Leto m, št* 44 (»Jutro« xv., št. 249 a) Ljubljana, ponedeljek 29. novembra I934 Cena t Din dlua.viiLai.vo. ujuuijana, tuuUijevt ulica & — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6L 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St_ 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-eartnerla Ponedeljska Izdaja fUUeuw^Mu> . uaju ......_ vsa'" ponedeljek zjutraj. — roča se posebej ln velja po pošt prrVmana Oln t-, po raznaSai cib dostavliena Din 5.- mesečne (JrednlStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. TeJefoa St 3122. 3123. 3124 3125 Ul 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. lelelo* St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 6& Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa Drpkri7plli r^riini Na grobu kralja-mučenika Bl M wlml IJiUlAl M UwUlU Vsak dan prihajajo nove množice, da se poklonlio mrt- Dogodki po smrti kralja Uedinitelja so znova razočarali one, ki so najeli marsejske zločince — Jugoslavija je postala mogočnejša in silnejša Beograd, 2S. oktobra, r. Pod naslovom »Marseljska tragedija in njene mednarodne posledice« objavlja današnja »Politika« uvodnik, v katerem piše med drugim: V komunikeju, ki so ga objavili predstavniki Male antante po sestanku v Beogradu, ie vzbudil posebno pozornost on: del, ki spravlja marseljski zločin v zvezo v mednarodno anarhijo. Ta zločin je nesporna posledica one tero-istične zanešenosti, ki je zajela vsedržave v Evropi in čije žrtve so postali mnogoštevilni državniki in voditelji naroda. Mednarodna anarhija V zadnjem letu, to je od 18. oktobra 1933, ko so se začele nacionalistične demonstracije v Rumuniji, ki so končale z umorom ministrskega predsednika Duce 29. decembra, ie bilo izvršenih 55 terorističnih podvigov. Pred njimi ni bila varna niti ena država v Evropi ;n zato se upravičeno govori, o nekakem mednarodnem pojavu. Neposredni povod za vsak zločin ima vedno več ali manj krajevno obeležje, toda v celoti je iskati vzroka v bolestni duševnosti. ki se je pojavila par let po svetovni vojni. Ostanki velike vojne mržnje in nezaupanja, so se pomešali z razočaranjem nad pretiranimi in vseskozi neosnovanimi nadami. Sledile so vse one gospodarske tegobe, ki so poostrile razredna nasprot-stva in posameznike ter cele sloje do-vedle v obupno stanje. Ta živčna neuravnoteženost je bila ugodna za avanturistične podvige umno nerazvitih poedincev. Pri vseh teh napadih je treba razlikovati one več ali manj zlorabljene izvršilce teh zločinov od dejanskih zasnovateljev, ki so izKorišča-!i položaj za svoje cilje. Obupno razočaranje teroristov Marseljski zločin sam je posledica obupnega razočaranja, ki je zavladalo v terorističnih krogih, takozvanih Pa-veličevih separatistov in makedonstvu-iu.ščih Nade, ki so jih ti krogi leta in leta polagali na notranje zapletljaje in razpad Jugoslavije, so se začele naglo razblinjati. Vsi njihovi brezštevilni letaki in proglasi, ki so jih širili med našim narodom, so ostali brez vsakega uspeha in odmeva. Duševno razpoloženje množic se ni razvijalo na korist teh prevratnih teženj in atentati, s katerimi sta hotela Pavelič in Mihajlov izzvat' nered in nemir v naši državi, so rodili baš nasprotni učinek. Z veliko nado so pričakovali ti nepomirljivi nasprotniki našega uedinjenja, da bodo velike gospodarske težave in vremenske nesreče lanskega leta vplivale zlasti na naše kmečko prebivalstvo in da bo ljudstvo pod težo gospodarske krize bolj pristopno za njihove načrte. V svo.ih letakih in brošurah so celo vremenske nezgode pripisovali v greh »-beograjskemu režimu«, čeprav so bile poplave, toča itd. po vsem svetu. Vse prizadevanje zaman! Vse delo teroristov je ostalo brez vsakega vpliva na razpoloženje ogromne večine našega naroda, ki je vedno bolj jasno in odločno nastopal za narodno in državno edinstvo. Ni dvoma, da je bila notranja borba pri nas vedno zelo živa. toda razvijala se je stalno v mejah države. Strankarski prepiri, prežeti več ali manj demokratičnega pojmovanja, niso imeli nič skupnega z onimi, ki so stremeli po razkosanju krvavo plačane zsjednice. Razočarani nad takim razvojem notranje borbe so se teroristi, živeči v inozemstvu tešili z upanjem, da bodo vendarle mogli doseči svoj cilj, ako se j im oosreči zaplesti Jugoslavijo v kak mednarodni konflikt. Ne več po razpoloženju narodnih .nas, marveč pod vplivom in pritiskom od zunaj sta začela Mihajlov in Pavelič snovati nove načrte. Za tuj račun Pri nas in v inozemstvu je dovolj vesti in podatkov o tesnih zvezah med temi ljudmi in posameznimi činitelji iz našega naibližjega sosedstva. Preiskava bo ugotovila, da li in v koliko je tudi sam marseljski zločin neposredna posledica teh zvez. Nesporno pa je. da je akcija teroristov uživala vedno simpatije v gotovih inozemskih političnih krogih. Ti krogi so se vsekakor varali z nado, da bo ta akcija oslabila naš nacionalni sklop in da bo jugoslovenska vlada postala manj odporna napram gotovim revizionističnim zahtevam. Brez dvoma so bili ti inozemski politični činitelji točno obveščeni o brez-pommebnem vplivu, ki ga imajo na narodne mase razni napadi Paveiiča in ostalih Dlačancev. Toda delovanje teh teroristov se je zdelo vsem inozemskim činiteljem primerno in ugodno za njihove politične manevre v cilju, da oslabe ugled in pomen Jugoslavije v onih mednarodnih kombinacijah, v katerih je že bila ali katerim je še nameravala pristopiti. Narod jih je demantiral Nekaterim sosednjim prestolnicam je bil naraščajoč vpliv Jugoslavije v evropskih dogodkih trn v peti in na vse načine so se prizadevale prikazati teroristično akcijo kot dokaz slabe notranje odpornosti Jugoslavije. Pavelič in Mihajlov pa sta šla v oceni teh simpatij, ki sta jih uživala v teh inozemskih krogih, mnogo dalje. Smatrala sta to za dokaz, da se v našem sosedstvu resno misli na nekak vojni pohod proti Jugoslaviji in da gre že za njeno razkosanje. V tem smislu so bili sestavljeni vsi v zadnjem času objavljeni članki v njihovih listih, želeč izzvati vznemirjenje v Jugoslaviji in pospešiti »vojni pohod« na Beograd. Uspeh je bil tudi v tem pogledu nasproten. Narod, se je zaradi morebitne nevarnosti od zunaj strnil še bolj v duhovno in politično zajednico. »Beograjski režim«, kakor so pristaši Mihajlova in Paveiiča stalno nazivali to zajedni-oo, je postal dejansko izraz želje velike večine naroda, da se napravi močan zid proti vsakemu navalu od zunaj. Zato je ta večina brez ozira na strankarska nasprotja z največjo pozornostjo in velikim odobravanjem spremljala delo na ustvarjanju mednarodnih sporazumov za ohranitev miru. Ugled Jugoslavije v stalnem porastu Pavelič in Mihajlov sta uvidela brez-plodnost svojega početja in v skrajnem obupu storila vse, da preprečita to delo, ki je ubilo njune poslednje nade, da bo Jugoslavija razpadla. Najprvo je prišla okrepitev Male antante z novo čvrstejšo organizacijo, nato sporazum o nenapadanju, naposled sklenitev balkanskega pakta in zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Na tej osnovi se je gradila mednarodna bodočnost Jugoslavije in njeni nasprotniki so kmalu spoznali, da je to temelj, ki ga ni mogoče porušiti. Ni niti najmanj pretirano, če se trdi, da je bilo vse to le priprava za velikopotezno diplomatsko akcijo. V toku so bile kombinacije o zbližanju med Francijo in Italijo, ki pa je mogoče samo po sporazumu med Beogradom in Rimom. Prijateljski odnošaji med Francijo in Malo antanto, zlasti pa med Francijo in Jugoslavijo so neizbežno vodili k omitfenju nasprotstev med Italijo in Jugoslavijo, če ne že k popolnemu pomirjenju. Pariška vlada se je predobro zavedala ogromnega pomena svojih zvez s temi državami za ohranitev miru in jih v nobenem primeru ne bi mogla žrtvovati svoji želji po sporazumu z Italijo. Med temi državami ima Jugoslavija po svojem položaju v Srednji Evropi in po svoji vlogi, ki jo igra na Balkanu še svoje posebno stališče v odnošajih do Italije. Jugoslavija je jasno izpovedala, da je mogoče ohraniti stanje, ustvarjeno z versajskim mirom, samo tedaj, če vse velesile puste na miru balkanske in podunavske države. Pokazali so se že gotovi znaki, iz katerih bi se dalo sklepati, da je Italija koncem koncev pripravljena vpo-števati to zahtevo. Italija je občutila, da je nastalo na Balkanu stanje, ki ne dopušča, da bi se od zunaj zanašali na Balkan in med balkanske narode kakršnikoli spori, še manj pa, da bi kdorkoli mislil na kako osvajanje. Izjava, ki jo je dala Mala antanta v Ženevi ob priliki razprave o Avstriji, je dovolj podčrtala njeno odločnost, da se bo z vsemi silami uprla vsaki nadvladi v Podunavju, pa naj si pride s te ali one strani. Vse kaže na to, da je govor, ki ga je imel Mussolini v Milanu jn v katerem je izrazil svoje razpoloženje, da od-nošaie z Jugoslavijo uredi na novi osnovi, posledica prilik, ki so ob živahnem sodelovanju kralja Aleksandra nastaja'e na jugovzhodu in v srednji Evropi. Pravi vzroki marseljskega zločina Ob priliki obiska v Parizu je hotela Francija v prvi vrsti dati duška svojim simpatijam do Jugoslavije kot stebru miru v velikem delu Evrope. Ta obisk pa naj bi istočasno prožil Jugoslaviji priliko, da preko svojega kralja, ki je bil nosilec njene politike, jasno postavi pogoje, pod katerimi bi moglo priti do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Tako vsaj je ves svet pojmoval pomen tega potovanja, ki je bilo prekinjeno s strašnim zločinom v Marseilleu. Pavelič in Mihajlov st asmatrala, da se ne sme dopustiti niti najmanjši poizkus v smeri ureditve prilik na Jadranu. ker so ti krogi baš na tem sporu zasnovali ostanke svojih nekdanjih vehkih ciljev in teženj. Docela razumljivo je, da je ves svet z zaprepaščenjem sprejel vest o tem zločinu in da sedaj s še večjo pozornostjo spremlja dogodke, ki se pri nas razvijajo. V Marseilleu je prišla do polnega izraza ona teroristična akcija, ki se malo ne celi dve leti širi po Evropi, ne da bi doslej naletela na kak resnejši odpor. Izgledalo je že, kakor, da se je svet pomiril z vsemi temi umori in uboji, kojih žrtve so padale v vseh državah, kakor, da je to postalo normalno stanje nove evropske kulture. Pasti je moral vladar," * čegar delo je bilo povsod opaženo kot izraz želje po ohranitvi miru in šele sedaj so začeli razmišljali o potrebi kakršnekoli obrambe proti zločinskim podvigom raznih Pavleičev in Mihajlovov. Prve posledice Toda Evropo je obenem zajela tudi resna skrb zaradi posledic, ki bi jih mogla imeti marsel.iska tragedija za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev. Dosedaj v svetovnem tisku ni bilo opaziti še nobenega naslova ali članka, ki bi izražal bojazen zaradi kakih morebitnih zapletljajev v Jugoslaviji. Povsod so takoj spoznali, da je bil zločin pripravljen izven Jugoslavije in da nima prav nikake zveze z razpoloženjem naroda do svojega vladarja, čegar spomin služi samo kot nova močna vez med raznimi kraji in pokrajinami Jugoslavije. Tem večja pa je bila v svetovni javnosti takoj po atentatu skrb zaradi dogodkov, ki bi se mogli razviti okrog Jugoslavije smatrajoč, da je izginil nositelj vseh velikih podvigov v njeni mednarodni politiki. Jugoslavija ostane steber miru Ta skrb se sedaj umika prepričanju, da bo Jugoslavija nadaljevala politiko, ki ji jo narekuje njen položaj in njen pomen v tem delu Evrope. Na Jugoslavijo gledajo sedaj kot na onega činitelja, ki more v sporazumu z ostalimi balkanskimi državami in članicami Male antante ohraniti mir. Izključeno v cilju ohranitve miru bo Jugosalvija sklenila nove vezi in sporazume tudi z ostalimi državami in z velesilami, prizadevajoč si, da nikdar ne izzove vtisa, da bi bila če tudi le navidezno v službi interesov katerekoli izmed njih. Svet se mora privaditi misli, da Balkan, pa tudi Podunavje hoče ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost od vseh in vsakogar. Zveze in prijateljsko razpoloženje Jugoslavije do posameznih držav pa ne sme biti ovira njeni težnji, da tudi z vsako drugo državi živi v prijateljstvu. Vse kaže, dr bo Jugoslavija v prvi dobi po marsejski tragediji predmet vsestranskih diplomatskih ofenziv, domnevajoč, da bo Jugoslavija sedaj dostopnejša raznim prijateljskim izjavam in obljubam. Ni pa nevarnosti, da bi v tej ofenzivi podlegla, ker je znano merilo, ki ga uporablja v svojih mednarodnih odnošajih: Mir na temelju meja, določenih z mirovnimi pogodbami! Vsak dan prihajajo nove množice, da se poklonijo mrtvemu kralju in obnove prisego zvestobe Jugoslaviji Topola, 38. oktobra, r. Opienac je postal sveti kraj Jugoslovenov. Dnevno prihajajo iz vseh krajev Jugoslavije odposlanstva, da se poklonijo na grobu blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra i. Uedinitelja. Za odposlanstvi prihajajo šole in množice preprostih seljakov, ki so spremljale svojega velikega vladarja in kralja povsod s svojo iskreno in neizmerno ljubeznijo. Od vsepovsod prihajajo ljudje, da se med solzami in skrušeni od neizmerne bolesti in tuge še enkrat poklonijo Viteškemu kralju Od vsepovsod prihajajo odposlanci, da obnove nad grobom ljubljenega kralja prisego zvestobe sporočilu, ki ga je izre&el v svoji smrtni uri: čuvajte mi Jugoslavijo! Vsi prisegajo, da hočejo do zadnje točke izpolniti to kraljevo sporočilo in da bodo vse svoje življenje čuvali in branili Jugoslavijo. Posebno številna so bila odposlanstva danes. Prišli so mnogi predstavniki korporacij in udruženj, med njimi pa so se vrstile številne skupine preprostega pre. biva tet va ie bližnje in daljne okolice Iz Novega Sada je prisnelo odposlanstvo, ki je štelo nad 500 oseb Vodila sta jih narodni poslanec Milan Sokolič in mestni načelnik dr Branislav Borota Delegacija je prišla, da se pokloni v imenu mesta velikemu Ueciinitelju. Novosadčani, ki so še nedavno tega v svojii sredi tako navdušeno in toplo pozdravili kralja Aleksandra L, so danes prišli na Opienac, da se z neizmerno tugo v srcih poklonijo pred njegovim grobetm in da mu še enkrat izrečejo svojo brezmejno zahvalo za vse, kar je storil za svoj dragi narod, zlasti pa za Novi Sad. V cerkvi se je zbrala ogromna množica ljudstva. Novosadska svečenika O H napije Popovič in Stevan Popovič s*a opravila cerkvene obrede za blagopokojnega Kralja. Odgovarjalo jima je pevsko društvo iz Novega Sada »Neven«. Med cerkvenim opravilom, zlasti pa med govorom svečenika so se prisotnim vMle solze. Z obrazov je bilo brati neizmerno žalost in tugo, ki je objela ves jugoslovenski narod zaradi smrti ljubljenega Kralja. Po cerkvenem opravilu so položili na grob krasen venec. Razen Novosadčanov je prisnelo tudi odposlanstvo Beograjčanov, kakih 100 oseb. ki ga je vodil predsednik Aca Petrovič. Beograjčani so položili na grob Kralja Aleksandra I. venec iz trnja s črnim trakom. Na enii strani je bil napis: Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju — Udruženje Beograjčanov; na drugi strani pa je napis: Čuvajte Jugoslavijo! Kasneje sta prispeli udruženji železničarjev iz Užica in te šabca. Spremljale bo ju množice preprostega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi prihodnje dni pričakujejo številna odposlanstva ljudstva iz vseh kradev. Posebno številne bodo delegacije iz morav-ske banovine. Nemčija zopet išče stikov s Francijo Hitler predlaga direktne razgovore s Francijo in napoveduje povratek Nemčije v ženevo Pariz, 28. oktobra, r. V zvezi z razgo. vorom francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Ponceta z nemškim kancelar-jem Hitlerjem poročajo pariški listi iz Berlina, da namerava Hitler sprožiti neposredne razgovore med Francijo in Nemčijo. predvsem o naslednjih vprašanjih: 1. Nova ureditev m«d®ebojiiih gospodarskih odnošajev. 2. Zbližanje na kulturno-političnem p°-lju. S. Razgovor o priznanju enakopravnosti Nemčije in o pripravah za povratek Nemčije v Društvo nar°dov. 4. Vprašanje ljudskega glasovanja v Po. saarjn v zvezi z možnostjo »dgoditve gla. Sovanja ter o potrebnem sporazumu glede gospodarskih in finančnih ukrepov za prehodno d®bO. V pariških krogih zatrjujejo, da je dal nemški zunanji minister Neurath v tem pogledu mnogo pobud, ki jih je vzel francoski poslanik na znanje. V berlinskih krogih pričakujejo, da bo francoski poslanik v kratkem odpotoval v Pariš, da osebno poroča zunanjemu ministru Lavalu in trgovinskemu ministru Lamoureuxu o nemških predlogih. V francoskih krogih smatrajo, da je akcija Francije za zbližanje z Italijo dovedla do takega preokreta v nemški zunanji politiki, ker se Nemci tako iz gospodarskih kakor političnih razlogov boje izolacije. Z vstopom Rusije v Društvo narodov se je položaj v ženevi znatno izpremenil in bi bila nadaljnja ob-strukcija Nemčije brezpomembna. V vladnih krogih izjavljajo, da so vedno pripravljeni pričeti pogajanja z Nemčijo, ki pa mora dati primerne garancije, da bo sklenjen dogorvor tudi spoštovala. r-«»ro im/> ImataoIaiti vuiujiiiv irii^uumiiju« Plavalni forumi so zborovali Glavni skupščini ljubljanskega plavalnega podsaveza in sekcije zbora plavalnih sodnikov sta se vršili včeraj v Ljubljani. Ob skrajno pičli udeležbi sodnikov se je včeraj ob 9. vršila redna glavna skupščina sekcije zbora plavalnih sodnikov. Ko se Je skupščina poklonila spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in izrekla obljubo vdanosti in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II., je tajnik blagajnik na kratko poročal o delovanju sekcije, šteje 13 iaprašanih saveanib sodnikov — med njimi tri začasne — in je najmočnejša v državi Tudi finančno stanje je povoljno — blagajna poseduje Din 432.50 gotovine. Pc absolutoriju staremu odboru je bil izvoljen novi odbor: za predsednika g. Kramaršič. aa tajnika-blagajnika g. Bradač ml., za odbodnike gg. Pevalek Mirko, Stergar in Potokar. za revizorje pa gg. Kavšek m Poschi. Skupščina je sklenila, ga pošlje zboru sodnikov noto, v kateri bo protestirala proti temu, da na državnih prvenstvih in mednarodnih reprezenativnih tekmah fungirajo kot sodniki za skoke nekvalificirane osebe, dalje proti postopanju nekaterih forumov, ki kljub navzočnosti sa-veznih sodnikov odrejajo za sojenje wa-ter-polo tekem funkcionarje klubov, ki niso sodniki. Obenem bo sekcija pri zboru zahtevala, da posreduje pri savezu, da izda odredbo, po kateri morata v jury vsake mednarodne tekme biti vsaj dva sa-vezna sodnika. Skupščina se je »Jutru« zahvalila za naklonjenost in ga določila še nadalje za službeno glasilo sekcije. Se bolj skromna je bila udeležba pri sKupščini ljubljanskega plavalnega podsa-veza, ki se je vršila takoj nato. Od sed-mnh, v podsavezu včlanjenih klubov je Po načelniku svoje plavalne sekcije arh Schellu bila zastopana samo »Ilirija«. S trikratnim »Plava!«, je skupščina, ka jo je vodil podpredsednik g Gnidovec. počastila po kratkih, iskrenih besedah predsednika o delovaaju in naši dolžnosti, slediti poslednjemu naročilu tragično premi-nilega blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I Uedinitelja njegov spomin Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal g Poschi in izpopolnil tehn re-refent g Kramaršič. posnemamo nasled-nie: Podsavez je izvedel odnosno aranžiral troje priredfrtev. Kot prva se je vršila pla, valna tekma v okviru prireditev oMmpij-skega dme, ki je zlasti kvalitativno odlično uspela. Podsavezmo prvenstvo, ki se je vršilo v aranžmaju športnega kluba v Radovljici, je bilo dobro organizirano v sprt-tetoničnem oziru. manj srečno pa v pogledu preskrbe in nastanitve tekmovalcev. Prvenstvo si je osvojila Ilirija, na drugem mestu je SK Kamnik, na tretjem pa Radovljica. Tretja prireditev — medmestna tekima Sušak — Ljubljana — pa je bila za podsavez i v gmotnem i v športno tehničnem oziru manj uspešna. Tajniško poročilo poudarja nadalje, da je klub s področja L.PP, ljubljanska Slirtfa, letos prvič osvojil državno prvenstvo in prispeval velik del plava če v v državno reprezentanco. Prav tu se je uveljavila letos prvič tudi provinca — Kamnik, M je v reprezentanci prispeval odli&uega Ce-rerja! Posebej je omenjen tu d' fenome-nalni, letos doseženi rezultat Draška Wil-fana, 100 m v 59 sek., ki je odjeknil tudi v svetovnem časopisju! V prirejanju tekmovanj je bila natfbolj agilna ljubljanska Ilirija, sledita ji SK Kamnik in Radovljica. Ostali klubi tekmovanj niso prirejali. Iz blagajniškega poročila g. Svetka R. je razvidno, da -aapolaga podsavez z gotovino Din 2291.25. Po danem absolutoriju s pohvalo je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik A. Gnidovec, podpredsednik arh. H. Schell, tajnik Prezelj, blagajnik Poschi. tehn. referent Kramaršič, namestnika inž Dolenc in Skabeine, revizorja prim. dr Jenko, Stergar in Seunig Jože Podsavezno prvenstvo se bo vršilo v dneh 17 in 18 avgusta Kraj določi upravni odbor Program bo isti kot lani, pravico starta bodo imeln pa samo oni plavači. ki ae starta jo v državnem prvenstvu Med slučajnostmi je skupščina razpravljala o prireditvah prihodnje sezone, predvsem o juniorskem državnem prvenstvu, ki bo prvič v Mariboru Tudi se je sklenilo posredovati pri savezu. naj prosii mariborsko mestno r.bčino. da dovoli ugodnosti v kopališču samo klubom, ki so včlanjeni v savezu. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 28. oktobra. Po lepih, skoraj pomladnih dneh, ki so jim sledili kratki nalivi in mrazovi s prvimi poizkusi snega, si je narava polagoma odela pravo predzimsko lice. Ozračje se ne ogreje več. nad mestom visijo t€?žke, goste megle, ulice, polje in nebg »o se zavili v mrzlo sivino, kakor da smo že sredi novembra. Zadnja nedelja pred praznikom mrtvih ima 'vsako leto čisto svoj obraz, toda letos nas je obiskala še kakor posebno žalosten pravnik. Po snegu diši, v jesenstai dan pojo zvonovi v spomin na grobove. Na ulicah je vse polno črno oblečenih ljudi, žene nosijo cela naročja svežih da-lij in krizantem. Avtobusi, ki vozijo v kratkih presledkih od Mestnega doma do &v. Križa, so polni čez mero, po potih, ki držijo čez polje 4o pokopališča, se iz mesta skoraj nepretrgano pomikajo cele procesije ljudi. Na grobovih je mnogo življenja vse te dni. Vsakdo se potrudi, da bi čim lepše okrasil in uredil poslednje domovanje svojih dragih, in cvetličarji, grobarji in priložnostni delavci, ki pred praznikom mrtvih vsako leto pridejo do spromnega sezonskega zaslužka, imajo čez glavo dela. Posebno turobna pa je bila ta zadnja nedelja pred Vsemi svetimi zavoljo svežega groba Njega, ki je komaj pred nekaj dnevi izkrvavel za domovino. Po vsem mest« še zmerom vihrajo žalne zastave. V izložbenih oknih je še zmerom postavljenih poino oltarčkov s slikami umorjenega viteškega kralja in v ura-du se marsikje še zmerom prižigajo mrtvaške lučke pred njo. Tako se zasebno, družinsko žalovanje pred letošnjimi Vsemi svetimi zliva z občim narodnimi žalovanjem v eno samo vseobčo bol. Ljubljana v megli, na hribih solnce Mnogo izletnikov, ki poznajo ljubljansko megleno vreme, je pohitelo danes na bližin je hnibe, na imamo in šmarjetno goro, pa na Katarino, Grmado, Dobeno. Za rzle-te na visoke gore zfdaj ni nič kaj primemo, ker so vsi visoki vrhovi zasneženi. Nedeljski izletniki, ki so šli na bftiž-nje hribe, pa so se mogli naužiti solnca, kolikor so le hoteli. Vsa debela meglena plast loži nad Ljubljano, Barjem, Ljubljan. skim in Sorskim poljem le 30 metrov visoko tako, da so čez dan vsi hribi, ki imajo kaj nad 600 metrov nadmorske višine, bili iznad megle. Z vrhov so mogli izletniki uživati najlepši brezplačni solnč-ni dan. Bilo je toplo, da so se mnogi na prostem solnčili. Megla je segala vse do Kamnika in visoko gor na Gorenjsiko preko Kranja. Kaže, da bomo v mestu še nekaj časa pod to sivo meglo, doler ne po-tegme močnejša eapica, ki jo bo dvignila in razpršila. Kdor pa utegne, naj se vzdigne na vrh enega bližnjih hribov, kjer se bo kopal v toplih solnčnih žarkih in bo mogel opazovati pod seboj morje megle, pod katero so mesta in vasi s prebivalci, ki ne slutijo, da je na vrhovih solnca na pretek. Odbor za postavitev spomenika kralju mučeniku izvoljen V mestni zibornici se je snoči ob 18. uri vršil na pobudo voditelja akcije za postavitev spomenika mrtvemu viteškemu kraliu Aleksandru I. Uedinitelju, senatorja Ivana Hribarja važen š rši sestanek, na katerem so se zbrali predstavniki vseh naših narodnih, strokovnih, kulturnih, gospodarskih organizacij, korporacij in oblastev. tako da so bile zastopane prav vse panoge našega narodnega življenja. Med številu mi odličniki so prisostvovali zbo-rovanju pomočnik bana dr. Pirkmajer, podpredsednik mestne občine prof. Jarc, senatorja dr. Ravnihar in dr. Rožič, rektor univerze kralja Aleksandra I. univ. prof. dr. Ramovš, predsednik apelaci.iske-ga sodišča Vrančič in podpredsednik književnik dr. Gradnik, upravnik policije Kcr-ševan. podstarešina SKJ Gamgl, pesnk Oton Zupančič, predsednik Zveze jugoslov. dobrovoljcev Lorger, predsednik Narodne galerije dr. \Vind scher, predsednik Narodne odbrane dr. Cepuder, predsednik kluba koroških Slovencev državni tožilec d>r. Fellacher, magistratni direktor Janči-gaj, zastopniki raznih strokovnih zbornic in zlast' mnogo narodnega ženstva. Senator Hribar je najprej poročal o dosedanjem poteku akcije in o dobrih izgledih na u-Npeh. Različna oblastva, tako predvsem banska uprava, so s toplimi simpatijami pozdravila zmiseJ. Obrazloži! je načrt, po katerem bi b lo mogoče v šestih mesecih zbrati potrebno vsoto denarja. V Ljubljani in po vsej dravski banovini naj bi se izvedla široko zasnovana nabiralna akcija, ki naj bi zajela vso javnost, tako premožne kakor manjpremožne sloje. Ob prvi obletn ci tragične kraljeve smrti bi bil spomenik lahko že postavljen. Vsi zborovalci so predloge g. senatorja toplo osvojili. Na predlog dr. Gradnika in na podlagi še nekaterih do-polnilnih predlogov je bil nato soglasno izvoljen naslednji odbor za izvedbo akcije: predsednik senator Hribar, podpredsedniki dr. VVindischer, senator dr. Ravnihar in Lorger, blagajnik inž. Bevc, glavni tajnik direktor dr. Lokar, tajnik generalni tajnik TPD Pogačnik, odborniki pa predsedn k apelacijskega sodišča Vrančič, predsednik zbornice za TOI Jelačin. univ. prof. arh. Plečnik, senator dr. Rožič, Oton Zupančič, dr. Cepuder, zastopnic" narodnega ženstva Govekarjeva in Vrtovčeva, za Združenje rezervnih oficirjev Turel ;n še en zastopnik aktivnih častnikov. V častno predsedstvo so izvoljeni minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak, min stra n. r. dr. Kra-mer in Pucelj, dvorna dama Tavčarjeva, •rektor dr. Ramovš, povabljene pa bodo še nekatere druge odlične osebnosti. Pri tej priliki je pomočnik bana dr. Pirkmajer poudarjal, da morajo biti v predsedstva akcije dostojno zastopani tndi člani banovinskega sveta. V diskusiji, ki ie sledila, sta se podpredsednik prof. Jarc in direktor Jančigaj zavzemala za misel, naj bi se spomenik pokojnemu kralju v duhu njegove žive, aktivne ljubezni do naroda postavil v obl:ki kakšne koristne in potrebne socialne ustanove. Direktor Jančigai je pri tej priliki opozarjal na apel Narodne proti tuberkulozne lige, naj bi se viteškemu kralju v spomin zgrad" Ia v Ljubljani bolnišnica za ietične. Senator Hribar ej opomnil, da je Zagreb že sklenil postaviti veličasten spomenik in da Ljubljana ne sme zaostajati. Spomenik pa naj bo tak, da nas bo živo spominjal našega viteškega kralja in da bo v narodu že s svojo podobo vzbujal patrijotična čuvstva. Predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik je svetoval, naj se za zdaj osnuje samo ožji delovni odbor, za častno predsedstvo, v katero naj pridejo tudi vsi narodni poslanci, pa naj ima odbor pravico kooptacije. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato opozoril na okrožnico, ki jo je izdalo notranje ministrstvo v pogledu akcij za kraljevi spomenik in ki naroča vsem odborom, da morajo nastopati z vso fairneso. Pred zaključkom zborovanja Je upravnik policije Kerševan prečita! še okrožnico, ki jo ie bil po marsejskem atentatu objavil svojemu osebju z naročilom, naj prično zbirati prispevke za kraljev spomenik. Nameščenci pol cijske uprave so se prošnji odzvali v prav častnem številu in so doslej podpisali že za 25.000 Din prispevkov, ki so se jih zavezali plačati v šestih mesečnih obrokih. Prav tako je tud Zadruga policijskih nameščencev na svoji seji voti-rala v ta namen 3000 Din. To širokogrudno patrijotično gesto našega policijskega osebja je zbrano občinstvo navdušeno aklamira-lo in ne more biti dvoma, da bo njihovo plemenito dejanje našlo v vseh krogih mnogo posnemalcev. Pri prehlajen ju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Komemoracija in zaprisega ljubljanskih gasilcev V žalno okrašeni društveni dvorani v Mestnem domu so se davi ob 9. uri zbrali gasilci čete za Ljubljano-mesto h komemo-rativnemu zborovanju za umrlim viteškim kraljetn Aleksandrom I. Uediniteljem in k svečan' prisegi novemu kralju Petru II. Gasilska četa v Ljubljani je nekakšna elitna edin ca v gasilstvu dravske banovine in njej so pridruženi tudi številni ljubljanski poklicni gasilci in reševalci. V dvorani se ie zbralo vseh 90 članov s predsednikom Josipom Turkom in poveljnikom Stankom Pristovškom na čelu, med njimi tudi društveni kurat kanonik dr. Mihael Opeka, društveni zdravnik mestni fizik dr. Rus in mestni svetnik dr. Fetfrch. Za odsotnega predsednika mestne občine se je udeležil komemoracije dr. Frelih. Predsednik čete, starešina Jugoslovenske gasilske zveze Josip Turk je v svojem žalnem nagovoru poudaril, da je naš viteški kralj padel pod roko zločinca tedai, ko je vrš'l najsvetejšo nalogo, da b: utrdil mir in svojim državljanom našel pot iz hudih časov. Streli, ki so zadelo vladarja, so bili riaperjeni zoper Jugoslavijo in zato so ranili vsa naša srca in zadeli vsakogar izmed nas. Kralj Aleksander je umrl, kakor umre vojak na bojišču, v izvrševanju službe za veličino in blagor naroda in države. V izbranih besedah je nato govornik orisal življenje blagopokojnega kralja, ki je bilo izredno bogato predvsem po delu, naporih in skrbeh. Posebno lepo je opisal, kako se je med svetovno vojno regent Aleksander skupno s svojimi srbskim' iunaki boril v strelskih jarkih, delil z niimi usodo albanske Golgote, heroj-stvo na Kajmakčalanu in triumf zmage, iz katere je leta 1918. zrasla mlada kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tedaj ie minila herojska doba njegovega življenja, nastopila je doba modrega vladanja. Vstala je Jugoslavija, ki jo je priboril in ustvaril predvsem on, prestolonaslednik in vrhovni poveljnik Aleksander. Vladarske in človeške vrline kralja Uedinitelja so cenili mnogi ugledni državniki Evrope. Odlikoval se je zlasti po velik h dela zmožno stih in samostojni zamisli. Njegov cilj je bila velika in močna Jugoslavija. V razmerju do drugih slovanskih narodov je kralj Aleksander prevzel idejno dedščino stare Rusije, vseslovansko misel, ki ie v njegovi Jugoslaviji doivla svoj poplni izraz. Potem ko ham je ustvaril in uredM veliko domovino, je viteški kralj dne 9. oktobra zapečatil te svoje velike ideje s svojo srčno krvjo. S svojim •poslednjim sporočilom: Čuvajte Jugoslavijo! pa nam je začrtal pot, po kateri moramo iti. S tem, da bomo izpolnjevali to njegovo sporočilo do kraja in iz vsega srca, bomo izpričali svojo hvaležnost do kralja, junaka, državnika in uedinitelja. Ob koncu predsednikovih izvajanj ie ves žaln-i zibor zaklical mrtvemu kralju: Slava! Nato pa so gasilci počastili njegov spomin še s kratkim molkom. Naposled so se gasilci s svojim predsednikom z vsem srcem spominjali še tako strašno zadete kraljevske rodbine. Ni. Vel. kraljice Marije, kra-Ijevičev. zlasti pa našega novega kralja Nj. Vel. Petra II., ki v nežni mladosti nastopa težavno vladarsko pot. Po žalni komemoraciji so vsi člani gasilske čete za svojim predsednikom kolektivno položili svečano prisego, da bodo zvesti kralju in domovini, da bodo čuvali narodno in državno edinstvo, da bodo vestno izpolnjevali svoje dolžnosti po ustavi, zakonih in gasilskih predpish ter do bodo pri svojem delu skrbeli izključno za obči blagor. Po ustni zaprisegi je vse članstvo še podpisalo svečam akt Tri premiere na en večer Po dneh najstrožjega žalovanja za bla-gopokojnhn viteškim kraljem so »e snoči po 15 dneh spet otvorila vrata naših gledališč. V treh hišah, v drami, operi in še na šentjakobskem odru hkratu, so dajali premiere, "kar je za Ljubljano vsekakor redek dogodek, in vse tri hiše so bdle polne do roba V drami srmo po nekaj letih vnovič videli Cankarjeve »Hlapce« v novi režiji Cirila Debevca, ki je obenem igral Jermanovo vlogo. Občinstvo, zlasti mladina, je z viharnim navdušenjem spre. jelo Cankarjevo dramo, katere slednja be. seda se sdl, kakor da bi bila napisana nalašč za današnji čas, ln je režiserja in igralce obsipalo z dolgotrajnim aplavzom, Prav velik usipeh je doživela opera z Offenbachovimi »Hoffmannovlml pripovedkami« pod mirzikalnim vodstvom in v režiji dirigenta štritofa. V6l Izvajalci z go. Zlato Gjinn gjenčevo, ki je pela vse glavne ženske . -rtije (Olvmpijo, Giuliet-to, Antonijo in Stello), ter z Gostičem in Rusom na čelu so bili deležni obilnega in navdušenega priznanja. Šentjakobski oder pa je snoči otrvoril v Mestnem domu svojo sezono. Zvest svoji tradiciji, ki jo je povzel zadnja leta, da vsako leto svojega dela uvede s premi-jero slovenskega klasičnega ali ljudskega koma-da, je oder izbral za svojo prvo letošnjo predstavo Govekarjevo dramatizacijo j Rokovnjače«. Igra je v režiji g. Petrovčiča desegla prav lep uspeh. Podrobneje bo o teh gledaliških novostih še poročalo »Jutro«. Dve smrtni žrtvi nesreč Z lovsko puško se je smrtno obstrelil — Smrt otrocička zaradi opeklin Ljubljana, 28. oktobra. Snoči kmalu po IS. so pripeljali z vlakom v Ljubljano smrtnonevarno ranjenega delavca Jožeta Cmoka, rojenega leta 1907. in stanujočega v Podstrugah, občina Videm pri Dobrem polju. Nesrečni delavec je nerodno ravnal z lovsko puško, ki se mj je nenadoma sprožila in mu ;e ves naboj udaril v trebuh. Imel je čreva IBkrat prestreljena in zato je bila sevola vsaka pomoč zaman. Ponoči okrog 24.39 je čmok po hudem trpljenju iztMbmil. — Uprava bolnice je o tragični smrti obvestila njegovega očeta, ki živi na Polzeli. Znanega ljubljanskega športnika Hermana Slamiča, člana ASK Primorja iij njegovo ženo je zadel hud udarec. V noči aa danes okrog 2. ure je v bolnišnici preminila šele 18 mesecev stara hčerkica Voji-ea, ki se je bila . re j nekaj dnevi straš-.o opekla. Otrok se je sukal okrog štedilnika, pa je zvrnil nase posodo vroče kave te je dobil opekline po vsem te'3su. Najprej so deklico prepeljali v garnizij. ako, včeraj popoldne pa v splošno bolnišnico. Mali Vojici pa niso mogli več pomagati in se je v hugiih mukah preselila med krilatce. Bridko prizadetim staršem naše sožalje! Mariborska nedelja Maribor, 28. oktobra. Današnja nedelja je bila tiha in je potekla brez večjih dogodkov. Spričo negotovosti vremena se Mariborčani niso upali oddaljiti se iz mesta, pač pa jc bilo veliko romanje na pokopališče. Tja so odšli predvsem tisti, ki imajo tam pokojne svojce, pa tudi mnogo drugih, ki so jih zanimali novi grobovi, zlasti oni generala Maistra. Ves dan ie bilo na pokopališču dosti gneče, zlasti popoldne. Ker je na Pohorju že zapadlo nekaj snega, je odšlo v planine mnogo smučarjev. Policija ie preteklo noč aretirala 12 oseb, večinoma razgrajačev. Podanih pa je bilo tudi 17 prijav, med njimi ne-kaj zaradi tatvine. Na reševalni postaji tudi ni^o imeli mnogo dela in so &vbe!ežili..S;imo tri nesreče. Včeraj popoldne je na Betnavski cesti povozi! neki avtomobilist 121etnega, v Dan-kovi ulici 8 stanujočega učenca Jurjeviča, ki je šel po kruh, in ga poškodoval na nogah. Služkinja Frančiška Erkarjeva iz Cankarjeve ulice je kuhala vosek, pri tem pa se je opekla na obeh rokah. 65'etni, na Janžev' gori pri Sevnici stanujoči poljski delavec Josip Jurgec pa je padel v gozdu in si zlomil levo nogo. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. Popoldne ob 14.30 se je odpeljala v Lebring pri Gradcu deputacija maribor. Rotarijskega kluba, da se udeleži tamošnjega slavja, ki ga i« priredil graški klub v spomin tam pokopanih jugoslovenskih vojakov. S seboj je vzela krasen venec s črnim trakom, ki ga je položila na grob. Nov vek se obeta kuhi fižola Zanimiv izum slovenskega strojnega tehnika V načinu prehrane smo ljudje prav tako konservativni, kakor smo, kar se tiče morale. živimo, kuhamo in jemo, kakor so živeli, kuhali in jedli naši predniki, in če se že zgodi kdaj kakšna sprememba, je to po navadi samo nebistvena, postranska, površno tehnična sprememba načina, kako se obed pripravlja, ne da bi se kaj spremenil tudi sam sistem jedi. Ne, na jedilnih listih in v kuhinjah sveta naj človek ne išče senzacij, tu se kolo časa prav počasi vrti. Zato pa bo gotovo kot. senzacija učinkovala vest, da je modema tehnika prinesla majhno revolucijo v pripravljanje enega najbolj plebejskih, najbolj popularnih živil — v pripravljanju fižola. Po vseh hišah, kjer se še dandanes kuha. se kuha fižol. Imenitnikl si ga dajo servirati za iz-premembo, brezposelni sanjajo o skledicl drobne fižolice ali pa debelega laškega, ko-čarski otroci si ga nasujejo v žepe, kadar ženejo past. Tako se fižol pri nas v velikih množinah konsumira v vseh slojih prebivalstva. Pa čeprav je tako priljubljen v svetu, vendar se ce more reči. da bi bil na tako dobrem glasu, kakor je njegov dobri pajdaš krompir. Fižol velja za težko jed, ki prija samo ljudem zdravega, moč-nega želodca in pa tistim, ki se mnogo gibljejo z delom. Tudi mestni ljudje, ki pičlo polovico svojega življenja preležijo, drugo polovico pa presede, ne morejo izhajati. da ga ne bi vsaj za petek videli na mizi. potem pa še v salati nekajkrat na teden. Toda dobre duše mestni ljudje imajo mnogo težav s svojim želodcem, in če prisluhneš, o čem se menijo stari in mladi v krčmi ali pa v parku na klopi, boš slišal, da jim beseda kaj rada nanese na križe s prebavo. Tisto, kar se na fižolu upira vsem jedkim procesom človekovega prebavnega trakta, je, kakor znano, vrhnja kožica, ki ob. daja jedro. Ves problem, kako bi fižol napravili bolj užiten in zdrav, je v tem, da odločimo to kožico od braniva. Podjeten slovenski strojni tehnik g. L H. je pred kratkim dovršil nov izum, ki rešuje ta problem. Po izkušnjah in podatkih nekega slovenskega mlinarja je Izdelal stroj za lu-ščenje fižola in praktične preizkušnje so se prav dobro obnesle. Gospodinje, ki so kuhale s tem strojem luščeni fižol, niso mogle prehvaliti njegovega izbornega okusa in prednosti. Neluščen fižol, ki je nekaj mesecev star. se mora najprej dolgo namakati in potem še kakšne tri ure kuhati, luščeni pa je bil kuhan že v tri četrt ure, čeprav je bil leto dni star. Ne bomo naštevali prihrankov na času in kurivu, ne bomo podčrta valj praktičnih koristi od te ga, da luščenega fižola ni treba pasirati. s čimer so Imele gospodinje, k! strežejo bolj občutljivim želodčkom, doslej mnogo sitnega dela. tn da je njega tlačenje za pire samo vesela igrača. O tem bi vedele mnogo povedati gospodinje in gospodinjske šole, ki so preizkusile to novo hranivo. Zapišemo naj samo. da se je Higienski zavod, ki je luščeni fižol kemično preiskal, prav pohvalno izrazil o njegovi hranljivi vrednosti. Stroj ki je prinesel to maJo revolucijo v našo kuharsko umetnost, je bil prvotno namenjen samo za luščenje ješprena in je-šprenčka, poizkusi pa so pokazali, da lušči tudi fižol in druge take sadeže. Ko so se prve preizkušnje tako uspešno obnesle, ne more biti dvoma, da se bo luščeni fižol kmalu uveljavil na trgu življenja. sklepi prestolnične občine Beograd, 28. oktobra. Nedavna seja mestnega občinskega sveta naše prestolnične občine je vsekako naravnost zgodovinskega pomena. Tako važnih sklepov, kakor so se sprejeli na tej seji, že dolgo ni bilo. In vkljub tako važnemu dnevnemu redu je bil ves potek seje miren, vse razprave kratke in strogo stvarne, kakor menda še nikdar doslej, in seja se je končala že ob 22.30, dasi se je pričela Šele ob 21.45 in je bilo na dnevnem redu 76 predlogov. Toda pred sejo je bila konferenca, ki je trajala pet ur. Občinski svet je z zadovljstvom vzel na znanje sporočilo, da je ministrstvo notranjih stvari odobrilo dopolnilni sporazum med meatno občino, in švicarsko družbo »Kraft und Licht«, ki'znatno olajšuje bremena, ki jih je občina prevzela z novo elektrarno. Predsednik občine je potem naznanil, da se dar 50.000 frankov, ki ga je poklonil francoski predsednik, uporabi za prehrano brez-poselnikov. Občinski svet Je nato sprejel predlog, da se predsedniku občine doda podpredsednik s stalno določenim delokrogom. Zato se bo od- slej pri občinskih volitvah vstavljal v kandidatske liste tudi podpredsednik. Delokrog podpredsednika bo določil mestni statut. Med nadaljnjimi manj važnimi predlogi je bil sprejet tudi predlog o pobiranju občinske takse pri zabavnih prireditvah (športnih tekmah, boksaških nastopih in dirkah). Sklenilo se je potem, da se pri Hipotekar-ni banki najame na obveznice vojne škode lombardno posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev po 8 % z mesečnimi odplačili po 200.000, pozneje po 400.000 Din. 12 milijonov se porabi za poplačilo dolgov iz prejšnjih let, ostanek pa za tekoče potrebe. Zgodovinsko važen je nadaljnji sklep, da se odetrani največja sramota naše prestolnice, da serazseli — Jatagan Mala. Tu je bilo pač res nekoliko ugovorov, češ, kam z ubogim prebivalstvom, toda ko je predsednik odločno izjavil, da je treba Jatagan Malo porušiti in še tem bolj, ker gre tu za naselje, ki se je zgradilo popolnoma brezpravno na občinskem svetu, preko katerega je začrtana po regulacijskem načrtu važna prometna žila, in dodal, da se bo isto zgodilo tudi z uradniško kolonijo, če ne uredi svoje obveze napram občini, je občinski svet soglasno sprejel ta predlog. Jatagan Mala se začne podirati takoj, ko bodo na razpo- lago sredstva za to, ln najprej pridejo na vrsto hiše, ki zapirajo bulevar Francheta d' Espereya, potem pa tudi vse ostale. Tako tore; po tolikem prerekanju in odlašanju naposled vendarle izgine to leglo prestolnič-nega »dna« in vseh mogočih najhujšh bolezni. Bilo je potem še več ali manj važnih sklepov, kakor odstopitev občinskega zemljišča za zgradbo otroškega vrtca na Bulbulderju, za dovršitev mrtvašnice na novem pokopališču, dozidava otroškega vrtca v Dečanski ulici, za zgradbo osnovne šole na Cukarici itd. Naposled pa se je zbrisal z dnevnega reda majhen škandal, ki pa je stal mestno občino precejšnjo vsoto. Po poročilu posebne preiskavne komisije, ki je ugotovila, da so se pri pobiranju mestne trošarine na špirit — znana je zlasti afera tovarne Všetečka, d. d. — vršile večje nepravilnosti na škodo občine, je mestni občinski svet sklenil, da se odpusti upravnik občinske trošarine Mihajlo Veljkovič, in sicer s takojšnjim izstopom iz službe. Komisija pa bo še nadaljevala preiskavo. Vremenski pregled Letošnja jesen ni prav nič tipična za aa-še vreme. Prvič je bšla mogo preveč lepa, vsaj v prvi polovici, ko smo imeli v septembru in še v oktobru toliko prijetnega solnca, kakor v tem času le poredko. Tudi nad vlago se letos ne smemo in ne moremo prav nič pritožiti, dočim je ponavadi obratno. Ali pri vsem tem smo dobili letos izredno zgoden prvi sneg. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da zgoden iprvi sneg še ne pomeni zgodnje zime. Izredno močan iidor polarnega mrzlega zraka nam je na-k'onil nezaželen prvi pozdrav zime, toda ta, mrzli naval je le kratkotrajna zadeva, ki jo more čez noč zamenjati vremenska invazija iz nasprotne smeri, iz toplih južnih področij. Prav za prav ima večina Evrope sedaj tako vreme, prav toplo, če pomislimo, da gre oktober že h koncu. No mislimo pri tem na naše kraje, kd se raven ob Jadranskem morju s toploto ne morejo pohvaliti. Toda po drugod je razmeroma toplejše. Celo daljna severna Rusija ima znatno višjo temperaturo kot mi in ob Belem morju je toplejše nego pri nas, še toplejše seveda ob Baltiškem morju in v severnih področjih srednje Dr rope, a najtoplejše v zapadni Evropi. Tamkaj prihajajo namreč vetrovi od juga in jugo-zapada ter dovajajo topli zrak iznad južnejšega Atlantskega oceana daleč proti severu, celo tja do polarnih predelov. Torej kljub temu, da so polarni kraji mogli še pred dobrimi desetimi dnevi spustiti tako mrzlo poplavo čez Evropo pa še tja na vedno toplo Sredozemsko morje, se še ni mogla ustanoviti zima, marveč je topli jug napravil protinapad in zagnal južnja. ško toplino prav do polarnih kraiev. Saj neprestana menjava našega vremena ni prav nič drugega, kot izraz neprestane menjave med hladnim subpolamim ter toplim subtropskim aračnim tokom, instrumenti te menjave pa so depresije alt cikloni ter anticikloni. Ves •ta teden na pr. gospoduje mogočna depresija na Atlantskem oceanu in njen orjaški vetrovni sistem žene vetrove 0d juga od Španije pa tja do Arhamgelska. To je motorna sila, ki kuri ter segreva Evropo. _ Mi Pa nismo bdli deležni te blagodati. Nad evropsko celino gospoduje d ras; a vremenska organizacija, mogočen anticiklon, ki se naslanja na visok zračni tlak azijskega kontinenta. V tem anticiklonu je nekoliko hladnejše, pa vetrov ni dosti, ža to pa obilo megle. Anticiklon ima svoje središče nad Rusijo, in sicer nad Povolž-jem, todn sega čez Podonavje še v Alpe in dalje proti Španiji. Ta situacija obvladuje naše vreme. M>ir-no, bolj mrzeče vreme, snodaj megla, toda v višinah jasno. Megla je tem bolj gosta, zrak tem bolj vlažen, zato, ker so višine razmeroma zelo tople. Višine so namreč že pod vplivom oceanske depresije, imajo sračni tok od juga. Dočim se je na pr. v četrtek zjutraj temperatura po nižinah in dolinah držala le majhno nad ndčlo, je kazal na vrhu Obirja termometer še vedno štiri stopnje C nad ničlo. Seveda je v takih situacijah megla naš reden gost. Rusko-azijski anticiklon, ki ob-vladnje naše države, ter oceanski ciklon, ki je svoje gospodetvo raztegnil nad višje lege nad nami si trdovratno držita ravnotežje. In tu je osnova stabilnosti našega vremena. Ob zaključku ni videt' znakov, ki bi kazali na spremembo. Zavedati pa se moramo, da smo prav blizoi obmejne lege. Objave Za žalni koncert Gla-Sbene Matice ljubljanske, ki bo v petek 2. novembra ob 20. v veliki dvorani Union bodo od danes dalje sedeži in stojišča v prodaji v naprej. Cene so izredno nizke. Sedeži od 6 do 25 Din, da bo tako vsakomur omogočen obisk žalnega koncerta, ki je zamišljen kot ljudska žalna umetniška prireditev za blago, pokojnim kraljem Aleksandrom I. Nastopita mešani zbor in orkester Glasbene Ma. tiče. Greta Garbo, ki se je dolgo časa branila govoriti, je prvič izipregovoriia v velikem delu »Aima Christie«, ki je eden izmed največjih njenih filmov. Greta je v to vlogo zlila vso dušo severnjaka, mornarja in ribiča. Film bomo videli te dni v Ljubljani na programu ZKD, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 29.: Migo. dekle z Montpar-nassa. Red C. Torek, 30.: zaprto. Sreda, 31.: Velika noč. Premiera. Red Sreda. četrtek, 1. novembra: Mlinar in njegova hči Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 29.: Jenufa. Red A. Torek, 30.: zaprto. Sreda, 31.: Hovanščina. Red Četrtek. četrtek, 1. novembra: Hoffmannove pri. povedke. Izven. Čuvapo Jugoslavijo! Z živim kraljem smo odšli, z mrtvim smo se vrnili gol zavedeti. Saj nI mogoče! Sanja se mi! Nisem prav razumel! Da, kraljev adjutant je prinesel to strašno vest na brod! Tekel sem k drugim oficirjem. ki so mi šli naproti. Vprašanje se mi je zastavilo v grlu, ko sem videl njih lica. Star kapetan se je jokal. Torej je res! Ne morem Ti opisati žalosti, ki se nas je lotila. Nekaj čudnega sem občutil v grlu, oči so se mi zameglile ... Videl sem starega oficirja, z roko naslonjenega na omaro: široka ramena so se mu tresla kakor v silnem krču. Pogledal sem mlade oficirje: solze so jim blestele v očeh. In mi smo ga pripeljali semkaj! Prekleli bi brod in same seibe! uZakaj se nismo vrnili, ko nam Je morje postavilo skoro neprehodne zapreke! Zakaj smo toliko pretrpeli na morju! Da smo pripeljali svojega kralja v smrt! In kdo je mogel umoriti našega kralja? Medtem so morali tudi mornarji zvedeti za veliko nesrečo. Stali so tiho v skupinah ko preplašene ovce. Na licih se jim je videla neizmerna žalost. Ves brod je naenkrat postal tih kakor grobnica ... Kraljev adjutant, ki je bil priča groznemu dogodku, nam je v kratkih besedah opisal, kar se je zgodilo: ><5oln s kraljem je pristal romantično 2gTadbno me Ji to Seda! Seveda za naš »Dubrovnik« še nHl malo ne valja: Jncidit in ScyHam, qui vult vita-re Charibdim (Padel boš v Scilo skušajoč se izogniti Karidlbi)! Iz Mesinske^a kanala smo zavili proti Liparskim otokom, žalostne nuaLi so me ob&le, ko sem gledal te otoke. Vulcano, Lipari, Salina, Alicuri. FUicuri, Panaria. Saj so na njih naši ljudje, ki trpijo v pregnanstvu zaradi ljubezni do svojega jezika! Visoka, vulkaaična kopa se je pojavila na desni pred nami. Stromboli. Zdaj pa Kdaj se je dvignil iz njegovega kraterja •bel dim. kakor da Je očanec vlekel svojo pipo. še je nevaren ta. očka in vendar so se na njegovem vznožju razvila majhna naselja. Od Strcoabolija dalje se je začel naš križev pot. Kmalu po solnčnem zahodu se je pričelo vadigovati morje, veter Je začel žvižgati čez brod. Veliki valovi, ki so od ure do ure postajali večji. »Dilbrovnik« se je začel močno nagibati. Valovi so imeli svobodno pot preko njega. Raabesnelo se Je morje tako, kakor ga še nikoli nisem videl! Z ogromno silo so se valovi zaletavali v brod, ga dvigali, se s silnim šumom razbijali ob njem, ga prelivali. Veter je bil tako močan, da se je bilo skoro nemogoče vzdržati na svobodnem, nezaščitenem mestu. V« nas je morje naučilo... Nj. Vel. kralj je zahteval večkrat sredstvo proti morski bolezni. H. oktober. V borbi z elementom nam Je minila noč. Jutro nas Je našlo sredi 7V renskega morja. Izmučeni, neprespani, bolni! In morje Je besnelo z enako silo. Pozno popoldne smo ugledali zemljo. Sardinija. Pot nas je vodila skoaa kana! Banifaccio med Sardinijo in Korziko. Za kako urico se je morje vsaj nekoliko pomirilo, k» amo zvečer vozili skozi ta ka. nai. Toda na drugi strani je :em močneje pokazalo svojo divjo moč. Okoli polnoči se je nebo zjasnilo, morje pa je z nezmanjšano silo butalo ob brod. 9. oktober. Na vse zgodaj se Je začelo morje miriti. Ob solnčnem -vzhodu je bilo morje še vedno precej valovito, toda niti zdaleka tako strašno kakor prejšnjo noč. Na brodu se je opazilo živahnejše življenje. Posadka se je mogla zadrževati na Krovu, ki ga morje ni več preplavljalo. Zopet se nam Je vrnilo dobro razpoloženje. Okoli 8. so se na horicontu pojavili trije •brodovi. Po ostrih linijah smo sklepali, da so to konture vojnih ladij. In res: trije francoski ruSUcl so nam prišli naproti, že čez kake pol ure so defllirah mimo nas, izstrelili 21 strelov v čast visokemu potniku, obrnili se v elegantnem loku, da so prišli vzporedno z nami, še enkrat izkazali čast našemu kralju s petkratnim »hura« ter se nam priključili v častno spremstvo. Kmalu smo zagledali francosko obalo. Vse češče so prihajali avioni v skupinah nad nas, da nas pozdravijo. Se trije veliki francoski rušilca so nam prtSH okoli poldneva naproti Z brzino 25 vozlov smo hiteli proti Marseilleu. Tik pred samo luko smo se vozili mimo slanega otoka Cha-teau d' If. Ob 15.28 zapadnoevropsfcega časa amo se vsidraH v zunanji maiseilleski luki. Francozi m> na« res lepo dočakali! V ktki sta &as pozdravili dve veliki križar« v zastavah, vsaka z 21 streli- fipalir so nam sestavljale podmmniee. Vse posadke so bile razvrtčene po kioift. Nešteto avto-nov Je krožilo nad nami, vat ladje in čolni ao bili afcreAeni % zastavami, obala polna ljudi, po bVnti nafte la franehura« odhajajočemu vladanju. Zadnjič! Bilo je ob 13. uri ... Na brodu Je viadalo veselo razpoloAeoge, saj smo prišli po burni vožnji po pustem morju spet med ljudi. Pripravljali smo se, da pojdemo v meerto gledat njegove oa-meni tasti. Ne spominjam se točno, koliko Je bila ura, ko me Je srečal naš I. navigacijski oficir ki v Strašnem razburjenju povedal grozno vest: »Kra^J Je mrtev! Atentat!« Vojni brod pel kralju obfieko. Kratka konstatacija: kralj je mrtev! Tudi Barthou je kmalu potem umrl! Ranjenih je bilo še nekaj drugih ljudi. Atentatorja je množica linčala. Mrtvega kralja so odpeljali v prefekturo in ga položili na divan.« To nam je v kratkih, pretrganih. dah povedal kraljev adjutant. Sest oficirjev nas je bflo odbranih za častno stražo pri mrtvem kralju. Kraljev adjutant nam je pokazal mesto atentata. Se je bilo polno ljudi na mestu nesreče. V prefekturi so nas povedli v rdečo dvorano, poleg katere je ležal mrtvi kralj. Ob 20. sem nastopil stražo pri mrtvem kralju. Solze sem imel v očeh ko sem dvignil svojo sabljo mrtvemu kralju v pozdrav... Kralj je ležal še vedno v admiralski uniformi na divanu. Do prsi je bil pokrit z našo vojno zastavo. Tako naravno se je videl, kakor bi ^pal. Obraz neizpremenjen, oči nalahno zaprte. Opazoval sem Njegove blage, dobre poteze na obrazu, njegov orlovski nos. njegovo gladko, bledo, visoko čelo, njegove že precej osivele lase. Hotel sem si dodobra vtisniti v spomin Njegovo zadnjo sliko ... Bil sem priča ganljivemu opelu, ki sta ga imela dva častitljiva svečenika. 10. oktobra. Ko sem nekoliko pozneje prevzel spet stražo, je bil vladar v uniformi generala. Okoli 5. zjutraj je prišla Nj. Vel. kraljica, ki se je nameravala z železnico peljati v Pariz. Lahko si misliš, kakšno je bilo to svidenje! Vsi so morali zapustiti dvorano, tako da je kraljica sama s svojo veliko boljo ostala pri mrtvem kralju. Okoli 7. so kralja prenesli v rdečo dvorano, kamor so prinesli tudi mrtvega Barthouja. Okoli 11. je prišel »Dubrovnik« tik do obale Quai des Belges, da bi tu ukrcal truplo našega kralja. Takoj smo pričeli priprave za to žalostno vkrcanje. Malo pred 16. so z velikimi svečanostmi pripeljali truplo kralja do broda... Ko so oficirji po končanem žalostnem oprajvtlu odhajali, so jokali kakor otroci. »Dubrovnik« Je za vozil iz luke ... Bog-ve koliko tisoč ljudi je stalo na obali! Go. loglavi so stali in gledali žalostni pogreb. Zunaj luke se je priključilo častno spremstvo: dve križanci in dva rušilca. In spet amo bili na razburkanem morju. Kake usodne izpremembe so se dogodile v teh 24 urah! Pred dobrimi 24 urami smo polni veselja in najdepših upov potovali % ljubljenim kraljem, v Marseille, zdaj pa »Dubrovnik* IS. oktobra zjutraj smo zavozifi v Jadransko morje. Bilo je tiho in spokojno. Okoli 20. smo opazili naše svetilnike... Mimo Dubrovnika smo se vozili zelo počasi in reflerktorji so osvetljavah. z venci pokrito krsto. Ob vsej obali, po vseh zidovih, po vseh pomolih glava pri glavi, sveča pri sveči... 14. oktobra ob zgodnji zori smo bili že v Splitskih vratih. Molče nas je sprejela naša vojna mornarica v svoje okrilje. Posadke naših ladij so stale mimo v vrstah na krovih in vsi pogledi so bili vpiti v krsto na krmi... V špalirju so nas spremljale ».Dalmacija«, »Zmaj« in druge ladje. Avioni s črnimi trakovi so brneli nad nami. V to brnenje so se mešali otožni glasovi splitskih zvonov ... Nekaj silno težkega je leglo na duše vseh ... Tik pred samo luko so nas sprejeli angleški jekleni orjaki britanske sredozemske flote. Na molu se Je visoko v nebo dvigafl katafalk. Nemo, a z žalostjo in ljubeznijo v srcu je sprejela domovina svojega ljubega, mrtvega kralja! žalostna je ta povest! Pa. kakor je žalostna, pokazala je vendar vsemu svetu, da je bila in je ljubezen vsega našega naroda do kralja neizmerna in iskrena kakor je velika in neizmerna žalost otrok za umrlim očetom ... Ne bomo pozabili teh dogodkov. Ostali nam bodo pred očmi, kakor zadnje besede našega na Oltar domovine irtvolvanega kralja: x5uvajte Jugoslavijo!« Te besede moramo imeti vsi dobri Ju-gosCovemi vedno v mislih in ustvarili si bomo srečno domovino! Stauber Rafael. Dragi! Pišem TI v času, ko prehaja v radaije dejanje velika tragedija, katere začetku smo bili priče in katere grozni dih nas je prevzel daleč od domovine. V Beogradu in Oplencu se razvija to zadnje dejanje, med tem ko že vse Diibrovtiik< na molu v Zesleniki pripravljen, da sprejme najvišje potnike. Bilo je pusto, deževno vre me; težiki oblaki so se spustili prav do morja. Morje je bilo v zalivu nalahno va_ lovi to, toda udarjanje valov na. pečine pred Hercegnovim nam je ja^no govorilo, da je morje pred Boko precej razbtrrkano. Ali se lx**ta hotela kralj ki kraljica, -voziti po razburkanem morju? Ob 19. so pribrneli k pristanu dvorni avtomobil:. S prijaznim nasmeškom, karakterističnim za našega kralja, je stopfi krai j iz avtoracbiJa in za njim kraljica. Iz drugih avtomobilov so stopale Se druge visoke čednosti: princ Pavie, knegiaja OL g i, minister g. Jervtič, upravnik dvora in dnrno spremstvo. Na motu sn dočakali visoki. par: kamaodaot mornarice, komandant Boke. načelniki raznih s rezov in drugi. In potem je kTMsil kra^^evski par proti »Ou_ b»o\*iiku«. Za njim eo prišli na brod Nj. Vis. princ Pavže, kneginja Olga. g. Jevtič in ostalo spremstvo. Ponosno vn svečano > rtočakad in spreoei vteoke gowt» naš »£*>-broreetk«. Nj. Ved. kralj Je prtiei pred vrste pendravk avojo posadko v tdcsirajski iari- forsnL 6. ofctrtber BS1 sem v sluSbi. Da vidiš, a kakšno, .^kon, bi rekel, poboža ostjo ho ho. oblačiti. Poonsne glave sivega Rado »uifca se je prijel en oblak, Lovčena drugi, in ta dva otalaka sta se Sirila, dokler &T ni- sta spojila v ogromno oblačno maso, ki je pokrila pol neba. Ob 9.30 so kralj, kraljica, princ Pavle in kneginja Olga začasno zapustili naš brod. Obiskali so znano cerkev Savino, ki je 10 minut od Zelenike. V Savini je Nj. Vel. kralj prižgal pred oltarjem svečo za srečno pot... In še podpisali so se vsi v veliko knjigo. Ob 10.15 se je že vedelo: Nj. Vel. kraljica zaradi slabega vremena ne pojde z nami! Kralj pa je kljub vsemu prigovarjanju trdno odločil, da se bo vozil po morju. Kotorski zaliv TBc pred našim odhodom se Je izkrcala kraljica Marija s princem Pavlom, kneginje Olgo in spremstvom. Ob 10.30 se je »Dubrovnik« sprostil Jeklenih vezi z zemljo in zavozil v valovito morje. Na molu so stali Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. princ Pavle in kneginja Olga, ob ograji na brodu pa Nj. Vel. kralj, živahno so se pozdravsltjaU najprej z rokami in potem z robci... Kdo bi si mislil, da sta se kralj im kraljica videla peslednjikrat v življenju ... Res, ne veš ne ure ne dneva! Mornarji z vojnih ladij so bili razvrščeni vzdolž svojih ladij in ko smo vozili mi- Dogodki po širnei izhodišče turistov na švicarske Alpe svetu Razsvetljava pred gledališkim odrom Kako neki bi se počutil človek iz Shake. gpearejevih časov, ko bi dandanes videl sijajno razsvetljavo, ki je nameščena pred gledališčnim odrom? Ali bi obstal očaran od poplave luči ali bi pogrešal tisti somrak, v katerem so se takrat gibale osebe na odru? Kdo ve? V 17. stoletju je razširjala samo redka vrsta brlečih lojevih sveč svojo negotovo svetlobo po odru. Le pri velikih sijajnih predstavah so s posebnimi svetlobnimi viri, bakljami i. p. dosegli večjo svetlost. Takrat je bil snažilec luči važna oseba v gledališču, ki se je venomer pri. kazovala med igro in snažila brleče, kade. če se sveče. Izvečine sta vedno dva vršila službo; eden je skrbel za luči pred odrom, drugi pa za one po hiši. Ker je bila nevarnost ognja vedno zelo velika, sta vedno imela z vodo napolnjene čebre pri roki. Spretnost, s katero so ti znaždlci luči vršili svoj posel, je zadivila gledalce, ki so marsikateremu snažilcu luči bolj ploskali kakor igralcem na odru. L. 1720 je bankir Laso vpeljal v Pariški operi novo razsvetljavo, ko je lojeve sveče nadomestil z vo. ščenimi. S tem sicer snažilci niso postali odveč, pač pa niso imeli toliko posla; in tako se je zgodilo, da so ti oskrbovatelji svečave hkratu prevzeli pa>el suUlerja, dasi je dostikrat švignil iz omarice, da je popravil slabo gorečo svečo. Pozneje so na mesto voščenk stopile takozvane Argantne svetiTke, toda v resnici svetlo je postalo na odru šele, ko se je dne 6. februarja 1822 v Pariški operi pojavila plinska razsvetljava. Tisti dan so prvikrat vprizorili delo komponista Nikolo-a »Aladin in čarobna svetilka«, in še bolj kot magična čarobna luč na odru je zadivila občinstvo nazasli. šano svetla svetilka pred odrom. Ko so bile izumljene električne žarnice, so seveda takoj izpodrinile plinsko razsvetljavo. Barvanje obrvi povzroča slepoto Ameriške ženske preživljajo hude čase, ker so časniki objavili senzacionalne vesti o nevarnosti barvanja obrvi za oči. V nobeni deželi ni toliko salonov za lepotičenje (beauty parlov) kot v Ameriki. Za slaščice in kosmetiko izda Američanka še zdaj veliko novcev, dasi je gospodarska kriza tako občutna. Obrvi in veke barvajo na dva načina. Najpreprostejši je, da si mažejo lase s črnino (sajami) svetilke, kar včasih povzroča izvečine lažje dražitve kože veznice. Vse nevarnejše pa je resnično barvanje obrvi in vek z anilinskimi barvami! V zadnjih mesecih se množijo v uglednih medicinskih strokovnih listih poročila o resnih poškodbah zdravja. V zelo mnogih primerih je barvanje povzročilo hude tvore roženice s posledico, da so se potem naredile brazgotine, zaradi katerih je oko oslepelo! Newyorški zdravstveni urad je že prepovedal prodajo vseh sredstev za barvanje obrvi in vek. v katerih so anilinski derivati, parafenilendiamin. paratolilendia-min in razne rudninske soli Izvrstno mu tekne pipa in prigrizek na mizi Jan Nerada: Kam z njo: >Neruda (1834—1891) je za češko literaturo vsestransko pomemben. V prvi polovici svojega delovanja je odkrival nova oo-zorja češki prozi in poeziji in je postal pravi stvaritelj različnih smeri moderne književnosti: re-refleksivne lirike, potopisa, felj-tona in literarnega in družabnega kramljanja. V drugi polovici se je popolnoma ustalil na domačih tleh in je ustvarjal v povesti, drobnem genru. baladi in romanci in tudi v preprosti pesmi dragocena dela, ki se odlikujejo po globini, iskrenosti čuv-stvovanja in lapidarnosti izraža, nja.« (J. Vrchlicky) Ali ste bili kedaj zjutraj na ulici? Nikogar nočem žaliti, vem, da ste gosposki in vam ni treba vstajati pred deveto — no, recimo naključje! In če ste se kedaj po naključju znašli bolj zgodaj na cesti, ste s svojo bistroumnostjo nemara zapazili, da niso na ulici samo ljudje, ampak tudi reči, ki jih ob navadnih urah ni videti. In potem vas je nagnjenost k razglabljanju napotila, da ste začeli o teh ljudeh in rečeh, zlasti o rečeh, premišljevati. Nekje pred hišo stoji star vrč. Nekje ob robu hodnika povezan lonec. Nekje sredi ceste leži ponev. Kako so prišle te stvari tja? Ali so ušle ponoči z nezavarovanih polic in niso znale več nazaj, ko se je napravil dan? Ali pa so izgubile pri jutranjem nakupovanju svojo kuharico in čakajo sedaj kakor dobro vzgojen pes, ki obsedi na sredi ceste in se ozira, dokler ga ne najde gospodar? Nu, prav. Sedaj je govor o koleri in o pripravah nanjo — prosim, nikar me ne preklinjajte in ne vprašujte, kako se te stvari skladajo — pustite me mirno pisati in pisati in na koncu boste presodili, ali govorim res tako zelo neumno. Torej: govorimo o koleri. Kaj vse naj človek stori, da se je ubrani. Predvsem: snažno stanovanje je baje pol zdravja. Desinfekcija zraka je baje tudi pol zdravja. Zdravo goveje, telečje in svinjsko meso je prav tako pol zdravja. Summa summarum: kdor se natanko drži vseh predpisov, utegne biti v dobi kolere dva in polfcrat bolj zdrav kakor mu je prav za prav treba. In zakaj bi se tudi ne držal strogo vseh predpisov, ko a) koristijo zdravju, b) ko nas izpolnjevanje uradnih predpisov navdaja znepopisno radostjo. Brž ko sem torej prebral na bližnjem oglu magistratni razglas, sem prekinil svoj izprehod in se vrnil domov. Kako se izmuzneš upniku Na Angleškem je izšla silno potrebna ročna knjižica z naslovom: »Upniki in kako se jim izmumež«. Za psevdonimom se skriva, mlada gospodična, ki pravi med drugim otrokom: »Ti, mah mladec, bodoči dolžnik, insoJventsii ah brezposelni, tebe uče na računski deski, da je 2X2=4. Mnogo pozneje pa boš v svojo škodo spoznal, da je 2X2 k večjemu 3% in da moraš raz. liko ti plačati. Tvoji sta riši menijo, da se je vse izpremenSo, krize, stalna služba, morala, zakon, ljubezen, ter migajo, da samo življenjski standard lahko pri starem ostane. To je pa zmota... Imamo smešno služinčad, ki prvega pričakuje, da bo točno dobila svojo plačo. TO ni prava služinčad. Samo tisti gospodi se zvesto služi in z vsem samozata jevanjem, ki ostane z mezdo na dolgu. Samo tisti gospodarji in gospodinje, ki živijo v tovarištvu s svojimi poŠti, jih plačujejo s prostimi vstopnicami za gledališče in delijo z njim svoje skrbi, imajo resnično zveste posle, ki liki Oerbe-rua čuvajo njihova vrata, pred upnikom in izvabijo pri bronjevki nove kredite. Dostojen Oovek ne more od svojih ljudi nič takega zahtevati ... Vsak smrtnik hoče živeti ... Ljudje, ki ne morejo biti sami, so Slaba družba za druge. Razširjanje Sv. pisma Letos praznujejo na Nemškem 400-Jet-nioo nemške Lutrove biblije. L. 1710 je bila ustanovljena najstarejša nemška biblijska dražba, ki je od tedaj (k> danes izdala med ljudstvo osem milijonov izvodov sv. pasma v raznih jezikih sveta, in jih poslala po vsem svetu. Vse večje pa je delovanje Britske in inozemske biblijske družbe, ki si je zadala nalogo, da izdaja sv. pismo v vseh jezikih sveta in ga razširja po vseh deželah. Kakor poroča zadnje letno poročilo, je družba izdala v minulem letu skoraj enajst milijonov izvodov sv. pisma, za 320.000 več nego 1932. Na novo je izdala sv. pismo v enajstih jezikih, od katerih jih odpade devet na Afriko in po eden na Evropo in Oceanijo. V slov. jeziku je izšlo že več izdaj. Nezveste ženske Petdeset let je tega^ kar so na Francoskem izdali postavo o razporoki, ki je sploh prva in je služila za vzor drugim kulturnim državam Ob tej petdesetletnici je francosko ministrstvo pravde izdalo celokupno statistiko, ki očituje popolen »uspeh« tega zakona. Iz številk se razvidi, da je število razporok rastto od leta do leta. L. 1884. je bilo samo 1657 razporok, 1933 pa 28.505. Bo število tudi ▼ prihodnjih 50 letih tako rastlo? Vsega skupaj se je postave poslužilo 722.866 zakonskih parov, pri čemer so izvečine ženske dale inicija-tivo. Tako je 1. 1931. prosilo 16.000 žensk za ločitev, moških pa samo 11.000. Nezvestoba in prešuštvovanje ni poglavitni vzrok za ločitev, temveč ekscesi, grožnje, grdo ravnanje in p. ženske so vodilne v nezvestobi. L. 1931 je bilo izrečenih 5500 razporok zaradi ženske nezvestobe, a samo 4304 moški. Dve tretjini ločencev imajo otroke. Naposled se tudi dozna, da se je 56.000 ločenih celih 12.000 i znova poročilo v istem letu. Statistika sklepa, da se je petina vseh ločencev samo zaradi tega hotela ločiti, da se kajr najhitreje zopet poroči. Vojaške igrače so prepovedane T maii srednjeameriški državici Nikarague, kjer ~ notranji minister izdal ukaz vsem trgovcem z igračami, da ne smejo prodajati vojaške igrače. EnaHo morajo vse carinarnice poslati vse talce pošiljke v inozemstvo nazaj, odkoder pridejo. Za omdot. no mladino bo ta prepoved hud udarec, ko se ne bodo smeli več igrati z lesenimi sabljami in puškami, papirnatimi čakam i, vojaki iz cina in svinca itd. če bo minister dosegel svoj namen, da zmanjša bojevitost v deželi, se da težko reči. Londonske prometne zadeve Za pešce bo prihodnji mesec ▼ Londonu mnogo boljše, ker je prometni urad sklenil, da poviša število v gotovih časih rezerviranih pramenov za pešce od 2000 na 10.000. Namesto naslikanih belih črt, ki stane njih vzdrževanje samo na enem trgu 40 funtov šterlingov na leto, se je prometni urad zdaj odločil za jeklene žrehlje, ki jih bodo v razdalji 15 centimetrov zabili v tla. Zdaj tudi preudarjajo, ali ne bi bilo umestno, da izpremenijo barvo londonskih prometnih svetilk, ker je prof. Raaf z liverpolske univerze izjavil, da sta zelena in rdeča barva, najslabši barvi za barvno slepe ter da gre mnogo prometnih nesreč na ta rovaš. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Moda A s.' t " , "V®* 0. * ';> . ■■ ■>..'-, \Č s ' - 5 »X , . » vž r ; V- * ■ -...-»i:? V' " . J* 7 * V : § - ' 'Wv i- - ' s« Diskretna damska obleka Iz akvaristove torbe RAZNOTEROSTI Ichthys! Koliko poezije je v tej grški besedici za nas akvariste, ki se ukvarjamo z gojenjem teh ljubkih otrok prirode. A ne samo nam akvaristom je ta besedica prijetna, temveč tudi športnim ribolovcem, ki se nehote spominjajo lepih in zanimivih doživljajev. Med tem ko so akvaristi in ri-bolovci športniki kot ljubitelji in občudovalci prirode bolj poetično navdahnjeni, se mnogim drugim ljudem pri besedi Ichthys porajajo druga, rekel bi, bolj prozaična čuvstva, ki imajo svoj sedež v — želodcu. Ti ne vidijo s svojim duševnim očesom rib v lepih akvarijih ali pa v žuborečih potokih i drugih vodah., temveč na krožniku, kar je brez dvoma užitek svoje vrste. No, ribe imajo še mnogo drugih spoštovalcev. Tako se je v poslednjem času celo moda spominla zlatih ribic. Na mičnih ogrlicah vise medaljoni z liki zlatih ribic. Zanimivo je, da so kristjani že v starem veku uporabljali lik ribe kot znamenje krščanstva, kajti črke v besedi Ichthys so inicialke Zveličarja in pomenijo Jezus Kristus božji sin, odrešenik. V začetku krščanstva so se razlikovale hiše kristjanov po likih ili po slikah rib od poslopij Rimljanov in Grkov. Tudi stari Egipčani so ribe cenili in jih mumificirali. Dalje je tudi v svetem pismu često govor o ribah. Če pre-čitamo prvo poglavje stare zaveze o ustvaritvi sveta, pridemo do prepričanja, da ni bistvenih razlik med starim predanjem in med nazori znanosti, kajti tudi v tem poglavju je naglašeno, da se je življenje porodilo najprej v vodah, a red ustvaritve se ujema z znanstveno razvojno teorijo. Vrnimo se S'tega izletr v davno preteklost spet k sedanjosti, če pomislimo, da se pojavljajo v vodah, zlasti v morjih, ogromne jate rib, moramo priznati, da nadkriljuje plodnost voda daleč piodnost kopnega. In ta plodnost, ki je bila zlasti v početku v toplejših vodah še mnogo večja, je omogočila mnogim živalim, ki so tedaj živele, da so dosegle velikanske dimenzije, preko 15 in 20 metrov. Za ljudi je bila plodnost voda že od postanka človeškega rodu velepomembna. Vode lahko primerjamo z njivami, kjer ni treba sejati, a žetev je vedno obilna. Nekdaj so bile ribe tudi ljudem v notranjosti kontinentov najcenejša in tudi zelo redilna hrana, žal je napredujoča civilizacija z regulacijo tekočih voda vzela mnogim ljudem vsakdanji kruh. Kanalizacija, odnosno regulacija vtirja vode v ravna korita. Voda teče hitreje, rastline se ne morejo prijeti, mrtvice se posuše in ribe izgube svoja drstišča, zaradi česar jih je čimdalje manj. Zaradi tega je dandanes ribje meso kljub dejstvu, da ribe ne potrebujejo tekoče vode, nobene posebne nege, dražje od govedine, kar je povsem nelogično. Premalo posvečamo danes pozornosti temu vprašanju, ki je za prehrano naroda zlasti v kritičnih časih tako važno. Pri nas se največ ceni reja salmonidov, tudi ščuke so cenjene, a krape goje v ribnikih. Jasno je pa, da si omenjenih rib ne more privoščiti vsakdo. Treba b: bilo skrbeti, da ostanejo tu in tam drstišča za naše krapovce, da bi si mogle tudi široke plasti naroda privoščiti ribje meso po nizki ceni. Dasi so dnevi že kratki in dasi je toplota že zelo popustila, je bilo vreme v zadnjem času še zelo ugodno za akvariranje, kajti v vodah je še precej življenja. Zadnjič sem zajemal v Cornovcu po činkljah. žal sem moral ugotoviti, da je pomladno čiščenje tega jarka uničilo mnogo iker, kajti činkelj, Ki so mimogrede rečeno, ne samo zelo lepe, temveč tudi zelo zanimive, nisem ujel, a tudi drugih ribic ni bilo mnogo. Bolj posrečen je bil izlet k Bevkam, kjer sem si ujel zanimive črve iz rodu planari-d - za vse akvarije. Ribe jih puste v miru, kajti oni izločajo neko sluzasto snov, ki pokvari vsaki ribi tek prav temeljito. Vračajoč se s Komina preko Stare Ljubljanice sem bolj z namero, da si pomirim vest, kakor pa z nado, da ujamem kako mlado činkljo, zajemal v jarku stare Ljubljanice in ujel mično činkljo, prvo v tekočem letu. Drugega dne sem se napotil k vasici Vi-krčam, aa si ogledam valisnerije, ki sem jih vsadil pri toplem izvoru, žal ni bilo nobenih valismerij. Bržkone so jih perice, ki stoje pri pranju poleti in pozimi v plitki jar..ici izvora, pomendrale. Zdaj ko je brr pri Mednem izrciena prometu, je lahko doseči izvor brez ovinka (Tacen, Vikrče). če ima kdo odveč tujezemskih rastlin, jih za poizkušnjo lahko vsadi v odvodni jarek toplega izvora. O. S. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET No — mislim, da imam dovolj snažno! Tla in posodje ima pod stalnim in skrbnim nadzorstvom moja Ančka. Knjige so res da pod mojim nadzorstvom, toda menim, da jim nekoliko prahu ne bo škodovalo — saj drugače bi se nam zdele kar preveč ošabne in neumne! In ostalo — hm, ostalega prav za prav niti ni. Kaj je čistejšega na svetu od postelje starega samca! Blazina kakor labod, odeja kakor li-lijin cvet, rjuha kakor sneg, žimnica kakor potička, slamnjača — slamnjača — »Ančka!« »Prosim!« »Kdaj smo zadnjikrat pregatili slam-njačo?« »Tega ne vem — kar sem pri vas, ne — saj bo že sama rezanica!« Ančka je pri meni šest let. Brskam po spominu šest let nazaj — zaman! Slamnjačo sem kupil natlačeno in zašito še v cvetoči mladosti. »Ančka!« »Prosim!« »Tu imate 75 krajcarjev — kupite takoj tri otepe slame — takoj, pravim!« Ančka skoči. Ančka privleče tri otepe slame. Zgrabi slamnjačo, razpara šive im se z rokami zagrebe v slamo — »Ali — kam bomo dali staro slamo?« Ženska je vendarle bolj bistre glave kakor mi! Tega se ne bi bil domislil niti v sanjah. Kajpada, preden nadevamo slamnjačo z novo slamo, moramo spraviti v kraj staro. Kam z njo? Ali naj jo vržemo skoz okno nekomu na glavo? »Kam neki se daje taka stara slama?« »Ne vem.« »Hm,« se nenadoma spomnim, »tu imate šestico in pojdite v ono veliko hišo. Tam imajo smetišče. Dajte hišniku šestico, da vam dovoli stresti nanj slamo.« Tudi moška glava ni kar si bodi! Šla je in prišla. Da hišnik ne pusti. Češ, da pogosto nosijo na smetišče žerjavico in slama bi se vnela. In smetišče bd bilo prehitro polno in kmeta ne bo pred zimo po smeti, ker ima doma dela čez glavo. »Kaj sedaj?« »Ne vem.« »Ho, ho!« sem vzkliknil čez trenutek — moška glava je čudovito iznajdljiva! »Jutri je sreda, občinski voz bo prišel po smeti. Vzemite tisto šestico, dajte polovico smetarju, ki zvoni, in polovico vozniku in še sama vam bosta stresla slamo na voz. »Prav, toda na čem boste danes spali? Slamnjače ne morem več dati na posteljo, ker je razparana in bi se slama raztresla.« »Seveda — hm — bom spal pa na ....... tleh! Ono veliko blatno bova položila na tla, na njej boste lepo postlali in spal bom kakor baron!« In sem tudi spal kakor baron. Drugo jutro je nesla Ančka slamnjačo na hodnik pred hišna vrata in čakala sva. Ko se je oglasil zvonec, sem se hitro postavil k oknu, da bom priča dogodka. Voz je priropotal, Ančka je planila e slamnjačo predenj. »In ko bi mi ponujali goldinar, je ne vzamem — ne smem, predpisi so taki«, je zaklical voznik in oddrdral dalje. Ančka je privlekla slamnjačo zopet domov. »To je že preneumno«, pravim. »V resnici je neumno«, je pritrdila Ančka »Tak zganite se že, tristo hudičev! Pojdite povpraševat kako se je znebijo drugi!« Amčka odhiti. Nekako čez eno uro se vrne. »Najbolje bo, da jo požgemo v štedilniku.« »Saj res; da nam že prej ni prišlo na misel. Torej žgite! In veste kaj, pojdite po hiši in pozvedite, ali ne bodo kje pekli kolača in rabili slamo, da podneti-jo v pečici« Ančka beži znova in potem sporoča, da ne bodo nikjer pekli kolača in da ne rabijo slame. Ona pa mora iti sedaj aa Svečana zaobljuba nogometašev Po vsej državi se je včeraj nad 20.000 nogometašev poklonilo manom blagopokojnega kralja, nato pa svečano obljubilo, da bo zvesto čuvalo njegovo oporoko — Prva vse-državna nogometna prireditev za fond Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja Ljubljana, 28. oktobra. Tri tedne je minilo, odkar so naši športniki zadnjič poživljali zelena igrišča in samo dva dni manj, odkar so v Marseilieu počili zločinski streli, ki so nam ugrabili viteškega kralja Uedinitelja, sportnikom-nogometašem pa tudi vzvišenega pokrovitelja. Težak, da nenadomestljiv je ta udarec za vse jugoslovenske športnike in v znak tuge in žalovanja so do nadaljnjega odpovedali vse športne prireditve. Zopetno otvoritev športnega življenja so danes s svečanimi komemoracijami in slovesno zaobljubo, da bodo zvesto čuvali kraljevo oporoko, prvi izvedli nogometaši, ki so imeli v blagopokojnem kralju Aleksandru I. svojega vrhovnega pokrovitelja in velikega prijatelja. Saj ni bilo malo prilik, ko je naš pokojni vladar pokazal, kako visoko ceni idealna stremljenja nogometne mladine, in prav mnogo tudi takšnih, ko je sam prisostvoval važnejšim dogodkom na nogometnih poljih. Starejši obiskovalci naših nogometnih igrišč se gotovo še spominjajo, s kakšnim zanimanjem in navdušenjem ie blagopo-kojni kralj spremljal odločilno tekmo za njegov pokal med Beogradom in Zagrebom, ki jo je pred leti imela Ljubljana na starem igrišču Ilirije. Kdor je takrat slišal in opazoval našega velikega kralja, se je lahka prepričal, da ni počastil tekme samo zaradi vnanjega bleska, temveč z veseljem do športa in ljubeznijo do športne mladine. In tako ne samo do one, ki goji nogomet, temveč še do one, ki plava, vesla, smuča ali drugače v plemeniti borbi skrbi za zdrav razvoj! Današnje spominske svečanosti na nogometnih igriščih, ki jih je skupno za vso državo odredil JNS, so bile po svoji resnosti in disciplini veličasten dokaz, kako globoko se je doj-mila mučeniška smrt našega viteškega kralja Uedinitelja vseh nogometašev-sportnikov. Zato so se kot en mož odzvali vabilu svoje vrhovne instance, da pred prehodom na novo delo počaste spomin svojega nepozabnega pokrovitelja in prijatelja, obenem pa obljubijo, da bodo čuvali njegovo sveto oporoko in imeli zmerom pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Ljubljanski NP je žalno svečanost organiziral na igrišču Primorja, ki je za to priliko dobilo žalno obeležje. Raz tribuno je vihrala žalna zastava, drogovi pred tribuno so bili oviti v črno, pred sredino tribune pa je bila na podstavku bronasta soha blagopokojnega kralja, delo znanega umetnika Nika Pirnata, vse ovito v črno in obdano z zelenjem. Nasproti za autovo črto je LNP razvrstil svoje članstvo, funkcionarje vseh odborov — navzoča sta bila tudi odbornika JNS dr. La-pajne in Rybar — polnoštevilno sekcija sodnikov, nato pa dvanajst enajstoric v pestrih nogometnih dresih s številnim ostalim člansfvom — vsi z žalnimi trakovi na levi roki. Nad kraljevo soho na tribuni je zavzel mesto predsednik LNP dr. Kosti, ki je s kratko zamudo — nekatera moštva so prišla daleč s periferije — spregovoril — ojačevalce je dal Doberlet-Radio — te-le zanosne spominske besede: Športniki Ljubljane, spoštovano občinstvo! V teh trenutkih je zbrana na zelenih igriščih in očrtanih livadah širom naše države, fKl .Jesenic do Gjevgjelije, od Splita do Cari-broda, velika armada jugoslovenskih nogometašev in športnih delavcev. Nad dvajset tisoč mladih src in čistih duš! Več deset tisočev mladih pripadnikov današnjega zbora se globoko klanja večnemu spominu svojega viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Naš ljubljeni vladar in veliki pokrovitelj naše vrhovne športne organizacije, našega Jugoslovenskega nogometnega saveza je v francoskem mestu Marseilieu mučeniško daroval svoje dragoceno življenje na oltar naše domovine in na oltar svetovnega miru med narodi. Njegova mučeniška smrt naj bo največji blagoslov našemu narodu, po njem uedinje-nemu v veliki Jugoslaviji! Tovariši! Izgubili smo kralja-vojaka In junaka, ki je slavil zmage svojega orožja pri Kumanovem, na Bregalnici, pri Ceru in na Kajmakčalanu in pretrpel s svojimi mučeniško Kalvarijo preko Albanije. Izgubili smo kralja Uedinitelja, ki je osvobodil in združil Slovence, Srbe in Hrvate v veliki Jugoslaviji. Izgubili smo kralja-očeta, ki .je bil med nami največji ne samo radi svojega kraljevskega položaja, temveč tudi po svoji avtoriteti, odgovornosti in samozata je vanju za nas vse. Izgubili smo kralja-državnika, ki je bil največji sodobni tvorec sporazuma in miru na jugoslovanskem jugu, na Balkanu in v Evropi. Tak je bil naš veliki pokrovitelj! Nihče nc more danes pretehtati one skrite, tihe boli, ki grize srea jugoslovenske športne omladine! Da, baš žalost jugoslovenskih športnikov je brezmejna. Mi športniki smo z zanosom vedno in če-sto sprejemali izraze priznanj in simpatij od velikega vladarja. Z njegovim visokim pokroviteljstvom je bila od početka počaščena naša vrhovna nogometna organizacija. Naš veliki pokrovitelj je iskal česte pri like za neposredni stik z našimi športniki In to kljub svojim važnejšim državnim poslom in težkim razmeram! Daroval je več dragocenh zlatih pokalov za poglobitev viteškega tekmovanja medmestnih, podsavez-nih in meddržavnih reprezentanc. Z nami se je veselil zmag na zelenem polju, z nami je delil razočaranja, kadar smo doživeli tudi neuspeh. Naše veselje, njegovo veselje! Naša žalost, njegova žalost! Mnogi izmed vas se še dobro spominjate one nedelje pred osmimi leti na starem igrišču Ilirije. Bila je finalna tekma med Boogradom in Zagrebom za kraljevi pokal. Veliki pokrovitelj in darovalec je bil osebno prisoten in lastnoročno je izročil svoj pokal zmagovalnemu zagrebškemu moštvu. Ta športni dogodek ostane največji za našo ožjo domovino. Tovariši športniki! Naš nepozabni pokrovitelj se ni zaman zanašal na svoje viteške junake, kakor je cesto na/.i val športnike. Baš naša športna organizacija, katere člani smo mi, je bila tista, ki je od začetka razumela klic velikega Uedinitelja in njegove svete težnje. Ustanovna skupščina vrhovne nogometne organizacije v Zagrebu pred 15 leti je bila manifestacija športne omladine za idejo jugoslovenstva, za idejo narodnega in državnega edinstva! Priznavajoč te ideje smo takrat zavestno odklonili ustroj organizacije, ki bi mogel ustvariti do jem ple-menstva. Takrat smo vtisnili tej organizaciji jugoslovenski žig. Naše državne reprezentance so nastopale v tujini pod praporom jugoslovenske trobojnice. Tovariši športniki! To so samo sličice. Mi športniki pa ne smemo prezreti bistva. Samo urejena in močna država nudi narodu mirno življenje. Le v takem narodovem izživljanju najde športni pokret krepak razmah. Uedinitelj troimenega naroda in utemeljitelj velike Jugoslavije, pokojni vladar, je položil temelje, da se razvija tudi naš športni pokret pod soncem svobode. Športniki, tovariši! Globoko še poklonimo sveti senci mrtvega pokrovitelja in mu izkažimo svojo viteško športno čast. Pozivam vas, da kliknete z menoj: Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedini-telju trikratna Slava!« Zbrana množica je vstala in počastila spomin na blagopokojnega kralja s trikratnim: Slava! Predsednik LNP pa je nadaljeval: »Športniki tovariši! Z zadnjim dihom nam je nepozabni pokrovitelj izrekel svojo oporoko: ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJO! Spomnimo se tudi pomembnih besed, ki nam jih je športnikom izrekel vladar pred osmimi leti na ljubljanskih tleh': V viteški borbi se borite za blagor in napredek domovine, v korist velike Jugoslavije! V teh posvetilih si nam, veliki naš'pokrovitelj. pokazal, kako naj športna mladina dela in živi za narod in državo. V desettisočih mladih srcih v tem trenutku zbrane športne omladine odmeva samo ena volja, samo en sklep: Čuvati hočemo Jugoslavijo! To hočemo, to moramo, to bomo! Čuvajmo Jugoslavijo! To bodi naša ob- ljuba, to bodi naša prisega! čuvajmo Jugoslavijo! To bodi vsebina našega viteštva, hvaležnost do največjega Viteza našega rodu. čuvajmo Jugoslavijo! To bodi izpoved naše zvestobe nasledniku njenega ustvari-telja, našemu mlademu kralju, Nj. VeL Petru n. Izpolnitev te svete oporoke bodi naša prva dolžnost! V to zastavimo svojo viteško, športno besedo!« Ker je bilo za prenos skupne zaobljube iz Beograda že prekasno — začetek v Ljubljani se je nekoliko zavlekel — je predsednik nadaljeval: »Tovariši športniki! Potrebno je, da damo viden izraz naši volji. V smisla sklepa upravnega odbora Jugoslovenskega nogometnega saveza mora opraviti vsak funkci-jonar vseh odborov, zastopnika vsakega kluba in vsi verificirani igralci-nogometaši zaobljubo, Prosim vas, da v moje roke kot predsednika ljubljanskega nogometnega pod saveza položite obljubo, da resno in dostojanstveno in glasno ponavljate besedilo obljube besedo za besedo za meno]: »Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo s svojo častno besedo, da bomo vedno čuvali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo imeli vedno pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Do skrajnih svojih sil bomo čuvali Jugoslavijo ter bomo zvesti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.« Tovariši športniki! Položili Ste obljubo B svojo viteško in športno častjo. Ta čast ne more in ne sme biti nikdar in nikjer omadeževana! Pojdite na novo delo z edinim sklepom v srcih: Vse za kraljevski dom Karadjordjevičev in za veliko Jugoslavijo! Zbrani športniki in občinstvo so vzkliknili trikratni »Zdravo!«. Po odigrani državni himni je pestra skupina dvanajstih enajstoric zapustila igrišče In se kmalu nato pomešala med množico, ki je prišla na ljubljanski »derby«. Ilirija In Primorje .. • Živahna igra za prijateljski remis Po slovesnem aktu zaobljube so igralci in funkcionarji izpraznili igrišče, ostali sta le moštvi za napovedano igro. Oba kluba sta postavila svoji najboljši razpoložljivi enajstorici ter se tudi s tem oddolžila namenu prireditve. Postavi st abili: IMii-ija: Malič — Svetic, Berglez — Un-terreiter, Sočan, Pogačnik — Ice, Slapar, Pikič, Luce, Dcberlet Primorje: Starec — Hassl, Bertoaicelj I — Zemljak, Zavrl (Kukanja), Boncelj — šlamberger (Janeaič), Makovec (Pupo), Pepček, Jež, Hanzi. 3:3 (3:1) Predvsem je treba povedati, da se je tekma dostojno uvrstila v okvir vse prireditve. Kakor so sicer srečanja med Pri-rnorjom ln Ilirijo običajno ostra, včasi tudii preostra, je potekla ta borba še dovolj fair in v mejah dovoljenih sredstev. Seveda ni s tem rečeno, da so se igralci prijemali z rokavicami, narobe, tekma je bila vseskozi borbena, tudi trenutek ni bila kot prijateljsko sreča.nje. V danih razmerah je toda izključeno, da bi se moštvi spustili bolj v igro kot v borbo, a naposled je tako tudi prav, saj občinstvo ne mara za razne rfprijateljske« borbe in jih v poslednjih letih dosledno zanemarja. V primeri z nedavnim srečanjem v prvenstvu sta moštvi tudi s samega športnega gledišča dali znatno boljšo partijo, če ce spomnimo one mlačnosi takratne prvenstvene borbe, ki je vse gledalstvo brez izjeme ozlovoljila, moramo priznati, da je bila. ta borba, vsaj v prvega polčasu, mnogo -bolj borben« ta na neprimerno močnejši športni višini in spominjala na naše najboljše tekme. V drugem delu igre se je pač očitno pokazalo nekajtedensko pavzi-ranje brecz treninga in so se tedaj v igro zavlekle težkoče začetmiiškega značaja. Pri tem" so črno-beli pokazali" vsaj nekoliko boljšo kondicijo, tako da so utegnili doseči izgube iz prvega dela igre Ln igro Izravnati. Uvod v igro je pripadel črno-belim. Do enominutne pavze so sploh prevladovali in se stalno gibali v bližini nasprotnega gola. V tem času so tudi prišli v vodstvo. Potem pa je kaj kmalu nastopila peripetija. Zavrl, ki je z nekaterimi posrečenimi akcijami otvoril dobro svoj debuit, je kmalu pokazal, da vsaj sedaj še ne more zamašiti praznine, ki jo sicer spolnjuje Sla-mič. Ker je tudi Bertoncelj zaigral pod svojo običajno formo, je nastala občutna razpoka med napadom in obrambo, ki jo je nasprotnik z boljšim startom in svežimi kombinacijami urno izkoristil. . Med krilci je od začetka do konca dobro igral samo Zemljak. ki je bil gotovo najboljši krilec na terenu, šele pojava Kukanje je spravila red v vrsto to poslej je šlo boljše. V obrambi, ki je večji del igre obvladala položaj, se na trenutke ni vse ujemalo. Starec je bil gotovo manj zaposleni vratar, toda v tistih par odločilnih trenutkih mu je spodletelo. Prvi gol — sicer lepo izveden — mu je Izsilil Pikič iz precej nerodne situacije, drugega nI bilo mogoče braniti, pač pa gre tretji samo na vratarjev račun. Napad črnobelih je bil v popolni In uspešni akciji začetkom in koncem igre. V drugem polčasu je še trajnejše uveljavljal. Po Makovčevi izločitvi in po zamenjavi šlambergerja z Janežičem je bila desna stran šibkejše zasedena in so temu primemo tudi vse nevarnejše napadalne akcije izvirale z leve strani. Zelo prodoren je bil Hanzi. Napad je precej streljal, le neprecizno ali od daleč. Belo-zeleni so imeli tudi nekaj vrzeli v sestavu. Napovedovali so sicer nekaj sprememb za drugi polčas, pa so ositali kar pri .prvotni formaciji, ko se je pa v prvem polčasu odrezala tako uspešno. Imeli so v prvem polčasu, dokler je ozadje bito pri sebi, zelo nevaren instrument, ki je delal z naglimi potezama in hitro prenašal igro. Nosilec napadalnih akcij je bil predvsem Ice na desnem krilu, dirigent in realizator pa je bil Pikič, ki je dosegel hat trick. Ta je še vedno ostal mož prvega polčasa. Dokler je bil pri močeh, je vezal napad v krepko celoto, ki je samo proti levi na svoji učinkovitosti popuščala, pozneje se je pa kvintet le bolj po redko uveljavljal. Slabo so se odrezali krilci, ki so izgubili bitko v drugem polčasu. Na višini je ostal Pogačnik, ki je igral do kcnca, Sočan, k' je bil v prvem polčasu boljši srednji krilec, je moral prepustiti to vlogo pozneje Kukanji, zapadel je tudi v svojo staro pogreško, da nenadoma zgubi glavo, in tako Je marsikateri njegov centerpas s pridom izkoristil HanzL Obramba je delala kot celota brezhibno v prvem polčasu, Svetic nI vzdržal do konca in je v drugem polčasu »plaval«. Pač pa je bil Bergle« zanesljiva opora do konca la s prav dobre strani se je pokazal tudi mali Mafcič, ki je držal nekaj prav težkih žog Nekaj poteka. Začeli so črno-beli In že s prvimi potezami ustvarili zrelo situacijo, pa je Makovec poslal v aut. Igra poteka v prvih minutah stalno na ilirijanstei polovici. V 4. min. Svetičev foul nad Hanzijem, Id izvaja dl/ktirani prosti strel, žoga gre oZa božjo voljo, Ančka, nehajte! Hitro zanesite slamnjačo v sobo in če pridejo k nam, se delajte, kakor da ne veste ničesar.« Ni jih bilo. Hvala Bogu! Ogenj je ne- »Dekle, dekle,« pravim doma Ančki, »to bo sitna reč! Toda nič ne pomaga, tako ne more ostati. Ali znate delati škrniclje — ne? Vas bom pa jaz naučil!« In delala sva škrniclje in jih polnila s slamo. In ko jih je bil že precejšen kup, sem jih natlačil nekaj v žepe, odšel na izpreliod in jih med potjo na skrivaj zgubljal. Istega dne sem bil na sprehodu še šestkrat, drugi dan pa dvanajstkrat. To se je ponavljalo štiri dni in naposled sem spoznal, da sva izpraznila komaj majhen del slamnjače. Izračunal sem, da bi se moral takole sprehajati najmanj sedem mesecev. Menda mi ni treba posebej praviti, da sem bil že ves bolan. Z nobeno drugo stvarjo se nisem več ukvarjal; v glavi sem imel že samo slamo in pred očmi tudi slamo. V enem kotu so stali trije hal švigati po strehah in ljudje so se čez otepi slame, v drugem je bila moja uboga , . t-----' - * a------3 „1 „„ Jnlnn V,1 n nekaj ur razšli. Puhal sem jezno v strop. Zelo nejevoljen sem se znova zleknil po tleh. ^ Naslednje jutro me je zopet osvežilo. Zarana sem se napravil, da poizvedujem. Izpraševal sem stražnika, izpraševal po-streščka in vse znane gospe. Stražnik je salutiral: »Ne vem.« Po-strešček je privzdignil čepico: »Prosim, ne vem.« Gospe so izjavile vse povrsti: »Da, da, s takimi stvarmi je križ.« slamnjača in tam ona dolga dolga blazina z divana. Kam naj se ozrem ? In ko sem se na noč spravljal na tla, sem preklinjal in zmerjal, da je bilo grdo. Spal nisem skoro nič in zjutraj sem že pred solnčnim vzhodom bežal na sprehod. Na enem teh izprehodov sem opazil omenjene vrče, lonce in ponve. S temi vrči, lonci in ponvami je stvar sledeča: vsak Pražan sme imeti vrč ali lonec ali ponev — to ni nič pregrešnega in zato tudi ni kaznivo. Pa se dogodi, da se na primer vrč razbije — in zdaj se začne! Kam z njim? Ce ga vržeš na dvorišče, te hišnik prisili, da ga zopet po-bereš. Če ga vržeš na cesto, te pobere stražnik. Če ga vržeš smetarju na voz, ti ga vrže nazaj in ne pregovoriš ga z nobenim podkupovanjem, ima stroge predpise. Prav! Vzameš torej vrč ponoči, greš na cesto in ga neopaženo postaviš — no, kamorkoli. In naslednje jutro ga pobere smetar brez podkupnine in stvar je urejena. Prišel sem na ostudno misel! Kaj bi bilo, če bi z Ančko prijela slamnjačo, jo odnesla ponoči za vogal in iztresla slamo!? Zamisel vsekako nelepa — brezvestna — proti predpisom, toda priznavam: meni je bila všeč! Ah, kako lahko se človek pokvari! Toda — jaz sem že tako ustvarjen, da imam vedno smolo. Nenadoma se prikaže od nekod patrola in bo zahtevala, da slamo zopet poberem. Razume se, da se bom branil, navsezadnje me pripravijo še do kakega besednega zločina, aretirajo me in odvedejo in konec bo moje meščanske brezmadežnosti — meni nič mar — jaz — »Gospod, gospod,« je planila -Ančka v sobo, »že vem, kako se bomo znebili slame! Mlekarica, tista, ki stoji tam z vo- zom, jo baje zelo rada jemlje, rabi jo za steljo. Jutri ji jo bomo dali.« »Toda, ali je to res?« »Gotovo!« • Kaj naj še rečem! ? Tisto noč sem sladko spal. In drugo jutro, ko je bila Ančka prej vprašala mlekarico, če naše darilo v resnici sprejme, sva ji zanesla slamnjačo. To je bil krasen trenutek! Ko nama je mlekarica vračala prazno vrečo, sem ji v preveliki ganjenosti poljubil roko, iskreno objel njeno kobilo in se s solzami v očeh napotil proti domu. , (Prev. —du—) NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v I. nadstropju komfortno ne obrodi sadu. Po dveh minutah je Pikič v borbi z vso nasprotno obrambo, za hip se osvobodi in že leti bomba iz precejšnje razdalje neubranljivo pod prečko, najlepši gol dneva in belo-zeleni vodijo 2:1. Ta dogodek razgiblje Igro še bolj. črno-beli se zavedo neugodnega položaja in resnejše pritisnejo. Izsilijo kot, dalje ne seže njih moč. V 20. min. zaključi Makovec ofenzivno aken jo z razantnim strelom, pa si pri tem zvije nogo in mora ven. črno-beLi igrajo nato deset minut okrnjeni in so v tej dobi bolj v obrambi. V 20. min. je Pikič poleg Hassla sam pred golom, Hassl ga krije, da ne more do žoge, toda Starec ne razume položaja in ne starta. Končno izkoristi Pikič priliko, ki se sunkoma vrže pred Hassla to porine v mrežo, 3:1 za belo-zdene! Makorvčevo mesto zasede Pupo, belo-zele-na premoč počasi pojenja in igra ee spremeni v dvoboje z naglimi prodori. Obe stranki dosežeta po en kot, rezultat pa ostane neizpremenjen. V drugi del igre gredo samo črno-beli z naznačenimi spremembami. Enako kot v prvem polčasu otvorijo igro z ofenzivnimi potezami, ki pa po vehemenci zaostajajo za onimi iz prvega dela igre. V 5. min. je monoton položaj pred golom belo. zelenih, žogo zgrešijo ti in oni, končno uspe Ježu oster strel, ki obsedi, samo še 3:2 za belo-zelene. V daljnjem poteku igre se kažejo na obeh straneh slabosti, igra je zdrknila z višine prvega polčasa. Z boljšo kondicijo ee črno. beli bolj uvedjaljajo v polju, pred golom pa trčijo neprestano na oster start, ki jim ne da. da bi prišli do uspeha. Dveh kotov ne izkoristijo, šele v 24. min. uspe udarec: Hanzijevo žogo od strani pobere Jež, pa ne ve, kaj bi ž njo; žoga pride k Pepčku in njegov strei vendar obsedi, doseženo je izenačenje 3:3 SIcer je šele polovica polčasa, razvije se tudi nekaj borbe za končno zmago, vendar so moči menda res pri kraju, in tako ostane le pri poskusih in dobri vodji. Sodil je g. Jordan dokaj ležemo in prepočasno. V ostalem je bil kos situaciji. Občinstva je bilo do 2000. Celje in Atletiki... Celje, 28. oktobra: Danes ob 14.15 90 se zbrali pred garderobo SK Celja na Glaziji funkcionarji okrožnega odbora LNP in vseh celjskih nogometnih klubov, sodniki, verificirani nogometaši ter velika množica nogometu naklonjenega občinstva. Nad vhodom v Glazijo sta bili na pol droga razobešeni državna ia khibova zastava, v sredi pa žalna. Na zunanjem hodniku garderobe je bila nameščena slika blagopokojnega Kralja, obdana z zelenjem in črnino. Množica je najprej poslušala prenos iz Zagreba, ob 14.30 p« jo je nagovoril predsednik okrožnega odbora g. Andrej Svetek, ki je — izbranih besedah slavil delo pokojnega Kralja Uedinitelja za narod, državo in svetovni mir. Množica je počastila spomin Nanj s klici: »Slava!«, njegovemu nasledniku kralju Petru n. pa priredila ovacije -z vzkliki: »živel!«. Nato so vsi funkcionarji, sodniki in nogometaši oprsu vili svečano zaobljubo po brezžičnem prenosu saveznega predsednika g. Filipoviča Iz Beograda. Ob 14.50 se je pričela nogometna tekma med SK Celjem in Atletika, ki ji je prisostvovalo okola 500 gledalcev. Celje : Atletik SK 5:0 (2:0) Tekma je bila živahna in zanimiva. Moštvo Celja je bilo tehnično In kombinatom o boljše In zato tudi po veČini v premoči. Zadnjih 25 minut je moralo igrati samo 10 mož. Atletiki so igrali požrtvovalno, toda napad je bil zelo neeoten. četrti gol je zabil Marič, vse (»tale pa Ato-tig. V 9. min. je bila tekma prekinjena za eno minuto, ki je bila posvečena mislim na blagopokojnega Kralja. Tekmo je sodil g. Reinprecht objektivno, toda premalo strogo. Ostale nogometne tekme Maribor: železničar : Maribor 4:3 (0:2). Beograd: BSK : Jugoslavija 2:2 (1:0). Zagreb: Concordia : Hašk 3:1 (1:0). Domiaie: Disk : Domžale 3:0 (0:0). Dunaj: Wacker : Austria 2:1 (1:0), Ad-mira : Vienna 1:0 (1:0), FAC : Sport-klub 1:0 (1:0), Rapid : Hakoah 5:1 (1:0), pavoritner SK : WAC 2:1 (0:0), Libertas FC Wien 1:1. Praga: Prvenstvene tekme: židenice (Brno) : Viktorija (Plzen) 0:0, DiFC : Slavia 2:4 (2:1), Spaita : SK Pflzen 4:2 (2:1), čehie Karlin : SK Kiadno 2:2 (2:1), ASK Kolin : Bohemiaas 2:2 (1:1), Te-plitaer FC : SK Prcstejov 4:1 (1:1). Budimpešta: Peremczvaros : Ujpest 1:1 (1:1), >11« : Somogy 6:0 (3:0), Phobus : IH. okraj 2:1 (1:1), Szeged : Sorcfesar 4:2 (2:1)> Hungaria : Attila 2:0 (0:0), Bocskay : Kispest 2:2 (2:0). Rim: Državna reprezentanca A : Lacio 3:0 (1:0), Florentina : Bologna 3:2, Am. brosiana : Modena 3:1. Berlin: Mednarodna tekma: Berlin : Draždane 0:0. Smučarski klub Ljubljana drevi ob 20. občni zbor v restavraciji Zve&de. Polno-5i'.v«:no in točno! ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. odbororva seja pri Rebcu. S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Gimna-stični treningi se vršijo odslej Tedno vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19 30 v telovadnici šole na Grabnu (Cojzova cesta). Sekcijstko vodstvo opozarja vse članice. da je udeležba pri teh treningih za- vse strogo obvezna. Opravičila se ne bodo jemala na znanje. — (LahkoatleUka sekcija.) Drevi ob 19. je v posebni sobi kavarne Evropa redna seja sekcijskega načelstva. Redni treningi so v tem tednu v torek, Sredo in četrtek na starem igrišč".:. vsakokrat od 16 dalje. Treningi so važni za vse Zaradi klubovega narodnega mitinga, ki bo v soboto in nedeljo. stanovanie|čitajte tedensko revijo obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem odd. »Jutrat. 8839 ŽIVLJENJE IN SVET TEDEN DNI FILMA Prizor iz velefihna »Carica vseh Rusov« z Mar-leno Dietrichovo v glavni vlogi Dva filma M ar lene Dietrichove Tuja kritika pravi, da je »Carica vseh Rusov«, ki se pravkar predvaja v ljubljanskem Elitnem Kinu Matici, eden izmed najboljših filmov demonične Marlene Dietricho-ve. Dietrichovo smo v Ljubljani videli že v več vlogah in je bilo občinstvo vedno zadovoljno z njo. Tudi to delo, ki obravnava zanimivo zgodovinsko snov iz ruske zgodovine, je v Ljubljani prav zaradi Marlene deležno največjega zanimanja, saj si pa tudi ni lahko predstavljati, da bi vlogo carice Katarine II. mogla podajati kakšna druga zvezdnica sedanjega časa z večjo prepriče-valnostjo. Delo je režiral Josef von Stern-berg, a snov je povzeta po dnevniku carice same. Poleg Dietrichove nastopajo v glavnih vlogah Louise Dressler, Sam Jaffe in Marija Sieberjeva. Za prihodnje dni se nam obeta drugi sloveči film Marlene Dietrichove v isti režiji, in sicer »Plavolasa Venera«. Ostale glavne vloge igrajo Herbert Marschall, Dickie Moor in Cary Grant. Albers in Helmova v ,Zlatu4 Prizor iz filma »Zlato«. Pogled na veliki laboratorij, v katerem se s pomočjo silnih električnih energij izpreminja svinec v zlato. Zlato! Težnja človeštva, da bi se našla možnost umetnega izdelovanja zlata. Ta snov je prav napeto obdelana v velefilmu »Zlato«, ki se bo začel te dni predvajati v Ljubljani. Profesor Aschenbach neumorno deluje v svojem laboratoriju in vse kaže, da se bo njemu posrečilo najti možnost izdelovanja zlata. S pomočjo električnega toka visoke napetosti bo razbijal atome in dobival iz drugih kovin zlato. Poleg Aschenbacha stoji njegov asistent in prijatelj Werner Holk (Hans Albers). Monter Becker dobi kos svinca, da ga vrže v -stroj, a vrže vanj nekaj drugega. Ves laboratorij se razleti v tisoč koscev. Profesor in Becker obležita mrtva, a Holka nevarno ranjenega prepeljejo v bolnišnico. Samo s transfuzijo krvi morejo Holku rešiti življenje. zaničljivo vrže Willsu pred noge. Senzacionalna vest se obravnava v časopisju vsega sveta. Ves svet je vznemirjen. Vse vrednosti padajo spričo umetnega zlata. V gospodarskih vrstah je panika. Milijoni ljudi bodo uničeni. Holk vidi to nevarnost in pozove Willsove delavce, naj za-puste delo. Wills spozna, da je njegov načrt propadel, odpre vrata v podzemlju in voda začne teči v laboratorij. Holk in tovariš5 se v zadnjem trenutku rešijo. Le Wills pogine, ker se ne more ob pravem času ločiti od svojih strojev. Brigite Ilelin m Albrecht Schoenhals Zaročni c a Holkova, plavolasa Margita, je pripravljena dati svojo kri zanj. Holk ozdravi in zdaj je njegova edina briga, da najde zločinca, ki je sabotiral Aschenbachovo delo in zakrivil njegovo smrt. Holk dobi poziv od tvorničarja Willsa, naj stopi v službo v njegovem laboratoriju. Tako Holk spozna, da je Wills tisti zločinec. Wills odvede Holka v laboratorij in spustita se globoko pod zemljo, kjer Wills pove, da je nad njima morje. S pomočjo posebnih vrat se lahko spusti v laboratorij voda, ki bi vse uničila. Holk spozna lepo Florenco, (Brigitte Helm), Willsovo hčerko, ki želi Holku pomagati. Zaljubita se drug v drugega, a Holk se spomni svoje zaročenke, iti je data zanj kri, in ostane trden. Holk namesti siroie, kakor se je naučil pd Aschenba ma, napelje električni tok v sfefoje. dene vanje kos svinca in dobi čez čas kepo zlata, ki jo K&the von Nagy kot Kitty Hohn v filmu »Enkrat v življenja« Shackleton mL v polarnih krajih Lady Sbsckletonova, vdova po znamenitem raziskovalcu južnega tečaja, je sporočila, da je prejela brezžično brzojavko svojega sina Edvarda, v kateri ji ta sporoča, da se mudi s svojo ekspedicijo v Pearyje-vem zimskem taborišču. Čaka samo na ugodne ledne prilike, da bo mogel s svojimi sanmi, ki jih vleče 96 psov naprej, preko Elsemerskega polja v doslej še neznane dele arktične Kanade. Smrtonosna pojedina V Akksandriiji so imeli te dni svatbo, na katero je bilo povabljenih več sto gostov. Po svatbenem obedu pa je postalo gostom slabo. Pet jiih je umrlo, 140 pa so jiih morali odpeljati v bolnišnico, ker so kazali znake zastruipljenja. Ženin in nevesta se nista dotaknila jedi in sta ostala k • sreči živa in zsdrava. Carola Hohn, Friedl Sandner in K&the von Nagy v filmu »Enkrat v življenju« žena v sodobnem svetu Bolgarski ženski list ob smrti našega kralja Sofijski tednik »Vestnik na žemaita« je v svoji zadnji številki objavil članek »Umor v Marseju«. Po kratkem opisu atentata na kralja Aleksandra in Louisa Barthouja nadaljuje: »Pred nekaj dnevi je Sofija sprejela kralja Aleksandra in kraljico Marijo z iskreno in neprisiljeno prisrčnostjo. To je bil ljudski sprejem; odobravali so ga vsi staji, kajti v zbliževanju dveh bratskih narodov, od nekdaj zavestno oddaljenih in nahujskanih drug proti drugemu, vidijo vsi razumni Bolgari in Srbi novo dobo. Zbliževanje dveh narodov, k: sta iste vere in krvi, ki sta si blizu po čudi, duši in hrepenenju, ki ne živita blizu, ampak skoro v isti hiši, prinaša samo dobro in jima daje možnost, da skupno in blagodejno tekmujeta za gospodarski, prosvetni in kuilturni napredek. Grozen zločin v Marseju je prizadejal žalost in skrb ne samo jugoslovenskemu narodu, temveč tudi bolgarskemu. Vsa Bolgarska objokuje vladarja Aleksandra. V Sofiji je ta grozna novica pretresla vse stare in mlade, ki so včeraj z radostnim obrazom vzklikali: »Živel kralj Aleksander!« Inteligenti in preprosta delavci se ustavljajo pred izložbami, kjer so razvrščeni naši in tuji časopisi, in z očitno žalostjo obsojajo grozno dejanje. Bolgari, možje in žene, ka niso nikdar čitali srb6kih listov, kupujejo »Pravdo«, »Politiko« in »Vreme«, da izvedo kaj več o vsem tem. Ko so prišla poročila o tragični smrti jugoslovenskega kralja, so Bolgari pozdravili prihod mladega kralja Petra H. na prestol z željo, naj bd tudi on posnemal zgled svojega očeta, pred vsem v stremljenju, da bi zbližaj oba naroda. Naš narod pod vodstvom svojega cara iskreno daje roko svojemu bratu sosedu in želi, da bi živel z njimi v miru in prijateljstvu za vse večne čase. Jugoslovenski kral jici, vdovi in materi, izraža bolgarska žena globoko sožalje ob neizmerni izgubi, ki jo je zadela s smrtjo dobrega soproga in prvega državljana Jugoslavije; prosi jo, naj hodi po poti svojega pokojnega življenjskega tovariša, naj vzgaja svojega prvorojenca, ki prijema krmilo državnega broda, da bo nadaljeval mirovno delo svojega vzvišenega očeta za zbližanje dveh narodov. Matere — nihče drugi — morejo napraviti konec sovraštvu, sporom, vojnam med sosednimi in oddaljenima narodi. Matere morejo in morajo povedati svojim otrokom: »Dregi otroci, ljubite nair, živite kakor bratje, nikdar se ne pobijajte, nikdar se ne ločite, ne sovražite, ampak delajte skupaj za blagor in kulturna napredek narodov ...« Samo tako bo konec morttvam med sosednimi in oddaljenimi ln se bo uresničila zapoved, ki je bila dana pred tisoči let: ne ubijaj! Začetki ženskega gibanja v Srbiji IL že pred Markovičevim pokretom je Uedi. njena omladina srpska v svojih proglasih pozivala k sodelovanju tudd žene. Ko so osnovali svoje društvo, so bili med ustanovitelji Srbi in Srbkinje, vendar je bilo to sodelovanje žen le idealističen poizkus brez stvarne podlage. V ženi so še vedno gledali romantični ideal: žena je poklicana, da in-spd.ri.ra moške in da dvigne družino v na cionalnem duhu. Omladinke so bile muze. ki so navdihale romantične pesnike in bo. drile ©mladince v njihovih rodoljubnih težnjah. Ena takih amladinskih muz je bila lepa, rano umrla Milena Stefanovičeva, po kateri se je pesnik Jovan Grčič imenoval Milenko. Pokretniki iz sedemdesetih let pa so gledali na ženo bolj realno, hoteli so ustvariti iz nje predvsem enakopravnega druga, tovariša. Zato so se posebno sklicevali na potrebo ženske izobrazbe, ki naj bi bila povsem enaka moški. Te težnje najboljših srbskih mož tedanje dobe so našle odmeva tudi pri ženskah. Tedaj se je pojavila med Srbkinjami prva žena, ki z globokim prepričanjem in resnostjo govori in piše o ženski emancipaciji. To je »prva srbska feministka« Graga Dejanovičeva. o idejah, ki se jih je navzela od svojih tovarišev, predava in piše o njih v tedanjih srbskih književnih časopisih, v »Matici« in »Mladi Srbadiji«. Zahteva enako izobrazbo za moško in žensko deoo, kajti dolžnosti, ki jih ima žena v družini, in njena odgovornost pred narodom zahtevata, da bodi žena prav tako izobražena kakor mož. žena naj v družbi samostojno nastopa v vsakem po. gledu, zato je potrebno, da se osvobodi patriarhalnih predsodkov, ki ženo priklepajo samo na do min zakon pod poniževalnimi pogoji. Ta nenavadna žena, nadarjena, inteligentna in živahna, je bila po svojem talentu igralka in književnica, po svojih sposobnostih javna delavka, po družabni izobrazbi in poklicu pedagoginja. Vprašanje višje ženske izobrazbe je zavzemalo v javnosti čedalje širši obseg. Posebno v Vojvodini so pričeli resno zahtevati ustanovitev višjega ženskega izobra. ževališča. kajti Vojvodinke so se takrat izobraževale v tujini, ki je bala bolj do. stopna ženskemu stremljenju po Izobrazbi Zlasti v Pančevu so zahtevali višjo žensko šolo in so svojo zahtevo utemeljevali s feminističnimi razlogi: »Mož pomeni celoto samo skupno z ženo. Ce žena ne more ko rak ali vzporedno z možem, mora korakati za njim, toda vedno morata biti skupaj in če je zaostala žena, jo mora moški počakati, da ga dohiti.« že 1. 1871. je sprejel sabor v Kariovcih zakon o osnovanju višje ženske šole v Novem Sadu in v Pančevu ter sklenil, da se moške učiteljske šole od-pro tudi ženski mladini, dokler se ne odpre ženska učiteljska šota. Ta predlog, ki ga je sprožil Stevan Popovič, ni bil sprejet bre7 govorov, toda našel je vneta zagovornika v Jovanu Subotiču in v proti Begoviču. Očitno so imela nova naziranja o ženskem vprašanju mnogo vpliva tudi na moške. Članki o ženski vzgoji in vobče o ženskem vprašanju postajajo vedno bolj pogosti in Mili se citira kot pobornik za žensko osvobojenje. Njegove ideje prevzemajo najnaprednejši duhovi, one postajajo splošni principi. Ob priliki osnovanja višje ženske šole v Pančevu je prinesel list »Pan_ čevac« značilne članke, kjer pravi med drugim: »Menda pri nas dosedaj ni bilo nič bolj zanemarjeno kakor izobrazba ženske polovice naroda To izhaja brez dvema od tod, ker se je pri nas doslej vedno smatralo, da mora biti vloga žene v družbi podrejenega značaja Osnovanja ženske šole se mora vsak Srt> in vsaka Srbkinja razveseliti, kajti ta dogodek znači, da Srb pravilno pojmuje duh časa, ki zahteva, da se ženske in moški izenačijo v pogledu duševnega razvoja; da Srb odklanja dosedanjo suženjsko podrejenost ženske samovoljnosti moškega.« Pančevo in Novi Sad sta dobila višjo žensko šolo 1. 1874. Listi so prinesli otvoritvene govore upravitelja višje ženske šole in učiteljice in književ-nice Mileve Simičeve. Značilno je, da je govor Simičeve bolj konservativen kakor pa govor upravitelja. Njeno mišljenje je, da »žena nima mesta v občini ln v svetu, njen svet je dom.« Cilj ženske vzgoje bodi — po Simičevi — da napravlja iz deklet dofore gospodinje in dobre matere. To mnenje je zastopala večina tedanjih moških in žen v Srbiji, a tudi pri nas in še marsikje in ga še danes zagovarja. Toda razvoj sam je proti temu naziranju. Konservativni elementi so gledali z nezaupanjem višje ženske šoie, smatrajoč jih samo kot pripravo na poklicno udejstvo-vanje. Bogati ljudje so še nadalje pošiljali svoje hčere v privatne zavode; večina staršev, kmetov in rokodelcev pa itak ni re-flektirala na višjo izobrazbo svojih hčera. Bil je prav tisti pojav kakor pri nas v dobi narodnega prebujenja. Kljub zanos-nim besedam o narodu in o narodnosti so se izobrazovale zlasti ženske v tujih zavodih, Srbkinje v francoskih, naše ženske v nemških, in prav v »narodnih vrstah« se je nemškutarilo. da je bilo grdo. Ljubica Markovičeva pravi v svoji brošuri, da pri tedanjih »izobraženih« ženskah ni bilo mogoče najti srbske knjige, nego samo fri-volne francoske in nemške romane. Novi pokret je delal temu nasproti z vsemi silami. Ustanavljale so se knjižnice in književne založbe z namenom, nuditi ženski mladini čim več dobrega domačega štiva. V sami Srbiji je višja ženska šola obstojala že i. 1863. ter je pripravljala srbska dekleta tudi za učiteljski poklic. V sedemdesetih letih se je znatno dvignil ženski naraščaj v tej šoli. Pa tudi število osnovnih ženskih šol se je znatno povečalo. Potreba po višji ženski šoli se je kmalu pokazala tudi v Kragujevcu. Zagovarjal je to potrebo že omenjeni Stevan Popovič, ki se je vneto bavil s šolskim vprašanjem, zlasti s šolanjem ženske mladine. V »Letopisu« je izšel v njegovem prevodu francoski članek »Dekliška vzgoja v Rusiji in ženske gimnazije«, ki kažejo na veliko skrb države za žensko vzgojo v državnih srednjih šolah. Misel o višjem ženskem iz-obraževališču v Kragujevcu sta izkušali realizirati sestri Milica in Anka Ninkovi-čevi, dve navdušeni feministki, učenki in sodelavki Svetozara Markoviča. Študirali sta v Rusiji in v Švici ter sta šli, prepojen z novimi socialnimi idejami, z navdušenjem na delo za izobrazbo ženske mladine. Leta 1875. sta izdali razglas, v katerem napovedujeta ustanovitev šole in njeno uredbo. Toda svoje namere nista mogli uresničiti, ker jima je bilo delo onemogočeno kot političnima osumljenkama. Da bi se izognila preganjanju, se je Mila poročila s Peroni Todorovičem, V srbsko-turški vojski je delala kot bolničarka pozneje je šla v inozemstvo študirat medicino, a se je vrnila bolna in razočarana v Kragujevac. kjer je 1. 1881. umrla Četudi je iz beograjske ženske šole izšlo znatno število izobraženih žen, se vendar pogledi na ženo ter na žensko vprašanje niso bistveno spremenili. Priznavali so pač ženin vpliv v družini, a zanikali so potrebo njenega vpliva na javno življenje. Vendar pa se javlja v teh letih znaten napredek, in sicer med ženami, ki so se pričele družiti v svrho Skupnega dela v socialnem pravcu. V sedemdesetih letih so e pričela ustanavljati prva ženska društva, kar pomeni važen moment v zgodovini srbskega feminizma žena se več ne omejuje samo na družino, temveč prenese vsaj del svojega zanimanja na društvene za jedili ce V začetku sedemdesetih let je bila ustanovljena v Pančevu ženska za<-grs.fi j* v 2 mesecih Dofrom fopntovanja Me teino M Dlo. Proep^tt »ofekotvn? «kci-j« tW(»xpl»J no _ Dopisna Sola tujih lezikor »Perfekt«. pošt oret 557. Beoerad 248-4 Skladišče partern« »vedo te smbo 80—100 m* D« urom-et®«® krajo, tudi dvoriščno. Sir ta w&oj al4 s 1. f* hnmrjpm Po možnosti s :rik jučmmnr oisanjiSki®-Dro^ort l «x> «1! (tvorna »>bams — »nkod« i d. ljabljca*. Tyr*«"v» • * 81S11 1J> KMi.r.vinn <«eda 1 Din davek 2 Din. 'A šifro ali dajanje na-lova 5 Din Najmanjši znesek l? Din. 2 komfortni stanovanji solnftnl, vsako obstoječe iz treh sob ter vsemi prltikllnami ln centralno kurjavo odda s X. novembrom Penzljskl fond advokatske to notarske komore v Dvor-žakovl ul 10 31694-21 <«w»da i Din davpR a Din. šifro ali dajanj* na 'lova S Din Na 1 manj« snmek n run. Površniki orenehoo-uti tenj^ni mt-oji« Vtd NajfvoljSi nakD.p Ori Presfcerj-O. Sv. Fotra e 5t- U. 133-6 Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja 2» konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot ttakaraarja Franc Jeaeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v LjubljanL