V. b. b. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom »KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling. celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100-— Pozamezna številka 10 grošev. Lelo Vlil. Dunaj, 15. februarja 1928. Šl. 7. Občinske volitve. Razpisane so bile 4. februarja 1928 in se vršijo 22. aprila 1928 v vseh občinah razen Celovca. Do 17. februarja je treba prijaviti prised-nike in namestnike v volilne oblasti. 18. februarja se morajo razpoiožiti volilni imeniki, ki ostanejo skozi 14 dni vsakemu vo-lilcu na vpogled, to je do 2. marca. 23. marec je zadnji dan za predložitev volilnih predlogov pri občinski volilni oblasti. 13. april je zadnji dan za prijavo volilnih prič pri občinski volilni oblasti. 16. april je zadnji dan za spremembo volilnih predlogov. 22. april je dan volitev. Nekatere važnejše določbe volilnega reda: Volitve izvedejo volilne oblasti, ki obenem odločujejo o volilni pravici posameznikov v svojem področju, oziroma razsojajo o tozadevnih prepirih. V vsaki občini se postavi občinska volilna oblast, ki uraduje do prihodnjih volitev. Ako ima občina več volilnih okolišev, se postavi za vsak volilni okolišč krajna volilna oblast, ki sestoji iz predsednika in največ 6 pri-sednikov. Kjer je okrajno glavarstvo, tam je o-krajna volilna oblast in v Celovcu deželna volilna oblast. Prisednike imenuje na predlog lokalnih strankinih organizacij po razmerju glasov pri zadnjih državnozborskih volitvah o-krajna volilna oblast. Vsak prisednik mora i-meti svojega namestnika. Volilno pravico ima vsak avstrijski državljan, ki je pred 1. januarjem 1928 dopolnil 20. leto, ki je imel na dan razpisa volitev v občini svoje stalno bivališče, ki je vpisan v volilnem imeniku in ki vsled kazni ni izgubil volilne pravice. Voljen (kandidat) je lahko vsak brez ozira na spol, ako ima v občini volilno pravico in je dopolnil 1. januarja 1928 24. leto. Od 18. februarja do 2. marca so razpolo- ženi volilni imeniki. V tem času lahko vsak volilni upravičenec pogleda v volilni imenik, da se prepriča o vpisu, lahko pa tudi zahteva ustmeno ali pismeno vpis ali izbris volilnega u-pravičenca ali neupravičenca, ako more dokazati, da ima volilno pravico ali je nima. O prizivu odloči občinska volilna oblast v treh dneh. Proti odločbi občinske volilne oblasti se prizadeti lahko pritoži na okrajno volilno oblast, ki razsodi končnoveljavno. Do 31. marca je treba vložiti kandidatne liste, na katerih mora biti navedeno ime stranke, imena kandidatov, največ še enkrat toliko, kolikor se voli odbornikov, ime zastopnika stranke in 25 podpisov volilnih upravičencev v občini. „HeimalschuIz.“ „Heimatschutz,“ varstvo domačije moremo označiti s Seipelnovimi besedami kot prizadevanje, da kako ljudstvo ohrani čisto in nepokvarjeno, to, kar ima („wenn sie [die Nation] jenes, was sie bereits bat, rein und unver-fàlscht bewahrt"). K nalogam koroškega „Heimatschutza“ bi torej bistveno spadalo tudi prizadevanje, da se ohranijo slovenske posebnosti v deželi. Posebnosti, ki obstoje na Koroškem že nad 1300 let. In k tem slovenskim posebnostim spada v prvi vrsti slovenski jezik ind slovenska narodnost. Koroški „Heimatschutz“ bi torej moral zahtevati, da se tudi v šoli ščiti, varuje in goji slovenski jezik in slovenska narodnost in da se ne izpodriva naš jezik iz cerkve. Dà, to bi bil pravi in resnični „lieimatschutz“, varstvo domačije! Če pa nasprotno vidimo, da se na Koroškem vkljub vsemu povdarjanju in govorjenju o „Heimatschutzu“ mirno pusti in celo naravnost dela na to, da se slovenski živelj izpodrine iz dežele, potem je jasno, da se pod masko koroškega „Heimatschutza“ skriva samo — vsenemški imperializem. Mi hočemo pravi in resnični „Heimat-schutz“, mi hočemo varstvo domačije, ki u-pošteva, brani in goji tudi naše narodne posebnosti, naš jezik in našo narodnost. V imenu tega „Heimatschutza“ terjamo, da se goji naša narodna posebnost, naš jezik in naša narodnost tudi v šoli. Časih nas vprašujejo, kaj pravzaprav hočemo. Naivno ali pa hinavsko vprašanje! Živeti hočemo! Imamo naravno, od Boga dano pravico do telesnega, fizičnega življenja. In imamo ravno tako pravico do narodnega življenja, t. j. da se ohranimo kot narod. To je naše naravno pravo. Nihče, nobena človeška oblast nima pravice kratiti in jemati nam naše življenjske pravice! Nihče nima pravice ubijati nas! In ravnotako nemoralno je oropati kak narod njegove narodnosti in ga narodno ubijati, kakor je nemoralno oropati in ubiti posameznika. V obeh slučajih je to zločin proti V. in VII. zapovedi. Taka nemoralna naprava so naše „utra-kvistične“ šole! Iz ust pravičnega Nemca sem čul, da to niso nikake „utrakvistične“, t. j. dvojezične šole, marveč da so to nemške šole. Nemški učitelj na utrakvistični šoli je izjavil: „Zweck der Schule ist, dass die Kinder deutsch lernen.“ Torej to je namen koroške „utrakvi-stične“ šole! Ne, da bi se slovenski otroci učili v šoli tudi svojega maternega jezika, marveč namen koroške utrakvistične šole je, da se o-troci učijo nemško in da se ponemčijo! Prvo leto — ali tudi ne — učitelj z otroci še govori slovensko, in zato se te šole imenujejo „utra-kvistične“, „dvojezične“. Naravnost smešno je, da si take šole upajo nazivljati „utrakvistič-ne‘!! Pred celim svetom moramo protestirati proti lažnivi nesramnosti, kako naši narodni zatiralci slepijo svet s temi „utrakvističnimi“ šolami ! Vsak človek, torej tudi vsak otrok ima pravico, da se izobrazijo njegove zmožnosti (Anlagen). Ima pravico, da se razvijejo tudi njegove narodne zmožnosti. In nihče nima pra- PODLISTEK Reberški Ožbej : Kapelškl punt (Nadaljevanje.) Iz groba se dvigne cela postava in Robertu se zdi, kakor bi stopaia proti njemu. Obide ga strah in naglo zbeži čez grobove proti spodnjimi odprtimi vratmi ter skozi nje na cesto. Trepetal je na celem telesu in ni se upal pogledati nazaj. Krčevito je držal prstan v žepu in naglo stopal po stranskih potih do Mažarja. „Tepec si bil, da si se tako bal,“ tolaži se Robert, „mislil si, da je bila postava, ali se nisi mogel spomniti, da je nad grobom vrba, ki jo pokriva sneg. In to si ti imel za strah." In globoko se je oddahnil, ko je pogledal nazaj in se prepričal, da res ni bilo nič. Prstan pa le ima, o kako je lep, le urno k nevesti, lepo tf1 pqkq Kmalu je pri hiši. V Fanikini sobi je še luč. Rahlo potrka, nemirno mu bije srce. Nekdo se zgane v sobi, sliši korake in odklepanje duri, ki se rahlo odprejo. Med njimi zagleda Faniko zavito v belo ruto, da se vidi samo njen dražestni obraz. „Prinašam ti prstan," zašepeče ves razvnet. „Res, Robert, tedaj me res ljubiš?" In objela ga je in tiho sta stopala proti njeni sobi. Fanika odloži ruto in stopi k luči, Robert pa vzame iz žepa prstan in ga pokaže radovedni Faniki. „Kako je lep," vzklikne, „kaj takega še nisem videla. Kje pa si ga dobil?" „Ne vprašuj, saj veš, kaj si mi rekla." „Tedaj si ga vzel Devici Mariji v cerkvi?" Tako je, kaj bi ga ona nosila, tebi se poda, ti imaš živo roko, tam pa je mrtev les." „0, Robert, nisem mislila tako, a sedaj vem, da si ti tvegal vse zame. O kako krasno se bleskeče, toliko je žlahtnih kamnov." In Robert prime Faniko za levo roko, vzame prstanec in natakne nanj bleščeči prstan. Vsa razburjena gleda Fanika na lepi dar in se čuti že kot pisarja Roberta. Toda kaj je to? Naenkrat prebledi, v srcu jo je zabodlo, neskončno bolečino začuti v prsih, obraz postane bled kot stena in vse se suče okoli njenih oči. Z rokami maha po zraku, kakor bi se hotela ujeti, a ne najde opore, opoteka se sem in tja in nazadnje pade vznak. Robert se prestraši, vidi Fanikin bledi obraz in posluša njeno teško hropenje. „Kaj ti je, Fanika?" vpraša Robert ves prestrašen. „Beži, nesrečnež, oh, kako to peče na prstu, odvzemi, oh kako pošasti grabijo po meni, proč, proč od mene, kako me vlačijo za roko, ta prstan hočejo imeti, oh kako to skeli." Robert je stal ves zmeden pred Faniko, ki se je zvijala od hudih bolečin, iz njenih ust so stopile pene in blazno je gledala s svojimi očmi. ..Pomagaj, prstan me žge, o te pošasti." Robert se skloni k Faniki ter vzame njeno roko, na kateri je imela prstan, ga urno sname, hiti ž njim k oknu, ga odpre in hlastno vrže usodepolno darilo v potok, ki je imel ravno pred hramom precejšen prepad. Fanika obleži nezavestna na tleh, težko hropenje prihaja iz njenih prs, vedno bolj pojema sapa, krčevito stiska roke, zavija oči, naenkrat se strese po celem životu in bila je mrtva. Robert gleda ves okamenel ta prizor. Čutil je, kakor bi ga držala nevidna roka za grlo. Ves prestrašen gleda nekaj časa v ta mrtvi obraz, ki postaja vedno bolj črn. Ne more več vzdržati v tem prostoru, hlastno pograbi klobuk, zapusti sobo ter zdirja domu. Vrže se na posteljo, a pred seboj ima vedno sliko tega mrtvega, strašnega obraza. Tako leži dalje časa, dokler od prestalega strahu in vsled u-trujenosti ne zaspi. Novo leto 1788 je nastopilo. Pri Bošteju in Koclju so ga dočakali, vršila so se običajna voščila in zatrdila prijateljstva ter sporazuma. Potem pa so se gostje porazgubili domu in marsikateri je dolgo spal tja v prvi dan novega leta in nazadnje vstal s težko glavo. (Dalje sledi.) vice v otroku zatirati te zmožnosti in vzgajati otroka protinarodno. Proti pravicam otrok niti država, niti šola, niti lastni starisi nimajo pravic. To se pravi, nihče nima pravice otroka vzgajati protiversko in protinarodno. In to iz jednostavnega razloga, ker ima otrok naravno pravico, da se razvijajo vse njegove sposobnosti. To je nauk krščanske etike. V smislu naravnega prava torej zahtevamo šole, katerih namen ne bo zgolj, da se naši slovenski otroci ponemčijo. Zahtevamo šole, v katerih se bodo slovenski otroci dobro naučili tudi slovenskega jezika v govoru, čitanju in pisanju. Ali ni škandalozno, da naši otroci, potem ko so hodili 8 let v šolo, ne znajo niti slovensko brati in pisati! Mi zahtevamo šolo, ki bo upoštevala naše življenjske pravice! Kdor nam odreka te pravice, postopa ne-krščansko, v nasprotju s krščansko etiko, pa naj se stokrat imenuje kristjan, ali pa naj se prišteva celo krščanski stranki! Mi hočemo šolo, ki bo upoštevala in spoštovala IV. božjo zapoved! Ki bo spoštovala jezik naših očetov in naših mater! Kajti, če velja: „Spoštuj očeta in mater!il potem velja tudi: „Špoštuj tudi jezik, ki si ga prejel od očeta in matere! Spoštuj svojo slovensko narodnost!" In druga stvar, ki jo zahtevamo v imenu resničnega varstva domačije in v imenu naravnega prava kakor tudi v imenu pozitivnih cerkvenih odločb je, da pustite našim ljudem v cerkvi slovensko pridigo, slovensko molitev, slovensko petje in slovensko spovedovanje. To je naravnost nezaslišano, da so marsikje na Koroškem usilili celo našim otrokom v šoli nemški veronauk in so naše ljudstvo pripravili v cerkvi ob najprimitivnejšo pravico poslušati besedo božjo, petje, molitve in spovedovati se v maternem jeziku! Z voditeljem banatskih Švabov dr. Grasslnom jim moramo zaklicati: „Glaubigkeit und Kirchlichkeit kdnnen nur ge-deihen, wenn unsere gottgewollte Mutter-sprache nicht nur nicht verdràngt, sondern auch von allen hiezu Berufenen liebevoll ge-pflegt wird. Ein Religionsunterricht, der diesen Namen uberhaupt verdient, ist doch nur in der Muttersprache mòglich. Verfall der Mut-tersprache ist Verfall der Glàubigkeit und Verfall der Kirchlichkeit." (Vernost in cerk-venost moreta uspevati samo, če se naš od Boga hoteni materni jezik ne leneizpodrine, marvečče ga vsi za to poklicani ljubeznivo gojijo. Verouk, ki sploh zasluži to ime, je vendar mogoč le v maternem jeziku. Razpad maternega jezika je razpad vernosti in razpad cerkvenosti.) II POLITIČNI PREGLED j Volitve? V zadnjem času se je zopet znatno poostrilo razmerje med vlado in soc. dem. stranko in to v glavnem vsled delovanja vojnega ministra, ki skuša vzeti soc. dem. stranki vse pristaše med vojaki in policijskimi stražniki. Zavoljo tega je v soc. dem. stranki popolnoma zmagalo levo krilo in posledica tega je, da je opozicija pričela napadati vse vladne predloge. Zato bo morala vlada predložiti parlamentu le dvomesečne dvanajstine, popolnoma negotovo pa je, če bo mogel finančni odbor pravočasno dokončati proračun. Ker vrhu-tega proračun po daljšem presledku zopet ne bo aktiven, mislijo tudi vladni politiki, da so volitve edina rešitev. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, pa bi v novih volitvah nastopili kršč. soc. samostojno, vsled česar pridejo vse-nemci v skoraj obupen položaj. Večino sedanjih mandatov so dobili namreč le vsled zveze s kršč soc. Edina rešitev za vsenemce bi bila, da gredo s kmečko zvezo, ki pa zaenkrat še ne kaže nobenega veselja, da bi reševala vedno bolj brezpomembne vsenemce. Za izvedbo agrarne reforme postaja pri nas vedno večje gibanje. Predvsem se namerava izvesti agrarna reforma na Gradiščanskem, kjer imajo veleposestniki 170.000 jutrov zemlje, od katerih je last madžarskih plemičev 150.000. Samo grof Eszterhàzy je lastnik ene dvanajstine vsega Gradiščanskega. Sedaj so sprejele vse gradiščanske stranke agrarno reformo za svoj program. Edino kršč. soc. stranka vsled svojih zvez z oficijelno Madžarsko še ni tega storila. Toda pod vedno večjim pritiskom javnosti se je morala udati tudi^ ona in sedaj zahteva agrarno reformo po madžarskem vzoru. Jugoslovanska vlada je po sprejetju davčnega zakona z večino podala ostavko. Mandat za sestavo koncentracijske vlade je dobil najprej dosedanji ministrski predsednik Vuki-čevič. Pogajanja z načelniki klubov so pokazala, da vlade vseh strank ne spravi skupaj, niti vlade z gotovo delovno večino. Snubil je Radiča, ki brez svojih zaveznikov ni hotel v vlado, s Pribičevičem pa Vukičevič noče imeti opravka. Zato je mandat vrnil v roke kralju. Sledil mu je Radič. Za njegovo koncentracijsko vlado se je izrekla vsa opozicija, samo radikali so ponudbo odklonili, ker so najmočnejša stranka v državi in hočejo, da je ministrski predsednik njih pristaš. Kakor se je pričakovalo, tako se je tudi zgodilo. Radič je vrnil mandat. Kralj je nato poveril sestavo nove vlade Davidoviču, ki pa je sestavo koncentracijske vlade odklonil, ker vidi, da bi bila pri takem položaju njegova prizadevanja brezuspešna. Začasno sestavlja vlado radikal dr. Niko Perič. Skoro vse stranke so se izrekle za njegovo vlado. Kmečko-demokratska koalicija zahteva pet ministrstev, med njimi finančno. Vendar se bo dr. Periču sestava koncentracijske vlade težko posrečila, ker radikali nočejo sodelovati s Pribičevičem, Pribičevič pa je v kmečko-demokratski koaliciji, ki hoče kot celota v vlado. Albanske metode. Pred kratkim je bil na Dunaju aretiran Albanec Lica, ki je hotel u-moriti albanskega izselnika Hasana bega Pri-štinca, ki živi na Dunaju. Takoj je bilo jasno, da je bil umor Prištinca naročen od Ahmeda Zogu. To odkritje je bilo seveda za današnjo albansko vlado nad vse neugodno, ker zavraten umor v Evropi vendarle še ni priznan kot politično sredstvo. Z umorom Cena bega pa je bila albanska vlada, odnosno njen predsednik Ahmed, že dovolj osramočen. Zato je skušal vtis odkritja oslabiti albanski dunajski konzul Saracci s tem, da je izjavil, da je hotel Lica u-moriti njega. Saraccijeva namera pa se je popolnoma ponesrečila, ker se je izkazalo, da je bil Lica sicer pri konzulu, toda ne da ga umori, temveč da mu izroči izkaznico, na kateri je bilo zapisano: Prosim Vas, da poveste nosilcu izkaznice, kakor sem Vam že pismeno sporočil naslov one znane osebe. Jasno je, da ni ta znana oseba nihče drugi ko Hasan beg Prištinac, ki naj bi ga Lica usmrtil. To tudi jasno izhaja iz izjave Hasana bega, ki je izjavil, da Saracci pač ni nobena taka oseba, da bi ga bilo treba ubiti. Če bi ga pa izselniki ravno hoteli ubiti, a oni take metode odklanjajo, potem jim ne bi bilo treba naročati atentatorja iz Tirane, temveč bi to lahko opravil kak albanski izseljenec, ki živi na Dunaju. Preiskava proti atentatorju Liceju je končana. Atentator je priznal, da je prišel na Dunaj z namenom, da umori Hasan bega Prištinca. Lica bo obtožen poskuš-nega umora. j DOMAČE NOVICE j Sele. Na Blaževo je politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence priredilo pri nas shod. Kljub temu, da so bili mnogi zadržani z nujno vožnjo, je bila udeležba prav dobra. V najlepšem miru in redu so zborovalci sledili poročilu g. poslanca Starca, ki nam je razložil, kako ogromni dolgovi tlačijo državo in deželo, kar je eden glavnih vzrokov težkih gospodarskih razmer. Dal nam je več koristnih navodil glede davkov, gospodarstva, živine, strojev itd. Nato je poročal o deželnem zboru in o kulturni avtonomiji. Vsi smo se prepričali, da g. poslanec prav dobro razume svojo stvar in da se zares trudi za nas. K srcu smo si vzeli njegove opomine, naj ljubimo svojo zemljo, svojo vero, svojo slovensko domovino in ne sovražimo nasprotnikov, naj se tudi nadalje oklepamo svoje koroške slovenske stranke. Gospodu poslancu se iskreno zahvaljujemo in ga prosimo, naj še pride med nas! Zgornja Vesca. Dne 2. t. m. smo imeli pri pd. Petrovcu zelo dobro obiskan shod slovenske koroške stranke. Govoril nam je naš deželni poslanec čg. Starc. Za njegov trud, da je prišel med nas in nam razložil razna pereča vprašanja, se mu prav iskreno zahvalimo. Vsakdo, ki je prišel na shod, se je lahko prepričal, kako prav so ravnali oni, ki so oddali pri zadnjih volitvah svoje glasove naši stranki. Ponosni smo lahko, da imamo v deželnem zboru vsaj dva moža, ki se potegujeta za naše pravice. Brez poslancev in brez samostojnega na- stopa bi bili mi koroški Slovenci ničla in nihče nas ne bi vpošteval. Zatorej slovensko koroško ljudstvo po koncu glave, korajžno nastopaj, bodi ponosno na svojo narodnost, ob času volitev glasuj za svojo stranko in izvojevalo si boš še mnogo uspehov! Kazaze. (Ogenj.) V ponedeljek 6. t. m. ob 5. zjutraj je začel goreti v Metlovi Ogradnikov skedenj in je do zore pogorel do tal; ostalo je samo zidovje hleva v sredini. Zelo je oškodovan kmet Butej, ki je imel tu spravljeno zelenje in deteljo (9 vozov). Ravno je bil namenjen zvoziti domov, ker mu je zmanjkalo krme, sedaj pa je ob vso. Zgorela je tudi na skednju spravljena slama in hišna oprava ter obleka protestantovski družini Dokel s Štajerskega, ki šteje 6 glav in je tu našla začasno streho, ko jo je 20. decembra sodnija s silo izgnala iz restavracije na pritisk nove lastnice Homan. Dokel je zavarovan za 12 milijonov. Najbrž zato in pa, ker je branil zadelane duri v hlev, kjer je imel tudi nekaj reči, podreti in ven nositi, ga je drugi dan gnal žandar v zapor kot požiga osumljenega. Sreča še, da ni gorelo bolj zgodaj, ker bi se bila le 10 m oddaljena vsa lesena bajta lahko vnela in bi mogli speči ljudje zgoreti vsi. Na znamenje zvona je hitro priletelo dosti ljudi, a je žal kmalu zmanjkalo vode! O-varovati so mogli le hišo s polivanjem z lužo, ki se je nabrala od na vročini stajanega snega in leda. Drugega ni misliti, kakor da je kdo nalašč zažgal. Ruda. (Razno.) Dne 5. januarja je pri Kro-fiču v Srednji vasi pogorelo gospodarsko poslopje. — Dne 3. februarja je gorelo pri Šušter-lu in Skavderniku na Ledu. Vzrok požara je sicer nepojasnjen, vendar se da skoro trditi, da je nastal v dimniku. — Ladinikovo posestvo je prišlo na boben. Na dražbi ga je kupil Tratnikov Pavle na Ledu. — Lepo Tratnikovo posestvo na Dobravi pa je dobila na dražbi žena Tratnica. — Tomažičevo posestvo, ki je spadalo k Tratnikovi domačiji, je prilicitiral na dražbi baron Helldorf. Kako škoda, da je prišlo posestvo grofu v roke, ki bo svet najbrž pogozdil. Pri grofih bi se imela izvesti agrarna reforma, se pa šele dovoljuje, da kupujejo zraven. Celovec. (Razno.) Imenovani so bili za stalne učitelje: Arnold Emerich na Bajtišah, Herman Bauer v Otmanjah, Oton Kleewein v Blatogradu, Viljem Vidman v Št. Tomažu pri Celovcu, Alojz Kolman v Podroščici, Eric Ma-klin v Apačah, Marjeta Hohenwarter v Gornjih Libučah. — V Vasji vasi pri Škofjem dvoru je izbruhnil 1. t. m. požar, ki je upepel gospodarsko poslopje pd. Dornkaša z vsem žitom, krmo in orodjem. Škoda znaša 200 milijonov, zavarovalnina pa 180 milijonov. — 4. februarja so našteli na Koroškem 10.337 podpiranih brezposelnih. Število se je v enem tednu zvišalo za 120. — Pri Petjaku v Umici je pričelo 30. januarja goreti. Ogenj se je tako hitro razširil, da so si domači komaj rešil golo življenje in živino. Škoda znaša 11.000 S, zavarovalnina 4000 S. Kazaze. (Veselice in še kaj zraven.) Prej smo poznali le žegnanja in ženitovanja, pa sicer kako vrtenje pri škripanju ciga-miga harmonike. Lani si je izmislila in kar dvakrat napravila barakarca Homan „Waldfest“. Veliko jo je stala naprava miz in klopi v gozdu, pa tuja muzika in priprava za pogostitev povabljenih gostov celo iz mest. Njej je sledil Sanger-verein, ki ga vodi postajevodja Eruhwirt, s Silvestrovim večerom pri Ilgu. Ta se pa ni posrečil. Domača dekleta se ga niso udeležila. Čast jim! Ples ni priprava za praznik, kakor-šen je nam Novo leto. Sv. adventni prepovedani čas se nam konča šele s sv. Tremi kralji. Petje naše ljudstvo rado posluša, kadar se poje slovensko; za nemško petje, ki ga ne razume, pa mu ni. Saj tudi fantje pevci rajši slovenske pesmi pojejo, kolikor jih znajo. Kakor bi šlo za stavo, so napovedali železničarji — pač iz Sinče vasi in Pliberka in ne naši — na soboto 4. t. m. zvečer pri Najbirtu svoj Eisen-bahnerball z vstopnino 30 g za šolske potrebščine revnim učencem. K temu je pa še pust vlekel, vendar so šla le 4 dekleta s fare tja. — V tem času, od 2. do 5. t. m. so imeli čg. župnik Poljanec tukaj mal misijon, ki ga je bilo ljudstvo veselo. So tudi taki, ki jim je cerkev večje veselje kot krčma. Zabave, veselice pač hočejo preprosti ljudje tudi imeti, a po pravici so g. Poljanec svarili župljane pred uvajanjem mestnih šeg, ki ovirajo naše posvečevanje ne- delj in praznikov. Veselice imajo cesto slabe posledice. Sledila je tožba od obeh strani. Ena je hotela biti čisto nedolžna, druga ni hotela biti napadalka, toda bolj zvita si je znala dobiti zdravniško izpričevalo. V Dobrli vasi obsojena pa se je pritožila dalje v Celovec in zahtevala obnovitev procesa. Šele letos je celovška sodnija končala prepir z obsodbo obeh na denarno globo (15 in 20 S). Prav verjetno je, da se morajo sodnikom take tožbe kršč. ljudi studiti in jim naredijo kratek konec, ker iz besedičenja nikoli ne pridejo na jasno. Sodnija mora nekaj razsoditi, ljudje pa si dalje mislijo in še govorijo svoje. Dobička nič izgube dosti! Pust je zbudil tudi naše mrtvo društvo Pripravlja za pustno nedeljo ob 3. uri „Tri tičke“ in „Čašica kave“ na novo slikanem odru. Tu se ne bo nič pilo, plesalo, teplo, pač pa lepo pelo. čana, kot cerkveni ključar je zvesto in z ljubeznijo opravljal svojo službo in nobeno nedeljo ali praznik ni manjkal v cerkvi. Tudi k pridigi je vestno prihajal in ne kakor sedanji mladi svet, ki pridigo vedno bolj zanemarja in še celo med mašo ostaja zunaj cerkve. Kot cerkveni ključar je vestno skrbel za cerkev in si mnogo prizadeval, da se popravljala. Mnogo zaslug si je spletel tudi pri nabavi novih zvo- .. Kathreinerieve p Nern6ii' Pa .kodel« ^ Av.tr P- ^ kave.e^!„dr:ne°^:- To kaze, Sele. Redek jubilej praznujeta na tihem te dni Andrej Užnik, pd. stari Travnik in njegova žena Marija, namreč petdesetletnico svoje poroke. 11. febr. 1878 sta stala kot ženin in nevesta pred poročnim oltarjem. Po dolgih 50 letih sta pričakala čas zlate poroke, kar je malokomu prisojeno. Slavljenec je bil svojčas eden prvih županov v Selah. Ima kljub svojim 88 letom še dober spomin in je še dosti krepek žena pa je v 84. letu ii nekoliko opešana. Ke je po zimi premrzlo i neprikladno, se bo slo vesnost zlate poroke izvršila poleti najbrže kar na domu. Bog ohrani slavljenca od tistega lepega dne in še nadalje, daj jima v sreči in zadovoljnosti preživeti večer življenja! Bilčovs. Pust se bliža koncu. Kot gotovo povsod, tako seveda smo se tudi pri nas prav fejst ženili. Joj, to je bilo vriskanja, godbe, plesa in petja. Plesali in peli smo, ko smo vozili blago (balo), ko smo šli nevestam, kotrcam in tetam delat podoknice (ofriht), pa kako šele na ženitovanjih. Sedaj pa prosimo naše novo-poročence. da nam ne zamerijo, če bralcem »Koroškega Slovenca11 povemo, kateri da so vzeli ta pust tisti teški zakonski križ na rame, pod katerim pač vsak še včasih malo pojamra. Evo jih: Prvi je začel Janez Andrejaš, pd. Havptmanov v Pugradu ter pripeljal Marijo Krušic, pd. Huntarjevo pred oltar. Koj za njim pa se je pd. Tomanov Edi na Vesavi poročil z pd. Močivnikavo Uršijo na Sodraževi. Pa tudi pd. Odrajc v Bilčovsu si je mislil, preveč je dolg čas biti sam doma, poiskal si je tudi nevesto in jo našel pri Boštlcu na Gori. Danes Urši že gospodinji pri Odrajcu. Naš učitelj gosp. Kremec si je vzel g. nadučitelja za vzgled ter tudi dobil mlado nevesto nekje v Celovcu. Posestnik pd. Šibernik je svojo kajžo dal sinu Petru in kaj je ta hotel, ženiti se je moral in poročil se je z Ano Tuš voj. udovo. Pa še ni vse, v nedeljo 13. II. t. 1. sta še dve poroki, pd. Šenhlebinja v Bilčovsu se poroči s Francom Kropivnikom in kolar Gregor Krušic v Bilčovsu dobi mlado gospodinjo iz Roža. To bi bilo za danes vse. Novoporočencem pa kličemo na pragu novega stanu: Bog daj, da bi mogli v slogi in zastopnosti živeti vkup, naj bi bil vam novi stan lahko breme, tudi ob času grenkih ur. Želimo vam srečo in blagoslov božji! Na mnoga leta! Rožek. (Pogreb.) Žalostno so doneli zvonovi v nedeljo dne 29. januarja, ko smo nesli k večnemu počitku dolgoletnega cerkvenega ključarja Pavla Hafnerja, pd. Ciprovega očeta na Bregu. Rajni Ciprov oče je bil vzor katoli- Stiri m»\ionOV. s\a2 Izobraževalno društvo „Kot* v Št. Jakobu v Rožu ponovi v svoji društveni dvorani v nedeljo, dne 19. februarja t. 1. opero Kovačev študent in V ječi Začetek točno ob 3. uri popoldne. Po igri veselica Slove ske požarne brambe v Narodnem domu. K obilni udeležbi vabi VODSTVO. r* Otvoritev mesarije. Podpisani si usojam cenjenemu prebivalstvu dobrlovaške okolice naznanili, da sem otvoril, dne 9. lebruarja 1928 v Dobrli vasi hišna štev. 29 (vsporedno pošte) mesarijo s prekajevalnico ter izdelovanjem klobas vseh vrst na električni pogon. Potrudil se bom, cenjenim odjemalcem postreči samo z najboljšim, prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Na razpolago bo: goveje, svinjsko, sveže in prekajeno, ter telečje meso, slanina (Špeh) in klobase vseh vrst, na drobno in debelo. V obilen obisk se priporoča FERDINAND PARTL a j Inserirajte v Koroškem Slovencu! j Lastnik : Pol. w društvo za, Slovence na Koroškemu v (m'oilRovorcrTj^' ŽtakovsV).^Dnnaj° V* ^ìai^retcnp^fltjT?^ X., Etten- reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machiit