DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mcistn.
m
Ui i
M
i ři-ë
ú
mmmmmmmmmmmmmm^mmms^mmmm&m


■v^
20. julij 1903.
w

R
W K
I
'ë I
Sv. Oče Leon XIII. umrl.
edeli smo, da mora priti, da ni vec rešitve.
A ko so zapeli zvonovi in naznaoili smrt sv. Očeta, pretreslo nas je v srce, vstrepetala je naša duša in neiroté nam je solza porosila oko.
Saj je imirl Oče krščanstva, ki je z enako ljubeznijo iu pravičnostjo objemal vse : priproste in uČene, bogate in revne, ljudske sloje in plemstvo, podanike in vladarje.
Vestno in zvesto, neutrudno in stanovitno vršil je velikansko nalogo svojo kot glavar cerkve Kristusove, llirna, sladka smrt mu je bilo zadnje pozemsko plačilo za to.
Zgodilo se je natančno tako kakor je — od Boga oblagodarjeni pesnik — sam kedaj peval o sebi :
„Ljubil pravico sem ; dolge pretrpel boje in muke.
Spletke, zraven posméb ; skrajno bil sera potrt. Toda vere braniti ne neham ; za Krista ovčice
Je trpljenje sladkó, — sladka i v ječi je smrt."
Naravno je, da je kot prvi branitelj resnice imel mnogo Imdili nasprotnikov in da so mu ti marsikaj britkega prizadeli. A spoštovali so ga tudi ti in morali spoštovati radi Ijubeznjivosti, s katero se je obračal i do drugovercev in radi iie-oniadeževanega značaja.
Zato pa žaluje celi omikani svet ob svežem grobu Velikega Leona.^ Saj je imel v njem moža, ki nm je v splošni zmedenosti pojmov in razdejanosti človeške družbe pokazal varno pot tudi k časnemu blagru in k sreči.
Nemogoče je v par besedah povedati, kaj smo izgubili z Leonom XIIL Vsem je bil vse, zato so vsi v njem vse izgubili. Njegov veliki dull neustrašene ljubezni do resnice in pravice, modre odločnosti za stvar Kristusovo in dejanskega sočutja s trpečim človeštvom pa naj živi med nami, tudi ko Leona ni več med živimi. To bodi njegova zapuščina nam vsem.
Vdeležili smo se eiovesnili zadušnih opravil za mir in pokoj njegove duse, ne pozabimo ga tndi zanaprej v svojih molitvah ; hvaležnost otrok do očeta to zahteva.
Luč z nebes je zašla; večna svetila mu luč!
i
ifjl
'i*? I®
I! i
I
litlt
'M

[
-i- Sveti Oče Leon XIII.
1
Smrt in pogreb.
Življenjepis v liogii počivajočega sv. Očeta podali smo prav na kratko v 5. Številki letošnjega leta. Zato po-dajemo sedaj dragim braveein le nekaj vesti o njega lepi smrti.
Leon XU1. umrl je po IG dnevni Imdi bolezni, katero je potrpežljivo in mirno prenašal, dne 20 julija 4 minute po 4. uri popoldne. Smrtni boj je bil kratek. Sv. Oce je popolnoma opešal, žila je začela prav počasi biti, dihanje je zastajalo, obrax je postal mrtvasko-bled, le zavest ga ni zapustila. Nekaj trenutkov pred smrtjo je se šepetal neko molitev. Kardinal Vanutelli je molil molitve za umirajoče, odlične osebe v sobi bolnikovi ter sliižabništvo pred sobo je ves Čas glasno molilo. Mej molitvami je sv. Oče mirno zaspal. Osebni zdravnik papežev, dr. Lapponi, je položil roko Jia sree in naznanil smrt sv. Očeta. Zadnje besede, ki jih je spregovoril sv. Oče, so bile : „Pozdrav dobremu cesarju" (mislil je na avstrijskega cesarja, ki mu je bil v bolezni posla! tokajea, najboljše vino na svetu, da bi se okrepčal), potem je še vzdilinil : „Karpineto" (rojstni kraj sv. Očeta). Po opravljenih molitvah za umrlega so morali vsi, tudi kardinali, ki niso stanovali v Vatikanu, zapustiti palačo. Začasno vlado svete (;erkve do izvolitve novega papeža prevzel je kardinal-komorník Oreglia. Ta kardinal je prišel ob polu peti uri z obilnim spremstvom, da potrdi papeževo smrt. Sprevod 86 je ustavil pred vratmi papeževe spalnice.
Kardinal je potrkal na zaprta vrata, kličoč Leonovo ime. Trikrat je potrkal iu trikrat je poklieal Leona. Nobenega odgovora. Končno so se odprla vrata in kardinal Oreglia je stopil v sobo s svojim spremstvom, ki je v sobi pokleknilo. Potem se je približal mrtvemu truplu svetega očeta, ki je ležalo na postelji, ter je trikrat s srebrnim kladivom laîmo potrkal na čelo mrtvega papeža, glasno kliČoč njegovo ime. Obraz svetega Očeta je bil kakor iz voska, poteze nespremenjene, ležal je na postelji, kakor bi mirno spaval. Po uradnem proglašenju smrti so oblekli papeža v bel talar, dali mu bele čevlje in tudi takozvano „mozetto", t. j. plasček krog ramen. Na prsih prekrižane roke svetega očeta držale so mal križček.
V	torek ob ;'). uri popoludne je dr. Lapponi, kateremu so pomagali Štirje drugi zdravniki, mazilil truplo sv. Očeta. Z veliko natančnostjo izvršeno maziijenje je precej dolgo časa trajalo, nakar so zdravniki sami zopet oblekli papeževo truplo z istimi oblačili, katera je imel mrtvi papež prej na sebi. Kristalna vaza, v katero so dali sree sv. Očeta, je shranjena v jamni votlini vatikanske bazilike, skoro tik onega kraja, kjer je shranjeno srce^Pija Truplo so nato prenesli v prestolno dvorano. Štiri sveče so gorele ob Štirih oglih mrtvaškega odra, menilti pa so neprestano molili. Le kardinali, cerkveni dostojanstveniki in zastopniki raznih držav ter plemiči so smeli priti tušem pogledat truplo sv. Očeta.
V	sredo ob 8. uri zvečer so slovesno prenesli truplo sv. Očeta iz prestolne dvorane v cerkev svetega Petra. V cerkvi in na trgu sv. Petra so napravili ograje,
da se tako spravi v red občinstvo. Poprej so mrtvo truplo oblekli v dragoceno škofovsko obleko. Na rokah ima sv. Oče bele rokavice, na srednjem prstu dragocen prstan, na nogah rudeče sandale, na glavi srebrno mitro, v rokali drži križ.
Nato so vzdignili papeževi vojaki noailnico, na kateri je počivalo truplo, ter jo nesli na ramah skozi stanovanje sv. Očeta v baziliko. Ob straneh, kjer se je pomikal sprevod, so gorele sveče. Slovesno zvo-nenje iu petje žalostink je odmevalo med potjo. Papeževe čete so napravljale kleče ěpalir. Vsi udeleženci sprevoda so imeli v rokah goreče sveče. Bazilika je žarela v stotinah električnili luči. V sredi cerkve je bil podeljen sv. Očetu blagoslov, nakar so nosači dvignili nosiluico na z rudečim damastom, prevlečen oder, katerega je obstopila čast. straža garde. Zadoneli so psalmi. V tem trenotku je kardinal Oreglia omedlel. Zgradil se je na tla. Osebe, ki so stale v njegovi bližini, so priskočile k njemn. Skoro je prišel zopet k zavesti, ter se je spremlja» od nekaterih vatikanskih dostojanstvenikov podal takoj v svoje stanovanje. Od četrtka od šeste ure zjutraj je bila cerkev odprta. Na tisoče in tisoče ljudstva je prišlo pred mrtvaški oder svetega Očeta, pravijo da Čez 200.000 ljudij. Vendar se ni primerila nobena posebna nesreča. Za red pred cerkvijo sv. Petra so skrbeli italijanski vojaki. Truplo sv. <)četa je bilo izpostavljeno do sobote, zvečer.
Nekaj čez 8. uro sesli so se kardinali, višja duhovščina, kanoniki sv. Petra in nad 2000 ljudij v cerkvi. Truplo so prenesli v slovesnem sprevodu v nasproti ležečo korno kapelo. Tukaj je truplo v navzočnosti celega zbora kardinalov blagoslovil dekan, na kar so ga položili v prvo krsto iz cipresovega lesa.
V	to so položili mosnjiček s 2G zlatimi, srebrnimi in bakrenimi denarji toliko let je namreč papež vladal. Obraz so pokrili z l)elim pajčolanom, Čez truplo pa razgrnili nidečo pregrinjalo. Ko so krsto zaprli, položili so jo v drugo svinčeno krsto, ki nosi navadni napis in grb pokojnika. Krsto je zapečatil kardinal-komornik, in položili so jo v tretjo leseno krsto. Trije sodniki papeževi pa so sestavili uradni spis o zapečatenju krste.
V	trojno krsto zaprto truplo položili so v votlino, ki se nahaja neposredno na desni od korne kapele, kjer ostane toliko časa, da se pokojniku napravi v cerkvi sv. Janeza v Lateranu lepo grobišče, kar se pa pred enim letom ne bo zgodilo. Tretji dan po smrti papeževi pričele so se devetdnevne zadušnice. Vsaki dan je jeden kardinalov opravil zadušno sv. opravilo v navzočnosti ostalih. Prvi dan bralo se je v cerkvi sv. Petra 200 sv. maš, ostale dni pa po vseh rimskili farnih cerkvah po 100. Zadnji dan je petero kardinalov opravilo mrtvaške molitve ob mrtvaškem odru. S tem pa so končane žalne slovesnosti.
Splošno sožalje.
Ves svet je pokazal, da ve dobro ceniti izgubo, ki ga je z Leonovo smrtjo zadela. Sožalje so izrazili zboru kardijialov ali tudi kardinalu-komoruiku pred vsem nas presvitli vladar, cesar Franc Jožef; v prisrčnih besedah se je spomnil velicega pokojnika. Tudi nemški cesar, protestant po veri, a velik prijatelj Leona XIII., se je oglasil in jasno pokazal svojo žalost. ííuski car je naročil svojemu odposlancu v Uimu, naj osebno spo-
roči sožalje carske dvojice kardinalom. Tudi angleški kralj je izrazil svoje sožalje, in tako zvečine vsi drugi evropski vladarji. Celo iz Japonskega, koder so se ma-likovaU:i in le malo katoličanov, celó od te vlade je prišlo sožalno sporočilo.
Premnoga mesta so storila iato po svojem občinskem (jdborn, tako pred vsem Dunaj, pri nas bela Ljubljana, Skotja Loka, Kranj. Drugod so razobesili tudi na javnih poslopjih črne zastave. Skratka: ni mogoče popisati, kaj so vse ljudje naredili, da bi pokazali ljubezen in udanost do sv. Očeta. Slovesnih zadusnih opravil se Je povsod vdeležilo prav obilo vernega ljudstva. V Išlii se je vdeležil tudi cesar sv. mase. Vojaki so imeli svojo lastno službo božjo za rajnega sv. Očeta. Oblastva in uradi istutako skoraj nikjer niso izostali, lie v Avstriji in tudi drngoct ne. Natančno to opisovati tu pač ni mogoče.
V Novem mestu
se je izvedla žalostna novica v torek ob Val2.uri, ko je zapel veliki zvon kapiteljske cerkve. Precej je vsakdo vedel, kaj pomeni to žalostno zvonenje. 23. 24, in 25, julija zvonilo je zjutraj, opoliidne in zvečer vsakokrat po pol ure z vsemi zvonovi. V petek 24. m. m. pa je ob 8. uri zjutraj opravil slovesno za-dnsno opravilo mil. g, prost dr. KIhert ob obilni asistenci. Mrtvaški oder sredi cerkve Je bil primerno odiČen z znaki papeževe oblasti. Tdeležili so se sv. opravila polnoštevilno gg. uradniki c. kr. okrajnega glavarstva, obeli sodišč, davkarije, poste, dalje gimn. ravnateljstvo in orožništvo. Zastopani so bili po odposlancih : občinski zastup, mestna hranilnica, meščanska garda, požarna bramba. Da ni manjkalo vernikov, ni treba še povdarjati, posebno veliko je bilo gospč v žalnih oblekah.
Novi papež.
Kdo bo? To sedaj zanima svet. UgÍ))ajo in iigi-i'ajo, a reči se nič ne da, 31. m. m, so šli kardinali v „konklave'^ t. j, pri poslopju v katerem so se zbrali, s» zazidali vse vhode in nihče ne sme prej ven, dokler »e bo izvoljen novi papež, kar se utegne zgoditi že t, m. Upamo, da bodo kardinali izvolili moža po srcu liožjcm, polnega duha l^eonovega, ki bo srečno in zmagovito vodil sv. cerkev v časni in večni blagor naroda.
Leon X1IL je umrl, a papež ne: kdorkoli bo, Vsakemu bomo kot verni katoličani izkazovali sposto-ljubezen in pokorščino, ki mu gre kot namestniku ï^ristusovem.	_
Gospodarske styiiri.
Našim kmetovalcem ob sklepu Šolskega leta.
Mladina Je naša nada in bodočnost. Mladino dobro ^^gojiti, Ji razviti duševne moči, jo oskrbeti s potreb-ïiÎŒi znanostmi in zvedenostjo v nadaljno izobraževanje za življenje in ji dati pravo podstavo, da bode kedaj i.vrli ljudje in državljani'*, tako vzgojo in omiko za-liteva nas sedanji državni šolski zakon. V to svrlio ^ehije na Kranjskem nad 400 ljudskih šol, kjer se po-(liiČuje nad 75.UOO šolske mladine, stare od 6, do 12. leta. Za nadaljno izobrazbo, vzgojo in stanovsko izomiko ®ki"bi pri nas sedem srednjih sol (Štiri višje gimnazije.
ena višja realka, ena nižja realka in ena nižja gimnazija, ki so atele koncem letošnjega šolskega leta 2399 dijakov), moško in žensko učiteljišče z nad dvesto gojenci in gojenkami, tri meščanske šole (ena za dečke in dve za deklice s 337 učenci in uČenkamiJ, ena višja dekliška šola s 93 gojenkami, potem raznovrstne strokovne in specijalne Šole (strokovni soli za lesni obrt in ženska ročna dela v Ljubljani in v Kočevju z 244 frekventanti, čipkarska Šola v Idriji s 102 rednima učenkama, kmetijska sola na Grmu s 27 učenci, gospodinjska šola v Ljubljani z 12 gojenkami, podkovska šola 6 sedmimi učenci, učni tečaj za pletenje slame v Domžalah, trgovska šola v Ljubljani z 215 gojenci, gluhonemnica s 34 učenci, obrtno-nadaljevalne šole itd.) iti slednjič obiskuje več sto visokošolcev razna vseučilišča in akademije zunaj dežele.
Največje število te naše izobrazujoče se mladine so sinovi in liČere kmetijskega stanu; saj se bavi — po zadnjem ljudskem štetju — 358.783 prebivalcev, t. j. 71'97'> s poljedelstvom in gozdarstvom in le 72.604 ali U'6% z obrti, 21,553 ali 4'3'*/o s kupčijo in prometom in 4tl,015 aii 9'2''/o z javno službo in svobodnim poklicem, katero šolanje Je za nase kmetovalce tem težavneje in v zvezi z večjimi stroški, ker se nahajajo vse srednje, nJim enake ter strokovne in specijalne Šole v Ljubljaui ali v družili mestih in še obisk ljudske šole povzročuje mladini na deželi večjih težkoč, ker imajo do šole Čestokrat dolgo in slabo pot, neugodno vreme itd. Navzlic temu se opazuje, da vedno narašča frekvenca srednjih, obrtno-strokovnili in njim sličnili šol, dočim ostaja obisk gospodarskih zavodov, v prvi vrsti kmetijske šole, jednak. Ta deželni zavod »e je 1. 1886 osnoval. Do letos ga je obiskovalo 2G9 učencev, od katerih jih je 19,'i zavod dovršilo; Kranjcev Je bilo 135, ostali so bili Štajerci, Primorci, Korošci in en Hrvat. Po dovršenem poduku se jih je posvetilo nad polovico oskrbovanju posestev, bodisi na očetovem domu. bodisi kot gospodarski, uslužbenci v deželi ali zunaj nje, ostali, izkorisčaje pridobljeno občno omiko, so si izvolili druge poklice. V zadnjih letih se pa opazuje, da prosijo za sprejem v ta gospodarski zavod le taki prosilci s Kranjskega, kateri želć dobiti deželne ustanove ; in odkar se deluje na to, da bi se na Gorenjskem osnovala zimska kmetijska Šola, ne prosi noben mladenič z Gorenjskega za vstop v deželno kmetijsko šolo na Grm.
Iz teh podatkov se razvidi, da se naŠ kmetijski stan vrlo trudi, da bi iz njega sredine izšlo mnogo uradnikov, duhovnikov, profesorjev, učiteljev, trgovcev, obrtnikov itd., ne stori pa dovolj, da bi stan sam ostal trden, da bi napredoval v duliu časa in po sedanji potrebi. Če upoštevamo, da se nahaja na Kranjskem dandanes — po zadnjem ljudskem štetju — 55.G82 samostojnih kmetovalcev, kateri vsi morajo v teku 20 do 40 let dobiti naslednike, tedaj takoj sprevidinio, da s tem, da od vseli teh pošlje vsako leto le 10 do 20 posestnikov svoje sinove v kmetijsko šolo, ta stan nikakor ne hrepeni po napredku, da ne napreduje, ampak silno nazaduje. Ako naši kmetovalci menijo, da njihovi sinovi le v druzih kakor v kmetijskem stanu zadobijo srečo in blagostanje, se ne motijo le zelo, ampak svojemu stanu sami največ škodujejo. Kakor drugi stanovi stremijo po tem, da svojo mladino navdušujejo za svoj pri-
lioLlnji poklic, ravno tako bt morali i kmetovalci skrbeti za to, da bi z večjo ohcao iti strokovno izobrazbo pripomogli prihodnji generaciji do boljše prihodnosti, kakor jo saaii vživajo, V kmetijskem staiiu Je mogoČ se velik napredek, tu je ee veliko neizkoriščenih darov, ki čakajo uporabe, tu je se za toliko priduib ljudtj trdne eksistence, tu je mogoče si se toliko pridobiti, kakor v nobenem stanu ne vec. Najbolj ocividen vzgled nam dajejo v tej zadevi Nemci, kjer si je kmetijski stan ne le opotiiogel, ampak je imovit in je zopet postal najtrdnejša, opora in podlaga državi in človeški družbi, dasi Nemci bivajo v manj ugodnih zemljepisnih in kli-matičnih legah.
Dťignimo kmetijski stan z omiko in strokovno naobrazbo v enako visino z drugimi stanovi, vcepimo mu zaupanje v samega sebe in spoštovanje do samega sebe in izginili bodo polagoma oni napačni nazori o tem BtaiHi, da se vidi v kmetovalcu združeno le nazad-njastvo in človeka, ki ee ravna po zastarelih načelih, čegar obzorje ne sega dlje, kakor se raztezajo meje njegovega posestva in se ga ne pripozua jednakovrednim drugim stanovom, ker se amatra obdelovanje poljcdel-čevega posestva kot torišče, kjer ni napredka.
Naši kmetovalci so pokazali, da z vnemo, požrtvovalnostjo in razumom vzgajajo svojo mladino za druge stanove iu s tem storijo veliko koristnege; največ pa bi koristili sebi, svojim potomcem, kmetijskemu stanu in človeštvu, ako bi se z enako ljubeznijo in gorečnostjo oklenili edino pravega načela, da bi i za svoj stan vzgpjevali dobro vzgojen in strokovno izoniikan naraščaj. Kakor je mladina povsod naša nada in bodočnost, toliko bolj bi nam morala biti v kmetijskem stanu, ki je najbolj obsežen sloj prebivalstva, ki naj bode v vsakem oziru najbolj čil in kreposten, ki naj bode najtrdnejša opora in podloga ^človeške družbe in države. V tem oziru so nam n, pr. Cebi najlepši vzgled, kjer vsako leto iiiide po več sto strokovno izomikanih mladeničev iz visokih, srednjih, nižjih kmetijskih in drugih specijalnih sol, ki se potem posvetijo kmetijstvu bodisi na očetovem domu ali kot uslužbenci na večjih posestvih. Posnemajmo jih ! iMiako napredno vzgajajo tudi Štajerci svojo kmetijsko mladino. V ta namen podpirajo posebno slovenske posojilnice na Spodnjem Štajerskem kmetovalce s tem, da naklanjajo denarne podpore za izobrazbo v kmetijstvu onim mladeničem, ki se podajo na kmetijske šole. Pri sedanjili razmerah bi bilo tudi na Kranjskem največjega pomena za povzdigo kmetijske vede, ako bi naše posojilnice slično postopale. Jlvaležnost naroda, povzdiga občnega blagostanja in širjenje strokovnega kmetijskega znanja bile bi blagodejne posledice, našim kmetovalcem pa bi a podporami in vzgledi pomagali jim vzgajati našo nado in bodočnost — mladino, namenjeno za prihodnjo oskrbovanje nase rodne slovenske zemlje, da ne propada in ne pride v popolno odvisnost od tujega kapitala, silivši nas kmetijski stan v izseljevanje in tareč ga v bedo. „Pomagaj BÍ sam, potem ti bode Bog pomagal !" Torej kmetovalci, pomagajte si sami z dobro, strokovno izobrazbo svojo za dom namenjeno mladino in tudi pri nas si bode kmetijski stan opomogel ; skrbite bolj in v duhu časa za svoj stan, zlasti za njega prihodnjo generacijo, in naše ljudstvo sme z upom zreti v boljšo prihodnjoat; dobro in strokovno izobražena kmetijska mladina je
naša nada, kmetovalci, pošiljajte torej več svojih za dora namenjenih sinov v kmetijske sole!
Politični [»regled.
Državni poslanec g. Ivan Vencajz je odstopil. Zato bodo volivci sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora in Velike Lašče dne 10. septembra volili novega poslanca. Kot kandidat se bo tamošnjim ^volivcem v kratkem času predstavil gospod Frančišek Šuklje, dvorni svétnik v p.
Umrl je skupni finančni minister pl. Kallay. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik v Atenah, liu-rian, rodom Madjar.
Novi hrvaški ban je jako ošaben mož, ki ne drži svojih obljub. Zato rase nezaupanje do njega čim dalje bolj med narodom. One dni je po Zagrebu pokal dinamit in povzročil preeej škode. Storilce so dobili, a to kaže, da še vedno tli.
V	ogrskem državnem zboru se čimdalje jasneje sliši glas: 1'roč od Avstrije. Vse delovanje velike veČine poslancev meri na to. Škode bi saj za nas ne bilo posebne, ker je znala ogrska državna polovica našo jako dobro izinozgavati. Nek poslanec je prišel na sled veličini sleparijam in podkupovanju. 1'oslanci so se zares stepli med seboj.
V	Hercegovini se je pripetilo nekaj, kar mora î5e tako mirnega človeka vžgati. Pri Bilcku so imeli velike vojaške vaje v tako silni vročini, da je 15 vojakov na mestu umrlo, veliko jih je omagalo na golem skalovju, kakih 400 pravijo, in jih je še sedaj veliko bolnih, da, smrtno-nevarno boluih. Vojaki pač niso zato, da bi jih kak siten poveljnik mučil. Sinovi naroda naj znajo narod braniti, a pokončavati jih ui treba. Poleg ogromnih davkov vendar vlada ne bo zahtevala v mirnem času tako groznih žrtev. — Kaj vec o tem spregovoriti ni varno, ker je vlada ravno glede vojaštva silno občutljiva, Bodo pa poslanci, ki niso kazajivi, povedali kar, se gre.
Na Češkem se tudi bije čedalje bolj očit boj proti cerkvi, kar more biti češkemu narodu le na škoio. Že velike države so preminule, ko so se spustile v boj s cerkvijo. Da ni to prazna trditev dokazuje polaganje temeljnega kamena za llusov spomenik, llus Je bil katoliški duhovnik, ki je pa začel učiti krive nauke iu se nikakor ni hotel pokoriti cerkvenim oblastem ter preklicati. Kot krivoverca ga je svetna gosposka dala sežgati. Pravijo, da je bil llus narodov buditelj, ter da ga zato slavijo. A to je le izgovor. Slaviti moža odpadnika, krivoverca se pravi napovedati boj cerkvi. Kdor^tega ne razume, mu ni pomagati, la če bi se bilo šlo samo za narodnostno slavnost, bi ne bili prišli nemški protestantski pastorji iz Nemčije zraven. Bili so pa to možje znani kot najzagrlzenejši sovražniki cerkve. Torej ... ?
Srbski kralj Peter se bo, kakor je videti, utrdil na svojem prestolu. Ljudstvo ga ljubi, ker je prijaKen in prevdaren mož. G-ovori se pa o zaroti,' ki so jo proti njemu napravili častniki, a so jo o pravem času razkrili.
Bolgarski knez je bržkone pobegnil. Tako hitro in nenadoma je zapustil Bolgarijo. Vse je nezadovoljno Ž njiin. Bolg ari bi si radi osvojili Maeedonijo in jo
resili turškega jarma. A knez tega noče. Zato so začeli vsestransko delati zoper njega. Tudi o zaroti èastûikov ae je pisalo.
Angleški kralj je obiskal Irsko. Irci so bili svoje ilni največji sovražniki Angležev. A seilaj so kralja pozdravili jako lepo. Odkar jim je olajšal rasina bremena in jim pusti katoliško vero, .so mu bolj udaiiî.
Belokranjska železnica.
Dne 19. junija je poslanska zboinica razpinvljala o In-kalniii železnicah. Pri tej priliki je posl. Pfeifer utemeljeval naslednjo resulncijo:
„C. kr. vlftdi se naroča, naj takoj prične dogovore s kranjskim ilež. odborom gledé podaljšanja dolenjske železnice, za u«v načrt normalnotirne belokranjske železnice dovoli potreben državni prispevek, da se more ta zgradba že prihodnje leto nviBtiti med Bove lokalne železnice."
Predložene so bile že mnoge proânje, du se sp<»polni železniÓno omrežje na Kranjskem. Vlada je sedaj ustregla le eni želji, da se iiaimeč Trž č zveže z želtzničniui omrežjem. Vsi (inigi iiačrti so ostali Se na strani.
jMei temi je nučrt glede podaljšanja dolenjske železnice skozi Belo Ki'ajmo. To vprašanje se ne zgane z mesta, ako-ravno se je že mnogokrat obravnavalo v tej zbornici in je konsorcij že predložil splošni načrt s proračunom. Zastopnika dulenjskiii okrajev sta tedaj zbornic! in vladi naznanila ta načrt, ki je bil izdelan za Hiroko- in ozkotirno železnico. Troski za ta načrt so znesli okoli 7000 gld, v najboljši nadi, da Bela Krajina dolii tako potrebno železnico. Z ozirom na slabe finančne razmere dežele Kranjske in interesentov je bila to pač znatna žrtev.
Po tem načrtu bi znašali stroiki za Širokotirno železnico 4 in pol milijona gold., za ozkotirno pa okroglo 3 milijone; po G-orjjuiijevem načrtu bi troáki znašati le 2,081,000 gld. Ta (Jorjanijev načrt je kunsin-cij predložil želez, ministerstvu, a ga zopet uiiiakuil, tako, da dunes ministeratvo nima nobenega načrta.
Ker pa je pred dvema letoma gospod minister izjavil, da to vprašanje ni še zrelo, sem je zupet sprožil 10. junija 1901, in 2. milja 1902. Tedanji poročevalec gosp. Povše pa je bil od vlade pool)laščea izjaviti, da hoče vladu uvaževati mojo resolucijo glede poiialjšanja dolenjske železnice.
Akoravtio je ostalo vse pri starem, vendar belokranjsko prebivalstvo ni še zgubilo u[>iinia, da se mvsitiči njegova želja, ker je to vpi'asanje za Belo Krajino največjega pomena. Gre se Za obstanek prebivalstva: ali se ondi pridne novo življenje, Hov razvoj, ali pa prebivalstvo popolnoma propade.
Ker 30 razni govorniki v tej zljornici in v kranjskem dež. zboru že večkrat in obliirao dokazovali potrebo te železnice v gospodarskem, trgovinskem, kulturnem in strate-gičnem oziru, bilo bi odveč, ko bi to danes ponavljal.
SjiloStia želja ie, da sa to vprašanje več ne odlaga, ker Prebivalstvo čimdalje propada ter se izseljuje v Ameriko.
Dmga prošnja je, da se železnica zgradi širokotirno, kei' bi ozkotirna železnica ne bila v pravi zvezi a svetovnim pi'oinetom in bi bila vožnja lesa, apna, opeke, itd. predraga ^^ ozkotirni železnici.	*
Kar se tiče zgradbenega kapitala, naj se vlada ozi-na slabe fiiiančne razmere dežele in drugih intere-sentov. I^a naša želja gotovo ni pretirana, ako pomislimo, da so bogatejša dežele, Moravska in Slezija, dobile več takih lokalnih ieleznic brez dež. pnsi)evkov.
Zato prosim visoko vlado, naj njeni organi s^polnijo dotični načrt brez novega prispevka interesentov, ^r so ti itak že plačali 7000 gld. To namerava moja resolucija, katero priporočam zbornici in visoki vladi. (Polivala.)
Pine se nam:
Ljubljana, dne 23. julija, — Odbor za proslavo 251etnice bosno-liercegovske okupacije v Ljubljani nam piše:
Kakor je bil določil tukajšni odbor bojevnikov iz leta 1878., bode dne 15. avgusta t, 1. v Ljubljani ob 9, uri dopo-
ludne sv. ma.ŠR v nunski cerkvi, ob polu 1 uri popoludne skupen obed v restavraciji „Novi svet" in «b 4. uri pop. veselica v isti restavraciji, pri kateri bo poleg druge različne zabave sodelovala tudi slav. godba c. in kr, pešpolka „kralj belgijski" št. 27.
H pripravami je odlor tako daleč dospel, da bo začel prihodnje dni lepake razpošiljuti in prosi tem potom najuljud-ueje vsa slavna županstva, da taista to svečanost na primeren način objavijo, oziroma vabila na pripraven prostor prilepiti blHgoizvolijo.
Kakoi' obče znano, sprožila se je leta 1893. misel, postaviti v Jjjubljaiii vojaški spomenik. Nabralo se je 4400 K, treba je pa 6000 K ; zato je pripra Ijalni (idbi r sklenil, da bo pri.tfpeval s slučajnim preostankom za spomenik onih hrabrili, ki so padli v b"j'li za Časa vlude cesarja Frana Josipa 1. Ako se odbtiru posreči dobiti znatnejši ostanek, postavil se bo spomenik že 18. avgusta prihodnjega leta.
2 Roba. — [Preskrbite nam več malih vzornih posestnikov!] Naš kmtt propada vkljub temu, da ga rešujeta kmetijska družba in „Gospodarska zveza".
Mmigo koristita kmetu navedeni diu.štvi, a resili ga ne bosta, ako kmet ne bo sam hotel, rešiti ga more le strokovna izobrazba.
Znan je pregovor: vzgledi vlečejo — besede le mičejo, ki še prav posebno ^elja, Če hočemo kaj s kmetom doseči, ker znano je vsakemu rodoljubu, kako je naš kmet malo idealen, Kmetu manjka vzglediiili gospodarstev! Kako jih doseči? Kmetijska družba lazpisuje vsako ieto darila (premije) na bike, konje, krave, telca itd. To se meni zdi neumestno, proč vržen denar! L'tpo vas prosim, kak uspeli, kak napredek ima živino-rejH, Če si kak bolje situiran posestnik privošči ta šport, dit si vzgoji in prav dobro zredi telico, češ, dobim premijo!! Premijo spravi, a telico da mesarju! Da! premij, daril nam je treba, a ne, ne za živino, ampak za vzgledno, vzorno gospodarstvo! Vse premije na živino naj inlpadejo, in kinelijska družba uvedi za vsak okraj premijo, ki naj jo dobi tisti '/4 V-j posestnik, kateri bode imel najbolj in najpraktičneje knjigovodstvo o svojem gospodarstvu.
Tudi deželni odhor naj bi priskočil kmetijski dražbi v teui oziru na pomoč, da bi bile premije tem znatneje. Gotovo bi se dobilo v vsakem okraju nekaj tacih posestnikov, ki bi SB lotili knjigovodstva, a razume se, da bi jim morala iti kmetijska družba na roko. In moja misel sega še dalje: Vsaka občina laliko napravi tako premijo; kar vsako leto uaj dene v proračun, recimo lOO K in jiremija je tukaj ! Tudi „Gospodarska zveza", hranilnice in posojilnice laliko kaj tacega napravijo. — Vsak gospodar, ki bi dobil premijo, naj bi svoje knjigiivodstvo priobčil po najbolj razširjenih slovenskih listih.
Naš kmet je konservativen, a Če se mu kaže dobiček, ga konservatizem zapusti in po mojem mnenji bi se vsaj nekateri otresli stare šablone kmetovanja in pričeli bi se vaditi v prekoristnem knjigovodstvu. Na tebe „razumništvo" [la se sklicnjem, da se oprimes našega stebra — kmeta. Tu so dobri vsi pomočki, pojH'ijeti seje treba vseh, kateri utegnejo biti uspešni in koristni, Kazati jim je treba dejansko, kako začeti in ustanoviti to ali ono koristno napravo. — Skrbimo vsi, ki se prištevamo k inteligenciji tudi z:l materijelno stanje naroda, ker siromaštvo je znak nazadka ! Naše rodoljubje naj ne odmeva zgolj „inter počala", ampak pokaže naj se v dejanju ! !
J. S., u.
Trg Krapina, 16, julija 1903. — V tukajšnem mrzlem kopališču, katero je ustanovil in je vodi znani bivši urednik Kneippovib listov gospod Okič, sta se pripetila v kratkem presledku dva izvanredna slučaja ozdravljenja, katera ne vzbujata samo med tnkajšninii, iz vseh dežel širne Avstrije prišlimi kopališnimi gosti, ampak tudi v tukajšnem trgu veliko zanimanje iu katera sta vredna da jih zabilježimo. — Pred dvanajstimi dnevi je došel sem vpokojeni železniški nadspre-vodnik g. Jagič. — Pi'ed (ismimi leti sta mu pri trčenju dveh vlakov vsled strahu obe nogi popolnoma otrpnili. — Tu je pričel takoj s polivi in gloj čudo, — peti daa po tem je prišel sam brez tuje pomoči opirajoč se na palice v kopališče, katero je 300 metrov od trga oddaljeno. — Efo drugi slučaj: Župnika Kovačiča iz Koprivnice je zadel pred sedmimi tedni na levi strani mrtvond in na svetovanje zdravnika je pred
desetimi dnevi doáel sera. — Z levo nogo ni mogel popolnoma nié gauiti, toila že osmi dwn tukajSuega bivanja je zamogel IreK vsake opore lioditi.
DomaČe vesti.
(Cesar) je daroval za pogorelce v Predgiadu, okraj Ornomelj 6000 K.
(Zlato maèo) obliajul hode v nedeljo, dne 9. avgusta ob 10, uri v kapiteljski cerkvi visokoćastiti gospcid kanonik Frančišek P i) v še. Da bi ljubi Bug ?(ispoda zIatonia«iiíka ohranil cilťga in zdravega na dubu in telesu se mnogo mnogo let, žflé prav iz srca gotovo vsi, ki poznajo ljubeznivega in blagega gospoda kanonika.
(Osebne vesti.) Pioniovirana sta bila na diinajskeni vseucilisiu doktoi'jeni: al. t. m. g. Niko Zupanić iz Gribelj, doktorjem modriislovja, m 22. t, m. g. Franc Derganc, iz Se-niica, doktorjem zdravilstva. Mlada di»ktoija sta znana kot nadarjena slovenska pisatelja, i'odum Belokranjca,
(Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem) je imenovan ravnatelj ljubljanskega učiteljišća g. Frane Leveč. Deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik je pri-deljcn Btajerskemii dež. Sulskemn sveUi.
(Birniovanje v novomeški in leskovski de-kaniji.) Prevzviseni g. kneKOŠkof dr. Anton Boaaveutura Jeglič je v času od 14. junija do 12. julija v novomeški de-kaniji m v treli župnijah leskovške dekanije opravil kanonično Vizitacijo in delil zakrament sv. birme. Birmancev je bil«; dne 14. junija v Mirni peči 379. 16. junija v Prečini 206, 16. junija v Vavti vasi 169, 17. junija v Suteski 50, 18. junija v ÎPoljanici 97, 19. junija v Crmošnjicah 280, 28. junija v Novem mestu .155, 1. julija v Šempetru pri Novem mestu 184, 2. julija v Šmarjeti 295, 3. julija v Beli cerkvi 131, 4, julija v Šmihelu pri Novem mestu 376, 5. julija v Toplicah 288, 6 julija Podgradom 93, 7, julija v Stopicali 253, 8. julija v Binsuicali 275, kjer je prevzviseni tudi posvetil ondotno •župno cerkev, V novomeški dekaniji je bilo torej birmancev vseh skupaj 3430. V leskovski dekaniji r dne 9, julija v Št. Jerneju 699, 11. julija na K^ki 312, 12.julija v Leskovcn 366; skupaj^l276.
(Šolski izlet,) Gojenci deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu so 27. m. m. pod vodstvom ravnatelja g. R. Dolenca in tajnika g. V. Kohrmanna ter strok néitelja okr. višjega živ. zdrav. g. O. Skaleta priredili izlet v Postojno, Št. Vid in Slap pri Vipavi, Tuši ogledajo vinorejske naprave.
(O dijaški kuhinji v Novem mestu.) Koncem šolskega leta je bilo v dijaški kuhinji podpiranih 68 dijakov gimnazijcev. Izmed teh jili je dobilo odliko 13, prvi red 31, drugi red 3, tretji red 1; 10 pa jih ima ponavljati iz enega predmeta pi> počitnicah. Uspeh je tedaj primeroma dober. Propadli in oni, ki murda jeseni pri ponavljalnem izpitu padejo, ne bodo dobili več brane v dijaški kuhinji, Kazuii teh je dobivalo brano tudi 6 učencev iz ljudske šole, ki so vsi dobro izvršili, Mmij zadovoljen pa je podpisani v materijalnem oziru. Boriti se je bilo s pomanjkanjem denarja celo leto. Koneční uspeh je bil vendar-Ie ta, da je zmanjkalo samo 13 K, Ker pa se mora kuhinja, jedilnica, deloma veža po preteku osmih let popolnoma pi'eslikati in sploh popraviti, se bo ta nedostatek še močno povečal. Zahvaljevaje vse dosedanje dobrotnike naše dijaške mladine, srčno prosim, naj mi ostanejo še nadalje zvesti ter se naj jim pridružijo se drugi. Posebno pa se priporočam za podporo v živilih, kajti Če bi bila ta v preteklem šolskem letu tolika kakor piejšnja leta, bila bi kuhinja lahko izhajala. Omenjam samo, da sem moral izdati za krompir fi6 K in za fižol na trgu ne manj.
Or, Jos. Marinko, voditelj dijaške kuhinje.
(Svarilo,) Neki Ivan Mi'amor klati se po novomeški okolici kot agent neke mažarsko-židovske zavarovalnice in grdi pri ljudstvu našo domaČo „Vznjemno zavarovalnico" v Ljubljani. Kar govori, je laž. Opozarjamo, da je naša domača zavarovalnica tega človeka odslovila ladi mnogih nerednostij iz službe in so te laži in obrekovanja le izbruhi jeze, ker se niu je prepovedalo delovati za „Vzajetiino".
(Semenj v Crnomlji.) V četitek dne 6. avgusta t. 1, lio v firuomlji veliki letni semenj za živino iu raznovrstno blago.
(Obrtna zadruga v Novem mestu) imela je dné 17. m. m. svojo šesto letošnjo redno sejo ob navzočnosti sledečih gg. odbornikov: Frančič, Malovič, C.gler, Appe Val., Stefa-novič, Mramor, Jlurn Fr. in Weiss. Predseduje g. řVančič, konstatuje sklepčnost odbora in otvori sejo. — 1. Prošnja za samostojno izurševanje mizarske obrti, došla z odlokom c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu z dné Ljulja 1903, št, 14.498, v izjavo se ne priporoča, ker spričevala prosilca niso dovolj verodostojna in ker se smatra nezmožnim mizarskega dela. (Sklep je enoglasen.) — 2, Prošnja za znižanje pristopnine se po enoglasnem sklepu prosilcu z ozirom na § 4. zadružnih pravil zavrnii, — 3 Prošnja za samostojno izvi sevanje kleparske obrti se enoglasno priporoča, ker ima prosilec vsa dokazila zmožnosti za to obrt. — 4. Prošnji za satiiostojno izvrševanje pršutaiske obrti se enoglasno v toliko ustieže, da se ima prosilec v teku enega meseca pri mesarski zndiugi v Ljubljani strogi preskušnji podvreči, in potem dotično izjavo preskuševalne komisije obrtni zadrugi v nadaljno reševanje njegove prošuje predložiti. — 5 PieJlog načelstva, da bi se v področju obttne zadruge ustanovil pevski zbor, se enoglasno odobri in g. Cigler-ja naprosi, na to delovati, da se omenjeni zbor čim preje sestavi. — — Na podlagi točke 5. seje z dne 17. m. m. sklicala je obrtna zadruga na dan 21. m. m. izvanredno sejo za ustanovitev pevskega zbora ob navzočnosti sledečih gg, : Frančič, Malovič, Mramor, Cigler, Appe Val., Puš, Pintar Iv., Avsec, Hrastar, Štrobl, Krampel, Ko-vačič, Kussel, Lenard, Matoh, Seifert in Kovačevič, Predseduje g. Fraučič ter po otvoritvi seje pozdravi nayzoče gospode mojstre in pomočnike ter v daljšem govoru uvažuje, kako važen je obrtni stan za meščanstvo, da samo ona mesta napredujejo, kjer je obrtni stan razvit in da je glavni pogoj obrtnikov krepka organizacija k skupnemu, složnemu delu. Nikjer pa, omeni nadalje govornik, se ne zamore sloga in edinstvo tako krepko razviti, kakor ravno v petju. Ker ima obrtna zadruga itak že v § L svojih pravil namen gojiti čut skupnosti, hraniti in krepiti stanovsko čast med zadružniki itd., spodbuja k ustanovitvi pevskega zbora pod krilom obrtne zadruge in se nadeja, da 86 bode isti vsestransko podpiral. Nato prevzame besedo podpredsednik obrtne zadruge g, Malovič in govori nekako tako-le: „Oziraje se na nagovor g. predgovornika ni mi mogoče dovolj jasno povdarjati, kako velikega pomena bi bila ustanovitev pevskega zbora, kakor je bila v zadnji seji obrtne zadruge predlagana. Ta zbor bi bil nekaka vez, ki bi združila med seboj obrtne Člane, mojstre in pomočnike, kjer bi se, kakor drugi stanovi v raznih klubih, med seboj zabavali in se pri tej priložnosti o marsikaterih važnih zadevah svojega stanu razguvarjali. Obrtniki, rokodelci smo bili do sedaj nekako nezaupni drug do druzega,, ali, Če se bodemo večkrat suidli, in to gotovo pri pevskih vajah, se bode to nasprotje ublažilo in postali bomo edini. Pii tej priložuosi prišli bi tudi gg. pomijčniki z mojstri bolj v dotiko in se tako tuči ložje pripravljali za bodočnost, spoznaje trudapolno in 8 skrbjo obloženo mojstrsko stališče." Na to se izvoli 10 odbornikov za sestavljanje pevskegi zbora, iu sicer izmed mojstrov gg. Cigler, Pnš, Avsec, Appe Val. in Pintar Iv., in 'izmed pomočnikov gg. Strobl, Kiissel, Matoh, Hrastar in Krampel. za namestnike se izvolijo gg, : Seifert, Koyačič in Lenard. Predsednikom je bil izvoljen g. Cigler, podpredsednikom gospod Stukl, tajnikom g. Krampel in blagajnikom g. Puš. Nadalje se sklene, naprositi veleč. g. dr. Marinko kot načelnika društva rokodelskih pomočnikov, da bi dovolil novemu pevskemu zboru uporabo društvenih prostorov za čas pevskih vaj. Ob enem se tudi sklene naprositi g. Hladnika za pevovodjo tega zbora.
Predlaga se, da bi se vaje vršile vsak pondeljek ob 8. uri zvečer. Konečno se sklene, da se lahko ta zbor, ako bode razvoj dovolj velik, spremeni v posebno društvo pod imenom „obrtno pevsko društvo" in preide potem vse premoženje temu društvu, Sledni se oglasi predsednikom pevskejja zbora izvoljen g, C'gler zahvalujoČ se za izkazano mu zaupanje m obljubi, da bode po svojih močeh skrbel, da se bode novo ustanovljeni pevski zbor kolikor mogoče trdno vzdrževal. Nato g. Frančič sejo zaključi,
(Iz Starega trga pri Kočevju) se poroča o grozni nesreči, katera je zadela največjo vag Predgrad. Ob tri Četrt na 1 uro dne 18. m, m, vneto se je iz neznanega vzroka v nekem
skednju in prej kot v pol uri je bilo 88 hiš v ognju. Pri tej suši in pomanjkanju vode ljudje niso nrngli rešiti niíesar druzega, kak(ir borno življenje in borno obleko na sebi. Zgorelo je vse poafstnikom, trgovcem in obrtnikom. Beda je nepojena. Priskočiti na pomoć bo morala dežela in država z najizdatnejao podporo, ker ljudstvo je že tako revno in ne kaže nm druzega, kakor izseliti se. Kdor je videl prizore pri tem požam, ta jok in obup, moral je sam jokati, ker kaj taeega se kmalu ne vidi. Škoda ni se cenjena, pa6 pa je bode do 400 000 kron. Tudi živine je zgorelo, in kolikor je do zdaj znano, en star mož, veè pa je liudo opeĚenili Po-gorelci S ) vsega usmiljenja vredui in nujno potrebni podpore.
(Pogorel) je na Vin ci hleř posestnika Mateja Stelarja. «kode .9000 kron.
(Na Žalostni &ori) pri Mokronogu so vrgli te dni staro airebo doli. Bil je že skrajen čas, ker ves les je tilmjen in gnjil, Ěudno, da se je vse to še skupaj držalo. Polovico cerkve že nosi nov« ostrešje, dal Bog le lepega vremena. Vso delo vodi doniaiin strokovnjak Jakob Verbajs.
(Današnji list) obsega deset strani.
Uaziio stvari.
(Denar v nogi.) Leta 1870 je bii neki gozdni Čuvaj v Aîdeuili zadet od krogle. Kroglo so mu izvlekli, a vkljnb temu se je rana vedno gnojila ter je sedaj po 33. letili bil mož v nevarnosti za življenje. Dr. Camion je inoiu v svojem zavodu nogo preiakal ter izvlekel iz nje bakren novec za 10 centimov. Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter mu zanesla premoženje v nogo.
* (Zopet nove puške.) Iz Budimpešte se poroća: Na Mannlicherjeviti puškah, ki so v avstro-ogrski vojski v rabi že od 1. 1897, se je uvedla nova iznajdba, ki puiike izredno zmanjša in olajša. Za skusnjo je imel take puške 4«. infan-terijski polk. — PoskuJnje so tako izborno izpadle, da bo vojno ministerstvo že letos ťd delegacij zahtevalo znatno svoto za uvedbo takih pnšk. _
Listnica vredništva:
„Listek" je danes isiostal, Ni bilo linigaie mogoiie in bodo cenjeni aaroĚniki ojirostili- Zmniijltalo je iirostora radi opisa o rajnem sv, OSetu, in nekaterili že Btarili dopisov. Pa prilioduji« več.
Umrli so:
24. julija; Iliri» Je der t, vilov«, 66 let, kronifnu vnetje bronbij, St, ]4tJ, 2G. , Papež Marija, vduva, 54 let, jetika, Št 12G, 27. „ Barburiú Jlilaii, trifoviieT sin, 3 mesece, želodini katar,
fit. 38.
Loterijske številke. GRADEC, 4. julija TRST, 11. „ GRADEC, 18.
TRST,
26.
81	66	2	6B	78
66	68	1	22	4
17	33	27	90	6
61	47	21	56	28
Tržne cene dne 27. Juiya 1903 v Rudolfovem.
Imenovanje
•^eiiicft .
Ilž . .
Kornïa Oves .
JeĚtneu
Krompir Pii Ji . Grali .
Hek ti. po
k !i
13 12 10
O
»
Ď 11 II
3fi 40 50 7U 1!0 0.i 04
Imenovanje
Le«a......
Utib......
A,i.ia......
Proso......
Sors C a......
LftU......
Jajťft po 8 za 40 vinar
Hektl. po	
Jf^	
	
11	7t
9	76
It	04
12	3«
12	3(j
—	—

IZ JAVA.
Podpisana preklicujem s tem žaljive besede, katere sera rabila proti Matiji Cvctauu v Gor. Kamencab, m obžalujem, 'lil sem jih izrekla.	'
Rudolfovo, dné 26. junija 1903.
Manja Kralj.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze eoi";utja med boleznijo iu ob smrti naSe srino bubljeue matere
Marije Papež
iBrekamo vaeiii naj p ris riđ ej So zalivalo, zlasti Sf. oo. 1'raii-(liSkanoui, velvceiijenim ^otpem iit ^oaI^odi('^.nam iu sploh vspni dobrotnikom in prijateljem nepozabne pokoine. — Dolžnost nam je, se tem potmi Se piisebno iskrena zahvaliti vsem (inini blagorodnim ^o-ipem iu gospoilom, osobito gospej Leopolilini Soliet^nila, ki so nam z denarnimi pri-piigpevki izkatali veliko pomoiï ob britki izgubi ua^e matere.
NOVO MESTO, 2Í). julija ÎM3.
Marija, Ludovik, AlojJiij Papež.
^^cnifoiKinjsha ponudba.
Pošten mož, že bolj prileten, posestnik prijaznega, srednjega posestva, v zdravem in vinorodnem kraju ter blizu farne c-erkve na Spodnjem Štajerskem, se želi poroĚiti s že bolj priletno žensko v starost! 30 do 40 let, kateia bi bila dobra gospodinja in pa kmečkega stmu; samica »li pa vdova, katera bi itnela nekaj premoženja. Ponudbe je poslati na npravnistvo tega lista pod naslovom: „Srečno Življenje."
Nekaj stotin vedrov vina
raznih let je na prodaj
v kleti gospoda Franc	pl. Langer-ja v Bršljinu pri Rudolfovem.
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se bode
začelo v Novem mestu s	15. avgustom t .1. poučevati
pod jako ugodnimi pogoji. — Na.tanćueje se izve pri upravništvn „Dol. Novic".	(174-1)
ki leži ztaven glavne in stare ceste na prav dobrem prostoru ter ima vedno veliko dela posebno s kovanjem konj,
se odda v najem
s 23. oktobrom ali s 1. septembrom 1903. Zraven prostorne kovaënice se odda tudi v najem stanovanje in nekoliko vrta in njive. — Natančneje se izve pri lastniku, hišna štev. 243 v Novem mestu,	(173-1)
Dyo stanovanji
WT" v Medvedovi ,viH' v Novem mestu
se takoj oddasta. Prednost ima, kdor obe vzame.
Natančneja pojasnila dti gusp. Jos. Morauc, trgovec v Novem mestu.	(172-1)


Zahtevajte pri nakupu
Varstvena mamka.
Schicht"OYO štedilno milo
If,
Oiii) je zajamčeno ćisto in brez Tftake Škodljive priiiieei. Pero iztrstmi. Kilor hoče dobiti žare» jamčono pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, »la bo imel vBak komad ime „SCHICHT" iu vHrBt.-etio ziiamlto .JELEN".	(108-1)
k
fi m fi
Dobiva se povsod! [tt
koncesijo vano
francosko prekmorsko družbo
„Compagnie generale Transatlantique"
Edina direktna in najkrajša črta
poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni
Za voiiije tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
Edt êmmmée^
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6
blizo znaue gostilne „pri Figabtrtu".
(000-18)
„ft l{(
U
v Kiindiji

V jSovem mestu
oddá se s 1. oktobrom t. I, pritlićno stanovanje, obstoJeťSe iz treh sob, z lepo kuhinjo in dvema shrambama. Vodovod v hiši. NataiiĆne pogoje pri lastniku.
Si.,^" Istotuiii se oddaja na dan nekoliko litrov mleka.
(1(57-1)	Franc Šuklje.
Tekom meseca avgusta prodaja kmetijska šola na Grmu
fin® BmwwQ ^ag^la m^ In
Vodstvo kranjske kmet. šole na Grmu pri Rudolfovem,
27. julija 1903.	(171-1)
Prav ugodna prilika!
Podpisani prodam svojo še par let davka prosto
iS» f Zioriji Slraži 1.1\. 2
pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hisa stoji tik kolodvora, na katerem je največji promet dolenjske železnice.
V hiši se nahaja: 1.) C. kr. pošta. 2.) Prav dobra gostilna s petimi sobami, ter veliko poaebno za vinsko trgovino primerno kletjo, » hleviim in vrtom. Gostilna ima tudi pravico žganjetoča, 3.) Piav dobra prudajalnica s pripravnim skladiščem (magazinom).	— , .
R. Dolénc,
vodja kmetiSke šole na Grmu pri Novem mestu.
Služba
kuharice - gospodinje.
Podpisano vodstvo išče žensko, katera bi bila spii.sobna za učence in posle kuhati, kruh peči, v mlečni kleti in svinjakih gospodinjiti. Ona mora zuati slovenski dobro pisati, in znati mora tudi dobro računati.
Na pomoč sta ji ilve dekli, kuhinjska in hlevska. Plača znaša 40 kron na mesec. Služba je nastopiti s 1. septembrom t. 1. Dotične prošnje pošljejo naj se podpisanemu vodstvu do 15. avgusta t. 1.
Vodstvo kranjske kmet. šole na Grmu pri Rudolfovem,
__27. julija 1903.	(170-1)
ima na prodaj fina, pristna, dolenjska bela in rudeča vina. Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov.
Otvorjenjg dclavnicc.
'id'
v
stavbeni in strojni ključar
dovoljuje si slav. občinstvu uljudno naznaniti, (la v hisi g.luserja na glavnem trgu žt.47 v Rudolfovem izdeluje vsakovrstne v ključavničarsko atroko spadajoče predmete, izdeluje in popravlja različne poljedelsice, Ěivalne in druge stroje, tehtnice (vage), bicikle, novejše peči, Štedilnike itd. Sprejme tudi popravila in razpeljevanje že obstoječih vodovodov po liiëah. — Trpežno, lepo delo in nizke cene. Za mnogobrojna naročila se vljudno priporoča.	^ujyj
za mlatit, žito čistit, slamo řezat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©X®	©řta
Fran Zeman-a, Ljubljana,
Poljanska cesta št 24.
(236-22)
Pozor!
liišii proda
NAZNAMLO.
Udano podpistilli vljudno iiiiznanjara slavnemu oLiiiistvu ill vsem stanovom, da sem s 1. julijem svojo krojaško obrt preselil iz hiâe st. 42 v svdjo na novo se-zidiifio hiSo v Ksndiji stoječo blizu ceste, ki vodi v Grm, Priporoeaiïi .«^b toraj sliivnemu obćinstvu v izvrševanje SMlonakih, jaket, šjiort in navadnih oblek. Zflgotavljam veduo p<> naj llo vej sem knju solidno delo 1)0 primerili ceni. Spoštovanjem (U7-3)	Jos. Paulin, kidjHÔ v Kandiji.

(U-U)
Ku)iujfeui ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Planum po uiijvÍHji ceni.
Izposojujem ludi vlasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (Glavni tig, nasproti mestne hiše.)
V najem se dá ozinumi se vsa
Proda se iz proste roke hiša št. 224. v Rudolfovein pod uiïodnim pogojem. - VeÔ pové slavno uredništvo „Dolenjskih Novic".	(i(lG-i)
Enonadstropna hiša
v Črnomlju št 172 (nekdaj Kiipljenova) obstojefa iz Seatili sob, dveh kuhinj, ene kleti iii ene kolarnice z vrtom, ležeĚa na okrajni cesti, pripravna za vsako trgovino, je na prodaj iz pruste roke. — NatanĚneje se poizvé pri
(1(54-1)	Ivanu Vušič v Črnom^u št 112.
Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov,
Najvarnejše, najhitreje iii največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto
iz Hamburga v Novi-York so:
Padavica (božjast.)
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi ae zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schvkfanen-Apotheke, Frankfurt a. M.'241-21)
Deutsclilaud . , Auguste Victoria Moltke .... Pemisylïftiiia Gtaí Wftldewee . Balatia .... Patavia . . , Bulgatia . . .
212	m dolg.
168	„	„
lliO	„	,
171	«	.
170	„	„
140	«	.
IBS	„	„
162	„	,
Ftirst Bismark
Columbia .	.
Bllioher ,	.
Pretoria ,	.
Patricia .	.
Plioemuia .	.
Beljp-avi» .	.
Armenia .	.
pod Ugodnimi pofroji v /iabji vasi št. :t. pri Novem mestu. Hiša je novo zidana ter s,-ada zraven vrt. V hiši se nahaja že ve6 let dobra gostilna; pripravna je pa tudi za vsaki diugi obrt. Oddá se tudi vsa gostilniška oprava, sodi itd, — Natančneje se iz^à pri lastniku ravno tam.	(ie&~l)
IKS^FOET YI1A7
Imam v kleti izvrstno istrijansko vino — črno iu belo od 30 do 60 vinarjev postavljeno »a tukajšnji državni kolodvor. Ravno tako domafio rakijo (vinsko žganje) po 120 do 160 vinarjev. Za jiošteiio pristno vino in solidin) postrežbo se jamči.
Ivan Pujman, producent in eksport vina, 13^^12)	Vodnjan, Dignano Istra.
Hamburg-Novi-York le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih ceuah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura
Hamburg-Amerika Linie
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, takoj na desno od juž. kolodvora, ob jirugi elektriûue železnice.	(2a3—17)
Janez Orobušek,
posestnik in krčmar v Brežicah,
zgradil in otvoril je na svojem posestvu v Št, Lenartu tik li'ežiškega kolodvora
novo opekiiniico
iili ciglano,
opozarja tedni in vwbi uljudno stavbene podjetnike, posestnike in po-SHmeznike k mnogobrojnim naročilom na opeko, ki so jo zvedetici sprznnli za najbdlišo v brežiškem oki aju. Postrežba točna, cene najnižje.
(108-2j
Stanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron.
. 1
Najboljša in najsigurnejša	t
«ri ika sa stedeme- ^	^
^ prilika za siectenje. ^ i čez 32 milijonov kron. \
Preje: Gradišče št. 1,

sedaj: KONGRESNI TRG št 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vioge vsak delavnik - ^ od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	-
O
brez kakega odbitka, tako. da sprejme O vložnik od vsaoih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJi^.ICE se si)rejeiimjo kot gottiv denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštuo-branilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. jaiiuarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
(136--1)	predsednik.	podpiedaednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodhli. — Dr, Andrej Kariin, stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, velepos. t Ljubljani, — Matija Kolar, íupmk pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljnd. pns". — Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani, — Gregor Slibar, župnik na Kudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesur bogoslovja v Ljubljani,

Dva krojaška pomočnika K®B
se takoj 8prej:iie, kateri ima veselje pekovske olrti ter naj bode 15—18 vnistvo „Dol. Novic", (277- 18)
dobro izve/baiia ne takoj vsprojmota	i/vrstno, doinaccgu pri-
pri FUANC ŠTRUMIiEU-nu Vavtavas V IIIO, JSV^j:^^^ (los-s,) l>«»štii straža (Dolenjski»).

Mlatililice, gepcljiie, trijerje,
slamoreznice,
prcše za grozdje in
sadje, ter druge stroje ima v /alogi^o prav iiizkili conah
ABOLF CJÏÏSTII - Rudolfovo
(U8-8J trgovina z železnino in zaloga strojev.

Odgovorni ureiluik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj ju salDžiiik Urban Horval.
Tisk J. Krajoc nasi.