lahaja dvakrat
na
\jt
O
A

NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
|
Excellent advertising
ST. 64. NO. 64.

CLEVELAND, OHIO V PETEK it. AVGUSTA 1911
Tj
VOL.
Bill
Mostne novice.
Mes*o Cleveland dobi od 1. septembra naprej poštno hranilnico Ziedinjenih
držav.
i
t?.
Si
POSTNI PREDPISI.
• —Tukajšni poštar, Mr. Ford. je dobil iz Wasbingtona nazna-ni'o, da mora pripraviti vse potrebno za postno hranilnico, ki se otvori 1. septembra. Pošt^ ne hranilnice se vodijo pod sledečimi predpisi:
Ulagatelji ne dobijo nobene knjižice, pač pa dobi vsak certifikat za eden. Jlva pet. dvajset ali petdeset dolarjev, kolikor ie položil v hranilnico. Na tem certifikatu ie napisano ime nlasratelja in dan, od-kdaj nosi denar obresti. Certifikati se ne morejo rabiti kot denar ali pa orepisati na drugo osebo Denar nosi vsako leto dva orocenta obresti. Kakor določajo pravila, ne sme nihče niaini položiti v to hranilnico kakor en dolar, in nihče ne sme več položiti kot sto dolarjev en mesec, in skupaj ne sme imeti več na te i hranilnici kakor s;00 dolarjev Vsak otrok ki je že star deset let. lahko nalaga denar v poštno hranilnico in tudi onsožene ženske ga lahko nalagajo: moški nimajo pri denarju žensk nobene pravice. Noben poštni uradnik nima pravice izdati ime kakega ulagateljn ali pa povedati, koliko ima kdo v hranilnici, razven če dobi dovoljenje od glavnega poštarja iz Wash in gtona. Der.ar se lahko vzame ven kadar se hoče.
Otroci, k' nimajo dolarja, lahko začnejo hraniti s centi Kupi se na*pošti listek za deset centov, m na ta listek se mora prilepiti polagoma ali pa menkrat devet znamk po ioc, in ko je devet znamk na listku, lahko nesete na pošto, kjer vam dajo potrdilo, da ste hranili en diolar na posti Prav dobra je tudi ta naprava: Kdor ima dvajset ali več dolarjev spravljenih na postni hranilni ci tohko zamenja fa denar v hondr Zjedinjenih držav, ki nosijo dva in pol procenta dobička. Tudi ti bondi se lahko zamenjajo vsak Čas za denar.
Da je naprava, da se zda-jaio certifikati namesto hranil-nicnih knjižic, jako dohr? je očividno. V evropskih deželah, kjer izdajajo poštne hramlnič-ne knjižice, ima vlada najetih več tisoč knjigovodij, ki morajo računati bančne knjižice. Certifikat pa ne velja dosti, in če. ga zcrtibi. tilagatelj vedno prav lahko dobi novega.
To poštno hranilnico priporočamo posebno Slovencem. Ne nese sicer m no po obresti j. toda denar je najbolj va^no na relem svetu naložen. Za ta denar garantirajo Zjedinjcne države z vsem svojim premoženjem. Posebno je lepa prilika za hranitev za one. ki n-rsijo pO malih svotah na banko.
—Šivilje in krojaški pomočniki. ki so nb Štraiku. so dobili zvišano tedensko podporo. Orno že ni unijski člani dobivajo deset dolarjev fia teden, neo-ženjeni pa $6.00 na teden podpore. Štrajkarji še vedne upajo da bo zmagala t>jih pravična stvar.
Objednefn pa tožijo sedaj štraikarrji časopis 'Cleveland Leader". ker jim je baje .podtikal razna nepostavna dejanja. časopis tožijo na $ i 90 000 odškodnine I^ravijo. da jc "Leader" pisal o štrajkarjib. da se celo požiga ne hojiio. kar časopis baje izvedel od
^ Clevelandlski škof na policijskem sodišču. Znano je našim čitateljem, • da so se 14. maja letos uprli člani poljske cerkve sv Kazitnirja proti svojemu župniku Rev. Piotrow-' skerriu. Sedaj tožijo člani te cerkve svojega župnika pred policijskim sodiščem. Ker pa zagovorniki upornih faranov nič ne v rja mejo župniku, je odločil sodnik, da se posije po škofa, če more on kaj druzega povedati o svojemu župniku, kt. Rev. Farrellv. elevelandski škof. je torej dobil sodnijsko zapoved, da mora priti v četrtek popoldne na sodni jo m tam pričati, kaj misli on o tem župniku.
( Župnik Plqtrowskv je priz-| nal sam, da je od $3600 katere je nabral od članov cerkve, oddal samo $700 cerkvi, nadalje, da je svoje farane precej trdo "šitiifal" iz prižnice, in med drugimi lepimi izrazi jih imenoval tudi "svinje". Tako treh večina župlianov Oč:tajo se pp. še drugi pregreški, Vsa stvar je jako zamotana. Veliko se pričakuje od tcua. kako bo škof pred sodni jo izpovedal.
—Slovenski Sokol priredi 13. septembra letos svojo vrtno ve-Iselico. ki bo ena najbolj živahnih v letošnji sezoni. Telovadci iniaio svoje vaje v popolnem ! obsegu, in je pričakovati najlepšega uspeha.
Dne 13. avgusta pa imajo družinski izlet na farmo g. Pajka v Nottingham, O. na Stop 126Vi. Torej na svidenje v nedeljo popokfne.
—<">ni ljudje, ki so imeli svoj denar naložen pred leto na Franklin Savings banki, naj se požurijo in'" prečki do Mr Pa-ttersona, 708 American Trust IJldg. Ta banka plačuje sedaj oolar za do'ar. in lahko vsak dobi vse, kar ima še notri.
—M Marešič trgovec z mo--ko opravo. se je ureselil od itf16 St Clair ave ua J't22 St. Ciair ave.
-	-Rojak folm Majzelj je pre-\ /t\ gostilno od Ciril f a near j a na vogal Class ave in Norwood Rd.
—Frank Sterniša. znani gostilničar v Cleveland«, priredi tekom trinajst let svojega obstanka v tem poslu, na 1 (v »v-V.-,ista domačo vrtno veSettco. Pekli se bodo kost runi na spis.
—Narodna Dobrodelna Družba ie sklenila, da priredi veliko občno slovensko veselico na ;tf oktobra dan pre;d vsemi svetimi. Na vrsti je pa toliko Arivnostij. da t)iti povetlati ne r oremo. Ne malo zanimanja ho gotovo vzbudil Fibničan, ki pride naravnost iz Uibniec ti r br na odru vpričo vseh 1 indij delal piskre iz gline. Da. le M'tejajte se! Resnica pa le pride na dan!
-	Cirl Metodova družba ima v nedeljo dopoldne ob pol de-f t vejo sejo in sicer v Knau-sovi dvorani. Po rej; se pa da-jr. v s 3' člani slikati, s
—Sledeči rojaki so- nas prišli prosit, da poizvemo za ime ladije in za čas, kdaj so prišli v Zjedinjene države. Za vse te smo dobili odgovor, toda ro»a-kov ni od nikoder, da bi p" oieli ta odgovor. Kdor hoče torej zvedeti, naj pride v naš 11-ad kjer dobi potrebne listine A. Kovač, Jos. Modie. Frank Pla-ninšek.
—Rojak Anton FWkavcc, Kt je prej stanoval na 5QOj St. Clair ave. naj se blagovoli o-glasiti v našem uradu, ker ima-n:o nekaj važnega zanj
- Caj, da se plača račun v «ia?em urada, je ie
Iz delavskih krogov.
Uslužbenci zapadnih železnic zahtevajo poboljšanje plače. Velikanski štraik skoro izbruhne.
Oče in hči.
1*1
70.000 NA STRAJKU.
Chicago, 111. 10. avgusta. Kakor je naznanil podpredsednik od Union in Southern Pacific železnice, preti vsem za pa dni m železnicam velikanski ^trajk. Kakor pravi podpredsednik, so stavili član5 železničarske unije take predloge za poboljšan-je plače, kar bi železnice veljalo letnih 50 milijonov dolarjev. Zastopniki unije so stavili predlog po katerih bi morali dobivati 15 odstotno poboljša nje plače, strogi osemnrni delavnik, nadalje, da smejo sami linijski delavci biti zaposlje-ni pri železnicah in še mnogo drugih s pre meh pri delavskem položaju. Koliko se sedai šli-so železnice odgovorilo uslužbencem. da njih zahteve nikakor ne morejo spolniti.
2apadne železnice delajo jako dobro trgovino in vlečejo bogate dividemle. Ker bi pr p< novih plačah se znižale, hi seveda železnica najbrž povišala prevozne cene. in vsled tega ni zopet trpelo ljudstvo. Cene na zapad so že itak jako drage.
London, K*, avgusta. Vala-galci tovorov na morskem o-brežju so se pridružili drugim štrajkarjem. in unijski uradniki pravijo, da ie sedai 70.000 mornarjev in drugih linijskih ljudi; na štrajku. Na južni strani reke lemze počiva vse delo. Zadnje dneve je prišlo mnogo parnikov v luko. in vsi ti pazniki so naloženi z živili za londonske trgovce. Živila sedaj čakajo v lukah ker ni ljudij, ki hi jih razkladali Meso, ki leži na parnikih v hladilnicah, je še nepokvarjeno, toda mno-<ro ž'"vil se je že pokvarilo, ker strajkarji ne dovolijo, da bi se nakladal led na ladije. Obe stranki upajo, da se štrajk kmalu pomiri
Lowell, Mass., 10. avgusta Nenavadno število brezposelnih delavcev hodi po mestu. Zadnjič so tri veike tovarne zaprle vrata za nedoločen čas. in dve tovarni pa za 3 tedne £est drugih tovaren po državi ie moralo zapreti vrata. Pravijo, da ni naročil Najmanj 25.000 delavcev v državi je brez dela.
Preljubezniva žena.
St T.ouis Mo. o. avgusta V tem mes'tu je trgovec Filip Nickerson uložil prošnjo za ločitev zakona, ker je njegova žena tako prijazna proti njemu, da ne more več zdržati.
Nadzorstvo.
f'ri nadzorstvu mislimo po vdistvo' ali moč nad kako stvarjo. Vsak mož bi moral imeti ]jopblno nadzorstvo nad Fvoiim telesom in pametjo. Zmožen mora biti, da navdušuje . vojo energijo do delavnosti Kar se tiče telesa, ga mora skrbno paziti in takoj udnšiti \s;:ko nerednost ko se začne, (!ii '.ako prepreči hudo bolezen .Takoj mora rabiti Trinerjevo '.meriško grenko vin«* m sa lahti toliko časa. lokler -u1 zgini zadnji sled bolezni To idravilo prežene iz telesa vse Mfčisvosti. Rabite ga tak^j, ko ne čutite apetita kc iinate za-piie. nadloge v želodcu kadar zgubite težo. glavobol, ka-bruhate, imate pline v sebi ozni, "
Oče je streljal sedemkrat nt
svoje hčer, nakar je še
sam sebe ustrelil s krogljo.
ŽALOSTNA SMRT.
New York, 10. avgusta. ?a lostna 'dnuinska tragedija, katere. vzroke najbrž nihče ne ve in ki je zahtevala dvoje človeških življenj, se je pripetila včeraj \ Kason Point. 5oletni vrtnar John Brevi je prišel do svoje '7 letne hčerke in sedemkrat 7. revolverjem na njo u-strelih nakar je smrtonosno krogljo pognal še sam sebi v glavo. Od sedem k rogelj k; <0 zadele deklico, jih jc šlo pet v prsa in spodnji del telesa. ena v desno in ena v le vo roko. Vendar je deklica šc živela, ko je prišla po njo am-bulanca, pa zdravniki v bolnišnici so se izjavili, da ne bo okrevala. V bolnišnici mlada leklicit tudi ni mogla povedati 'akaj ie oče storil to strašnr dejanje. Povedala je samo da lčetu ni bilo prav, ker je večkrat pockdala za nekim mladini moškim.
Rrewijcva hči ie bila uposljena pri neki družini kot služkinja. it» oče io je dvakrat ali trikrat na teden obiskoval. Tako je prišel »udi včeraj ob 6. zvečer in šel naravnost v kuhinjo. kjer ie prosil hčer za čaj. Ker pa raja ni bilo. in ker je hč< vedela, da oče kave ne pije, nni je rekla, da naredi čai, ker je videla, da^ je oče silno razburjen.
Naenkrat pa reče - "Ves dan se mdelo iskal, pa ira misem mogel dobiti. Mislim da prič-sem deo iskal, pa ga nisem je sedemkrat na svojo hčer, in vse kroglje so zadele. Ko je videl da je hči pa<lla, ie hitro pobegnil iz kuhinje, toda na spodnjih stopnjicah se je ustavil. 111 revolver znova naložil. Tn ko vidi, da ga ljudje pre-tranjajft. 'hiti do bližnje koče, kjer skoči v klet. Tam potem trikrat ustreli sebi v glavo. Ljudje so ga dobili mrtvega.
Pozor naročniki.
Našim ccnjenim naročnikom v Indianapolis, Ind. naznanjamo, da je naš pooblaščeni zastopnik za isto mesto g. Lov. Biziak, 750 No. Holmes ave. ki je pooblaščen pobirati naročnino. in opravljati vse take posle ki spadajo k listu. Rojakom ga toplo priporočamo.
Nas zastopnik
za mesto Clinton. Indiana je
Mr. John Jarc, Box 183 ki je pooblaščen pobirati naročnico in opravljati vse take posle, ki spadajo k listu Rojakom ga toplo priporočamo
Dietz bolan
Milwaukee. Wis., o. avgusta. Tohn Dietz, ki se je tako hrabro boril proti hlapceb lesnega triista. ie sedaj nevarno zbolel. Bolezen prihaja od za-strupljenja krvi. ki je nastala od rane, katero je dobil pri Streljanju s šerifovimi pomočniki
-----
Bombe v Chicagi.l
Chicago, 111 9. avgusta. Včeraj sta se razletele dve bombi pod tovarno Jensen Electrical Co. Tovarna je zelo poškodovana: ranjen ni nihče. Zdi se, bi stanovali vsi anar;
Novo države.
«41
Senat in poslanska zbornic?.
ste določili,'da se sprejmete Arizona in New Mexico kot nove države.
TAFT SE USTAVLJA.
Washington, 10. avgusta. Kongres je odloči!, da dosedaj-na teritorija. Arizona in New-Mexico postaneta države v Uniji. Ta ft bo protestiral proti tej postavi in jo bo ve-tiral kar pomeni. <fa mora kongres še enkrat voliti in glasovati o tej postavi, in mora postava dobiti tn četrtine vseh glasov poslancev, če hoče kljub predsednikovi prepovedi postati postava.
Taft je dal že prej vedeti, da ne bo podpisal ustave, dokler država Arizona ne prekliče svoje lastne postave, ki pravi da 'judtstvo sodnike lahko odpokliče.
Kongres je pa odločnega mnenja, da se bo dobilo dovoli poslancev, ki bodejo predsednika nadglasovali Sprva je Taft 'lotel narediti tako. da bi postavo pustil deset dni j v svojem uradu, ne dla bi jo podpis«!. nakar bi zakonski predlog sam ob sebi postal postava Sedaj se je pa odločil, da br; ob priliki svojega vetiranja tudi ostro nastopil proti zago vornikom odpoklicanja sodni kov.
Papež umira.
r, » —

Nemiri na Portugalskem
Iz Lizbone se poroča da sedaj cenijo državni pregledo valci prempžeuje cerkev na Portugalskem, Ljudstvo je pa proti rem cenilcem tako razburjeno, da se jim z oboroženo silo vstavljajo. Kmetje hitijo iz stoterih občin skupaj ter s poljskim orožjem preganjajo cenilce. Kakor znano, so kmetje še vedno pristaši pregnanega kralja, dočim mestja-ni ne marajo zanj.
Nezgode. Zastrupiti se je hotela v Miljah y>letnn M. Ba-viera. Pila je karabolno kislino —; ZMaznela ie 44letna kroš-njarieva žena K Kardasi. Žena ima 5 nedoraslih otrok — Po stopnjicah je padla S * letna Ana Kolan v Trstu. V rokah ie imela steklenico, ki se je razbila in jo tesko ranila po glavi — Žile si je prerezala na roki i61etna N. Zarič na pokopališču pri sv. Ani v Trstu — Pogorela je skoro do po lov»ce hiša Antona Kobca pri sv. Magdaleni v Trstu. Ogenj so pravočasno omejili, ^koda znaša 2000 K. - - Iz železniškega stroja je padel pij sv. Andreju kurjač drž železnice A. Zem in se nevarno poškodoval na glavi. — - Za solnčarico je smrtno nevarno obolel v Trstu 36 letni težak Peter Urbano.
Nov poslanik.
Za mesto Berolin, je določen nov ameriški poslanik, in sicer Air. Leishman, dosedaj poslanik v Rimu.
-o-
Mnogo breskev.
Iz Connecticuta se ^poroča, da imajo letos tam obilo breskev, da morajo železnice nastavili posebne vlake, ki vozijo sadje takoj v New York Sadje je epo, in upamo, da bo tudi poceni.
Novo ime.
Generalni poštar je naznanil da se mora odsej naprej mesto ittsbure. Pa. pisati Pittsburgh To se je^odredilo radi mno-
Ves F.im je vzbm ien, ker pri čakujejo, da papež Pij ne bo več dolgo ostal živ.

PRIČAKOVANJA.
Rim. 10 avgusta. Včeraj bi se morala praznovati osma obletnica, odkar je sedajni pa pež zasedel prestol, toda vse slavnosti so bile ustavljene. T>olezen papeževa je tako napredovala. da se zdravniki bojijo da lahko vsak trenutek nastopi smrt. Prehlajen je, m razven tega ima ima velike bolečine v grlu, ki mu zapirajo sapo, in revmatizem se spu* šča polagoma po celem telesu. Včeraj je ležal ves dan v orne-dlevici. Prenesli so ga iz navadne sobe v ono sobo, kjer je umrl zadnji papež Kakor vsi stari Italijani tako se tudi papež silno boji spati pri odprtih oknih. Mesto, da bi bila okna v njegovi sobi odprta in bi prišlo dovolj dobrega zraka v sobo, je ukazal, da mora biti vse zaprto. Zrak prihaja iz sosednje sobe.
Dasi je govorica, kdo bo zasedel papežev prestol po smrti Pija XI. sedaj še veliko prezgodnja, vetnidar se pa že opaža v vatikanskih krofih kot bi odločitev padla na kardinala Ram-pola. To je isti kardinal, ki sc je že pred 8. leti dal voliti pa pežem. toda tedaj je avstrijska vlada protestirala proti njemu nakar je bil »zvoljeii kardinal Sarto. patrijarh v Benetkah.
Zdravniki nimajo prav nič upanja, da bi bolnik ukreval
Poseben Človek

V Chicapi so dobili moža, ki
ini?. dovolj hrane za pet
deset centov vsak te- % L __
- k '»ii
den v letu.
Nepričakovan lov tržaške policije. Pred nekaj leti se j«, vršila v Trstu velika obravnava radi goljufije pri hazardni igri Eden krivcev 41 letni Luciani Cosolo je pobegnil takrat pravočasno v Italijo. Pred kratkem pa se je zopet vrnil v Trst v dobri nadi. da lir to nihče več ne misli. V neki trgovini pa se je nepričakovano sestal s svoječas-nim soigralcem Jakobom Coc-cijem, ki je pri. tej goljufivi igri veliko izgubil Začeia sta se prepirati in tepsti v trgovini, nakar je trgovec poklical policijo, ki je oba aretirala. Pri žepni preiskavi Cosola so dobili razne zlatnine in draguljev v vrerlmosti nad 100.000 kron. Cosolo se ni bavil samo z goljufivimi hazardnimi igrami, marveč so mu dokazali, da je uvažal v Trst skrivaj drago? cenosti in jih prodajal tržaškim zlatarjem.
Kolera v Trstu. Mož 2a kolero umrle Rusijanove je pobegnil iz strahu pred bolnico. Ko ga je policija izsledila, se je postavil vhran in le z veliko težavo so ga vklenili in odpeljali v lazaret, kjer ostane pod zdravniškim nadzorstvom Stanje za kolero obolelih se je glasom poročil iz Trsta izboljšalo. Zdravniki upajo, da vsi ozdravijo, vendar pa ni izključen zopet kak nenaden preobrat, ki se je ie parkrat pripetil Na novo obolel ni nihče in bodo v kratkem lahko izpustili več oseb iz zdravstvenega nadzorstva Kljub temu pa o-stanejo vse naredbe v svrho omejit v* in uničenja kolere v popolni veljavi.
m
STROŠKI 985
Chicago, 111. 10. avg. Setfu Far n s worth iz 1403 Monroe Chicago, obljubuje, da fahfco vsak živi celo leto za sanrili $.?i,oo Poklicali so ga pred komisijo, ki preiskuje vzroke draga živila, nakar je pričel govoriti. » •
Vse življenje ga nw leto ve^-Ija samo $ 82.88. Največ kov ima za hrano, za ftateriy plača letno $21. dntgii tfrtiski* so pa sledeči: Za štiri tfMtf* po $3 50 vsaka, Štirje klobuki*, po 50 centov vsak in ri čevljev po $i.OG> par misija je pa sprevidela, da ali rnčesar omenil o srajcafty roga bo začela kriimo tzspraše— vati, Nadalje je Farnsrwortfi priporočal, da se ustanovi nekak farmerski "clearing hovse", pri katerem bo vsak farmer tov, da proda svoje i» Hrana 9e bo lahko prtHbjaia* po cent in pol na funt, in človek povprečno na leto pov za 1400 funtov hrane, kar sc $21. Farrtsworth je da bi morali farmerji vsak na določen prostor prinesti liko živila kolikor bi ga la prodali, in v zameno hi denar. Tukaj podamo še rac kako se živi za $82 88 leto.
Hrana ..............$2r
Štiri obleke .........
Štirje klobuki .........
štiri pari čevljev ......
Spodnje perilo Rent na leto 12 parov nogavic 18 ovratnikov ...
18 robcev .....
Perilo ..........
Tobak na leto ...
Skupaj .............$82
Mi v/, srca radi privošči .'arr; »Yortliu. če mora s h a jat i Če pa ne more naj sam sebi pripise.
V cerkvi obefteo.
-V mormonskem tempelju v Logan Utah, se
Gorenja slika predstavlja n šega glavnega zastopnika.
Mr. RUDOLF PERIX
ki potuje sedaj po zahodn državah. Obiskal bo n Indiano, Illinois. Mi Wisconsin, Minnesoto, K Colorado in druge držanre bo čas pripuščal. Rojaki po hodu, v Ohio, Pennsylvanija West Virginija, so našega stopnika vedno z veselje« ulfudnostjo sprejemali, ro ko bode j storili tudi naši jaki po zahodu. Obrnite v vseh zadevah glede n ne. oglasov in tiskovin, eo ima tudi postaviti nb* stopnike v naselbinah se ni. Prosimo vse roja za padu. da sprejmejo stopnika povsod
— ti,

Naročnina:
AMERIKO: .......$*.oo
2A EVROPO:........
2m Cleveland po pošti .. $2.50 Posamezne Številke po 3 cente.
Dopisi brez podpisa in osob-eosti se ne sprejemajo.
V«a pisma, dopisi in denar waj se pošiljajo na:
"Clevelandska Amerika" i 6119 St. Clair ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
"Clevelandska Amerika" Issued Tuesdays and Fridays — Published by — The Amerika Publ. Co. 6119 St Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
Read bv 15.000 Slovenians (Kramers') in'the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request. Tel. Cuy. Princeton 189
""Entered as second - class matter January 5 1909, at the 'post office at Cleveland. Ohio under the Act of Mar. 3. 1879."
No 54 Fri August it'ix Vol IV
88
Pravila K. S. K. J.
Vzemimo v roke zapisnike '4x1 7. 8. o. in io. url. zborovanja ||Sn primerjajmo zapisnike s pra-'vilami, katera bi imela biti po jpredlo#ih, potrjenih po delega-Aih. tuHi popravljena.
tjč v zapisniku od 7. glavnega zborovanja, ki.se je vršilo v > Clevclandu, vidimo iste pred-Ictge. kakor v zapisniku 8. gl. I zborovanja, torej te potrjene ; točke so prišle šele čez dve leti v pTavila. Da se je delo (vsake konvencije, oziroma delegatov preziralo, nam dokazujejo dejstva po 9. gl. zborovanju »v Waukegan. III.
V zapisniku 9. gl. zborovanja citamo,<da se je K. S. K. Jed-aota: ustanovila pod zaščito na-2ih slovenskih bratov Cirila in Metoda. Sam itedajni duhovni vodja Jednote, Rev John Iflevntk je potrdil delegatu J. f<Jrdinntu da je. bila Jednota žj>od tema svetnikoma ustanovljena, a ne pod zaščito sv. Jožefa, kakor je trdil delegat Ne-jfc predlagano in spreje-je bilo, da naj bo na eni atrani Jednotne zastave znak Jednote, na drugi pa podoba Cirila in Metoda. Kaj smo pa videli. smo prišli na X. gl. 3&orovanje v Pittsbairgu? Vi-deli smo pa^ podobo Jožefa, to fe |ednotna zastava se je naredila po povelju Nemaniča a ne po povelju delegatov.
Na tej konvenciji je bilo tu->di sklenjeno, in sicer na predlog • ^gospodarskega odbora, da se točka 6, m strani 45. ki se se-'daj .fclasi: "Glavni urad Jednote «iaj predsednik preskrbi," spre-imeni in se postavi v pravila ta-Ico: "V prihodnje mora predsednik v sporazumu s tajnikom preskrbeti gl. urad in gledati na to. da se kolikor mogoče s majhnimi stroški poravna na-jeniifiaa."
Ta odstavek bi moral priti že leta 1907 v pravila, a ga še danes ni, pač pa je v današnjih pravilih toliko točk, o katerih se na nobeni konvenciji še govorilo ni. Na kak način in iz kakega vzroka se je v pravilih zgorejšna točka opustila, je oganjka. Zopet je bilo nekaj točk k pravilom leta IQ09 ki bi imele biti notri leta 1907. T*ko se lahko sumniči, da^-jes »»ekje par uradnikov, ki sestav ]ia\o pravila po svoje in se ne oziraje ne na konvencije, n« na sklepe delegatov. N?i sam Jetranič kriv. da je prišlo to-ih točk v pravila, ker nožen tecra skupaj spra-pa so «e nekateri ka treba priti do živega
m
pravila zahtevaj
Gospodje odidete na XI. gl zboreva imate dovolj časa. vendar bo
naenkrat tukaj. Pripravite se! Vzemite pravila od leta. 1901. 1907, 1909, vse zapisnike od zadnjih štirih zborovanj in primerjajte točke sl«id'vtii strath 6. S, i o. f 2. 15. 17, T9. i-a it, J4, 27, 2?, 15» S7.
5, 48, in
Takoj 11a 3. str,»ni, to je za* četek, "Ustava", v točki drugi. Na <j. gl. zborovanju je predlagal del. Krit z, da naj se v točki drugi črta od "lajšati do pike".
A gospodje v JolietU. ki so pravila sestavljali, so izpustili prvo točko, ki se je glasila: Pripomoči l< telesnem ni duševnemu Magrn udov in sirot posameznih udov in njih sorodnikov. točka bi se imela glasiti: Podpirati jednotne ude v nesreči in nezgodi. Namesto teh dveh točk pa so postavili popolnoma drug odstavek, k se ne strinja z zgornjima in dali so si še geslo: Storimo za druge to, cesar sebi želimo. (Nemanič sebi želi, da bi bil predsednik, tor"j maj stori to tudi za lruge in naj prepusti predsedništ vo.)
Ozrimo se sedaj na stran 6 in H. Zopet tukaj najdemo vse polno pridjatiegn. kar je za gl. odbor dobro. Na 8 strani pa si je dal Nemanič veliko pravico, za kar se mora sedaj konvencija pokoriti. Na strani 21. najdemo kar tri točke, b, c, d. o katerih se nikdar na nobeni konvenciji ni govorilo.
Stran 15 člen XHI, drugi oddelek je bil sklenjen- še na IX. konvencija, a je prišel šele sedaj v pravila, dasiravno se na X gl. zborovanju iv razmo-trivalo o nični. Stran 37 »> u rad ne m glasilu je tudi nekaj izpuščenega, kar bi moralo l)iti, ker ie bilo tako sklenjeno Stran predzadnji odstavek, ne bi smel biti nikdar in nikjer v pravilih, ker to ni bilo nikjer sklenjeno Pozabiti pa ne smemo, da je bilo dosedaj še na vsaki konvenciji veliko 'Tovora o tiskovirab Na IX. gl. /!>o-ovanui v Waukeg&nu. Ill je bilo ;»re^lagano in potrjeno. da mora odbor, ki ima to stvar v r'<lcah glethti na to, da se da več tiskovin skopaj tiskati vse kar je večje vrednosti od	se mora razpisati na
vse katoiiske tiskarne za ponudbo cen. Vendar se pa to se nikdar ni zgodilo, razven ene izjeme, ki pa tudi ni bila nič vredna.
Sedaj pa poglejmo, kaj dobivajo uradniki Tednote! Na strani 46, druga vrsta, je zapisana besedica "nagrade."
Teško se je izraziti za tako izzivanje. Uradniki, ki so dovolj visoko, še previsoko plačani. pravijo, i a dobijo "nagrado". Res ic to mala bese-, dica. a v pravilih, na »strani fit.; vidimo zapriseženo izjavo od Josipa Klepca. da je on slovenska pravila no svoji najboljši zmotnosti prestavil na an-loško. Oe ie res tako. zakaj


f; estfi,
pa je na strani 113 zapisa! v angleškem jeziku* "Compensation". kar pomeni po vensko: "vrniti", n.idome škodo poravnati, itd Zakaj pa ni Klepec zapisal ."Rewards**?
Gospodje, ki rabijo /a pre* stavl;amje pravil besednjake, nai pazijo na slovenske izraze.
er "nagrada" nikakor ni dostojen izraz, ker K. S. K. Jednota i-i vsaka druga ima za to uradnike, da jih za njih delo plačuje ne pa na gradnje (Mogoče si je pa Nemanič zategadelj kupil svetinjo!) Vse take in en'ikf točke bi morali gg. klegaije že prej doma dobro nrerešotati, in potem pa na konvenciji s pogumom in dan. Toliko LrLf. delegatom.
Pride še!
sem zadnji terlen ,
okrog sveta \ sem prišel tudi v eno najbolj razevitajočiU naselbin, in to je — Cleveland kjer sem v kratkem času mnogo prehodil, seveda tudi po St. Clair ave., kjer mi je sedaj znan skoro vsak hišni vogal in veliki napisi slovenskih trgovin. Ker sem imel ravno priliko, sem seveda tudi obiskal tiskarno našega lista "Clevelandska Amerika", kjer.so me prijazno sprejeli. OglcdM sem si stro-ie. kjer sem opazil tudi "l.vno-tvpe". Te vrste stroji imajo neko posebnfo vrednost v tiskarski stroki. Na "komando" se črke same stavijo, nakar grejo v tisk na papir, in ki se potem tiskan pošilja sirom sveta. Če pa ' štempse" stroj«tudi sam pritiska in "zigla", mi ni znano. Ko sem do dobra vse kote v tiskarni pregleda!, sem se čudil kako je mogla tiskarna štrajkarjem v Westmorelandu toliko žrtvovali.
Kot sem slišal od poslovodja. jim gre precej dobro, ker ljudje od vseli *jrani naroču-jejo "tiskovine v tej tiskarni. Tiskovine, ki jih izvršujejo, se lahko kosajo po ličnosti s ka-tero-koli tiskarno. Seveda se Cl. Amerika ne more meriti s tiskarnami velikih časopisov, unč pa imajo oni stroji, ki stojijo v ozadju urada, vse one zmožnosti za napravo lepega tiska, kakor velike orjaške ma *dne. V idel sem lepe črke. kli eje, katere znajo stavci tako staviti, da se mora napravljena tiskovina vsakemu prikupili. In to je tudi povod da skoraj vsa društva slovenskih led-not naročujejo tiskovine od te tiskarne, kot sem videl vzorce in pakete društvenih tiskovin. Vi so čakali pripravljeni za od-pošiljatev.
Ko sem ogledal vse kote. !<ot krava, ki pride prvič v hlev. smo se pričeli razgovar-iati o raznih stvareh. Tudi na socijaliste smo se spustili, ker sem jaz trdil, da sem socialist prve vrste z rttdečo knjižico v žepu", so mi tudi potrdili, da se oni strinjajo s socijalizmom. kar s',- tiče gospodarske* stvari, toda ne strinjajo se z nauki, ki jih razširjajo iz CIticage "edino" pravi socijalisti ter jih napadajo kadar dobe priliko Naposled smo se pa spustili na Sfrajk, kaj je bilo vzrok, da so s t ra j ka rji pa 16 mesečnem stradanje — seveda le nekaterih s« morali npogniti sili zlo-gtasnega kapitalizma. Nadle-govafi so me s toliko vpraša-rrfir da skoro nisem mogel odgovarjati, kar sem pa povedal, fe bi Ta resnica, hpnsko leto je bil čas, ko so nam premogov i magi.atje hoteli dati vse. razven priznanja nnije. toda voditelji 5trajka so, bili prevzetni rn so rekK: Vse ali pa nič fn glej, leto pozneje se ie bilo tre-za d o vol fit i še z manj kot nič. Mimflb je leto. vsi koti kf»mpaniiskih barak so bili prenapolnjeni s skabsko zalegf^. Družbe, ki imajo premogove rove v tmijskih krajih, niso rmeli d'ovolj naročil, tako da ni bilo pričakovati tlruzega kot odslovit i najmlajše skabe, ki so bili rkoro brez izjeme vsi. To ;c bilo zadnje mesece našega Jtrjifka Roditelji so lahko vedeli. <h tega ne bo nič. da se bo treba enkrat ukloniti, to-da upali so, da bodejo guverner ?n koneres posredovali, da' se štrajk 'setla" na ugoden način Res doprinesli so mnogo obtoževalnih dokazov proti kompanijatn, ki so bili tudi več kot resnični. Kompanije so zlorabljale t>oštr. in vse urade za svoje namene. Ko bi to" storil eden izmed nas navadnežev. se znajde gotovo za železnimi mrežami za sto in eno leto. Toda kompanijatn se ni zgodilo nič. ker so tako varovale "f^voio posest". Tako so se vsi dokazi porazgubili polagoma.
m< ugc a. 7m
in
spt
:e vse
— Kadar pošiljate denar poj Ko so, pa guvernerja vprašali. \meriki društvom ali prijate- nni kaj posreduje delavcem v tjem, tedaj se obrnite na nas. prid. jr odgovoril da take stva-V zvezi smo. z American Ex- Jri ne spadajo v njegov delo-oress Co. in imamo isto tako krog
dobre "money ordre* kakor na Tore i skoro bi rel^l, da so poiti. Poštna pristojbina. je organizatorji, ki so "bili med zelo majhna.	širajkrtrji, morali vedeti, da se
ganizacija je štela vsak teden lepili SJO.OO zaman. Ko se je par tednov pred žalostnim koncem mudil tukaj predsednik Wlfte, je moral gotovo vedeti, da tako ne bo mogoče dolgo izhajati, toda velika množica ga je morala preslepiti, da je rekel: "Stojte, organizacija vas nikdar ne zapusti. Nazadnje so pa dobili informacije v lndia-napclisu in dali so navodila voditeljem, da naj štrajk končajo na ta ali oni način. Tako so se voditelji konecno zjedi-tii I i in sklenili odpovedati z nadaljevanjem štrajka, kar je bilo povod splošni senzaciji poraženi n premoga rje v. Rečeno je bilo, da bo vsa podpora u-stnvljena, pa internacijonala imela toliko milosti, da podporo še pošilja redno vsaki teden, seveda le onim. katerim dela ni mogoče dobiti, kar pa kakor sbšim, tudi v kratkem preneha. Toliko sem povedal v Cleve-iandu.
Moram tudi omeniti, da so četrtino (poslane podpore dobili sodniki, policaji in razni skvajerji, ki so kar prežali na unijo, kaznovali štrajkarje po solonsko za vsak pregpešek z denarjem. Ako istega ni bilo. so planili j>o posestvih, ki so bila že itak zadolžena. Tako tudi p• misliti, ako bo vladal še sedajni sistem v tem okraju. - da bi bili premogarji kdaj v uniji.
Videl sem tudi dopis tuk. starega možakarja Antona Re-charja. V dopisu ni bilo družeča kot kar je prepozno govoriti in dajati v javnosti. Kljub vsem njegovim velikim skušnjam, ne bi bilo nikdar nobenega štrajka zgubljenega, in šc manj pa dobljenega, kar se o-otovo ne more zameriti kljub njegovi starosti. Pnevi, na katere se on spominja, ne odgovarjajo zahtevam današnjih dni). Kar se pa tiče podpore od unije, je pa stvar tako: Vsako m.ilo društvo ima svoja pravila in dobiva svoje imtruk-rije cd glavnih odborov, katere mora spol nova t b ako se I10-če vzdrževati Ravno tako unije. Povsod silijo člane, da se udeležujejo sej in parad, ako hočejo obdržati ugled, posebno pa še ob štrajkih. kjer se poslužujejo kazni, katere nalagajo ljudem, ki so neposlušni. Ko !>i s^ ne brio strogo postopalo, bi bilo It malo štrajka rev v pa-rad'nfb vrstah. Kadar je bilo treba nastopiti, se je seveda oziralo tudr na opravičevanje, kakor starost, brtlebnost itd.. Misliti se pa mora. da so štraj-karji indnsfrijetna vojna, kjer se ne more iskati milosti. Stari ljudje mi pripovedujejo, da so tedaj hoditi štrajka rji z nabito puško po one kateri bi se hoteli odtegnitt kakemu maršu, kar se pa sedai v Westmorelandu ni pripetilo.
Morda l»o še Jedo dajal krivdo uradnikom posameznih lokalov. toda oni so ze prejeli plačilo za niih trud. Se mi ie v mislih, kako so se skozi okna pre tika vali ko je bil čas si izbirati uradnike, nihče ni hotel biti. Toda sedaj imajo zaslugo, da se vsak no svojem lahko maže spod nog. To je vse kar morem sedaj povedati o štrajku. kako je bil "peljati" O Clevelandu sem pa že poprej omenil, da me je St. Clair St. najbolj zanimal Prišel sem tia iz Michiganskega ozemlja, kjer so Indijanci z bakrom ba-rantali, kadili mirovne pipe, plesali in prepevali bojne pesni v bližini mesta Detroit kjer ie bila prva naselbina, kjer je nekdajni rojak škof Baraga te prvotne stanovalce Amerike spreobračnl.
S tem naj bo za enkrat dovoli. pač pa se vidimo Še v kratkem, ko vam bom lahko kaj več povedal kot zastopnik Cl. Amerike. Obiskal bom naselbine fto Ohio obe Virginiji in deloma Pennsvlvanijo. Se priporočam rojakom za najmanj ?ooo novih naročnikov. Na svidenje. John Batich.
istu,
ste mislili, da s<
elev. in lorainskim šiviljam. Oni štrajk sem pa.opazoval le od daleč. Bal sem se katero dobiti. Da ne bo g urednik mislil, da sem že tako daleč . prišel. Toda naprej, da poročam. kaj novega.
13 avgusta bo imelo tukaj-sne društvot"Bled" št 17 S. N. P. Jedncte piknik v bližnem 1 gozdiču. Rojaki, posebno pa nežni spol. so uljudno vab'i.e-' ni k obilnemu posetu. Ravno 1| istega dne bo imela čast poka-'!! zati iorainska godba svojo zmožnost med dev. rojaki v
•	jL
Xewburgu Koliko je
6102 St. Clair av.
Priporočamo se vsem slovenskim saloonarjem ter vsem odjemalcem
in
idJ
m
hrvaškim
11a tem it
, . !|f
resnice, bo pokazala bodočnost, i i [
\ pri-1 ■ i
Kdo čitateliev še ni bi jetni lorainski naselbini, mesto, ki leži ob jezeru, okrog mesta se vije reka. z imenom Black River, ki namaka in po-jjj soešuje rast ondotnih farm. Mesto je skozi in skozi zasajeno z lepimi drevesi* V katerih ||
hladno senco se hodijo "s\it- o
i ^
hartarji" hladit, že itak prevro-ča srca. V povišek vseli lepot j ji je krasni park Vse kar hodi in IjJ plav?. kar leta in lazi. od než- jj nega spola do pticicc v zra- j-ku in ribice v vodi. Vse hiti j t proti cilju daljnih želj in ne-dosežne sreče. T-'revesa med seboj šumljajo. ribice v vodi zaljubljeno mrmrajo, prijetna sapica te mehko boža. topli njen dih pa srce ogreva...
Pa naj bo dovolj tega. kei* sicer dobimo že jutri lepo koni-pa-mjo radovednih obiskovalcev, kar je pa sani trubel Oo-jtovo si že uganil dragi č;tate!j, da sem se tudi jaz že moral tukaj sprehajati, toda jaz nimam sreče Ko sem bil rojen, so morale biti najbrž same stare co-pfnice v bližini, ker v tem ožini trmam sreče. Hodim po poti življenja in čakam, da se mi približa kak zlatolasi genij Ker pa tega ni. sem obrnil pozornost nase s tem. da sem za'el peti *
Po parku sem se sprehajal.
vina in žganja
za obilna naročila, ker smo začeli z
veliko trgovino,
katero smo še združili z vele-trgovino vitja in žganja Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krakarja, Luclid, Ohio,
Imamo v zalogi vse, kar morejo saloonerjem drugi a-gentje ponuditi. Kupujte pri domačih ljudeh.
Cene primerne, postrežba točna za vsa naroČila.
'i m
* >
; i"t"t"i.....WHHHMHMHiHMHi.................»—.....r^T^TTTTiriTiriinriBiritiitHJHwa
\

j j f.f 11 t-t-t ** t-1 t-t t t-t t-t ttttttttttt»t»»»»
< > :
JOHN H O STA.
1263 East 55th Street.
Izdelovalec in prodajalec vozov, kočij 1.1 d. Popravljam in delam točno in dobro. Kujem konje z največjo pazljivostjo.
Ozdravim konjske utiske, in preklana kopita. Ako se h, vam pretegne konj, pripe-|	Ijite ga k meni.
CENE PRAVE. "««
i* ' i*
sig alg aigaigaiggigaigaft
Rešiti utegne življenje.........
■
Bolečine v drobju, ščipenje, trganje, pogostno tekoee blato, črevesne težave so navadne v tem letnem Času. Nevarnost je tu, a pomoč blizu, ako imate pri roki.
Severovo Zdravilo zoper drisko.
Olajšba, udobnost, in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odlašanje utegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah.
Dvoji utekleniei: 25o. in 50c.
Če želodec potrebuje pomoči,
vam to naznanja sledeči znaki:
slasti do jedi nimate, prebava je pomaqjkliva, pojavlja te glavobol, gorečica, napihovanje bolečine ih duiljive občutke imate.
To stanje zahteva
SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC.
To je zdravilo in tonika. Povrača slast do jedi. Krepča želodec. Pospešuje prebavo in pretvorbo.
Vedno vam poživi zdravje in moč.
CENA $1.00
- . lir iiHi-itt?
. *•

m 4

• ( 1

■■■
let, kezav (m obntrti, s kostanjevimi Jnsnti Metli, spodaj podpisani udov i je odnesel $^5 na hrani Kdor ve,- kje jo, naj mi blagovoli naznaniti
Marija šnšteršič, 62t8 St Clair ave. (66>
dolgem £a*i
Jm (Hlo f^Diirt mMfVl tO tn najbolj!«
^ aradatvo za nun mm 1 aa, proti tsp» dMjn lat ta ■ xa odstranita* * luskin na slavi, L J. Alpen tin ktiira in pomada. od katera reoolfino moiklm In Hnnkim zrastejo lepi 1» •je; ravno tako moiketnu zrastejo Iep4 brki In brada. Revmatlzem v rokah ta nogah a« popolnoma odstrani, ravno tako kurja očesa, ozeblina, bradavice In potne noge to zdravile hitro odstrani. Vpraiajtie pri
J. WAHCIC, 109a E. 64th St
Cleveland, Ohio.
Puskutfitc en
VIENNA k
NAZNANILO
Naznanjam, rojakom, da sem se preselil iz 3016 St. ^Clair ave. na 4322 St Clnir ave V prihodnjosti bom imel še večjo zalogo dobrega blaga, da bodel e lahko zbrali. Cene prav primerne. Pridite in prepričajte se. M, MAR^.STČ. zraven St. C'air boltlišnire, 4322 St. Clair ave	'	(66)
Najprlpravnejia In najoenejfta paro-brodila Črta za Slovenca In Hrvata.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzl postni in novi par ob rodi na dva vijak*:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Irujre nove parni tee, bodo vozili 19 nI I j na uro.gradijo.—Parnikl odpluje-■o lr New Yorka ob sredah ob 1 popoldan In iz Trsta ob sobotlh ob 2 »opoldan proti New Yorku.—Vail par-'ifkl imajo brezftičnl brzojav, elektrt-^o razsvetljavo tn ao moderno urejeni.—Hrana je domaČa.-—Mornarji In zdravniki govorijo slovensko In hrvatsko.
Za nadalne Informacije, cene in vos-
ne T1«'ke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PRIPOROČILO
Ro-akont v Indianaprli.-. Ind. »e priporočal slovenska gro-eerista Mervar Brata. \ zal«>gi »mata vedno sveže i\ dobro blago ttr prodajata po pravi ceni.	(65)
MERVAR BRATA. 715 No, Holmes ave. Indianapolis.	Ind.
Naznanjam vsem elevelandskim rojakom, posebno pa mojim prijateljem in znancem, da sem že trinajsto leto v krčmarskem poslu, in da se nikdar nisem priredil kake odprtije ali druge veselice v svojih prostorih. Za to sem se pa odločil, da priredim
V SREDO, 16. AVGUSTA ZVEČER
VELIKO
Sv*! svak daa
pri roarjlk.
O* Jacob ftmbBakfagft. j
iwnsnpsnninmismiasmuMwi
Naprodaj so nove stelaže, pripravne za vsako trgovino, naj boljše pr za' čevljarsko trgovino, ^roda se po ugodni ceni. Vprašajte nn ,1017 St Clair lave.	C 06)
Potk zdravlju, moči in kreposti. i
Iščem kompanista z tnalo kavcijo oziroma tudi prodam, dobro upeljano ter 11a lepem prostore s popolno zalosro groce-rijo. Vzrpk. ker moram prevzeti s prvim septembrom drugo trgovino. Kdor ima veselje
AH ste že brali?
6 Izmed 10. ljudi, posebno delavci
Revmatizem
bolehajo na eni ali več naslednjll bolezni: skrnlna ali revmatizem, bolezen na živcih, zaprtje, krvna bo lezon, nervoznost, prehlajenje v no su, grlu, pluCah, Želodcu, ali na no tranjth organih.. Začetkoma so vse ie bolezni malega pomena, ako pu »e zanemarijo In ako jih ne začne te takoj zdraviti, se hitro spremenijo v nevarno bolezen, iz katere velikokrat Izvira jeUka, kar pa lahko preprečite s takojšnjim zdravljenjem. Moderni, zdrnvnlika učenost je lznaila sred stvo za ozdravljenje vseh teh bolest-nij. In zaLo Vam to sredstvo nt samo na ponudbo, pač pa te s temi ozdravi celo telo, da zadoblt* svoje poprejšnje zdravlje. Vzrok, da bogatini nimajo toliko teh botezni je, da kadar zapazijo ali Čutijo katero Izmed teh bolezni se pedajo takoj v zdra vlltdča kakor; Karlove Vari, Francu ve Vari, Hot Springs, Mt, Clement, ali v kake druge toplice, tukaj in \ Evropi, ne da bi vžlvall zdravila (zdravila imajo lahko doma) ker v teh velikih letoviščih Imajo najbolj moderne priprave za ozdravljenja vseh teh bolezni. — To zdravljenj«1 obstoji večinoma Iz zdravilnih ln električnih kopel JI kakor: X žarki, dotika mugnetlke. ozone in vseh dru gih električnih aparatov, l<l naprav Ijajo novo kr!, katera se s pomočjo aparatov razteza skozi krvne cevi, da vnlflt bolezen in spravi telo v normalno zdravje.
Taki aparati so nenavadno dragi in mnogo je adravnlMov, ki bi prav radi vtožili svoj denar, spretnost, ananost; In krepost duha, da bi le jednega teh aparatov zamogli srečno uporabljati.
Na razpolagi Je sedaj VBakemu, Id boleha na kaki kronični bolezni nal zavod, kateri je eden največjih * tej državi in obsega skoraj polovico tretjega nadstropja v Permanent poslopju, 746 Euclid ave. v katerih prostorih so vai najmodernejši aparati kakor: X žarki, statika maj? netlke, ozone in vse druge elektrjč-ne priprave .za zdravljenje vseh teh bolezni. Vslulbenl so Evropejci bi Amerikmnol in kdor si želi zdravja si lahko prihrani vse stroške, ki bi jih Imel. ako bi se podal v Karlove Vari. Manhsim. Hot Springs, Mt. Clement, ali v kako drugo letovišče, In sicer vsa to se vrši pod nadzorstvom Dr. L. E. Blegclfitein In njegovih pomočnikov, W žrtvujejo ves svoj Cas Izredno tem« zdravljenju.
Zdravnik vabi vse bolntke kroničnih bolezni, dn pridejo in si ogledajo to moderno napravo zdravljenja ln on hdče vsakega brezplačno preiskati t*r mu prijateljsko raztolmačltl, kaj potrebuje, do zopet zadobl po prejljne zdravje.
Dobro potnanl Slovenec, M je 2e več mesecev hiral In bolehal, pridobil Je v teke 8 tednov 14 funtov, sedaj se počuti zdravega, Ijshko spi, jed mu diši bolje kakor katerlkrat poprej, in dela zopet vedno redno.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer.
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg. 746 'Euclid ave. blizu 9. ceste.
|r	ledvic«. Jetra In m«hurn« bolezni, iguba molk«
• krapoatl, nervoznoat, gubltek ilvljenakes« soka, •Iflll« ali zastrupljen« kri, nal«z«n« «11 podedovan«, m poten o«, trlp«rf nočni gubltek, atrofija, atrlktura, varicocele in v«« druge motit« »poln« bolezni a« za morejo t«m«IJIto ozdraviti dom«. prlv«tno ln z malimi »troikl.
Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam Z«kaj trpite i« 'kako lahko ozdravita. Ako ate se le naveličali, troliti denar, ne da bi dosegli bralno zdravlje, pilite ie danes po to dragoceno knjižico.
na domačem vrtu, ki je nalašč prirejen za tako slavnost.
Raditega pa vabim vse prijatelje m znance, da me na ta večer obiičejo. Obširne priprave, da bo vsakdo jako dobro postrežen, so gotove, in deset praženih koštrunov mislim se bo vsem prileglo, poleg pečenih kokošij in rac. Izvrstne pijače bodejo na razpolago, in za preganjanje dolgega časa in za urne pete bo skrbela godba.
Vsem se obeta najlepša zabava na večer sv. Roka, 16. avgusta pri
POVABILO.
Pridite vsi isti, ki nitrate priti v nedeljo, 13. avgust.' od ic\ do t t. ure dopoldne, i>* sicer ž" vsak sam ve za.kaj. Posebno pa naj pridejo isti, kateri se dolgujejo na oblekah da placaie. ker sicer moram povedati njih imena v časopisu. .Lovrenc Ufbanija, .krojač nn n. cesti.	(64)
Tisoče mož je Ie aadobilo pcrfektao zdravlje, moč in krepost s pomočjo ta knjižice. Zaloga znanosti je: vscbajc ravno tiste stvari, katere bi moral znati rnk mol, mlad sli star, olenjen ali samec, bogat ali, reven. Ako ste bolni im nrriwrfni za delo, ta knjižica je sa vas vredna stotine ddlarjev.
To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil ipecijclno samo molke spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kmj tolika izknlnjs pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter oživeti življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne Živce, Izpolnit« Se dan«« kupon spodaj In poftljlt« g« nam.
Pohištvo na pr^.dai za 4 boar-je. T5 rod a se tudi kuhinjsko «orodie prav po ceni Poizvejte pri Jo« S:ska. 510c Collins nv. Collin wood O.	(64)
Frank Sterniša,
6400 ST. CLAIR AVENUE N. E
Fin nov piano samo $150, če se proda takoj za gotov denar En vzor piano^ vreden $550, samo $375. en $375 piano za $250, en $300 za samo $210 Vprašajte pri J. Spehek, 6022 St. Clair ave.
Zapilite vale ime in naslov, izrežite in poiljite ie danes. Pilite razločno. DR. jpS. LISTER A CO., Au«. 802, 22 Fifth Ave., Chicago, III.
Goapodje:—Jaz trpim vsled bolezni, xato prosim, poiljite mi vaio brezplačno
knjižico za može, poitnine prosto.
—• Če vam je kdo kaj dolžan na hrani, stanovanju ali na posojilu, oglasite v našem listu; $e ne veste, kje se dotična oseba nahaja, naš list bo hitro pre-skrbel, da se dolžnik oglasi.
Sem misliti začel-!„e eno srce sameva.. Kdo dotičui je, »Dragi bralec uganil si že! (Of), ttred!! Vam moramo po staviti spomenik')
Ker sem bil pa zaljubljencem le v zabavo, me je postalo sram, in zaklel sem se pri vseh star h devicah nič več tja hoditi, kjer se nahajajo "svithar-tarji in njih verni sužnji. Ves nevoljen in poln jeze sem odkorakal proti domu. Spotoma vŠe pa spomnim, da imam še par steklenic pive. ki so se kmalu potem spraznile. Objed-nem se je pa zaslišala pesem: En plažek al' pa dva. To ram veselje da. Pozdrav vsem rojakom po .Ameriki	Frank Panlich.
Driava
Pozor! PITTSBURG! Pozor»
Vsem Slovencem in'Hrvatom v Pittsbur^u se priporočam v obilen obisk mojih prostorov na
48. cesti, Plumer in Butler St.
Točim vedno sveže in najboljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed-nem z gostilno ie združen "SOKOL HOTEL" kjer »mam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cenc. Rojaki k rojakom Se priporočam.
+ + * + + + + + + + + + + + + + +
+ ---------------------------- — —- i*
+	II	•	1 iH
NAZNANILO.
Ako želite kupiti hišo. ogla« site se nri meni Hiše so vse v sredi slovenske naselbine. Cen« majhne. Tudi naznanjam Slovencem v Newburgn, da
V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni pre[>ozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je	. I • ' • '
BLEDA POLT
JOHN GOLOBIC, gostilna in hotel, vogal 48. Plumer in Butler St. (101) Pittsburg, Ps.
ZEMLJIŠČE.
Mi ponujamo vsakemu priliko, da lahko pride do svoje lastne domačije v dobrem kraju, blizu jezera, kjer imate Qve-dno čist zrak. Na prostoru imate dovolj zelene trave za igranje otrok, lepe prostore za vrtove v zdravem okraju mesta, blizu Kuclitf Beach, kjer je vaša družina lahke ves dan brez stroškov. Ni se vam treba voziti pa natlačenih karali, da pgrtdete do zdravega kraja. Imamo hiše za dve družini ali 7a eno. in če nimamo hiše za vas, naredimo tako. ki vam ugaja. To jevaša najlepša prilika (To samostojnosti. Povabimo vas, da pridete k nam in si svet o-gledate. Dela v obližju dovolj, ker je okrog,mnogo tovaren. Vzemite St. Clair karo. ki vozi na Euclid Beach do West-ropp ave. in na št. 4816 vprašajte za našega agenta, ki vam bo vse razložil. .	(71)
ste v sredi naselbine 2 hiši in lot od pol akra Prinese renta na mesec. Cena $4000. Poizvedite pri J. Žulič ali pri J Marinčič. 3630 E. 80 St*New-burg.	(66)
JON H ŽULIC 5704 Bonna ave.
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potoni rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dbkler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je
RAZNOTEROSTI,
Drobne novice. Toča vptuj-| *skem okraju je dne 17. julija liudo razsajala, zla^i v Zgor. Halozah. Najhuje so prizadeti vinogradi v Vareji. Tam je letošnji pridelek popolnoma uničen. Tudi sadonosniki so uničeni. Kmetje in meščani trpe veliko škodo. — Iz Slovenje-gradea pišejo: Te dni je poskušal vlomiti v trgovino Er. Penša neki Pajer iz Smartne-gg. Trgovec pa se je zbudil vsled Iropota in Pajerja vjel na podstrešju. Orožniki so Pajerja izročili sodišču. — Zmešalo se je irostilničarju Jakobu Šalamunu iz Spod Hoč med zdravljenjem v mariborski bolnišnici Spravili so ga v graško opazovalnico — Umrl je v J Ptuju ključavničar Scheicben-j haucr. star S3 le*- Bil je načet-!' nik zveze obrtnih zadrug za mesto Ptui. —-"Koeasko Slatino je obiskalo po zadnjem izkazu kopaliških gostov z dne ■Q. julija 1285 strank z ©sCbami — Ogenj. Iz Prei'ic poročajo: V zakottt so zažroli otroci posestnika Gerjoviča pri igri domač hlev. Zgorela je v tudi hiša in še hlev soseda Verstovška. Verstovškovo hi^o i so ogrvjegasci rešili. Gerjoviču je zgorelo 8 svinj in vsa krma ter že spravljeno žito. Ško de ;e okrog 14 tisoč kron. —
Naprodaj je konj in huggv in-vsa oprava. Poizve se pri An Simonič, 2^2= St Clair C60
PRIPOROČILO.
Spodaj podpisani se priporočam vsem rojakom v C'eve-landu in okolici v obilen po-set moje dobre urejene gostilne, Za postrežbo rojakom imam vedno pripravljene najboljše pijače, in vsak je zadovoljen, kdor je moj odjemalec. Rojaki, hodite k domačinom Za obilen obisk se priporoča
HENRY ZALOKAR, 5422 S. Clair ave T6(>'
OPOMIN.
Eno leto je že minilo odkar sem svojo trgovino v Collin-vvoodu prodal toda dplžnik' tekom tega časa še niso dobili prilike, da bi mi plačali svoje dolgove. Če bo človek vedno posojeval drugim, in mu denar ja nihče ne bo vrnil, tedaj nazadnje sam nič nima. Zato pa se na) vsak, ki je prejel od mene dobroto', rla sem mu posodil denar, se sedaj spomn«. da je skrajni čas, da vrne. Ca -kal.b"»m do 3". avsjusta vje, ki so mi dolžni, a če ne plačajo do tega časa. potčm sem prisiljen pozvati sodnijo na po nioč	(66)
John Oblak.
Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali imate dovolj zob. da pravilno grizete h ramo? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v listih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lal\ko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je, brezplačna in videli bodete, da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas 'Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko.
Tokom meseca julija in avgusta, bo ta ttrad zaprt ob sredah popoldne in zvečer.
To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko vino.	«
Izguba teka	Kolika in krči
Nepravilno prebavljanje	Izguba moči
Slabosti po jedi	Ermenica
Običajno zaprtje	Onemoglost
Glavobol	Razne ženske bolezni
Nahod	<	Izpahljaji in drugo
Angleščina brez ačifelja,
je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.
To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattl^ leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagradah na razstavah v Londonu in Bru-selju 1911.
RED CROSS,
zobozdravniki. *
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje.
po navodilu:
Sisvtukt-iiglrfke ilsviie« \
Hlmvm-iRglrikegl Ulatii ii
AigleikMlwukegi sUvirja-
Vse tri knjige v eni stane le $j in je dobiš pn	j
V. J. KUBELKA
53» % 145 St. Ntwyort, N.'
JOS. TR1NER
Kemičen laboratorij.
Stanbvanje se odda v nitjem s 4 in 5 sol.a m i y zidani hiši. Rent $7.00 ^nn in $11.00 na mesec, Vprav.jte pri J Schudel
i. _. c*
CHICAGO, ILL.
1333-9 S. Ashland Ave.
—.....
+ + + + + + + + + + + +

Roman.
(Francosko »pital Victor Hugo; ClevelancUko Ameriko prestavil L J. P.)
TRETJI DEL — MARIUS.
"Ah, vidini." reče, "»i gledate te.ua moža/'
"Kdo jc pnvpraša l.e-bhuk.
•Ta?" reče Jondrete. "ali, n: š sosed ! Nič ^e ne zmenite tanj.'
"Prosim pprosčenja. toda kaj ste že prej govoriliv" vpraša Liolank
"Rekel sem, gospod in pro-tfktor," odvrti Jondrete ko pr.loži komoke svojih rok na mi?o in gleda Letolanka kot kača ropot ;il k a, "iek'-l stm, da imam neko sliko naprodaj."
Laliak ropot pri vratih prekine govor. Drugi mož pride v s«ibo in se v sede na postelj. Kakor prvi, je hi' tudi ta iso-lor<4- in črno namazan. Dasi je priiel jkoro neslišno v sobo, pa <f<\ je l.ehlank vendar opa-žil. '
"Nikar se ne vznemirjajte." reče Jondrete, "to so vsi možje, ki ž i vi o v hiši. Nekel sem, da »mam dragoceno sliko Poglejte sem gospod."
In Jondrete stopi k zidu, sname neko zamazano stvar doli in jo pokaže t.eblanku. Predstavljala je nekako bitko, in v sredini vojakov je bil neki moK. ki nese drnzega na ramah. Jondrete neut rudiji vo razlaga, koliko je slika vredna, ker je zgodovinskega pomena ki slikana od slavnega slikarja. - Med pogovorom je pa Leblank nehote pogledal za seboj. Štirje možje so bili sedaj v sobi. Trije sede na postelji, četrti p? sloni na vratih Vsi <tirje namazani črno po obrazu in vsi goloroki. Ova sta mlada, eden aelo star, eden je pa srednje starosti. Jondrete zapazi, da jih Lefblank pozorno ogleduje
Moji prijatelji, sosedje," reče: "črni so v obraz ker so dim nikarji po poklicu. Nikdar jih ne glejte, pač pa kupite mojo sliko gospod,. Usmilite se moje zavrženosti. Nečem dosti de-ttlrj?. Koliko mislite je ta slika vredna ?"*
"No," reče Leblank, "slika ni vredna dosti: namenjena je Nalašč za kako gostilno. Tri franke br jo cenil."
Jondrete pa prijazno odvrne: T v "Ali in ate pri sebi denarnico S tisoč franki bi bil zadovoljen. ' Gospod Leblank vstane, se nasloni na zid in hitro pregleda vso sobo. Jondrete . stoji ob njegovi levici, m njegovi desnici ženska in štirje možje blizu vrat.
"Ce ne kupite slike, moj dobrotnik, tedaj ne vem. kaj bo iz mene. Skočil bom v vodo. Pasje je tako življenje, ko se mora človek truditi štirinajst ur na dan pa ne zasluži toliko, da bi v treb dnevih enkrat v usta nesel. Kako naj torej živimo. če nimamo ničesar!"
Ves čas. ko je Jondrete govoril. ^a je l eblank ostro opazoval dočim je Jondrete gledal proti vratom. V svoji notranjosti je bil Leblank prepričan, da je Jondrete naenkrat poslal zmešan. Naenkrat pa se Jon-dretov obraz zjasni,mož se zravna. in njegova postava postane strašna, in*ko koraka nekoliko proti Leblanku, zakriči z grmečim glasom: AH me poznate?"
ENAJSTO POGLAVJE
Vjet v past. Vrata- se odpro, in trije molje, v modrih jopičih in s črno namazanimi \obrazi vstopijo. Prvi je bil suh in v rokah noži z železom okovano palico: drugi, ki ie bil po rasti pravi velikan. dr/a v rokah sekiro, tretji pa, širokoplečat človek, je bil oborožen z velikim ključem, katerega je najbrž ukradel, kakemu jetničarju. Zdelo se je, kakor bi Jondrete te može
lico. bledeč ie bil pogovor:
"Vi je 'vse pripravljeno?" vpraša |;»n<lVete.
"Da," odvrne mož;-"Kje je Montparmisi *" \ stavil <e je in zacd govoriti f tvojo starejšo hčerjo. " "Ali je past pripravljena?" "Ha."
"7. dvema dobrima konjema "'"
• "Prav dobra konja sta."
".Vi kočija čaka. kakor sem zapovedal ?" "Da."
"Dobro je." reče Jondrete. C.ospod Leblank je postal zelo bled. Ogleduje se okoli po sobi, kakor mož, ki razume v kakšno past se je vjel irTiije-gova glava se obračala počasi naokoli po obrazih, ki so ga obdajali, toda negove oči so kazale, <la se prav nič ne boji. S pomočjo mize se je trenutno nekoliko zavaroval proti slučajnim napadom, in ta mož, ki je bil še trenutek poprej videti, kakor prijazen, miroljuben mož, je postal naenkrat atlet: ^s svojo mogočno roko se ie oprl ob stol. Ta stari mož je trden in junaški v oči-gled »olike nevarnosti, ki ga je obdajata, ta mož je bil videti kakor zapovednik lopovom ki so se nahajal* v sobi. 'M ari us ki ga je opazoval s svojega skrivališča, je bil ponosen na tc^a moža.
Trije izmed onih moških, o katerih je rekel Jondrete Leblanku, da so dimnikarji, se sedaj napotijo k kupu železja: eden izmed istih vzame močne kkšfce, dn.gi kladivo in tretji železen drog. Potem se pa vsi skupaj postavijo k vratom, ne da bi zinili besedico. Najstarejši mož pa obsedi na postelji in poleg njega mati Jondrete. Marius je pa v tem trenutku mislil da je prišel pravi trenutek za to. da odda znamenje policijskemu nadzorniku. Ce dvigne roko, da sproži pištolo ko se obrne fondrete zopet nroti Leblanku in ponovi svoje vprašanje: "Ali me ne poznate?" Gospod Leblank ga pogledu v obraz in odvrne* "Ne"
Potem pa gre Jondrete k mizi ter se stegne preko, sveče kolikor mogoče blizu Leblanka, in z obrazom divje zveri, ki hoče požreti svojo žrtev, začne: "Moje ime ni Tabaton niti Joiv'ivte. toda moje ime je Thernrdier. rospoditr gostilne v Montfcrmeilu! Ali* me dišite' Thenardier' No ali me sedai poznate?"
"\'io \u- kakor poprej." Maruis ni sliša1 lega odgovora, in vsakdo, ki bi ga videl v tem trenutki1 v \v\ temoti. bi i;a videl suhega, pobitega in gs*ozncga. V trenutku, ko ie Jondrete rekel* "laz sem The-nardier," <-e je Marius stresel po celem svojem životu in ^e naslonil na is iti. kakor bi kdo zasadil mrzlo železo skozi njegovo srce. Potem' pa počasi spusti svojo desne roko, v kateri je imel pripravljeno pištolo da bi streljal, in v trenutku, ko- je Jondrete ponovil: "Ali me si'šite? Ta/ sem Thenardier!" ji. spustil pištolo na ila.
Samo ponrslite, kaj ie ime Thenardier pomenilo za Mari-u-sa! (Dasi jt bilo v resnici vse tlrugrče, kakor je Marius mislil.) To ime ie Marius nosil v svojem srcu, zapisanoo v testa mentu svojega očeta. Nosi! je to ime v najt?lobokejšetn kolu svojega srca v svetem spominu Tako se ie glasila očetova o-noroka, katero je dobil Marius po njegovi' smrti • "Veki mož z imenom Thenardier je rešil inoje zi»'fjctiie. Oe moj sin dobi tega moŽ2.jnttj naredi vse, kar je v njegovi moči za njega." In kaj? Tjv mož. ki sedaj stoji
je t--------0_
uspešno iskal? Našel ga je in	p-avil v /avrzent Kremi. Kjer
v kakšnem položaju? Ta mož,	sem metal kak(>r osel vse moje
katerega j« Marius po božje	blagoslovljene prihranke Ah.
ci'stil, je bil grozovit mož! Re-	želim, da ljudje, ki so pili v
šitelj polkovnika Potntnereya	moji krčmi, da bi pili vedno
je J>i! pripravljen storit: zlo-	strup! No. ne brige! Povej mi,
čin, umor, rop, poboj! In nad	aH nisi mislil, da sen* jaz no-
koni? Sveta nebesa, kakšna	rec, k ) &i odpeljal deklico' Tmel
usoda znnj! Njegov oče r»iu za-	si teško palico v gozdu, in bil
p< vdaje i/ groba da naredi	močneji od mene. Danes je vse, kar more za Thenardierja.
Skozi štiri leta Marius ni mislil ničesar drnzega, kakor kako bi poplačaj Thenardierju dolg. in v tem trenutku, ko je hotel oblastem izročiti lopova, zakl'ce ta lopov: "laz sem The ivrdier!" In Marius, sin svojega očeta je hotel poslati leča ' moža na vislice, na visiiee onega moža, ki jt rešil njegovega očeta v sredi groznega boja gotove smrti! Obljubil je •m-d štirimi leti. da kadar dobi Thenaidifrja. da se mu vrže pod kolena in sedaj ko ga je dobil., ga hoče izročiti rablju' Njegov oč? mu je rekel: "Pomagaj I henardierju." in sin hoče mo^alično umoriti rešni-ka oi'eta' Ah, kako težavno* ie nositi skrivnost v srcu, in v trenutku, ko o hoče spolniti, nam zastane jezik, in nezmožni smo v takega dejanja! Trnla naj bo 'Thenardier tudi rešnik niegovega očeta, kako mort: sin tega očeta mirno gedati kako se pred njegovimi očmi zvršuie umor rop in poboj: Kaj, za sveta nebesa naj naredi0 'Ji naj reši rešilca svojega očeta aii naj prepreči umor očeta in one deklic«. kater" ljubi! Ali na i ga veže hvaležnost d takega lo;>o"a! Vse te misT katere je Marin- gojil v dnu s!ca. švigajo kakor bliski po nje.to vi blazni glavi Če on ustreli sedaj s pištolo, je gospod Leblank, oče njegove deklico, rvšen in Thenardier, rešnik njegovega očeta, zgubljen in če ne ustreli, tedaj je Leblank mrtev, in Thenardier gotovo pobegne. Ali na i pobije enegr*. <!n reši drnzega1 Kaj naj za sto svetnikov naredil Ali naj uboga svojega očeta Ji naj kaznuje rešnika svojega očeta? Na eni strani se mu zdi da sliši glas svoje "Ursula", kt ga milo prosi, naj reši njenega očeta, na dru/i strani pa si• št mrtvaški glas svojegr. oče ta. ki ga milo prosi, da reš i !ienardieia. 2di se m;:, da postaja neumen, da se mu meša v o,iavi. .Mi se mu da stila vdirajo poti njim: zdi so mu da ga o/maša vihar, o katerem je mislil, da ga preoblada. P» jY na robu or Mlevi.v
Medtem, ko Marius tako premišljuje koraka 'I henard:-er (v nrihodnje ga bodemo ve dno tako imenovali in ne več londrete.) po sobi gori in doli. z nekakim zmagoslavnim izra zoni na obličju. Z roko ugrabi za sve^o tn 'o postavi s tak. silo na dimnik da sveča skoro ugasne in se vosek «tre<a po tleh. Potem pn plane ves divji pred Leblanka ju mu zakriči:
"Skuhali te bodenio. spekli in p:\jedli'"
In ko koraka nekaj minut v največjem razburjenju po sobi, nadaljuje:
"Ah. zopet sem te našel, moj kra-oii dobrotnik, mo; niiliio-nar. darovatelj punčk stari lo-pov' Mi, tr.rej ti me ne poznaš' Misliš da nhi bil ti. ki, si prišel v mojo gostilno v Moutfer-nieil ravno pre na božično noč nisi bil ti, ki si odnesel otroka Kantine, škrjanen! Povej mi. zen'ai' in ti da ješ svoj dobiček ubogim, kakšen svet mož! Kakšen igralec-! Ah torej me ne poznaš! No, jaz sem te pozna! isti trenutek, ko si vtaknil glavo sc.ii noter Ah. naučili te bomo, da ni tako lahko hoditi v ljudske hiše, priti noter ka-. k or berač, da bi ti skoraj sam podaril denar h usmdjenja potem pa kradeš otroke in grozi" v gozdovih Jaz te naučim, da ni tako. ti otročji ropar'"
Po kratkem presledku Thenardier nadaljuje:
"Pri svetih nebesih, norca si se delal z menoj, in li si vzrok vfe nioje nesreče. Za petnajsto frankov si dobil deklico, ki je bila najbrž hči bogatih štari-šev, ki so mi plačali že veliko in od katerih bi moral o pokojnino. Ta
pa maščevanje moje. ker v rokah držim vse trumfe: po tebi je, moj dragi tovariš. Ah, kako se smejem, ko vidim, kako lepo ie zlezel v nastavljeno past! In ta falot' £tiri umazane zlatnike mi prinese ta osel' Niti ni mislil, da bi mi podaril vsaj petsto frankov. No. sedaj le imam: danes zjutraj sem ti lizal noge, danes zveCer boni pa glodal tvoje srce."
Thenardier preneha, ker mu zmanjka sape prsa sc mu razširjajo kakor kovaški meh. Njegove oči so bile polne veselja slabe, hudobne in zverinske ma-rave. Rilo je veselje pritlikavca. ko stopa Golijatu na vrat. Leblank ga je ves čas poslušal, ig ko je nehal govoriti, mu reče *
Dalje prihodnjič.
Triglavanom se naznanja,
da priredi društvo zabavni izlet v Roek r*ort na prostoru John Brodnika in sicer 20 avgusta Kateri clan "Triglava" se hoče udeležiti naj se osebno javi pri Johnu a,; Josipu ali Franku Gorniku, k er dobi več pojasnila.
(65)	Tajnik.
"NoW>rk-NoW
MSHSklBNS
1641 Euclid Ave.

tMftfiMIIIM
!'■'- - .'..J
V
fttiaw-.
Zanemarjen prehlad«
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25o, in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu.
Največja slovenska trgovina iti pogrebni zavod.
Razdeljena v dva dela in v polni meri z najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina za nakup pobifttva, orodja, premog, posode 4 barve, stekla in drugo. Pogrebni zavod Je 1 najfinejšimi pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepše sprevode v zadovoljnost tjudlj. zaknr Imamo brea števila zahval. Za vsaki slučaj imamo dv« ambulance In fine kočije. Trgovina odprta nofi in dan. 9e priporočana vsem Slovencem in slovenskim društvom.
i Tel. Princeton 1381. a /J j«	TRGOVEC to P0G8E1NIK.
Bell East 1881. J\m UrClltia, 6127 St. CLAtR AVENIJE.
- H' 4>
I*
-i-
■I-H "
f. kt RlCNtEl A C«.. Ill Pwrl Strni, 1» Tort, N. T. Dr. RlebUrjer* Congo I'llnU ol«J4mjo. *
(25«. »11 80«.) | -------——^
a? w H-' fe	m ft-' ^ iftfmfff
Trgovina
na prodaj z MESNICO in GROCERIJO z vsemi pripravami in blagom po jako nivki ceni. Na leto je dohadkov 45 tisoč dolarjev.
Saloon
•e prodaje skupno z RESTAVRANTOM in 15. sobami a popolno opravo prav poceni. Letnih dohodkov je 20 tisoč dolarjev.
Oni, ki hočejo kupiti, naj se obrnejo na
S. KOVAČIČ,
3804 ST. CLAIR VAE. CLEVELAND, O.


s>
V nedeljo 13. avgusta se vrši družinski izlet v civilnem kroju v Nottingham, O., k g. Frank Pajk-u stop 126^ Shore Line.
Bratje udeležniki in drugi se prosijo, da se zbirajo v ta namen ob M uri pop. St. Clair av. vogal Norwood Rd. potem se skupno odpe-Ijamo na določeni prostor. V slučaju deževnega vremena se vrši izlet 20. avg.
: Opozarjam brate Sokole, da se vršijo vaje v korakanju dne 15. avg. ob zv. pri bratu F. Strnisatu St. Clair av. vogal E
J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
61?2 ST. CLAIR AVE. Ji. E.
Izrirlui« slike za ženitbe in druiinske slike, otroške sliki, po najnovejii modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
wsiisaimiuMMimimiiwiiiMw^^
Salkovič Brata,
•• stavbena«« kontraktorja
Delata vs<r načrte • kdor naroči delo dohi načrt« zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in pn prave pri )K>slopjih domačinom ne pa tujcem' Se pripoorčata Satkfevjč Brata, 1192 Norwood Rd
* MATIJA SKENDER J
Slovenski in Hrvatski javni notar ' za Ameriko in stari kraj.
Sprrema tožbe — Zagovarja in tolmati na todniji. —Zahteva in istirja odiko nine od konpanij aa ponesrečene pri deln. — Dela i ooblastila. kupoprodajne pogodbe, proinje «a oprostite« roja Wine, dolina piama itd. Iztiija dolgove tukaj in v ttarem kraju. — Isvriuje v>a v notarsko ftroko spadajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k ivojemul
5241 Butler St.	Pittsburg, Pa.
BELL PHONK 7-H PI8K
JOHN QORNIK, SL0VENSK'krojaC
6105 St. Clair Ava.
Priporočam se^vsem rojakom v nakup lepih, modernih trpežnih ^pomladnih in letnih oblek. Prodajam obleke po meri in prodajam že narejene obleke. Priporočam se si. društvom v napravo uniform in izvršujem vsa druga krojaška naročila.
W. SVOJ K SVOJIM!
Tel. Princeton 2402
Vaše stare, zamazane obleke čistimo, da so kxkor nove. Čistimo in likamo tudi klobuke. Za društva nižje cene. Izdelujemo nove obleke, kakor tudi uniforme za društva. Delo in cene vsa kemu zadovoljne.
Delo je vse garantirano prve vrste.
Franks Dry Cleaning Co.
1331 E. 55th St blizu St Clair Ave. N. F.

Naprodaj en aker zemlje za $500. Zemlje dovolj za šestnajst lotov Nekaj se plača takoj, drugo na lah-ct obroke. Na zemljišču je nova trta. ki da vsako letoMj do tri tone grozdja. Blizu Mrs. Hren v Euclid, O. Po-izve se pri
L. Recher, Euclid, O.
|r,.lllUIUUJ
POSTAVI ADVOHA'
A. ROTH,
307 Enginers Bid j. St Clair in Ontaria St.
»ostavni naštet v vseh zadevah, v ngprilika h ali zaprti, obrni-
Dai
Preskrbim drža>
---