počeli?
Predavateljica nas je opozorila, da za uspešnost ni več dovolj le znanje, ampak daje za uspeh v poklicu potrebno razviti tudi pravi osebni stil.
Prav na koncu nas je čakala še praktična preizkušnja. Delavnico smo namreč zaključili s pravim protokolarnim kosilom, kjer smo se učili, kako se je treba vesti pri mizi. Spoznali smo, kako se pravilno posedemo, uporabljamo pribor, kdo nazdravi in kdaj... In ravno pri kosilu smo vsi ugotovili, da nam pravilno vedenje pri mizi dela preglavice in da se bomo morali še veliko naučiti. Vsebina delavnice je bila zelo zanimiva in uporabna. Mislim, da nam bodo nasveti gospe Erženove koristili tako na naši poklicni poti, kot tudi v vsakdanjem življenju. Seveda je en
Tako nas je najprej opozorila na pomembnost osebnega videza in poudarila pomen prvega vtisa. Tega namreč oblikujemo že v pičlih dveh do treh minutah in nikoli več nimamo priložnosti, da ga popravimo. Potem smo se posvetili sporočilom, ki jih oddajamo, ne da bi spregovorili. Spoznali smo, kako naše kretnje, geste in mimika o nas povejo veliko več kot besede same. Poučili smo se tudi, kako nastopamo v javnosti. Torej, kako se predstavimo, spoznavamo in pogovarjamo. Predvsem smo se vsi strinjali, da je v vsakem pogovoru treba znati tudi poslušati in ne le govoriti. Izvedeli pa smo tudi nekaj osnov pravilnega telefoniranja.
dan premalo, da bi se naučili vsega, je pa dovolj, kot je rekla predavateljica, da zdaj VEMO, DA NE VEMO! Tako mislim, da bomo vsi, ki smo se delavnice udeležili, postali bolj pozorni na način svojega obnašanja in se bomo trudili, da ga bomo čim bolj izboljšali.
Na koncu pa bi se rada zahvalila še vsem donatorjem, ki so delavnico omogočili. To so: RIKO d. o. o., Ljubljana,
RIKO d. o. o., Ribnica, PRIMOŽ ZOBEC s. p., lamelirnica in trgovina z lesom, Blate,
GOSTILNA MIHELIČ, Ribnica.
Urša Henigman
IN MEMORIAM
"Veš, jaz bom lahko umrl. Zmeraj povem ženski, katera posoda je brez napake. Če je kaj počeno, opozorim in
odsvetujem."
POLDE BOJC (1919 - 1999)
Mi smo glina, Bog naš podobar, se glasi napis na grobu našega rojaka kipatja Franceta Goršeta v Svečah na Koroškem. S to globoko mislijo se je označil sam kot človek in kot umetnik. Te misli mi ne gredo iz glave, odkar sem kmalu po novem letu slišal za nenadno smrt lončarja Poldeta Bojca iz Dolenje vasi. Še zmeraj vidim pred seboj rahlo sklonjeno postavo, ki z dobrodušnim pogledom zre v svojo stojnico z lončarskimi izdelki pred Miklovo hišo, obenem pa spremlja številno množico na ribniškem trgu, ki zvedavo hodi od stojnice do stojnice. To se je ponavljalo vsako leto ob ribniškem sejmu, polnih 23 let.
Rojen v lončarski družini je še z bosimi nogami teptal glino, morala je biti mehka in voljna kot testo, z bosimi nogami poganjal kolovrat in z očetom prodajal ali za žito zamenjaval lončeno posodo po Dolenjskem in po Istri. Vsako leto v avgustu je bil med številnimi krošnjarji v Crikvenici ali drugod po Hrvaškem, kjer so šle lončarjem v promet zlasti čreplje, to so posebne posode za peko kruha. Spominjal pa se je tudi dolenjevaških lončarjev, ki so s po dvema košema na konjskem hrbtu tovorili lončeno posodo v visoko ležeče vasi po bližnjih in daljnih krajih.
Novi časi z novimi pripomočki in stroji so sicer olajšali telesni napor lončarja, obenem pa od njega zahtevali poleg tradicionalnih loncev, skled, latvic in cvetličnih lončkov še piščalke, žvrgolčke, konjičke,
sv. Jurije, razne podstavke, pepelnike, hranilnike, mošnjičke pa tudi človeške figurice in po naročilu še marsikaj drugega. Tako v Poldetovi delavnici kolovrat ni nikoli počival, dostikrat je luč gorela pozno v noč.
Kot pameten in preudaren gospodar je bil tudi širše razgledan po lončarski dejavnosti. Pred nekaj desetletji je postal ne samo sodelavec ribniškega turističnega društva, ampak tudi eden poglavitnih nosilcev ob ustanavljanju trgovine suhorobarskih in lončarskih izdelkov. Ko je društvo začelo sodelovati na številnih razstavah in sejmih po Sloveniji, je bil desna roka lončarjev, o čemer nas na stenah njegove delavnice poučijo laskava priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije, med njimi tudi naziv "mojster domače obrti", ki mu ga je leta 1982 v Slovenj Gradcu podelil Odbor za domačo in umetno obrt.
Sredi 80. let, ko je bila vsakoletna ribniška likovna kolonija v polnem razmahu, je gostoljubnost Bojčeve hiše privabila kar šestnajst akademskih kiparjev, ki so iz njegove gline vsak po svoje gnetli zahtevne umetniške stvaritve, dostikrat tudi z nadihom tradicionalnih dolenjevaških izdelkov. Odprtim vratom mojstrove delavnice gre zahvala, da so v njej potešili radovednost številni mladi šolarji in prav tako odrasli turisti z avtobusi, ki so z zanimanjem opazovali izkušenega lončarja ob vrtečem se kolovratu, kako izpod spretnih dlani in prstov skoraj hipoma zraste lepo obliko-
vana majolka. Za širšo promocijo Ribnice z značilnimi lončarskimi izdelki je skupščina občine Ribnica na eni izmed svojih slavnostnih sej mojstra Bojca počastila z najvišjim priznanjem - z Urbanovo nagrado.
Dostikrat se pravi značaj človeka razodene po komaj opazni kretnji ali z mimogrede izrečeno besedo: "Veš, jaz bom lahko umrl. Zmeraj povem ženski, katera posoda je brez napake. Če je kaj počeno, opozorim in odsvetujem." Ali: "Ljudje danes jamrajo, da je hudo, veš, pa nam ni nič hudega. Zaradi mene bi bilo lahko tri četrt slabše, pa bi bil še zmeraj zadovoljen."
In še nekaj. Nikoli ni obiskovalec odšel iz njegove delavnice, da mu ne bi med vrati stisnil v roke kak spominek. Pa tudi to. Poskrbel je, da se bo v njegovi delavnici še naprej vrtel lončarski kolovrat.
Tik pred praznovanjem svojega 80. rojstnega dne je prenehal z delom lončar, ki je imel kljub trdemu življenju mehke roke in mehko srce. Tisoči in tisoči njegovih predmetov iz gline so zdaj zgneteni v eno samo podobo, ki nam kaže dobrega, delavnega, domiselnega, a skromnega in poštenega človeka. To je še posebej lepo s svetopisemskimi glinastimi posodami poudaril dolenjevaški župnik Avguštin številni množici, ki je Poldeta Bojca spremila na njegovo zadnjo pot.
J. Debeljak
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje; nam ostaja zdaj praznina in neizmerna bolečina.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
Težko je napisati prave besede zahvale ob tolikšni pozornosti, ki smo je bili deležni ob boleči izgubi našega dragega
LEOPOLDA BOJCA
lončarskega mojstra iz Dolenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za cvetje, sveče, ustne in pisne izraze sožalja, za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem pevskega zbora LONČAR iz Dolenje vasi, cerkvenim pevcem in gospodu župniku za
opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi žalujoči.
KMETIJSTVO
KZ L, Enota Ribnica Škrabčev trg 19,
1310 Ribnica Telefon:861 927
PREDSTAVITEV IN DELO KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Kmetijska svetovalna služba (KSS) Slovenije deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, ki je v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. KSS deluje v osmih oddelkih za kmetijsko svetovanje pri območnih kmetijskih in živinorejsko - veterinarskih zavodih. Uprava Republike Slovenije usmerja in nadzoruje delo službe. Obseg dela kmetijske svetovalne službe je zelo širok, prav tako obseg sodelovanja z drugimi službami in organizacijami (s kmetijsko -gozdarskimi zadrugami, osnovnimi šolami, srednjimi kmetijskimi šolami, društvi na podeželju, občinami idr.) Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo s kmetovanjem in z drugimi aktivnostmi v podeželskem prostoru, ne glede na politično opredelitev in članstvo v zadrugah. Naj naštejem nekaj osnovnih nalog KSS:
1.	Večanje dohodka na kmetijah z zmanjšanjem stroškov pridelave in prireje (uvajanje strojnih krožkov in spremljanje stroškov proizvodnje s pomočjo knjigovodstva).
2.	Povečanje usposobljenosti kmetov in članov njihovih družin za gospodarjenje na kmetijah.
3.	Uvajanje take pridelave in prireje, ki bo ohranjala ekološko ravnovesje in rodovitnost tal.
Cilj dela KSS je, da ustvarimo take pogoje kmetovanja na podeželju, ki bodo ohranjali našo pokrajino poseljeno in kulturno; da bodo ljudje, ki živijo na podeželju, živeli enakovredno z drugimi državljani. Krepimo zavest pridelovalcev, da ima le zdrava hrana mesto na trgu in potencialne kupce.
Poleg izobraževanja in usposabljanja kmetov in njihovih družinskih članov s predavanji, tečaji, krožki, delavnicami (na
področju kmetijstva, gospodinjstva, turizma, urejanje okolja, ročne obrti) z osebnim svetovanjem in s sporočili v medije organizira KSS strokovne ekskurzije, demonstracijske poskuse, prikaze, strokovno pospeševalne prireditve in razstave.
Kmetijski svetovalci se delijo na tri področja :
1.	Svetovalci specialisti (sedež na Kmetijskem zavodu, tel. 1254 325, 219 - 387):
Jože Benec, dipl.ing. kmet. - vodja oddelka Jože Lužovec, dipl. ing. kmet. - pašništvo Irena Bantan, dipl. ing, kmet. - poljedelstvo, varstvo rastlin mag. Janez Koprivnikar, dr.vet. med. - živinoreja - kmetijske gradnje, kvaliteta mleka
Anton Darovic, dipl. ing. kmet. - živinoreja
Alenka Caf, dipl. ing. kmet. - agrarna ekonomika, sadjarstvo
Ana Ogorelec, dipl. ing. kmet. - zelenjavarstvo.
2.	Osnovni svetovalci:
Janko Debeljak, ing. kmet. v občini Loški Potok in Sodražica (koordinator - tel. 867- 004)
Irena Šilc, ing. kmet. v občini Ribnica (tel. 861-927)
Peter Indihar, ing. kmet. v občini Velike Lašče (tel. 789 306, 789 - 307)
Jože Oblak, ing. kmet. v občinah Kočevje, Kostel, Osilnica -(tel. 853 -876)
3.	Svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti:
Vladka Turk, dipl. ing. kmet. v občinah Vel. Lašče, Sodražica, Ribnica, Kočevje, Kostel in Osilnica (tel. 861 - 927 za Ribnico, in Kočevje tel. 853 -876 )
Pripravila: Irena Šilc, ing. kmet.
Tako so delali nekoč, tako delajo še danes...
DOMAČE KOLINE
Koline so že dolgo v navadi na kmetih in se odvijajo na prijeten in svojstven način. V davnini so ta domači obred že poimenovali domači praznik. Že zgodaj zjutraj vre v veliki posodi krop in kmalu se začnejo zbirati sosedi, ki bodo držali prašiča za zakol. Šilce žganja ob tej priliki kar dobro dene. Včasih so menili, da je zakol prašiča dober, če je imel na hrbtu debelo slanino. Dela je kar nekaj, predno zadišijo kuhane krvavice in se ocvrejo debeli ocvirki. Naredijo tudi več vrst klobas. Včasih so delali tudi bele in jetrne klobase, ki jih danes že skoraj ne delajo več. Prijetno je biti v družbi, ko se poskušajo kuhane domače dobrote.
Pa tudi lepo osušena slanina ob kosu kruha in kozarcu vina dobro dene. Od domačih kolin pa tudi sosedi dobijo kak kos mesa in klobase.
Ker se časi spreminjajo, se spreminjajo tudi človeške navade. Pa ne oziraje se na to, nekateri še vedno redijo prašiče doma, pa tudi bike. Nekaj od tega tudi prodajo. Drugi si kupijo prašiča in si ga zakoljejo doma.
Eden od teh, ki redijo bike doma, je tudi upokojeni Rovan .... iz Grčaric. Vidimo ga na eni strani fotografije, ki prikazuje izkupiček dveh zaklanih bikov. Poleg njega je Danilo Rus tudi iz Grčaric, ki je vešč mesarskega dela. Družina Rovan kupi tudi odraslega
prašiča, ki ga doma pred zakolom še malo poredi. Vse, kar lahko pridelamo doma, je dobro, saj nam tega ni potrebno kupovati v trgovini.
Koline so se opravljale navadno v zimskem času. Sedaj, ko imamo zamrzovalne skrinje, pa tudi v drugih letnih časih. Zimski čas je po svoje lep, ko nas obdaja sneg. Ko se stopi, se
pokažejo obširna polja. Lepo ozelenijo. Rodne zemlje imamo kar nekaj. Ce bi jo obdelali bolje, kot jo, bi imeli lahko tudi več domačih kolin pa tudi za prodajo bi več ostalo.
ŽLICO V ROKE IN MED V USTA
POZDRAVLJENA BODI, SLADKA ČEBELA!
(Frančišek Levstik, 1904)
Tod naokoli je 91 čebelarjev in 1600 panjev...
Ne bi bilo lepo in tudi ne pošteno, če bi prezrli v našem občinskem glasilu Rešeto dogodek leta, 125-letnico organiziranega čebelarstva na Slovenskem. Proslava, ki je bila 19. decembra 1998 v Ljubljani, seje s priznanjem našemu čebelarju Ivanu Gradiču iz Ribnice ozrla tudi v naše kraje. Čebelarska zveza Slovenije kot naslednica Kranjskega društva za umno čebelarstvo iz leta 1873 ima tudi dandanašnji umne čebelarje na območjih Dolenje vasi,
Ribnice, Velikih Poljan, Svetega Gregorja, Sodražice, Gore,
Loškega Potoka, Drage in Osilnice. Iz teh območij je namreč včlanjenih v Čebelarsko društvo Ribnica 86 čebelarjev in 5 častnih čebelarjev. V svojih čebelnjakih imajo okoli 1600 panjev. Njihove čebelje družine pa napasejo v poprečni pašni letini okoli 50 ton medu, in to gozdnega, cvetličnega ali sortnega lipovega in hojevega.
Franc Farazin, Ivan Gradič, Alojz Lavrič in Peter Levstek ter mnogi drugi umni čebelarji.
Čebele, vreme in Sveti Gregor I. 1929
V reviji Slovenski čebelar iz leta 1930 zasledimo tudi zanimiv članek o čebelarski opazovalni postaji pri Svetem Gregorju nad Ortnekom. Poročilo opazovalne postaje za december 1929 pravi: Pri Svetem Gregorju je Alberti Žnideršičev
Janez Nosan prvi v umnem čebelarstvu
Pisni viri o čebelarjenju segajo v slovenska čebelarska glasila, in sicer Slovenska čebela vse do leta 1873 in od leta 1898 Slovenski čebelar. V glasilu Slovenska čebela je leta 1874 objavil svoj članek prvi član Kranjskega društva za umno čebelarstvo, kmet Janez Nosan iz Goriče vasi. Zapisal je, daje bil leta 1852 posestnik prvega panja in da je z vozom vozil na pašo čebele v kranjičih na dolenjsko cvetočo ajdo. Leta 1874 mu je dvesto kranjičev dalo le 50 rojev. Takrat ni edini čebelaril v naših krajih, bil pa je razgledan in napreden kmet, ki je našel svoje prijatelje v novo nastalem Kranjskem čebelarskem društvu. Za Janezom Nosanom so izmed številnih čebelarjev pozneje izstopali s svojo čebelarsko žilico Mihael Vrbič, učitelj v Sodražici, Stane Mihelič iz Ribnice, predsedniki čebelarske družine in društva Ribnica: pokojni Ančka Gradišar Alič, Franc Češarek, Bogomil Juvane in moj oče Ciril ter še živeči Franc Gradišar,
Oblikovalci čebelarske razstave v Ribnici Foto: M. Abrahamsberg
Mladi čebelarji in mentor čebelarskega krožka čakajo pomladi
Foto: B. Abrahamsberg
AŽ panj v decembru porabil 58 dkg medu in cvetnega praha, izletnih dni je bilo sedem, deževnih sedem, s snegom štirje, oblačnih deset, poljasnih devet in jasnih dvanajst in vetrovnih sedemnajst. Temperature še niso merili tisto leto, je pa postaja dobila od banovine toplomer in za januar 1930 so poročali, da je bila pri Svetem Gregorju tisti mesec najvišja temperatura
+9 stopinj C in najnižja -6 stopinj C.
Ta poročila so prihajala v javnost z enomesečno zamudo, pa vendarle je zbiralo v takratni Sloveniji take podatke 26 opazovalnih postaj. Da, dandanašnji v pašni dobi pa imamo v Sloveniji le opazovalno službo gozdnega medenja, ki jo vzdržuje Republika Slovenija.
Pokojni France Levstek iz Ribnice je pred več leti pričel zbirati gradivo za kroniko Občinske čebelarske zveze Ribnica oziroma Čebelarskega društva Ribnica.
Upajmo, da bomo zmogli do prihodnjega leta dokončati začeto kroniko, saj bomo slavili 95-letnico organiziranega čebelarjenja v krajih, od koder prihajajo čebelarji v Čebelarsko društvo Ribnica.
Mladi so prevzeli dediščino
Zaključil bom z nekaj besedami o čebelarskem krožku, ki deluje od leta 1993 na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici in mu od prvega dne Čebelarsko društvo Ribnica, osnovna šola, Občina Ribnica in drugi donatorji omogočajo delo. Več deset učenk in učencev je doslej spoznavalo čebelarstvo, osrednje člane čebelje družine, to je matico, trota in čebele delavke, pasišča v Mali in Veliki gori.
Podobno kakor Janez Nosan iz Goriče vasi sta stopila v zgodovino organiziranega čebelarjenja tudi Andrej Rupar-čič iz Dolenje vasi in Jani Starc iz Prigorice, učenca osnovne šole, ki sta kot člana čebelarskega krožka s pomočjo svojih staršev začela samostojno čebelariti. Pripravljajo pa se čebelariti tudi drugi mladi čebelarji.
Čebelarji smo ponosni na bogato kulturno dediščino iz davnine, ponosni smo na delo naših prednikov in sodobnikov, na čebelnjake, panje, današnji med in našo medico, na vosek, propolis in obnožnino ali cvetni prah.
Naj medi!
Bogomir Abrahamsberg
ŠPORTNIK LETA 1999 JE NATAN HOJČ
Dvorana v Ideal centru je bila veliko premajhna za vse, ki so si želeli ogledati zaključno prireditev ŠPORTNIK LETA 1999 OBČINE RIBNICA. Prireditev je lepo uspela, popestrili sojo gostje športniki Andrej Miklavc, Primož
Pintarič, Jos Zalokar, pevca Deja Mušič in Vili Resnik, ansambel Flirt in naš Medard Pucelj.
Glasovali so klubi in društva, člani Športne zveze Ribnica, možnost glasovanja pa so imeli tudi gledalci.
Športnik leta je postal rokometaš Natan Hojč, dobil je 65 točk, drugo mesto je osvojil triatlonec Damijan Kromar s 63 točkami, tretja, smučarka Teja Vesel, pa je dobila 44 točk.
ŠPORTNIKI MESECA (Iz leve proti desni): Mare Hojč, Kristina Mihič, Bojan Kogoj, Teja Vesel, Miloš Petelin, Damijan Kromar, Natan Hojč, Janez Ilc, Peter Tanko in Dejan Šenk (manjka Tone Trdan).
ŠPORTNIK MESECA
MEDOBČINSKA ZIMSKA LIGA V
MALEM NOGOMETU
9.	kolo
ELIN-KOT : GRAFIT
2 : 0 (1:0)
DREAM TEAM : MEDO 4 : 1 (1:0)
ŠMD TURJAK: MAROF 0 : 5 (0:3)
RADAR-AGATON :AG-KO-VINAR 2 : 2 (0:1)
10.	kolo
DREAM TEAM : ELIN-KOT 2 : 3 (2:3)
GRAFIT : MAROF
2 : 0 (1:0)
ŠMD TURJAK: AG-KOV-INAR 1 : 2 (1:0) RADAR-AGATON : TORNA-DO-BAR 3x2x1 1:5 (1:2)
11.	kolo
MAROF : DREAM TEAM 4: 2 (3:0)
ELIN-KOT: MEDO 9 : 1 (3:0)
AG-KOVINAR: GRAFIT 3 : 0 (0:0)
TORNADO-BAR 3x2x1 : ŠMD TURJAK 4 : 0 (0:0)
12. kolo
Po dveletnem sodelovanju med Športno zvezo Ribnica in R Kanalom v akciji ŠPORTNIK MESECA prihaja do prekinitve sodelovanja.
Naj navedem nekaj najpomembnejših razlogov:
1.	Neizpolnjevanje obveznosti s strani R Kanala. Dogovorjeno je bilo, da bo R Kanal mesečno predstavil vse izbrane športnike meseca in jim podelil plakete. R Kanal se dogovora ni držal.
2.	Vsakomesečni izbor športnika v Ribnici je zaradi majhnosti kraja zelo vprašljiv. Ni namreč lahko vsak mesec utemeljeno predlagati pet kandidatov, posebno še v mesecih, ko ni tekmovanj. Razen izbora športnika meseca, ki ga organizira časopis Dnevnik, ki seveda pokriva ves slovenski prostor, takšne vsakomesečne akcije niso običajne.
3.	Dogovarjanje z vodstvom R Kanala je izredno težko ali skoraj nemogoče.
Najprej pa moram poudariti, da je bilo sodelovanje s športnim urednikom in pobudnikom akcije Srečkom Vrbincem ves čas zelo korektno. Z vodstvom R Kanala se je zapletlo pri protokolu zaključne prireditve ŠPORTNIK LETA, kjer je hotel R Kanal imeti glavno in odločilno besedo.
Mislim, da občina Ribnica mora imeti prireditev ŠPORTNIK LETA (tudi športnica leta, ekipa leta, trener ...), ki pa nikakor ni nujno pogojena z izborom športnikov mesecev.
Nosilec projekta naj bo Športna zveza Ribnica pod pokroviteljstvom občine Ribnica. Mediji so seveda zelo dobrodošli, vendar le kot sodelavci nosilca projekta.
Bistveno pri vsem je pač to, da so mediji večinoma PROFITNE ORGANIZACIJE, Športna zveza s svojimi društvi pa NEPROFITNA ORGANIZACIJA.
MEDO : MAROF 2: 2(1:0)
DREAM TEAM : AG-KOVINAR 1 : 4(1:2)
GRAFIT: TORNADO-BAR 3x2x1 3 : 4 (0:3)
ŠMD TURJAK: RADAR-AGATON 6 : 5 (2:4)
MALI NOGOMET
V ŠC Ribnica sta potekala zanimiva turnirja v malem nogometu v kategorijah U-9 in U 12. Skupno je nastopilo kar 18 ekip, med njimi tudi mladi Ribničani. Igralci so pokazali zavidljivo znanje nogometa.
OCENE
ROKOMET
POKAL SLOVENIJE
RK RIBNICA : RK PREVENT SLOVENJ GRADEC 27 : 30 (14:18)
Strelci: Hojo 9, Ilc in Ivance po 4, Henigman 3, Pajnič, Dokič in Malnar po 2 in Bartol 1.
RK PREVENT SLOVENJ GRADEC : RK RIBNICA 24 : 21 (10:12)
Strelci: Hojč 7, Ivanec 4, Henigman 3, Ilc in Pajnič po 2, Lesar, Bartol, Dokič po 1.
PLAVALNI TEČAJ
Končan je prvi 15-urni tečaj za odrasle neplavalce, kije lepo uspel, saj so prav vsi tečajniki postali plavalci.
S tečaji bomo nadaljevali, prijavite se na Športni zvezi, tel. 861-126 in 041 634-650.
KARATE ŠOLA
Pobudnica šole in organizacijski vodja je Nena Plesnicar-Weithauser, vso pomoč pri organizaciji pa ji nudi ravnateljica Andreja Šulentič.
Tečaje še naprej vodi mojster karateja 5. Dan, Tone Ančnik.
Prispevke pripravil: Marjan Hojč
Človeški um je zelo bizarna zadeva. Če želi med sabo primerjati dve podobni zadevščini, enostavno uvede ocene. In tako točno določi znanje oz. težavnost
dveh objektov, kakor tudi subjektov, ter jih med seboj morebiti lahko primerja. Žal se to začne že v osnovni šoli, nadaljuje v srednji šoli, pa na faksu... Prav medsebojno primerjanje lahko škodljivo vpliva na že prej omenjene osebke. Lahko jih spodbudi, v najslabšem primeru pa razdiralno vpliva na njihovo psihično moč. Seveda pa obstaja tu še en velik problem: kako dokazati, da si zares dosegel neko oceno. Ja, pogledaš v indeks oz. spričevalo, pa vendar...
Kaj pa, če si plezalec? No, potem ti itak nobeden ne verjame. Tudi Tomi Lukič je imel podobne težave, ko je trdil, da je v Lijaku pri Novi Gorici preplezal smer
Iluzije z oceno 7c+. Kdo pa sploh ve, kaj je to 7c+ ? To je npr. stena dolga 20 m in z naklonom 100°, velikost oprimkov pa je 5-7 mm. Nič kaj lahka, ni kaj. Ampak se je nekako pretolkel čeznjo. Ta trenutek je Lukič edini v Ribnici, ki je preplezal tako težko smer. In zato mu vsekakor čestitamo. Seveda bi to smer preplezal tudi jaz, vendar si je prav takrat moja bebe pri plezanju zlomila gleženj, pa sem jo moral odnesti v dolino do dohtarjev.
Ja, tako je življenje - polno presenečenj.
“Vaš najljubši in ta trenutek malce razočarani “
Foto in tekst: Dejan Žagar
Tomi Lukič v smeri Iluzije, 7c+. V ozadju je državni prvak Kristjan Pranjič
VSESLOVENSKI TAROK
4.	odprto prvenstvo v taroku, ki se šteje tudi za državno prvenstvo, je v soboto, 16. januarja, potekalo v okrepčevalnici URŠKA v Zamostcu. Sodelovali so igralci iz vse Slovenije. Po štirih krogih tekmovanja je bil rezultat sledeč:
1.	mesto: CVETKO ŠTIMAC, Kočevje
2.	mesto: MARJAN ZAJC, Sodražica
3.	mesto: JANEZ LAMPRET, Stična
Prvo nagrado je prispeval rezbar Drago Košir iz Zamostca. Ostale, do devetega mesta, pa so bile tolažilne. Prispevala jih je okrepčevalnica Urška. Vodja turnirja je bil Erjavec iz Ivančne Gorice.
Turnir, ki je trajal ves dan, so udeleženci pohvalili ter obljubili, da bodo okrepčevalnico Urška še obiskali.
Franc Lesar
ZA BOLIŠO VARNOST - DOMA, NA CESTI IN V DRUŽBI
S komandirjem PP Mirkom Ješelnikom o preteklem mesecu
NE ODPIRAJTE VRAT ROMOM,
KER VAS BO USMILJENJE "TEPLO PO GLAVI"
Nihče ne želi udrihati po Romih kar tako, so pač narod z drugačnim, morda včasih nesprejemljivim načinom bivanja.
Zadošča strpnost, a dobrota bo ostala sirota. Dobro bi bilo, da bi nam bila tuja nesreča - rop in izsiljevanje - v poduk in pametno ravnanje, zato preberite resnični zgodbi.
"Ali je vaš sin doma?"
14. januarja okrog enajstih zvečer sta mlajši Romkinji pozvonili pri G. F. v Urbanovi ulici.
"Ali je vaš sin doma?" sta vprašali lastnico, da bi tako nekako upravičili svoj pozni prihod. Nato se je začelo. Ena jo je udarila in porinila na tla, nato pa sta od nje zahtevali denar. Udarci so zadoščali in lastnica jima je izročila bankovca po 5. 000 tolarjev. In sta odšli novi nočni dogodivščini naproti.
"Imate ogenj?"
Ob pol treh zjutraj sta prebudili O. I. in ga prosili za ogenj. Ker ju je zavrnil, sta ga na silo odrinili in stopili v hišo. Da bi se ju znebil, jima je v zameno ponudil bundo in, nerazumljivo, prevoz do doma, tabora v Lepovčah, saj sta bili "domači" Romkinji.
Na poti do tja je ustavil pri gostišču Pugelj, nakar mu je ena od sopotnic izmaknila avtomobilske ključe in zanje zahtevala denar. Voznik seje ponovno uprl, takrat pa sta ga začeli tepsti, zato jima je vozilo prepustil. Spravili sta ga v pogon in se peljali toliko časa, da jima je zmanjkalo goriva.
Srečen konec: Oba občana sta nasilno vedenje in krajo prijavila policistom, ki so avto našli naknadno, se pogovorili z Romkinjama in ukradeni denar vrnili oškodovancema.
Zdaj ju čaka roka pravice, a zgodba se ponavadi konča tako, da Rome pogosto pravična sodba ne doseže.
Kar 24 % vseh kaznivih dejanj (66 od 276) v lanskem letu so zakrivili Romi, otroci, mlajši od 14 let, in mlajši mladoletniki. Kradli so iz stanovanj, vozil in trgovin.
Policija njihovega gibanja ne more omejiti, lahko le opozarja občane, da naj bodo pazljivi, je dejal komandir Ješelnik. Nad vsiljivimi Romi se precej pritožujejo najemniki bivših Rikovih prostorov, ki poslujejo poleg njihovega bivališča. Venomer hodijo po vodo, se potikajo okrog obiskovalcev, zaposlenih in vozil ter jih nadlegujejo. Ista zgodba se pojavlja na trgu in po stanovanjskih naseljih, in ker je Romov pri nas že okrog 100, bodite pazljivi in jim ne odpirajte vrat, ker znajo to spretno izkoristiti!
Cestišče je bilo poledenelo in voznika osebnega avta v Žlebiču in tovornega vozila v Lepovčah se nista utegnila pravočasno ustaviti. Rezultat je bil le materialna škoda.
LOTERIJA V RIBNICI PRESTREGLA PONAREJENO SREČKO
29. 1. sta v poslovalnico prišla mlajša moška in vnovčila srečko HIP s tremi štiricami ter zanjo dobila 10. 000 tolarjev. Kmalu zatem je podobno poskusil še tretji, a se je zataknilo, ker je uslužbenka zahtevala osebno izkaznico. Dobitka ni izplačala, raziskava pa je pokazala, da je bila srečka ponarejena. Policisti neznancev še niso našli, sumijo pa, da so bili med seboj povezani.
"NAJDRAŽJI POLJUB"
je pripetljaj označil komandir. Vinjeni občan je namreč poljubil policista in ker gre za nedostojno ravnanje, je za kršitev dobil 94.000 tolarjev kazni. Da to ni počel iz ljubezni, je bilo menda razvidno iz poprejšnjih žalitev.
NAJBOLJŠI POLICIST JE?
Akcija je vseslovenska, izbirali pa boste lahko tudi občani naše doline. Ocenjevanje bo potekalo znotraj kolektivov in preko javnosti, vse podrobnosti pa boste zvedeli naknadno.
SELITVE V NOVE PROSTORE ŠE NE BO
Komandir predvideva, da se bo 30 ribniških policistov v nekdanji stari ZD preselilo šele konec maja ali v juniju. Najeli so celo stavbo, njena obnova pa se je zavlekla, ker izvajalci zamujajo.
SMRTNE NESREČE = 0	ZA VARNOST OBČANOV BO POSKRBLJENO
K sreči jih ni bilo, bile so le nesreče z lažjimi telesnimi poškod- Policijska postaja in Občina ustanavljata "Svet za varstvo bami in materialno škodo. Vzroki so znani: nenaden zavoj na občanov". Vključeni naj bi bili predstavniki institucij in nasprotno stran cestišča in neprilagojena hitrost.	posamezniki, ki želijo s pobudami in predlogi prispevati k čim
boljši varnosti.
VOZNIKI ZADENEJO ŠE TISTE REDKE VLAKE,
KI BRZIJO MIMO	Alenka Pahulje
Bodite pozorni pri prečkanju železniških tirov. 27. januarja in 9. februarja sta se pripetili nesreči le zaradi neprilagojene hitrosti.
POŠTA OBJAVLJA
Prvi letošnji sklop priložnostnih poštnih znamk
OVEKOVEČENE SO MASKE, ZNAMENITE OSEBNOSTI
IN VOŠČILNICE
MASKE
Brkinski škoromati so četrti pustni lik iz serije maske, v kateri so že izšle znamke s kurenti, cerkljanskimi lav-farji in borovim gustivanjem. Glavnino škoromatov predstavlja v ovčje kožuhe oblečena skupino šem, za katere so značilna še koničasta pokrivala, ki so okrašena s številnimi papirnatimi cvetovi in raznobarvnimi trakovi. Namesto hlač imajo oblečene bele spodnjice. Večina ima za pasom obešene kravje zvonce, nekaj šem pa le drobne kraguljčke. Osrednji lik skupine je škopit, grozljiva šema v črnem ogrinjalu, po obrazu namazana s sajami. Na glavi ima klobuk s perutmi kragulja ali vrane. Skopita, v skupini sta običajno dva, imata v rokah velike lesene klešče, s katerimi lovita svoje žrtve.
OSEBNOSTI
Med znamkami, posvečenimi znamenitim osebnostim iz naše preteklosti, so tokrat izšle: znamka ob 150. obletnici rojstva pravnika, geografa in politika Petra Kozlerja, 100. obletnici rojstva akademika dr. Božidarja Lavriča, 125. obletnici rojstva slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra in 150. obletnici smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Peter Kozler je znan predvsem kot politik, ki se je zavzemal za pravice Slovencev v takratni Avstriji. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem, predaval o slovenskih jezikovnih mejah in izdal znameniti Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin.
Dr. Božidar Lavrič je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami vnesel v kirurgijo v Sloveniji po drugi svetovni vojni številne spremembe. Sodeloval je pri ustanovitvi transfuzijskega zavoda,posodobil anestezijo in s tem prispeval k hitrejšemu razvoju kirurgije prsnega koša ter kirurgije srca in ožilja. Ob kirurgiji srca je uvedel še plastično kirurgijo ter razvijal trav-
matologijo in nevrokirurgijo. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tako doma kot v tujini.
Rudolf Maister je poznan predvsem po odločnih in uspešnih dejanjih v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske: mobiliziranje slovenske vojske in ustanovitev mariborskega pešpolka, razorožitev nemške zelene garde (Schutzwehr) 23. novembra 1918 ter odstranitev nemškega župana in nemškega mestnega sveta v Mariboru. Maister je bil tudi pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. Izdal je dve pesniški zbirki Poezije (1904) in Kitica mojih (1929), pisal pa je tudi zgodovinske članke o prevratnih dogodkih v Mariboru.
France Prešeren, eden najvidnejših evropskih romantikov, je za Slovence posebnega pomena. V nasprotju z ostalimi znamenitimi osebnostmi praznujemo obletnico njegove smrti in ne rojstva. Izvor tega sega v čas NOB, ko so obletnico smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika razglasili za slovenski kulturni praznik; danes je celo državni praznik. Po njem se imenujejo najpomembnejše nagrade za kulturno dejavnost, ki jih vsako leto podeljujejo v R Sloveniji in kitica iz njegove pesmi Zdravljica je bila izbrana za slovensko državno himno.
VOŠČILNICE
Voščilna znamka je posvečena ljubezni in prijateljstvu. Poleg običajne vloge, dokazila o plačani poštnini, ima še dodatno; sporočilo ljubljeni osebi, naj bo to pismo ali voščilnica, bo naredila še prijaznejšo. Zaradi tega ni omejena na uporabo ob praznikih kot sta Valentinovo in Gregorjevo, ampak vedno, ko želimo nekomu sporočiti, da ga imamo radi.
Pripravil; Bojan Bračič POŠTA SLOVENIJE d.o.o. SEKTOR ZA POŠTO
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
	MAREC
Datum:	SOBOTA, 20.
Kam:	v JELENOV ŽLEB — tradicionalni zimski pohod ~
Načrt ture:	Nova Štifta -Travna gora -- Jelenov Žleb - Travna gora
Zahtevnost:	MANJ ZAHTEVNA
Trajanje:	8 UR
Inf: Jože Andoljšek ( 860 - 555 ali Odbor za pohode v društveni pisarni, Gorenjska c. 9, ob ponedeljkih.
Prijave: Marjana Rozman, v četrtek pred odhodom (od 18 h -19 h) v društveni pisarni.
NE pozabite na dobro obutev, primerno topla oblačila, pa seveda dovolj pijače in hrane. S seboj vzemite tudi rokavice in kapo, saj se kar 70 % vse naše toplote sprosti preko glave.
APRIL	-
Datum:	SOBOTA, 17.
Kam:	na MENINO PLANINO (Vivodnik) 1508 m
Načrt ture:	Tuhinjska dolina - Golice -- Menina planina (Vivodnik) - -Zgornji Tuhinj
Zahtevnost:	NI ZAHTEVNA
Trajanje:	6 UR
Zato obvezno nosimo kapo in izdihujemo v šal, saj bomo tako zmanjšali oddajanje toplote v okolico in upočasnili ohlajanje telesa.
Priporočamo tudi, sploh v teh še zasneženih dneh, POHODNIŠKE PALICE, saj si hoje pozimi brez njih ni mogoče zamisliti!
PD Ribnica
EU, PUST! PRAVIJO, DA SI^SI LETOS ZASLUZIL OCENO PRAV DOBRO. ČESTITAMO!
Res se je začelo ob 14. 09 in že s tem rdeča nit 4. karnevala na pustno soboto ni bila pretrgana. Sem ter tja smo malo dlje čakali na množico skupin, ki so se razvrščale po ribniškem trgu, toda težava je v tem, ker določene med njimi nimajo samo mimohoda, temveč imajo pripravljen tudi krajši program.
To, da so bili kurenti in škoromati najbolj bučni, je razumljivo zaradi njihove številčnosti; to, da so se domače pustne šeme ponovno obregnile ob politične peripetije, pa povsem pričakovano.
Razcepljenost političnega vrha je skupina z najdaljšim pustnim stažem ponazorila z lesenimi in "autochthonimi lipizzannerji", parlamentarni vsakdan pa dolenjevaški "poslanci" z značilnim pretepom in nonšalantnim branjem časopisov (p.s. Družine).
Svet so reševali Hrovačani z veliko zemeljsko "kuglo", našo evropsko in humano naravnanost pa je več kot presegla skupina s sedežem na Gorenjski cesti, ki je z vso gorečnostjo operirala Jelcina in iz njega izvlekla raka (p.s. pravcatega jastoga).
Kako dobro bi lahko Ribnica v soboto preživela kakšno manjšo požarno nezgodo, je s spretnim plezanjem po "lojtrah" na vsa okna na trgu in dobrim vodnim curkom, dokazala "tuja" gasilska brigada. Uštela se je menda le pri enem oknu...
Prehlad in slabše vreme sta razredčila gledalske vrste, toda ne več kot za tisoč ljudi, če tokratne obiskovalce primerjamo z lanskoletnimi. Vrsta pustnih šem je Ribnico v treh dneh, kolikor so trajale zabavne prireditve, vendarle poživila. Šotor na Marofu je še najbolj zaživel v nedeljo, ko so v njem
največje krofe in naljubšo glasbo uživali
otroci. Sobotne norčavosti pa so se odvijale kar na dveh koncih Ribnice, kar ni najbolj premišljeno, saj Pustno društvo Goriča vas zaradi visokih stroškov organizacije težko prenese konkurenco, ki ji odtegne del dohodka. Kako uspešen je bil torej PUST in kaj se je dogajalo v zakulisju, pa v prihodnji številki.
A. Pahulje £
I