TRGOVSKI LIS mm trgrovlno, Industrijo iti obrt. Ml Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. j Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 11. avgusta 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 93. Obrtna razstava v Ljutomeru. Ljutomersko obrtništvo je praznovalo prošlo nodeljo otvoritev prve obrtne razstave, ki jo je priredilo Trgovsko in obrtniško društvo v Ljutomeru v prostorih ondotne meščaaske šole. Ob navzočnosti številnega domačega obrtništva je predsednik razstavnega.odbora, g. Hrovat, pozdravil številne goste in zastopnike oblasti in gospodarskih korporacij, predvsem komisarja g. dr. Mlinarja, ljutomerskega župana g. dr. Stojana, zastopnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo poslovodečega tajnika g. dr. Windischerja, g. dr. Pretnarja in g. Zadravca, zastopnika Zveze industrij-cev g. ravnatelja Krejčija, predsednika Zvezo obrtnih zadrug v Mariboru g. Bureša, zastopnika mariborskega obrtništva g. Stajnka in ministra n. r. g. dr. Kukovca. G. Hrovat je v svojem pozdravnem govoru opozarjal na tež-koSe, ki jih je imelo društvo pri aran-žiranju te prve ljutomerske obrtne razstave ter izrazil upanje, da bode s pomočjo merodajnih faktorjev in podvojenim delom in zanimanjem obrtništva, kar še manjka na sedanji prireditvi, izpopolnjeno v bodoče. G. dr. Fran Windischer se je prisrčno zahvalil za prijazne pozdravne besede predsednika razstavnega odbora ter dejal, da prinaša iskrene pozdrave in čestitke zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je naša osrednja gospodarska korporacija za celo Slovenijo. Zbornica, ki spaja vse panoge našega kupčijskega in obrtnega dela, predstavlja solidarnost, skupnost in skladnost gospodarskih interesov. Naša zbornica predstavlja velrko gospodarsko družino, katera se radu-je resnično vseh naših gospodarskih •vetkov, velikih in malih, osobito pa tako srečnih praznikov, kakor je otvoritev obrtne razstave v ponosnem Ljutomeru, ki je srce naše rodovitne Prlekije. Pri nas ima vsaka tudi najmanjša razstava obrtnega stanu svojo veliko pomembnost, ker kaže sliko opravljenega dela in je bodrilo za bodočnost. V tem severnem delu naše domovine pa so taki pokreti prav posebne važnosti, ker gre za kraje blizu naše severno meje, katerim treba posvečati zlasti v gospodarskem pogledu izbrano pozornost. Obrtna razstava v Ljutomeru nas vse prav posebno veseli, ker je misel za to priredbo in uresničenje te misli poteklo iz obrtniških krogov samih. Naša Slovenija ne donaša po svojem poljedelstvu za prehrano dovolj, treba je torej ta manko dopolniti z obrtnim in trgovskim delom. Naša skrb bodi, da bo to delo v kvalitativnem pogledu vedno popolnejše. Prlekija ima za svoje vinogradništvo slovečo marko po svojem ljutomerskem vinu. Naš obrtnik zastavi v teh krajih vse sile^ da dobe tudi njegovi izdelki tak čuven Bloves, tako marko, kakor diSi vino teh goric. V obrtniškem življenju nam treba krepke in vstrajne volje, samozavesti in ponosnega zaupanja v same sebe, tako da ne bomo klicali vedno o podpori in pomoči zunaj. Volja človeka je njegovo nebeško kraljestvo. Obrtnik, bodi ponosen na svoj stan, spoštuj druge stanove ali ne omalovažuj svojega _ter polagaj vso važnost na to, da bo sin sledil očetu v njegovem pokli-cu' nam Slovencem je treba v trgovini in obrtu gospodarskih rodov in rodbinskih tradicij. Obrtni stan tvori most med domačim obrtnim delom in industrijo, od tod njegova izredna pomembnost. Obrtni stan tvori čvrsto zalogo naših produktivnih sil. Skrbimo, da nam ostane naša zvesta železna re-eerva in posvečajmo zategadelj svojemu obrtniškemu pomladku vso ljubezen in vso pozornost. Naše gospodarstvo je sedaj res v kritičnem položaju, tem veselejši pojav, da se tudi v teh časih vzpne naš obrtnik do priredb idealnega stremljenja, kakor so nastale. Naš slovenski človek je bil vedno delaven, priden in varčen. Delal in služil je v težkih prilikah. Te lastnosti sedaj zopet prihajajo vse krepkejše do veljave. V tem znamenju dela in varčnosti pojdemo kot zmagovalci preko sedanjih tegob zopet v boliše čase. Vaša prleška pesem poje: »Dore sem še mali bio, taj je luštno blo,« Mi, ki smo življenjski optimisti smo odločni, da se borimo za prostor na solncu in hočemo, da nam bo dobro, ko bomo veliki. Našega obrtnika cilj je strokovno izpopolnjevanje in dovrševanje, da bo rekel ponosno: >Obrtnik sem iz Slovenije in kdo je več?« Po lepem pozdravnem govoru g. dr. Windischerja je povzel besedo g. ravnatelj Krejči ter je kot zastopnik industrije povdarjal živ interes industrije, da dela roko v roki z obrtništvom. Krepko razvita obrt je eden glavnih pogojev tudi za razvoj industrije, tako da jo lahko označimo za mater industrije. Minister n. r. g. dr. Kukovec je podčrtaval, da je poleg poljedelstva treba tudi obrhi priznavati njegovo velevažno gospodarsko vlogo in pomen. V gospodarski zgradbi je poljedelstvo pritličje, a obrt prvo nadstropje. Župan g. dr. Stojan je obljubil krepko podporo občine, ker se le-ta dobro zaveda, da je obrtništvo eden glavnih njenih stebrov. G. Bureš je opozarjal na veliki pomen obrtnih razstav, katerih moralni uspeh je dostikrat še mnogo važnejši, nego mate-rijelni. G. Zadravec je vzpodbujal ljutomersko obrtništvo h krepkemu in vztrajnemu delovanju ter pozival obrtnike k složnemu delu, ker bodo mogli samo na ta način uresničiti svoje gospodarske in stanovske težnje. G. Stajnko je pozdravil razstavo imenom mariborskega obrtništva. Kot zastopnik srezkega poglavarja in velikega župana je s krasnim in stvarnim govorom proglasil razstavo za otvorjeno g komisar dr. Mlinar. Obiskovalcu nudi razstava lepo sliko kvalitativnega obrtnega dela Ljutomera in okolice. Zastopane so številne stroke, porazdeljene po posameznih učilnicah in v telovadnici šole. Srečaš lepe vlasuljarske, slikarske in fotografske izdelke. Presenetijo te krasna kiparska, rezbarska in kamnoseška dela. Posebnost je omara s kompletno garnituro tamburaških inštrumentov, katere je zelo lepo in solidno izdelal mizarski mojster Martin Makovec iz Presike. Na tega domačega obrtnika bi bilo treba opozoriti naša tam-buraška društva, da si ne bodo nabavljala inštrumentov iz drugih krajev ali celo iz tujine. Celotna garnitura stane 4000 Din. Prijetno te iznena-dijo lično izdelani in solidni sedlarski in torbarski izdelki, krasni sodi in strugarska dela, med temi posebno vinarske potrebščine, kakor pipe za sode. Vodič te pelje mimo čednih ko-larskUi, kleparskih, ključavničarskih, kovaških, mizarskih in pečarskih izdelkov. Prav lep vtis naredi na obiskovalca oddelek za oblačilne stroke, kjer eo razstavili usnjarji, krojači, kro-jačice in čevljarji ter poseben oddelek za stanovanjsko pohištvo. Lasten oddelek imajo prehranjevalni obrti, ki so razstavili mlinarske izdelke, pecivo in prekajeno mesnino. Razstava, dasi prva v Ljutomeru, je vsekakor prav lepo urejena. Pripomniti je, da je zanimiva in vredna, da si jo občinstvo ogleda tudi zato, ker so nekateri izdelki specijelno ljutomer-skomurskega značaja. S to prireditvijo si jo Trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru pridobilo veliko zaslugo za prospeh in napredek ljutomerskega obrtništva in zaslužijo spretni aranžerji, posebno načelnik razstavnega odbora g. Horvat ter društveni tajnik g. Rižnar za svoje požrtvovalno delo vse priznanje. Paviljon S. H. S. na pariški razstavi dekorativne umetnosti. Pariz, 8. avgusta 1925. Stoji na senčnatem Cours-la-Reine, tik poleg slovečega Grand Palaisa. So-sedujeta mu španski dvorec in grška vila, nekaj stopinj naprej pa skozi vejevje košatih kostanjev sijejo turški p linesci in se črtajo karirane steklene stene rdeče sovjetske hiše. Ako ga pogledaš od zunaj, je našega paviljona sama skromnost, tako da se marsikdo nad ■tem spodtika. Čisto navadna kocka brez večjega arhitekturnega razmaha. Toda čim stopiš na prag te zadivijo mogočni, v narodnih motivih rezljani hrastovi stebri in nadboji, ki stražijo dohod v naš dom. Nad vrati, ki se zvečer zapirajo z ažurnimi ruloji iz jeklene pločevine (Brača Vidakovič, Zagreb), se pestri triogelno komponirana freska (prof. Kljakovič), kjer.lagodno zleknjena bujna muza s paleto v roki, obdana od dveh mišičastih delavcev, dekorira fajanse. Stopimo čez prag. Prostorna dvorana, ki polni vse pritličje, podprta od štirih četverooglatih stebrov, nas obda s svojo napol zasenčeno svetlobo, pronicajočo skozi desetero barvastih oken. Desnih pet izobraža dejanje in nehanje hrvat-skega seljaka, čuvano od dveh krilatih genijev, ki svirata eden na tamburico, drugi pa na žvegljo. Levih pet pa podaja alegorijo truda in iz njega izvirajočega blagostanja. Tla v dvorani so postlana s preprogo, pleteno iz kožne dlake in ki je v obliki koncentričnih kvadratov svetlo in temnorjavo progasta. Štiri stopnje vodijo v ozadja na ploščadko, kjer se vzhod v prvo nadstropje cepi na desno in levo. 01) strani omenjenih štirih stopenj se dviga dvoje lesenih kipov temnoba-krene barve. Na desni tenka mladenka, na levi pa vitek efeb, ki graciozno upognjena v boku podpirata z rokami na temenu počivajočo svetilko. Gorenja sobana zračna in svetla, nosi svoj beli strop na šestih ravnih slopih, strogih črt. Ko se človek iz prizemeljske dvorane, kjer prevladujejo temne, molčeče barve, povzpne, opiraje se na hrastovo balustrado s podolgastiml vogalnimi stebrički, v prvo nadstropje, se mu zazdi, da je stopil v nov svet. Ta vtis posebno p očrtava nasprotje med belim platnenim velumom, ki tvori žalibog prenizki strop in modro preprogo, ki je razstavljena po podu. Vrhnji del 9tene nad stopnjiščem krasi dekorativen friz, ki upodablja jugoslovensko kolo, spleteno iz vseh etnografskih pavrst naše države. Med njimi seveda tudi ne manjka Kra-njice z avbo in zadovoljnega Kranjca s krivcem za klobukom in čedro v zobeh. Oko se raduje nad pestro harmonijo barv, ki p0 vsej dolžini friza igrajo z neugasnim ognjem, duh pa ostaja nezadovoljen, ker ni ga med vsemi niti enega lica, ki bi bilo življenja veselo. Povsod indiferenca in otožnost Obe sobani sta opremljeni s steklenimi omarami, kjer so razstavljeni proiz^ vodi naše dekorativne umetnosti. Aranžma je s suverenim okusom vodil zagrebški slikar, prof Tomislav Križman, ki je poleg neštetih drugih stvari tudi razstavil bakrorer.na portreta kraljevske dvojice, ki krasita gorenjo sobano. Prvenstvo udeležbe imajo vsekakor Hrvati, ki so se na tej razstavi razodeli kot estetično najbolj nadarjeno in aktiv- no jugoslovansko pleme in si po pravici znali priboriti prvo mesto v paviljonu. Ljubezen do barve in ornamenta, ki pa nikdar nista banalna, ampak vedno najdeta izraz, ki osupne misel in oko, jim ne dajeta pluti v tradicionalnih vodah ter jih približujeta zahtevam moderne dekorativne umetnosti. Krasne njihove tkanine in vezenine, ki oddaleč spominjajo na Egipet, Sicilijo in Ciper, pa so obenem prežete od pristnega slovenskega duha, nad vse zanimajo elegantne Parižanke iz Passyja. Večkrat je slišati opazko, da imata risba okraskov in izbira barv nekaj barbarskega v sebi. Barbarstvo je zelo relativen pojem in na tem mestu gotovo afektiran. Sicer pa so naše stvaritve za prenasičene zapadnjake tem bolj vabljive, ker jim obetajo še nedoživljeno naslado. Saj Pariz dandanes ne more zanu kati čaru, ki ga izraževa ekzotično upodabljanje in še posebno tisto, ki prihaja od vzhoda, tega starega osveževalnega vrela, ki se mu dandanes kulturno trudni in krepila žejni zapad bliža s hrepenečimi ustnicami. Ako s klasifikatornega vidika premo-trivaino celokupnost v paviljonu razstavljenih predmetov, se nam poleg arhitekture ki smo jo že omenili, javljajo te-le večje skupine: pohištvo, kovinski izdelki, keramika, sleklo, tkanine in vezenine, knjige, papir, oblačila in končno igrače. Od pohištva ima naš paviljon v prvem nadstropju temnorjavo orehovo skrinjo na visokih nogah in s starinskim lesenim ključem, ki se končuje v režečo se volčjo glavo. Od daleč spominja na Bizanc. Masivna miza z dolbljenim obnožjem in bogato vloženo ploščo je obdana od štirih stolov z visokimi naslonili, vrh katerih se poljubujeta dva rezljana golobčka. Ob strani sobane stojita dve temnobavni še-zlongi in omehčani od pestro vezenih blazin. Prizemeljska dvorana je opremljena s kvadratno mizo dolbljenih nog in vložene plošče ter s četvorico tenkih lesenih naslonjačev z visokim hrbtiščem in s širokimi podlaktnicami, ki se zaokrožijo v živalske glave. (Konec sledi.) Finančni položaj Italije. Novi finančni minister Volpi je podal v ministrskem svetu sliko o finančnem položaju v Italiji, v kolikor je mogel v kratkem času poslovanja dobiti vpogled vanj. Minister je potrdil že znane številke in je izjavil, da znaša prebitek finančnega leta 1924-1925 209 milijonov lir. Med glavnimi dohodki so se najbolj zvišali direktni davki. Proračun dohodkov in izdatkov v finančnem letu 1925/26 računi s prebitkom 178 milijonov lir. Poročilo je polno upanja v bodočnost. Minister je povdarjal potrebo nadaljnjega dobička, da se položaj državnega zaklada še bolj zboljša in da se uredijo še nerešena vprašanja. Uvedel bo najstrožjo varčnost in bo ocenitev izdatkov še poostril. Dolžnost vlade napram narodu je, da proračun stabilizira. Skupni čisti dohodki tekočega leta 1924/25 znašajo 2.076 milijonov lir in so jih porabili za zmanj- šanje dolga. Stanje državnega dolga se je tako kvalitativno kakor kvantitativno zboljšalo; notranji javni dolgovi so se znižali od 93.163 milijonov 30. junija 1924 na 90.841 milijonov 30. junija 1925. Tekom leta bodo uredili tudi mednarodne dolgove, tako upa minister. Na podlagi dogovora z Italijansko banko se je zlata rezerva zvišala za 180 milijonov lir. Obtok papirnatega denarja je znašal 30. junija 1925 21.112 milijonov lir. Trgovska bilanca izkazuje sicer deficit 3.029 milijonov, upajo pa spričo dobro izpadle žetve in urejenega sladkornega vprašanja na skorajšnje zboljšanje. Minister za narodno gospodarstvo je izjavil, da je vlada marsikaj odredila za dvig žilnega pridelka in da se bo s tem obdavčenje precej znižalo. Iz carinske prakse. Odločbo Državnega sveta. — Piše Just Piščanec. (Nadaljevanje.) Navzlic gornji obrambi me je carinarnica kaznila. Proti njenemu reše-nju sem prijavil pritožbo ter v njej argumentiral: 1. Glasom komentarja k car. tarifi br. 143, t. 1, spadajo vse rastlinske (biljne, povrčne) in sadne konzerve na drugem mestu imenovane v t. p. 143, t. 1, tudi tedaj, ako so hermetično zavite v pločevinaste škatle, steklenice in podobne posode. Nesporno je, da se paradižnikove konzerve morajo smatrati za rastlinske (biljne, povrčne) konzerve ter da se morajo kot take uvrstiti samo v t. p. 143, t. 1, kjer «o izrečno imenovane tako, kakor se na drugi način predelan in nepredelan paradižnik more cariniti samo po t. p. 7 in 9, v katerih je izrečno imenovan. To odreja izrečno al. 1. komentarja k tar. p. 143. Al. 2. komentarja k tar. p. 143 temu nasprotno navaja v t. p. 145 vsa fino predelana jedila, toda izključuje iz tar. p. 145 vsa jedila izrečno imenovana v drugih tarifnih postavkah, dosledno tudi rastlinske, ovočne in sadne konzerve, katere so v tar. p. 143, t. 1, posebej imenovane; ergo tudi paradižnikove konzerve. Te konzerve niso pa nikak >predmet za hrano« v smislu t. p. 145, marveč so rastlinski sok za začinjanje jedil. Tudi iz zadnjega vidika se te konzerve ne morejo navesti v tar. p. 145. Roba je potemtakem prijavljena povsem pravilno in soglasno s komentarjem in s carinsko tarifo, kajti, ako spada predelan paradižnik (konzerva) v sodih in podobnih posodah v tar. p. 9, t. 2, a paradižnik v hermetično zaprtih posodah — kakor to smatra carinarnica — ves v t. p. 145, bi potem sploh ne bilo paradižnikove konzerve iz t. p. 143, t. 1, v kateri po- • slednji postavki je rastlinska (biljna) konzerva izrečno imenovana! To bi pa bilo popolnoma protivno carinski tarifi. 2. Iz dosedaj obrazloženega sledi, da je navedba predmetne robe v pravo tarifno postavko nedoločena in sporna. Ljubljanska carinarnica je bila dosedaj sama mojega naziranja ter je do danes enako zavite paradižnikove konzerve vedno ocarinjala po t. p. 143, t. 1, in s tem deklaranta utrjevala v njega pravilnem naziranju. V tem slučaju je pa carinarnica nepričakovano na mah premenila svoje dosedanje naziranje ter me kaznovala z Uvodoma navedeno gorostasno globo, ne preiskavši, je-li deklarant imel namen kakorsibodi oškodovati državo. Bistvo pri vsaki kazni je pa ta namen. Kako sem pač mogel imeti tak namen jaz, ako sem dosedaj (zadnjikrat pred 8 dnevi) povsem enako robo prijavil po t. p. 143. t. 1”, ker 'je tako deklariranje ista carinarnica potrdila kot pravilno? Po vseh modernih načelih se deklarant ne more obsoditi, dokler ni sporno naziranje konečno rešeno; kazen pa mora odpasti, ker je bila izključena vsaka namera oškodovati državo. 3. Pri carinarnici diktirana kazen je tudi formelno pogrešna in neosno-vana. Kazen je namreč zaračunana na podlagi razlike v carini in luksuzni taksi. Dočim je deklarant po členu 22. postopka Cbr 686 od 26. januarja 1915 zavezan v deklaraciji izrečno navesti vsak trošarinski ali monopolski predmet, ni to nikjer v zakonu in predpisih predpisano za luksuzno takso. Zaradi tega ni niti opravičena obsodba carinarnice glede na neprijavo luk-susne takse v tem primeru, kajti, če ne postoji predpisana obveznost za deklaranta, se ta ne sme obsoditi za čin, ki ga ni storil. 4. Kako površen in zgrešen je bil postopek carinarnice v tem primeru, dokazuje tudi sledeče dejstvo: V isti deklaraciji o predmetnem vagonu blaga je moj pomočnik pomotoma med drugim tudi prijavil 7 vreč s 480 kg cimeta t. p. 29. t. 2. po 200 Din, namesto pravilnejše pimenta t. p. 29. t. 3. po 80 Din, ako tudi je iz priloženih fakture in tovornega lista bilo raz-videti, da predleži piment in ne cimet. Carinarnica je to napačno prijavo smatrala in potrdila kot pravilno ter s tem svojim nepravilnim in neopravičenem poslovanjem povzročila stranki višek 5433 Din carine. Po členu 37. car. zak. pa je potrebno, da se deklaracija vjema z vsemi potrebnimi listinami. V pričujočem primeru se deklaracija očividno ni vjemala z na-imenovanjem robe, zaradi česar je bila carinarnična dolžnost, da deklaracijo na temelju člena 37. car. zak. deklarantu vrne ali da v smislu čl. 41. car. zak. ustanovi napačno stanje s posebnim zapisnikom ter povrne deklarantu prveč plačane davščine. Ker pa carinarnica ni postopala po zakonu, prosim, da se to izvrši naknadno, t. j., da se njeno tudi formalno napačno rešenje razveljavi, kakor tudi, da se stranki povrne preveč plačana ca-rina. (Dalje sledi.) , r. 1 - r—. — — ■ r i. ——— —— —~~T*ggS Ponosna sem ^ na svoje belo perilo. HEfi Kdor hoče imeti enako snežnararijske komisije in v svrho repartici-je avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske pod D. br. 16.790 k dne 1. avgusta t. 1. odredil, da se morajo takoj popisati in žigosati vse obveznice sledečih posojil: a) dalmatin- skih: 1. 4% zajma zaklade za poljedeljsko poboljšice od 1893. godine; 2. 4% zajma zaklade za poljodeljske poboljšice od 1901. godine; 3. 4% zajma zaklade za poljodeljske poboljšice od 1907. godine; 4% zajma za zaklade za poljodeljske poboljšice od 1912. godine; 5. 4% komu-nalnog (opštinskog) zajma od 1897. go-sJine i 6. 4% komunalnog (opštinskog) zajma od 1909. godine; b) štajerskih: 1. 4% posojilo iz 1. 1905.; 2. 414% posojilo iz L 1914. Vsi irpejitelji takih obveznic v Sloveniji se zato pozivajo, da predložijo obveznice v kuponskimi polami in taloni vred, odnosno brez njih, če bi jih ne imeli, najdalje do vštetega dne 31. avgusta 1925 svojemu pristojnemu davčnemu, uradu radi popisa in žigosanja. Hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. — Tekom II. četrtletja 1925 so se hranilne vloge zvišale jpri Kranjski hranilnici, ki posluje kot društvena hranilnica od 46,358.210 Din na 42,074.869 Din, pri okrajnih in občinskih hranilnicah v Sloveniji pa od 327 milijonov 947.302 Diii na 354,660.849 dinarjev. Najizdatnejši porast izkazujejo: Mestna hranilnica v Ljubljani za 12 milijonov dinarjev in Mestne hranilnice v Kranju za 1 in pol milijona dinarjev, v Kamniku za 1 in pol milijona dinarjev, v Novem mestu za 13 milj. dinarjev, v Kočevju za 1 in pol milj. dinarjev, v Mariboru za 3 milj. dinarjev in v Celju za 2 milj. dinarjev. — V celoti so se vloge pri hranilnicah zvišale za približno 28 milj. dinarjev, kar pa ne daje jasne slike o našem gospodarskem položaju, dokler ne dobimo na razpolago statistike o denarnem gibanju vseh naših denarnih zavodov, predvsem bank in hranilnic ter posojilnic. Izdavanje vrednostnih papirjev prejetih od poštno hranilnice na Dunaju. Poštna hranilnica kraljevine SHS podružnica v Ljubljani, prosi, da priobčimo: Poštna hranilnica v Sarajevu je prejela te dni od poštne hranilnice na Dunaju vse vrednostne papirje, ki so jih imeli naši državljani pri njej shranjene, in za katere so svoječasno pooblastili poštno hranilnico v Sarajevu, da jih sme sprejeti in prenesti. Interesente se opozarjajo, da bo poštna hranilnica v Sarajevu razposlala sukcesivno vse vrednostne papirje lastnikom preko pošt njihovega bivališča, kjer se jim bodo iste izdajale proti povrnitvi stroškov prenosa in drugih taks, kater.e je zaračunala poštna hranilnica na Dunaju. Vsa vojna posojila ostanejo do nadaljue odredbe lastnikov v depou pri poštni hranilnici v Sarajevu, ali pa, dokler finančno ministrstvo v Beogradu ne reši njihovega vprašanja. V kolikor kateri lastnik izrečno želi 'izročitev teh vojnih posojil, mora se obrniti na poštno hranilnico v Sarajevu, katera mu jih bo izročila proti povračilu 1% provizije v noininalu, najmanj pa 10 jugoslov. kron, to je Din 2 50. Negazirane predvojne (kronske) rente so dostavljene generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, in čim se od nje v zameno dobe naše obveznice, se bodo izdale deponentom. Vsled tega se bodo dostavljale za sedaj deponentom samo gazirane predvojne rente, razne želez-nične obligacije, razne avstrijske založnice, lozi in delnice raznh društev. Prodiranje nemškega kapitala na Balkan. Z udeležbo saških industrijcev se je pretvorila bolgarska tvornica vagonov in strojev Derdina v Drenovem v »Prvo nemško-bolgarsko tvornico vagonov na Balkanu«. Temeljna glavnica znaša 10 milijonov lev. Tovarna se nahaja pod vodstvom nemških inženjerjev. Bolgarske železnice so ji izročile v popravilo 5000 železniških voz. Nenadna znižanje diskontne mere na Angleškem. Včeraj je »Bak of England« javila, da je znižala diskontno mero od 5 na 4!4 %' Vest je našla takoj odmev na borzi, kjer je cena industrijskih in trgovinskih papirjev takoj poskočila. Davki in takse. Davčni zaostanki v Sloveniji. — Finančna delegacija objavlja uradno: Davčni zaostanki, ki se že v prvem kvartalu tekočega leta dosegli znatno višino, se v drugem ne samo niso znižali, ampak samo še povečali. Apel, ki ga je naslovila delegacija začetkom aprila po časopisju na publiko, da naj prostovoljno izpolnjuje svojo eminentno državljansko dolžnost ter prihrani sebi sitnosti in stroške, finančnim organom pa odij prisilnega iztirjanja, je torej ostal brez uspeha. Delegacija v poslednjem trenutku še enkrat ponavlja ta apel. Ker pa vsled nerednega pritoka sredstev že itak mora zapostavljati različne, deloma prav nujne izdatke in je njena službena dolžnost, da skrbi za točno blagajniško poslovanje, je naročila davčnim uradom, da naj zlasti proti očitno malomarnim in upornim davkoplačevalcem pod lastno disciplinarno odgovornostjo porabijo sredstva, ki jih nudi zakon, da se dospeli davki vplačajo. Odredila je tudi kontrolo eksekucijskega poslovanja po svojih organih. Delegacija prosi vse samoupravne zastope, zlasti pa občine, ki jih je finančna uprava dosedaj vedno z največjo liberalnostjo podpirala z akontacijami na doklade, da naj tudi od svoje strani že v lastnem interesu uplivajo na prebivalstvo, da redno zadošča svojim davčnim obveznostim, ker se jim bo v danih razmerah samoobsebi umevno moglo preodkazovati samo toliko doklad, kolikor so z vplačili kriti dospeli državni davki. Prejemki monopolne uprave za mesee april t. 1. so znašali 188,020.960 Din,-to je za 29,380.130 Din več nego v aprilu 1. 1924. Od celotnih prejemkov odpada na tobak 127,193.989 Din, na sol 24 milijonov 543.507 Din, na petrolej 16,175.591 dinarjev, na vžigalice 9,974.329 Din in na ostale monopolne predmete 470.444 dinarjev. Po proračunu bi morali znašati prejemki monopolne uprave na mesec 192,966.665; v mesecu aprilu t. 1. so torej dejanski dohodki zaostali za proračunom za 4,945.976 Din. Proračuna niso dosegli prejemki od tobaka, soli in vžigalic, proračun pa so prekoračili prejemki od petroleja in cigaretnega papirja. Iz naših organizacij. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenjo v Ljubljani vabi na redno sejo širšega odbora, ki se vrši v zvezni posvetovalnici, Aleksandrova cesta, palača Ljubljanske kreditne banke, v petek dne 14. avgusta točno ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Akcija glede pobijanja krošnjarstva. 2. Trgovska pogodba z Avstrijo. 3. Tajniško poroči- lo. 4. Predlogi gremijev in delegatov. 5. Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda Vas prosi Zveza, da se te seje sigurno in točno udeležite. t ZIATOROO TERPENTIHOVO MILO Carina. Nove earinsko odredbe na Angleškem. — Na Angleškem se je izza* dne 1. julija 1.1. uvedlo carinjenje po vrednosti za sledeče blago: za avtomobile, motorna vozila, glasbila in kinematografske filme. Hkratu se je uveljavilo carinjenje po vrednosti za uvoz čipk in vezenin. Carina za ta dva predmeta znaša 33 'A % od vrednosti. Za nekatere predmete, kakor za kokone, svilene odpadke, svilene tkanine, umetno svilo itd., je carinjenje po teži na novo urejeno. Carina za nekatere predmete, na primer za sladkor, melaso, tobak, rozine, fige, češplje, za gotove vrste vin itd., se je carina znižala. Promet Gibanje parnikov. Brodarska d. d. »Oceania« naznanja: — »M ra v« prispel 2. t. m. v Šibenik; »Jadera« odpotoval bo 10. t. m. iz Trsta v Bonu in Rotterdam; »Zora« prispel 5. t. m. v Barcelono in bo nadaljeval v smeri Valen-cija, Tanger, Casablanca, Teneriffa in Las Palmas; »Sava« prispel 8. t. m. na SuŠak, nadaljeval bo v Reko, Trst in na progi Las Palmas; »K ostrena« prispel je 6. t. m. v Casablanco, nadaljeval bo v Gibraltar, Genovo in Reko; »Sud« odpotoval bo 8. t. m. iz Bakra za G raž, Zeleniko in Reko, lcrcal bo za Alžir, Oran in Šiviljo; »Morava« odpotoval 1. t. m. iz Port Talbot v Alžir in Trst; »Vladimir« odpotoval 6. t. m. iz Gy-thion za Trst; »Diamant« v progi Grške. — »Oceania«. Izmenjava poštnih pošiljk z Italije. Soglasom dogovora med našo in italijansko upravo se bodo odslej izmenjavale medsebojne poštne pošiljke potom naše pošte na Sušaku in italijanske pošte na Reki. Šola za brodarje v Zemunu. Ministrstvo saobračaja je sklenilo, da otvnri v najkrajšem času v Zemunu brodarsko šolo. Pouk bo trajal eno leto. Izvoz in uvoz. Izvoz ruskega žita. Po poročilih iz Moskve cenijo letošnjo letino na 4 milijarde 25,000.000 pudov (pud šteje 16 kilogramov). Ena milijarda pudov ali 16 milijonov ton žita je določeno za izvoz. Žito je večinoma v rokah bogatih kmetov, takozvanih »kulakov«. DDHAU flko piješ „Buddha“čai, vživaš že na zemlji raji TWD£ MARK C Razno. Minister trgovine in industrije ljubljanski zborniei za trgovino, obrt in industrijo. — Zbornica je ministra trgovine in industrije g. dr. Ivana Krajača ob prevzemu za naše gospodarstvo najvažnejšega portfelja brzojavno pozdravila in prejela od njega pred kratkim sledečo zahvalo: »Sa osobitim veseljem primio sam Vaše čestitke i srdačno zahvaljujem. Uvjeravam Vas, da ču osobitu brigu posvetiti privrednim interesima Sloveni-, je i da če mi biti največe zadovoljstvo ako u mom radu nadjem potrebitu sa-radnju i podpora i drugih odlučujočih faktora, kako bi mi bio omogučen uspjeh. — Sa osobitom poštovanjem Mi-nistar trgovine i industrije dr. Ivan Kra-jač in. p. Šola za vojne veterinarje. Ministrstvo vojne in mornarice je razpisalo natečaj za sprejem gojencev v novo osnovana vojno-veterinarsko šolo v Zagrebu. V šolo se sprejme 40 gojencev. Pouk traja dve leti. Krošnjarji v Mariboru. V zadnjem času je zopet nekaj več krošnjarjev v Mariboru. Večkrat so ti ljudje prava nadloga gostom po gostilnah in kavarnah, kjer jih navadno pri obedu ali pri večerji nadlegujejo. Gostje se komaj odkrižajo enega krošnjarja, pa že drugi, tretji, četrti itd. pomoli glavo skozi,vrata. Dostikrat se tudi dogaja, da začnejo gosta, kateri ne kupi nič od njih, psovati in zafrkavati ali ga celo žaliti! Ljudje se samo vprašujejo, kdaj se bomo te nadloge rešili?! Mednarodni sejm v Solunu. Za medna-~ rodni sejm, ki se otvori v Solunu dne 18. oktobra 1.1., so interesentom prospekti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo na razpolago. Razstava v Neapolju. V Neapolju se vrši <5d 16. avgusta do 15. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava, ki se bo tikala poljedelskih •melijoracij. Tekom razstave se bodo vršila tudi znanstvena strokovna preda-. Tanja in bi bilo velike vrednosti, da bi razstavo, kakor tudi predavanja posetilo čim več naših poljedelcev. IX. švicarska razstava v Bernu. — V Bernu se vrši od 1‘2. do 27. septembra 1925 IX. švicarska gospodarska razstava. Posetniki razstave uživajo 50% popust na švicarskih železnicah in se jim bo izdajal tudi vizum za polovično takso. Za odpravo potnih listov. Švicarsko ministrstvo za pravosodje je izdelalo nažrt zakona, s katerim se odpravijo potni listi in njihovo vidiranje za potovanje v Švico. Tudi avstrijska vlada je pri sosednih državah sprožila predlog, naj se odpravi vidiranje potnih listov. Italijanska vlada je že izjavila, da v načelu sprejema ta predlog. Med Avstrijo in Nemčijo je vprašanje vizumov že urejeno ter je •vidiranje potnih listov tudi že odpravljeno. Državna borza dela v Mariboru. Od 2. do 8. avgusta je bilo pri tej borzi dela prijavljenih 194 prostih mest, 199 oseb je iskalo službe, v 43 slučajih je borza posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 8. avgusta pa je bilo 4289 prostih mest prijavljenih, 6402 osebi sta iskali službo, v 1789 slučajih je borza posredovala uspešno in 479 •seb je odpotovalo. Sočni remi je vid: Kamniške planine, Gorenjska ravnina, Ljubljansko polje. — V zalogi društva Učiteljski konvikt v , Ljubljani je izšel I. ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja: Kamniške planine, Gorenjska ravnina, Ljubljansko polje, risal Slavo Dimnik, litografija in tisk Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru, merilo 1:150.000, izvršen v devetbarvnem tisku z barvno lestvico, nižjih plasti vsakih 100 m, srednjih vsakih 200 m in v ▼išinah nad 1200 m vsakih 400 m s plastično sivkasto-osenjavo v severo-zapad-ni osvetljavi. Kakor relief so vidne posamezne gorske skupine, doline, kotline in prehodi. Zemljevid, ki obsega od ene strani na zapadu od Polhovega Gradca, Škofje loke, Tržiča in Borovelj proti vzhodu ozemlje do Prevalj, Vranskega in Sa-Te, na severu do Podjune, na jugu do Ljubljanskega barja, ima označena vsa mesta, trge, vasi, vse količkaj važne kraje, gradove, industrijske naprave, cerkve, planinske koče, razvaline, vse pošte, državne, okrajne ceste, razna kolovozna pota ln važnejše planinske steze. Razvid- ne so vse šole, župnije, kakor tudi vse meje po najnovejši razmejitvi. Pri izvrševanju tega zemljevida so avtorju pomagale razne osebe, zlasti učiteljstvo in profesorji, ki poznajo teren in krajevne posebnosti v svojih okoliših ter se je vneslo v ta zemljevid marsikaj, kar do-sedaj ni označeno še v nobenem zemljevidu. Ta zemljevid bo zelo dobrodošel tako domačinu kakor tujcu, služil bo uradom, zlasti pa šolam kot nazorno učilo pri domoznanskem pouku. Tehnično je ta zemljevid izvršen popolnoma v domačem podjetju in kaže lep napredek naše litografske industrije. Dobiti ga je v vseh knjigarnah in stane v podrobni prodaji komad 10 Din. Kolesa m šivalne Stroje kupujte edino le pri jasip Peteliftc-u snnrake Orltscner, PhdnU in Adler ter posamezne deie za kolcs