Spoštovani občani! Ljudstvu ne moreš čestitati za njihovo modro odločitev, tudi ga ne smeš grajati za napačno, zakaj o tem sodi zgodovina. Pa vendar je vsak posameznik ponosen, če je sodeloval pri velikem dejanju naroda; pri dejanju, ki je utrdilo zaupanje vase, ki je potrdilo vero v sposobnost, da vzame usodo v svoje roke. Ce sem kdaj omahoval in dvomil v zrelost tega ljudstva, ki živi na slovenskem, me je sram, zakaj rezultati izrekanja na PLEBISCITU so nedvoumni. To ljudstvo, ta narod in tudi občani domžalske občine so dokazali, da ločijo med pomembnim in manj pomembnim, da ločijo med danes in jutri, ko odgovorno in v pokončni drži sporočajo vsemu MI SMO SE IZREKLI ZA SVOBODNO, SAMOSTOJNO IN EODVISNO DRŽAVO SLOVENIJO, sedaj pa zahtevamo od vugih, da nam to voljo priznate. Še več pričakujemo medsebojno Pustovanje interesov in enakopravno vlogo pri odločanju o usodnih vprašanjih sveta. Vemo, da bomo marsikaj še morali doreči, spremeniti mišljenje, avnatj bolj skrbno in pošteno, prepričan pa sem, da to zmoremo in ucemo. Vemo tudi, da zdaj ni čas za radosti, ampak čas trdnih Preizkušenj. Veselje pride na koncu. srn tem c*eian.iem nismo postali del Evrope, ker smo to vedno bili, , 0 se pa odločili, da sprejmemo vrednote civiliziranega sveta in da Wo ravnali kot skrbni gospodarji, ki si naslova gospa in gospod lužimo, in ga nam nihče ne vrača z dekretom. Zato! naff!° verjamem, da se pridni, kreativni in pošteni, ki so večina tega ^inoza' ^0t' V ^vroP° vuselimo in bomo po njej stopali ponosno in lQmr Vemo’ kutn gremo in kaj hočemo. Tem in takšnim kličem srečno 1 v naSj državi Sloveniji. °uimo srečni, podajmo si roke! Vaš župan in republiški poslanec Ervin A. SCHWARZBARTL Zapoznelo voščilo Za božične praznike ter vse dobro v novem letu vam voščijo Občinski poročevalec stranke in občina Recept za dolgo življenje:___________________ Posreduje ga Janez Jenko, domnevno najstarejši moški občan - Domžalčan. Domačini ga poznajo kot Antonovega. Kot sem rekel: mir in nič razburjanja. Brez vsakega pretiravanja pri pijači, hrani, pa tudi v ljubezni ne. In reklo, ki sem ga vedno najbolj spoštoval: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji... Pogovor z Janezom Jenkom lahko preberete na 16. strani današnje številke Kliub usodi, '£0Vam wo; bodi! usša°li naj se “ z*odl- gospodar s, - Tl. Cer'*’ ('celsimot, lJsoVd0JnrieSOSPOd,,boS “soda svoja - to si ti! (Simon Gregorčič) PrMnv° ^r,e,'z srca- v srce tudi pride; to res prepričuje znani slovenski bila na?| ‘skrenost je tista odlika, za katero najbolj težimo, da bi nam s,0jimo 0n eria' Pa smo j° v najmanjši meri deležni. Drug drugemu taglice ?asPro*'■ obremenjeni z vsem, kar v nas prinaša obsedeni čas nasebio J'ruI)a' P°vr*nosti, razčlovečenosti. Da bi se v vsakega od nas Porojene'?^ ^°^ro,e- nezlagane humanosti, iskrene, v humanizmu naklonilo ,a odpravili tudi dve bistveni ovi bom0 i' tal “!Ue.me>ii rozvoj Slovenije. Se ^ 'riave iafe,l(u naie nove pori na ntnxPodročiu TSyn na gospodarskem in sc »M Tako1 kJ°Hda '”kra' i‘ d0 PO( ™ ^ te dolgo e,d,rrgod v Obodni Evropi b dr'pritan pa s?m ,ef,OSJed‘Ce 4y,e,ne dik,a /"'okracijn “f bo n»va, mlada slove dr°{jih. ddDrtnf!tS,la usrvari‘‘lnost na vseh bosta unto n0če idt,e in :drava ko 'Prj za to l ? lovo kmalu rodila sadove. T^^ čses^ rtdba Pluralizma poza bnf,0roievalec sak° kva["t,°' i* 'Udi nai Oi bollf‘. ‘n zanimivejši* n*ka'iWvilk Vl ^^‘menu^H0 lbora SDZ Domia daPosvo,ihl'T.,nea!° irkrrno vol, Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka Občankam in občanom občine Domžale V imenu slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, podružnice Domžale želim vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 1991. Posebno pa želim, da bi dokončno naša domovina slovenskega naroda postala samostojna in neodvisna država Slovenija, v kateri bi vsi državljani in gosti veseli in srečno živeli življenje srečnega naroda. Vsem še enkrat uspešno in srečno 1991. leto. JANEZ HRIBAR, predsednik Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke podružnice Domžale Socialdemokratska stranka Slovenijo Občinski odbor Domžale Drage občanke, dragi občani. Zares srečni so ti dnevi po plebiscitu, ko se izteka za nas tako pomembno leto, katerega dogodki bodo ostali v spominu nas in zgodovine. Naše veselje ni razgrajaško pa tudi ne lahkomiselno. Vemo, da ne bo lahko, a če se ne bi tako odločili, kot smo se. bi bilo pogubno. Svoje polno življenje lahko zaživimo samo v suvereni slovenski državi, ki se bo vključila v politične, ekonomske in kulturne integracijske tokove Evrope, ki bo spoštovala človekove pravice, ki ob razvijanju učinkovitega gospodarstva ne bo pozabila na težave svojih šibkejših članov, na tiste ljudi, ki bi radi. a ne morejo delati in zaslužiti, ki bo očistila in varovala našo še vedno tako lepo naravo in poskrbela za to. da bodo naša delovna mesta za delavca tudi zdrava in prijazna in v kateri, kot pravi naš pesnik »ne vrag, le sosed bo mejak«. Ne bo nam lahko v novem letu 1991. A prilika pravi, da je človek pod udarci življenja kot zvon narejen iz stekla, lesa ali broma, stekleni se zdrobi, leseni se le topo odzove, bronasti pa zazveni in zadoni. Dokazali smo, da nismo niti iz stekla niti iz lesa. Zato vam. dragi domžalski občani, v imenu odbora Socialdemokratske stranke Slovenije, Občinskega odbora Domžale voščim srečno in uspeha polno novo leto 1991 v naši državi Republiki Sloveniji. Predsednik SDSS Domžale; BOGOSLAV KALAŠ SPOŠTOVANI OBČANU Zdravje je najpomembnejše, nato samozavest - zaupanje v sebe. Šele nato zaupanje v narod, Boga in vse ostalo. Zaupaj vase, poskrbi zase in tako boš najfc Ije poskrbel tudi za druge, ali če hočete, sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal. Sreča za vsakega posameznika pomeni nekaj drugega, vsem želim, da bi v letu 1991 doživeli stvari, ki nas delajo srečne. Podjetnikom, managetjem in obrtnikom želim čim nižje in racionalno porabljene davke, kljub temu, da so prav davki sok civilizacije. Kmetom kar najboljšo letino, brez poplav, toče in hidromelioracij. Brezposelnim visoko podporo in čim manj potreb po javnih delih (nihče več ne mara new deal-a). Čim manj mitingov, shodov in nočnih sej, morda več tenisa, smučanja in potovanj. Ustvarjalnost, prilagodljivost, samozavest, odprtost in pošteno delo ngj nas vodi skozi leto 1991! Sreie človeku ne more dati ne drtava, ne sistem, ne partija, srečo si človek lahko ustvari le sam. E. Kardelj Ne -tabeli« ne »tardeči« nas ne vodijo k sreči! Agropop JOŽE LENIČ predsednik Liberalno-demokratične stranke Domžale KOMU JE PREAMBULA SPORNA: je svetost življenja sporna? Mnogo črnila je bilo te pretočenega po časopisnih stolpcih, mnogo televizijskega in radijskega programskega časa porabljenega, sploh pa besed na temo iz preambule osnutka nove ustave; tistega njenega dela, ki govori o svetosti tivljenja. Tudi na javni tribuni v Domtalah, pripravila jo je domialska podruinica SDZ, z naslovom »Z novo ustavo v samostojno drtavo«, so o svetosti tivljenja diskutirali mnogi. Zakaj gre pravzaprav, za kaj gre v resnici, kaj nam sintagma svetosti tivljenja pomeni. Za začetek; gre za etično, ne za strogo versko kategorijo, ki je marsikomu, - kot je videti - sporna. Pa se človek spraSuje, zakaj bi bila svetost tivljenja, kot trajna, s humanizmom preieta vrednota, objektivno lahko za nekoga sporna... Po svetu, kjer se ne ubadajo z vprašanjem ali jim svetost tivljenja prinaša arhaičnost ali ne - ker temu vprašanju - ali je tivljenje vredno epitetona da je sveto - ne posvečajo niti najmanjše pozornosti. Tam je te od vekomaj tako, da je, ker je vtkano v civilizacijo, duhovnost, način razmišljanja, ravnanja - v tivljenje samo. Pri nas pa - potrebna je posebne vrste pravda če je objektivna vrednota res vrednota, je nekaj manj ali pa morda sploh ni vrednota. Pa denimo, da bi se ob vsej naši četudi jutnoleieči podalpskosti poenotili, da je tivljenje vendarle nekaj najvrednejšega. V toliki meri denimo, da se mu vendarle lahko reče, da je sveto. Pa vendarle po svoje ostane spornost v tem, da ta beseda pomeni lahko nekaj verskega. Če torej implicira versko naravnanost akta, kakršna je ustava, (ta pa gotovo ni verski, temveč posebej pravni akti), potem bi bilo še moč razumeti spornost znane sintagme. Pa se človek ob lem mora vprašati: Ali je svetost tivljenja morda sporna zato, ker smo z njim kot z vrednoto delali docela nesveto; pa je nesveto ravnanje mnogo premila beseda za vse, kar iz utišanega zgodovinskega spomina ljudstva prihaja v srhljivih podrobnostih na dan. In ker je temu tako, vsako omenjanje sintagme dotivljamo ali dotivljajo kot poudarjanje strašnih in obremenjujočih hipotek, ki jih vlači na dan vendarle ne docela izumrla človekova vest... Besede svetost tivljenja se nam ni treba bati, saj navsezadnje to svetost potrebujemo, če hočemo eno samo tivljenje, ki ga tivimo, zaščititi tudi v ekološkem smislu, v smislu ohranitve drugih vrednot, ki so na obstoj človeka neodtujljivo vezane. Življenja si pač ne moremo niti skrajševati, niti pbdaljševati, lahko si ga pa poglabljamo na resničnih, obče veljavnih vrednotah, za katere sploh ni nujno, da so verske narave in iz verskega besednjaka vzete. Življenje je nekaj lepega (vsaj moralo bi biti), zato je podpisanemu prav, če se tivljenja za njegovo dojemanje in vrednotenje dodaja beseda svetost. Vsiljuje pa se misel ali je še najbolj bistveno to, ne glede ali bo zapisano v ustavi ali ne: je svetost tivljenja del nas, naše narave, morale, duhovitosti, del naših ravnanj? V mislih mi odzvanjajo besede enega od udeleiencev naše javne tribune o osnutku nove ustave: »MENI JE TOČNO JASNO«, je dejal, »KAJ SVETOST ŽIVLJENJA POMENI. NEKAJ LEPEGA, PLEMENITEGA V ČLOVEKU IN ZA ČLOVEKA. IN KER JE TEMU TAKO, SEM Z VSEM SRCEM ZA SVETOST ŽIVLJENJA. KDOR PA NI, PA TUDI SAM VE ZAKAJ... Brojan SDP STRANKA DIMOKRATICMI R R I N O V ■ SLOVINIJS stranka demokratične prenove Ml VAM Se vedno lahko POGLEDAMO V OČI, TRUDILI SE BOMO, DA BO TAKO TUDI V LETU 1991! PRAZNUJTE V MIRU IN SREČI! POLITIČNI SHOD PRED PLEBISCITOM V DOMŽALAH: Upanje -13 stoletij dolgo, se uresničuje •• • po modelu bega iz ječe narodov kmalu kje Se kakSen plebiscit... - Ustrezneje kot to, da imamo 4 milijone pridnih rok bi bilo sliSali. da imamo 2 milijona glav, ki znajo misliti... - Težimo tudi za to, da bomo priM | do socialne države, ki bo skrbela za družbeno pravičnost. - Država je sredstvo in ne mit. sa) na mitu o bratstvu in enotnosti, kija ni, ni mogoče graditi sodobne držav* in družbe. Na medstrankarskemm političnem shodu so spregovorili Mile Šetinc, Vojko Volk, Milan Balaiic, Jote Pučnik, Igor Bavčar, Anton Tomaiič, Jote Olup, France Tomšič. Uradno besedo na političnem predplebiscitnem shodu, ki je privabil v halo Komunalnega centra 800 ljudi, sta pripravila domtalski tupan Ervin A. SCHWARZBARTL in Anton TOMAŽIČ. bomo postavljali kot svobodni državljani . - Plebiscit ni samo zmaga nad tistimi, ki bodo rekli NE! Je dokaz Evropi in svetu'kaj Slovenci hočemo! - Morda bo po našem plebiscitu - Jugoslavija kot celota ni zrela z> evropsko skupnost in je celo ovira Sloveniji. - Sistem jugoslovanske federacij* je še daleč od odmiranja, saj so o t*1’1 dovolj zgovorni volilni rezultati v Srbiji in Črni gori. V uvodni zelo čustveno obarvani besedi je AntonTomažič uporabil prispodobo Slovenije - kot vlačilca, ki ne le da vleče konvoj za sabo, temveč je namenjen tudi v napačno smer. Porezati vlečne vrvi pomeni zajadrati v svobodo. Ta cilj je vreden vsake žrtve. Tej trditvi smo vsi v dvorani hrupno pritrdili, kot je poudaril vodja Demosa Jože Pučnik, pri plebiscitu ne gre za to, da zmagamo. Svetu in sebi bomo pokazali, kaj nam dobrine kot so samostojnost, neodvisnost in suverenost pomenijo. Na političnem shodu smo zabeležili: - strankarski interesi so potrebni, ne zato. ker bi rabili stranke, pač pa zato, ker rabimo bogastvo idej, ki iz medstrankarskih konfrontacij izhajajo. - Brez vsakega smisla je vztrajati še naprej v združevanje nerazdružlji-vega - Če se želimo povezati v Evropo, moramo najprej postati svoj subjekt s pravo narodovo identiteto. To pa bomo dosegli le. če bomo izstopili iz kompozicije... - Čas je že, da zavržemo tisto, kar ni moralno in vredno... - Nove navezave in povezave PRIZADEVNI UČENCI IN DELAVCI NA TRZINSKI OSNOVNI ŠOU Trzinski športni park Pravkar se je izteklo peto šolsko leto uspešnega delovanja nove osnovne šole v Trzinu. Ves omenjeni čas si je kolektiv šole prizadeval, da bi ustvaril pogoje, potrebne za dobro in prijazno šolo, šolo, v kateri bi se učenci in delavci dobro počutili in bi dajala kvalitetno znanje, potrebno za nadaljnje izobratevanje. V teh prizadevanjih smo se srečevali z mnogimi problemi, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Med slednjimi je prav gotovo izgradnja športnega parka ob šoli, za katerega za dokončno izgradnjo nismo dobili nikakršnih namenskih sredstev, razen dela sredstev od prodaje stare šole Ker se delavci šole zavedamo pomembnosti, ki ga bo imel ta objekt za šolsko in izvenšolsko mladino oziroma za celoten kraj. in ker ne želimo več čakati, smo se skupaj s skupnostjo učencev šole odločili, da organiziramo široko akcijo, ki naj bi pripomogla k hitrejši izgradnji parka. Poleg delovnih akcij učencev, delavcev šole. staršev in drugih krajanov, vsebuje program akcije »ŠPORTNI PARK 90/91« še zbiranje finančnih in materialnih sredstev ter več dobrodelnih prireditev, kot so: Pokaži, kaj znaš. plesi za starše in druge krajane. Silvestrovanje in pustovanje ter odprti dan šole ob zaključku akcije za to šolsko leto. Med pomembnejše dobrodelne prireditve sodi prav gotovo tudi prodajna razstava likovnih del priznanih slovenskih umetnikov. ki so se. razen redkih izjem, radi odzvali naši akciji. Prodajna razstava bo predvidoma v začetku marca v Likovem razstavišču v Domžalah in v dvorani KS Trzin Naša želja je. da bi se akciji odzvali vsi krajani Trzina, organi in društva v krajevni skupnosti, zasebniki in delovne organizacije. Ob tako široko zastavljeni akciji, ki temelji povsem na prostovoljni osnovi, ne dvomimo v pomoč tudi širše družbene skupnosti: Izvršnega sveta občine Domžale. Odbora za telesno kulturo ter Odbora za vzgojo in izobraževanje pri Skupščini občine domžale. Od omenjenega programa je bilo že marsikaj realiziranega. saj so ves oktober in deloma v novembru uspešno potekale delovne akcije učencev, delavcev šole in krajanov. Na teh akcijah je bilo opravljenega veliko ur prostovoljnega dela. Žal nam je pri delih večkrat ponagajalo slabo vreme, kar pa ni zmotilo »udarnikov«, saj so se le-ti preselili v notranjosti Sole in opravili precej vzdrževalnih del. S sredstvi, ki smo jih na ta način prihranili, smo kupili del potrebnega materiala za park. K uspešnemu poteku delovnih akcij krajanov so precej pripomogli tudi nekateri zasebniki, kot npr. pekarna Kralj, mesarija Kmetič, gostilna Matiček. Mengros iz Mengša. Minimarket iz Loke in drugi, ki so prispevali za okrepčila na delovnih akcijah. Z delovnimi akcijami nameravamo nadaljevati tudi spomladi. Na športnem parku bo potrebno izvesti Se veliko del. Trenutno je v teku gradnja atletske steze, urejanje odvodnjavanja in urejanje zemljišča v okolici igrišč. Potrebno pa bo storiti še marsikaj. Po končani gradnji atletske steze, ki jo je potrebno samo še utrditi in prekriti s tenisitom, se bo potrebno lotiti grobih zemeljskih del pri gradnji teniških igrišč, tribune in hribčka, ki bo razgibal celoten park. Slednjega bodo veseli predvsem najmlajši. saj se bo na njem mogoče tudi sankati in smučati. Poleg omenjenih del bo potrebno zbrati še sredstva za nakup zunanje opreme za najmlajše ter urediti prostor za učilnico v naravi, ki si jo žele tako učenci, kot učitelji in ki bi znatno pripomogla k bolj zanimivemu in učinkovitemu vzgojno-izobraževalnemu delu. Hkrati z delovnimi akcijami so potekale priprave za dobrodelno prireditev Pokaži, kaj znaš, saj je bil denar od prodanih vstopnic namenjen izgradnji parka. Na dveh prireditvah so se staršem predstavili učenci v bogatem kulturnem programu. Prireditvi sta potekali v dvorani KS Trzin, ki nam jo je kot svoj prispevek k akciji odstopil Svet krajevne skupnosti. Žal pa organizatorji akcije nismo bili zadovoljni z odvzivom na vabilo za prvi ples za starše, kljub temu da smo se nanj dobro pripravili. Predvsem smo poskrbeli za čim lepši izgled dvorane, za okrepčilo, kot gost večera pa se je našemu vabilu s svojim bogatim programom brezplačno odzval priznani »čarovnik«, iluzionist Miran Čanak. Upamo, da bo odziv na silvestrovanje in pustovanje večji, saj namen teh prireditev ni samo v zbiranju prepotrebnih finančnih sredstev za izgradnjo parka, ampak tudi v večji odprtosti šole kraju ter v vzpostavitvi pristnejših odnosov med delavci šole. učenci in krajani. Vsi delavci in učenci si želimo, da bi šola skupaj z okolico čimprej dobila končno podobo in tako postala pravo središče športnih, kulturnih in drugih dejavnosti. ki bodo privabljale in povezovale krajane starega in novega dela Trzina in druge občane. Sam športni park ne bo imel za posledico le večje kvalitete pouka, marveč bo lahko vplival tudi na kvalitetnejše življenje vseh uporabnikov parka. Vsem. ki so nam že na kakršenkoli način pomagali (s krampom ali z lopato, z materialnimi in denarnimi prispevki, pa tudi s koristnimi nasveti), se ob tej priložnosti iskeno zahvaljujemo. Vsak dinar, ki pride v blagajno Šolskega športnega društva, je korak bliže k zastavljeno cilju. UČENCI IN DELAVCI ŠOLE SKRB ZA PROMETNO VARNOST OTROK Trepetamo »za življenja naših otrok*.• .. KoVO^ V Dobu Je potekala pod vodstvom " £11° 'e vrsto Ut aktivnost pionirjev - m/M*'* ikrbell za varen prehod otrok preko pil) ta-CelJe. Glede na povečan promet v tgl f.. rrn luiranll In onoldanskl prehoa sv po*''. na Je bila tudi skrb za otroška tj", tčkanju ceste na Viru In v Krilni, Ike Je potrebno ustrezno rešiti, saj J otlt,‘ ko gostem prometu skoraj nemogoč ^ Starš! so povedali, da se kolektiv T"*0* pd^.j selletje bori, da bi dobili nenjenl semafor bi lahko j,/ st •od na svoj! nevarni poti v šolo. ■> u 'lil velikih skrbi. .,rnan}en!,nB Z omenjeno problematiko so bili** & P<> rdstavnlkl naše občine, ko so ob! pot0^) a problematika Je bila tudi y tth o prostorih KS Lukovica. Pa ne U 0pPt. sjevnlh skupnostih. Tudi drugjč l)lrok0'l> 'o na nevarnost, ki preti naši ^ urejenih prehodih čez cesto. inVolj Atf* Upam, da smo starši P0*10*-0 -..ikrajl1*. tld š naraščaj In da se bodo v kar 4/ gmetn0 trezno uredili prehodi za p*šce. ^0 Mp misliti, da se lahko ponovi UtoJ^,, „ev“ naši občini na omenjeni cest! ^ libn llvllenla. Sreča leži okrog nas; treba jo je samo pobrati. Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. r. HUB POGOVOR S PREDSEDNIKOM IZPITNEGA CENTRA MARJANOM PELJHANOM: Število opravljenih izpitov Uspešno prvič drugič tretjič četrtič petič šestič sedmič osmič devetič desetič enajstič 1733 790 393 185 76 37 22 10 7 2 1 Neprimerna hitrost-smrti v objem O delu Izpitnega centra v Domtalah doslej nismo pisali, četudi opravlja pomembno - predvsem pa odgovorno delo pri izpitih kandidatov za voznike motornih vozil. Vodja centra Marjan Peljhan (redno sta zaposlena Se dva delavca, štirje pa opravljajo delo po pogodbi) ima dolgoletne delovne izkušnje, saj je bil v republiškem organu vrsto let inšpektor za vozniške komisije. Živi v Ljubljani, kar mu prinaša, morda nekoliko prav zaradi tega, nevtralnejši pogled na problematiko dela inštruktorjev, izpitne komisije in vsega, kar je povezano z izpiti kandidatov. Tu so odgovori na vprašanja' ki smo jih zastavili v pogovoru gospodu Marjanu Peljhanu. ^**l*,,<* J« Jelo Izpitnih centrov, koliko jih Imamo v SlovenjJI? Kakšne so njihove pristojnosti, kam sodijo? Na območju Republike Slovenije deluje 17 izpitnih centrov, v katerih lahko kandidati glede na krajevno pristojnost opravljajo vozniški izpit. Naš izpitni center deluje v sestavi Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in je obč^L)1 ZaJ°[,ravlian)e vozn'slt>h izpitov za kandidate, ki prebivajo na območju _ K^‘"* J* vloga Izpitne komisije v procesu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil? k ^h0811 'zP'tl?e komisije je, da nepristransko in strokovno ugotovi, ali je ndidat dovolj dobro usposobljen za samostojno in varno vožnjo v prometu, o-ntenji ocenjevanja so predpisani in enotni za vse izpitne centre v Sloveniji. oram reči, da smo v letošnjem letu med obiski izpitnih komisij in avto šol , ''VStr9' 'n Nemčiji ugotovili, da so naši kriteriji ocenjevanja na vozniškem pitu povsem enaki kriterijem, ki jih imajo v Avstriji in Nemčiji. Kriteriji ocenjevanja, ki temeljijo na učnem programu, so jamstvo, da bo kandidat v avto ' zarcs dobil tista znanja, ki so predpisana v učnem programu. Koliko kaudidatov oprav|ja izpit na leto? Povprečje zadnjih petih let je 1841 kandidatov na leto. V letošnjem letu pa je « do konca novembra k izpitu pristopilo 2260 kandidatov, kar je v primerjavi * petletnim poprečjem povečanje za 23 odstotkov. oapešnost na Izpitih? "j ,zP« se sestoji iz dveh delov. Teoretičnega in praktičnega. Zato tudi Pnkaz v dveh tabelah za 11 mesecev leta 1990. Ob tem velja povedati, da večina kandidatov opravi izpit v prvem ali drugem poskusu, vsi ostali pa potem v majhnem številu še skušajo izpit opraviti kasneje v naslednjih poskusih. Ste zadovoljni z uspešnostjo na teoretičnem delu izpita? Ne. Mislim, da bi glede na to, da so vsi kandidati morali obiskovati tečaje cestno prometnih predpisov v avto šolah, morali na izpitih dosegati veliko večjo uspešnost. Rezultati izpitov kažejo na to. da v nekaterih avto šolah na tečajih ne obravnavajo in utrdijo vse predpisane učne snovi ali pa pri pouku ne uporabljajo sodobnih učnih pripomočkov, tako, da tečaji še vedno potekajo na osnovi reševanja testov Marsikateri kandidat meni, da je dovolj, če že samo obiskuje tečaj, vendar bi se na tečaju moral predpisano snov tudi naučiti. Slaba teoretična priprava povečuje število ur vožnje v vozilu, ko se mora inštruktor ponovno ukvarjati s prometnimi predpisi. V vozilu se mora namreč voznik hitro in pravilno odločiti, kaj mora oziroma sme storiti. Kandidat, ki obvlada predpise le po »testih«, tega ni sposoben narediti. Kgj pa uspešnost na izpitih iz vožnje? Tudi tu bi uspešnost morala biti večja! Če bi se kandidat v avto šoli zares usposabljal tako. kot določa učni program - to je 16 vaj in po končanem programu vožnje pred komisijo avto šole opravil uspešno preizkus vožnje, bi morala biti uspešnost na izpitih okoli 70 odstotna. Glede na to, da so učne ure vožnje »drage«, pa večina kandidatov prekmalu sili na izpit. Inštruktor največkrat pritisku kandidata kloni, ker se boji zamere, da kandidata že predolgo uči - rezultat pa je na koncu večkratno opravljanje izpita, seveda vsakič naslednjič z večjo tremo. Če samo pomislimo, koliko kandidat napreduje v zadnjih urah učenja vožnje in koliko stane najmanjša nezgoda na cesti (če se jo sploh da plačati), je jasno, da ne bi smel kandidat prekmalu na cesto samostojno. Kgj menite o številu novih uvto šol? Po uveljavitvi zakona o podjetjih je bila tudi zasebnikom dana možnost odpiranja avto šol v podjetju. Tako je nastalo 6 novih avto šol, ki so prijetno popestrile ponudbo po usposabljanju novih voznikov. Kandidati lahko sedaj pričnejo z učenjem brez čakalnih rokov, imajo možnost večje izbire vožnje na sodobnejših vozilih pa tudi umik voženj je že marsikje prilagojen kandidatovi zmožnosti glede na službo ali šolo. Žal pa se kvaliteta pouka ni bistveno izboljšala, saj so nove avto šole odprli predvsem inštruktorji, ki so že prej delali v obstoječih avtošolah. Mislim, da so trenutne zmogljivost v avto šolah prevelike in da bo že kmalu prišlo do zmanjšanja povpraševanja po uslugah avto šol. Šele tedaj se bo pričela prava konkurenčnost, ki bo pripeljala do dviga kvalitete poučevanja, saj bodo preživele lahko samo kvalitetne avto šole. Koliko avto šol deluje na območju izpitnega centra? Trenutno jih je 12. To so: 1. AMD Domžale - Domžale, Krakovska 18 2. AMD Mengeš - Mengeš, Trdinov trg 14 3. AMD Kamnik - Kamnik, Trg svobode 6 4. ZŠAM Domžale - Domžale, Ljubljanska 87 5. Delavska univerza Domžale - Domžale, Kolodvorska 6 6. Ljubljanski potniški promet - Kamnik. Avtobusna postaja 7. JUS, d.o.o. - Domžale, Tomšičeva 9 8. Mikanec d.oo. - Domžale, Ljubljanska 102 9. Victoria d.o.o. - Domžale, Ljubljanska 36 10. Avto Club d.o.o. - Domžale. Ljubljanska 36 11. TAL d.o.o. - Vir, Aljaževa 10 12. Aurora d.o.o. - Komenda, Glavarjeva 80 V vseh avto šolah je zaposleno 70 voznikov inštruktorjev, od tega 36 z redno zaposlitvijo, 34 pa delo opravlja po pogodbi. Ob koncu leta 1989 je bilo v 6 avtošolah na območju izpitnega centra zaposlenih 29 inštruktorjev; 19 redno in 34 po pogodbi. Kakšni pa je uspešnost naših avtošol? Najnovejii podatki za mesec noveber 1990 so naslednji: Uspešnost Kandidat za voznika pred izpitom. Navzoči smo specifičnemu položaju, ko je na naših cestah množica, vsekakor pa več deset vozil avtošol, ki s svojimi vozili dodatno onesnažujejo z izpuhi naše okolje. Kgj bi kazalo povedati o tem? V vsakem primeru bi morala vozila, ki so stalno prisotna na cesti, imeti katalizatorje. Vozila v splošnem niso slabo vzdrževana; so v glavnem nova in se po izbiri nenehno izboljšujejo. Menim, da bi se morali odločati za taka vozila, ki porabijo malo goriva: vemo namreč, da vsak izgoreni liter goriva pusti v zraku take in take količine okolju škodljivih snovi. Kako pa lahko občan postane inštruktor? Izpolnjevati moraš naslednje pogoje: Imeti moraš srednjo izobrazbo in najmanj tri leta vozniško dovoljenje, v zadnjih treh letih tak voznik ni smel biti obsojen za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa ter v zadnjih dveh letih ni imel prepovedi vožnje zaradi vožnje Na voljo In v pomoč občanom Kako so organizirali delo, da bi zadostili potrebam občanov? Da bi to storili, smo občanom omogočili prijavljati se in opravljati izpite v dopoldanskem ali popoldanskem času. Kandidati iz Kamnika se lahko za izpit prijavijo in teoretično del izpita tudi opravljajo tudi v Kamniku. Kandidati se za izpit lahko prijavijo v: ponedeljek in sredo od 8. do 10. ure in od 14. do 18. ure, v petek od 10. do 11.30 ure. Izpiti iz teoretičnega dela potekajo v Domžalah vsako sredo ob 10. uri, 14.30 uri, 16. uri in 18. uri. V Kamniku pa vsak drugi ponedeljek ob 14.15 uri na avto šoli LPP, 17. uri na avto šoli AMD Kamnik in ob 18.15 uri na avto šoli Avto club. Izpiti iz vožnje motornega vozila se pričenjajo v Domžalah’ v ponedeljek, torek, sredo od 6. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob četrtkih od 6. do 13. ure in ob petkih od 6. do 13. uire Pa še telefon: 714-574. pod vplivom alkohola; in pa seveda, da je uspešno opravil program izobraževanja za voznika inštruktorja. Poklic inštruktorja je zelo naporen, zahteven in odgovoren. Delovni čas je azporejen preko celeea dne. sai le tako lahko s kanHiHai; ____—L TEORIJA Avto šola teorija Vožnja Utegonja A B C E T CPP A B C E T CPP ol,'° 197 3614 182 174 4 539 83 1901 64 57 2 204 SKUP a. . 42 53 35 33 50 38 pP 4710 izpitov; kar jc 1131 izpitov več kot lani v celem letu! Pristopilo Uspešno opravilo AMD Domžale - Moravče AMD Mengeš AMD Kamnik ZŠAM Domžale Delavska univerza Domžale Ljubljanski pot. promet Kamnik JUS d o. o. 45% 46% 46% 68% 32% 47% 33% 69% 24% 32% 57% 32% 50% 80% 53% 41% kategorija toevilo 2^stotki_^ abcetabc 83 3423 79 38 1 63 1608 56 77 47 71 E 31 82 T 1 100 MIKANEC VICTORIA d. o. o. AVTO CLUB d. o. o. 54% 57% 43% UP“J od A do T 3624 izpitov; kar je 820 izpitov več kot lani v celem letu! TAL d. o. o. AURORA d. o. o. _ 25% 50% P« kandidati v glavnem opravljajo Izpit? odatki veljajo do srede novmbra 1990: Srečanje rejniških družin 'n 'Ojnikov 'Sl°C‘a,no. d,el° Domtale in Društvo rejnic °Jkaniiirai l’ nedeljo, dne 2. decembra popoldne dfuiin, Pztzeditev z naslovom -Srečanje rejniških reinic, izohrn** 'e Porofa,i ° srečanjih rejnic, izletu So ga udZi 'aT, rt’niC ‘n P°dobnih srečanjih, ki ,e Pfvič omoo \a!e ' ma,ere'rejnice. Ta prireditev pa yniških druiZ mend«auil ,Udi Prcdsedmk občine a8°voru zelo tenk^ ,Schwarzba«l. ki je v svojem nkočutno prikazal pomen družine, ki šžmmmsmi izobrazbo in pa vrsto vozila na katerem so opravljali izpit. ...».o umu mu uc more privoščiti pocitKa, saj pn današnji i neizvožena minuta pomeni precejšen stran vržen denar. Večina ljudi si poklic inštruktorja predstavlja kot zelo zabaven, saj se ves dan samo vozi z avtomobilom. Vendar ni tako. Spomnite se samo na vožnjo v poletni vročim ah mrazu, sneženju ter poledici jjozimi. Da ne govorimo o tveganju prometne nezgode, ki pa je pri učenju vožnje še vedno pogost pojav. Pri vsem tem pa prihaja do moralne, materialne in kazenske odgovornosti inštruktorja Kakšne voznike pa »pripravno« naše avto šole? Kundidat, ki opravi vozniški izpit, še ni pravi voznik. Še vedno je učenec, ki se sedaj uči sam. Glede na to, da v zadnjih letih naši »začetniki« niso povzročali težjih prometnih nezgod, bi lahko rekli, da kar dobre. Žal mladi vozniki vse prehitro pozabijo na bonton pri medsebojnih odnosih na cesti, ki so se ga učili v avto šoli in pričenjajo voziti po svoje. Od tu naprej do prometne nezgode ni več •VT , ndar P° mojcm mnenju za tako nezgodo ni kriva avto šola, saj je do nje prišlo iz nespoštovanja prometnih predpisov in se zaradi neznanja ali nespretno- Kalere pa s« ngjpogostejše napake zaradi katerih kandidati ne opravijo Izpita? le napake so: slabo opazovanje prometa in neprilagojena hitrost. To sta največkrat vzroka za neuspešnost na izpitu iz vožnje. Voznik, ki ne ve, kai se okoli njega v prometu dogaja, nikakor ne more voziti varno. Zato pravočasno ne opazi prometnih znakov, ne ugotovi prednostnega reda v križišču, izsiljuje prednost ah pa vozi s preveliko hitrostjo glede na prometne okoliščine. Zato je osnovna naloga avto šol. da kandidata ne učijo le tehnike vožnje, ki je vsekakor pomembna, ampak tudi opazovanja in predvidevanja v prometnih dogodkih. Le kandidat, ki to obvlada, se bo lahko varno vključil v promet. daje osnovo in vrednote za človekov razvoj, graditev osebnosti in njegovo končno oblikovanje. Ce citiram samo delček njegovega nagovora, lahko slikovito prikažemo pomen rejništva kot dejavnosti in veliko delo, ki ga opravljajo rejniške družine. Rejnice in rejniiti to moč premorete, moč darovanja ljubezni do pomoči potrebnih in prav je, da vam je družba za to nesebično odločitev hvaležna. Hvaležna pravim zato, ker so vsa organizirana podpora in gmotna sredstva, ki jih v ta namen dajemo bolj simbolična, saj ljubezni ne moremo plačati. In za to gre! Ljubezen, ki ni sebična, ampak se razdaja. Kdor ima otroke, več otrok, ve koliko odpovedi in žrtev zahtevajo od staršev preden so sposobni samostojnega življenja za dobro. Vemo tudi kako daljnosežne so kvarne posledice zanemarjene vzgoje. Zato je poslanstvo rejnic in rejnikov neprecenljivo. Hvaležnost pa ni omejena samo za družbeno priznanje, ampak (in v to verjamem) predvsem na rejence in rejenke, ki so pomoči in skrbi rejnikov bili deležni. Rejniške družine so se prireditvi množično odzvale. V razgovoru z delavkami Centra za socialno delo so povedali, da takšna srečanja doživljajo kot priznanje svojega dela, ki ponavadi obstaja neopazno in pove-zano predvsem s težavami. Možnost imajo izmenjati medsebojne izkušnje, se spoznati ter se pogovoriti o svojem delu. Vsi pa so poudarili, da je bilo to nepozabno popoldne za otroke, tako rejence kot njihove otroke - imeli so možnost malce drugače se igrati, zaplesati, vključiti se v družabne igrice, se nasmejati. Tudi rejenci - otroci, ki se mora včasih počutijo odrinjene, pozabljene od lastnih staršev so dobili občutek, da je bil to dan, ki je bil posvečen prav njim. Vsi udeleženci okrog 100 družin, so poudarili, da si takšnih srečanj še želijo in že so kovali načrte, kako bodo to srečanje organizirali prihodnje leto. Mislim, da bomo takšne aktivnosti lahko nadaljevali, saj so naše rejniške družine poleg pri svojem osnovnem vzgojnem delu, aktivne tudi na mnogih drugih področjih: v aktivu kmečkih žena, v družbenem življenju it. Tudi na sami prireditvi so kaj hitro prevzele aktivno vlogo in nato pripravile tudi svoje otroke in rejence. Vsem nam je posebej segla do srca pesem »Rejenčeva tožba in prošnja«, ki jo je spesnila rejnica Vida Per, na naši prireditvi pajo je zapela njena rejenka Andreja. S prireditvijo »Srečanje rejniških družin« smo v občini Domžale obrnili nov list v dolgoletni tradiciji rejništva pri nas. Brez sramu lahko povemo, da imamo v občini, ki je znana bo najbolj razviti obtrni-ški dejavnosti, tudi največ rejniških družin v Sloveniji, ki so dobro usposobljene za svoje delo in organizirane v svoje društvo ter jim damo za to vse priznanje in družbeno podporo. MAKSIMILJANA MALI ZANIMIVO ZLASTI ZA MANCE Preobremenjena cesta skozi Ihan Zaradi sanacije mostu čez Kamniško Bistrico na magistralni cesti Čmuče-Litija, katere upravljalec je občina Domiale, se je zelo povečal promet skozi Ihan. To pa ni pomenilo le povačane prometne nevarnosti, temveč tudi prekomerno obremenitev in uničevanje ceste. Vodstvo KS Ihan in Izvršni svet Skupščine občine Domiale sta kar večkrat obravnavali to problematiko, izvedene so bile tudi nekatere aktivnosti, ki jih na kratko povzemamo: - KS Ihan in občina Domžale vztrajata, da se takoj sanira poškodovano cestišče in se umaknejo obvozi za tovorna vozila, kot alternativo pa dopuščata, da obvoz ostane, vendar Republiška uprava za ceste sanira cesto v dogovorjenem obsegu, - takoj je bilo intenzivirano tehtanje prekomerno obremenjenih vozil in ob tem ugotovljeno, da je večina vozil prekomerno obremenjenih, - Izvršni svet SO Domžale je sklical pogovor z organizacijami, katerih vozila najbolj prekomerno obre- menjujejo to cesto, in jih oozoril na škodo, ki jo povzročajo, - Cestno podjetje Ljubljana je dolžno intenzivirati vsakodnevno vzdrževanje lokalne ceste, - Izvršni svet bo skupaj s KS Ihan, spremljal uresničevanje sprejetih dogovorov in ustrezno ukrepal. Po informaciji predstavnika Republiške uprave za ceste naj bi normalni promet na magistralni cesti Crnuče-Litija stekel predvidoma do 15. januarja 1991. Prava naslada ni v tem, da najdeš resnico, temveč, da jo iščeš. TOLSTOJ ODGOVOR NA VPRAŠANJE - KAKŠNO VODO PIJEMO? trditev, katero Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale dokazuje z rezultati analiz. V Domžalah pijemo zdravo vodo______________________ Komunalno stanovanjsko podjetje Domtale upravlja tudi z vodovodom, ki je zdruten iz bivših vodovodnih odborov, ki so gradili vodovod, v enotno podjetje. Tako je povezanih osem vodovodnih sistemov v celoto, ki oskrbuje občane z zdravo pitno vodo na celotnem področju občine, del vodovoda s katerim upravljamo, pa posega še v občine Kranj, Ljubljana - Šiška, Kamnik in Litija. Vato b Katin: Največje območje, na katerem pridobivamo vodo iz globinskih vodnjakov, je na domžalsko-mengeškem polju. Na tem polju črpamo vodo iz globine približno 50 metrov. Na polju obstoja 6 vrtin - vodnjakov, izmed katerih pa delujejo aktivno le trije, dva še izgrajujemo, eden pa še čaka v rezervi ter bo v pomoč pri nadaljnem razvoju oskrbe z vodo v naši občini. Vata za Damžala bi akallca: vzorci je bilo 3,2 odstotka vzorcev neustreznih zaradi skaljenosti vode. Od 220 vzorcev, posredovanih v kemično analizo, pa je bilo neustreznih 0,02 odstotka vzorcev, Poleg tega je bilo vzetih še 12 vzorcev za razširjeno analizo. Z analizami je bila preverjena tudi radioaktivnost. To analizo pa opravi Inštitut Jožef Štefan. Poleg vsega omenjenega je bila izdelana še analiza na prisotnost naftnih derivatov in elektropre-vodnost vode, ki jo uporabljamo za pitje. Iz pregleda vseh teh analiz je razvidno, da na našem oskrbovalnem sistemu pijemo zaenkrat še dobro vodo in to je Priimrlava z minulimi časi: Primerjava analiz v zadnjih 10 letih kaže, da na domžalsko-mengeškem polju, kjer opravljamo glavni odvzem vode, do sedaj še niso zabeležili oporečnosti v kakovosti pitne vode. Prav tako ta voda ni bila v nobenem primeru oporečna med zadnjo povodnijo v novembru. Bolj so bili prizadeti nekateri vodnjaki na področju porečja Kamniške Bistrice, kjer se je voda ob poplavah delno skalila in zato so v kritičnih obdobjih priporočali prekuhavanje te vode. Vodo ponokod kloriralo: Ostali naravni viri v upravljanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki jim rečemo, da so krajevni viri oskrbe z vsemi značilnostmi kraških virov (Črni graben in Moravška dolina) in izviri pod Krvavcem, so opremljeni z avtomatskimi klorirnimi napravami, ki vodo avtomatično prilagajajo zahtevam za pitno vodo. Zaščita področij, kjer se nahajajo vodnjaki in vodni viri, bi se morala ostreje izvajati po sprejetem občinskem Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in Ukrepih za zavarovanje voda in enak Odlok občine Kranj za zaščito varstvenih pasov vodnih virov pod Krvavcem in, da na tej osnovi ne bi celo uradni upravni organi občin Voda, ki jo pričrpamo v teh vodnjakih, pokriva potrebe prebivalcev mesta Domžale in njegove neposredne okolice (Vir, Ihan, Dragomelj, Jarše, Trzin). Preostali del vode, ki jo potrebujejo v dolini Črnega grabna, Moravški dolini in Mengšu, pa je pridobljen na naravnih vodnih virih, ki naravno - gravitacijsko pritekajo do potrošnikov, ponekod pa to vodo tudi prečrpavamo na višje ležeče mesta. Kako |a s kakovostjo našo vodo? Kakovost vode redno kontroliramo, saj nas k temu zavezuje veljavna zakonodaja, obstoja pa tudi reden nadzor republiške in občinske sanitarne inšjjekcije. Analize vode so trojne: bakteriološke, kemične in razširjene. Opravlja jih za to pooblaščena delovna organizacija - Zavod za socialno medicino in higieno dela Gorenjske, ki je v Kranju. Te analize opravljajo po programih, ki so bili dogovorjeni med upravljal-cem vodovoda, inšpekcijskimi službami in izvajalcem analiz - zavodom za socialno medicino in higieno dela gorenjske iz Kranja v skladu s pravilnikom, torej letos že 702 analizi. Kal kaže govorica podatkov? V 11 mesecih letošnjega leta je bilo vzetih 470 vzorcev za bakteriološko analizo. Med temi 470 KAJ SE JE PRED 61 LETI DOGAJALO NA ZR0R0VANJU ŽIVINOREJCEV V DOMŽALAH Utrinek Iz kmetijske zgodovine občine V nedeljo, 27. oktobra tega leta, se je vršilo v Domžalah v Društvenem domu veliko zborovanje živinorejcev. Zbranih je bilo nad ISO gospodarjev - živinorejcev, iz vsega kamniškega okraja. Zborovanje je otvoril takoj po 9. uri predsednik živinorejskega odbora g. Poznič, ki je pozdravil v lepih besedah zborovalce. Nato so sledila predavanja navzočih zastopnikov oblastnega odbora g. Hladnika, Kmetijske družbe g. Kafola in sreskega veterinarja g. Rautarja iz Kamnika. Po predavanjih, ki so bila prav poučna, se je razvila živahna debata o licenciranju živali, o prirejanju živinskih razstav, itd. Lep nagovor je imel tudi g. Novak, predsednik okrajne blagajne, ki je obrazložil sredstva okrajne blagajne, ki so določena za povzdigo tamkajšnje živinoreje. Zglasil se je tudi bivši poslanec g. Štrcin, ki je poudarjal najvažnejše točke, ki prihajajo v poštev za povzdigo kamniških Živinorejcev. H koncu sta bili predloženi dve resoluciji o skorajšnji ustanovitvi kmetijske zbornice in o maksimiranju občinskih doklad in davkov. Obe resoluciji sta bili z velikim odobravanjem soglasno sprejeti, na kar je predsednik zaključi! z lepim nagovorom. Vsebina prispevka je vzeta iz revije Kmetovalec, glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo štev. 21 v Ljubljani, 15. novembra 1929. XLVI. Omenjeno revijo kmetovalec iz leta 1929 od številke 2 do 24 hrani v svoji knjižnici Jože Novak, Vrhpolje 14, Moravče. JOŽE NOVAK V JAMARSKEM DOMU NA G0RJUŠI Zgoščena kulturna prireditev ob koncu leta Nedelja, 16. decembra je bila polna različnih prireditev, za katere se zdi, kot da hitijo, da ujamejo konec leta. Jamarji so na Gorjuši v Jamarskem domu pripravili občni zbor na katerem so počastili 70 let paleontologa — kvartarologa dr. Franceta Osoleta, domžalski župan je ob vseh letošnjih uspehih pripravil sprejem za dekliški pevski zbor KD Domžale, ki ga vodi Karel Leskovec, ob koncu pa je ta raznorodna prireditev pomenila ob božično-novoletnem srečanju tudi priložnost za pogovor o prihodnosti organizacije in dela v domžalski kulturi. Znanstvenik 70 letnik dr. France Osole je eden od tistih, ki so odkrivali znamenite, za zgodovino naroda pomembne stvari. Je eden najuspešnejših raziskovalcev starokamenidobskih kultur na Slovenskem, vsekakor najpomembnejši ob pokojnem dr. Srečku Brodarju. Svojo pot je začel v Celju, kjer se je rodil 1. oktobra 1920. Gimnazijo je končal na Ptuju in se nato vpisal na Vojaško akademijo v Beogradu. Tam ga je zatekla druga svetovna vojna. Po končani vojni se je vpisal na naravoslovni oddelek filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral iz biološko-geološke skupine. Leto dni je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato je prevzel mesto asistenta na takratnem inštitutu za prazgodovino človeka na Ljubljanski univerzi. Za doktorja kvartaroloških znanosti je promoviral leta 1960, bil štiri leta pozneje izvoljen za docenta in leta 1975 postal redni profesor za predmete: geologija kvartarja, paleolitik ih paleolitik Jugoslavije. Strokovno se je izpopolnjeval na Geološkem inštitutu v Kielu (ZRN) in Arheološkem inštitutu v Londonu. Že kot študent je kazal veliko zanimanje za raziskovalno delo. Udeležil se je številnih arheoloških izkopavanj ter si tako nabral izkušnje za kasnejše raziskovalno delo. Vso pozornost je posvetil raziskovanju ledenodobnih jamskih usedlin, njihovi paleontološki in kulturni vsebini. Pri tem je odkrival številne pale- olitske postaje na Primorsko-notranjskem krasu (Ovčja jama in Zakajeni spodmol pri Prestranku, Županov spodmol pri Sarajevčah) in pozneje na slabo raziskanem območju osamelega krasa (Matjaževe kamre pri Rovtah, Babja jama pri Dobu, Lukenjska jama pri Prečni): Sistematično jih je odkopal, raziskal ter izsledke objavil doma in v tujini. Tako je napisal več kot 100 znanstvenih del, poljudnoznanstvenih člankov ter strokovnih in priložnostnih sestavkov. Sodeloval je pri izdaji mnogih strokovnih revij v domovini in zunaj nje. Predaval je na mnogih geoloških, arheoloških in speleoloških kongresih na mednarodni ravni, je član številnih strokovnih in raziskovalnih organizacij - domačih in evropskih. O slavljenčevem delu, predvsem pa o zaslugah, ki jih ima kot geolog in paleontolog, seveda pa tudi o zaslugah, ki jih je imel pri odkritju Babje jame na Gorjuši, so spregovorili Stane Stražar, Matjaž Bro-jan, dr. France Habe in dr. Rajko Pavlovec. Predsednik Jamarskega društva Simon Robič Stane Stražar je zastopniku slavljenca (dr. Osole je bil zaradi bolezni žal odsoten) izročil najvišje priznanje - zlati znak društva Simon Robič. Sprelem za dakllikl pevski zbor Naš domžalski župan gospod Ervin Anton Schvvarzbartl je sprejel tudi dirigenta in pevke naju- spešnejšega vokalnega sestava v naši občini - dekliški pevski zbor KD Domžale. Poudarilje, da gre za zbor, ki ga je postavila Metka Pichler in ki ga Karel Leskovec še vnaprej enako uspešno vodi. Dekleta so v zahvalo za prijazne in vzpodbudne besede župana nagradile s štirimi pesmimi vse prisotne. Žal v izjemoma slabem zraku, v zakajenem gostilniškem prostoru, ki je pomenil svojevrsten pomenljiv kontrapunkt resničnega razumevanja za kulturo v naši občini. Pogovor o prihodnosti naie kulture V božično-novoletnem sprejemu, ki ga je za kulturne delavce domžalske občine tudi pripravil župan Schtvarzbartl je stekla beseda o pogojih dela za kulturo v domžalski občini v prihodnjem letu. Kot kažejo izračuni in predvidevanja, bo denarja zanjo manj, pa tudi sicer bo treba programe marsikje zasnovati v skromnejšem obsegu ali pa jih - kjer se pač da, nasloniti delno tudi na tržne osnove. Ob tem je bilo zastavljeno mnogo konkretnih vprašanj (objekti v kulturi. Društveni dom v Domžalah, Knjižnica. Kersnikove nagrade, delo odbora za kulturo in druga); na vsa ni bilo moč odgovoriti, saj proračunska sredstva za prihodnje leto še niso določena pa tudi sistemsko se bo v prihodnjih mesecih še marsikaj spremenilo. Vsekakor pa so pogovori o kulturi, o dilemah, ki se kažejo, o različnih rešitvah, ki so v različnih očeh različno možne uresničitve gotovo koristni. Prav je, da se v dialogu strpno in kulturno pogovarjamo. Tudi v kulturi. M. B. dovoljevali lokacij sanitarnih deponij (Suhadole, Duplica, itd..). Zakonodaja bi morala biti obvezujoča za vse, ki posegajo z gradnjami ali na kak drug način v izrabo zemljišč. Do sedaj je bila naravi s takimi posegi storjena večkrat že velika škoda, ki bi se kaj lahko sprevrgla tudi v ekološko katastrofo ali pa na to še čakamo. če bomo skitoll za okologljo... Iz vsega povedanega lahko ugotovimo, da smo vedno pili zdravo pitno vodo in da zdravo vodo pijemo še sedaj. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, vendar le v primeru, če bomo bolj skrbeli za okolje, bolj varovali dragoceno podtalnico s sistemi kanalizacije ter podtalnico varovali pred onesnaženji tudi z različnimi, zelo nevarnimi zunanjimi odlagališči komunalnih odpadkov. Če bomo tej skrbi za okolje posvečali več pozornosti, potem bomo vodo lahko pili, takšno kot je, vendarle še nekaj časa. S povedanim smo želeli demontirati bojazen ali zgolj ugibanja poslancev na eni od zadnjih skupščinskih sej o kvaliteti pitne vode. Podatke za Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale pripravil: Tomo Vavtar, vodja enote vodovod ROPARJI NAŠIH ČASOV Razbojniki, rokomavhi, rokovnjači 009 Namigovanje na naše, domžalske razmere je hoteno, namensko in premišljeno! Dogaja se, da se ti na bolšjem trgu za pete prilepi kak drugače govoreč posameznik ter ti na vse načine, ko hodi za tabo, skuša vsiliti zapestno ali žepno uro, morda verižico, prstan, zapestnico. Cena, ki jo ponuja, je nizka, da je že kar neverjetna. Pa veste, zakaj je možakar s svojo uro lahko tako poceni? Ker je ukradena, ker se zanjo ni bilo treba truditi, da bi jo zaslužil- Po »župci« mu je priplavala, pa je rokomavh tako cenen. V Domžalah vemo, kaj je tradicija. Znamo jo hraniti, ceniti, vrednotiti - in ohranjati. Tako v zadnjem času še posebno ohranjamo rokovnjaške tradicije, saj je znano, da so bili naši predniki izborni rokomavhi, roparji, tatovi, razbojniki: najboljše tradicije teh časov ohranjamo naprej. Kako leto po vojni so drugi roparji, tatovi in razbojniki ljudem odvzemali, kar je bilo njihovo. Odslej bo družbeno, so rekli. Pa m bilo, vsaj v mnogih primerih ne, ko se je ukradeno blago veliko krat preselilo v naročja oblastvenih roparjev. Hudobija je bila tolika (dokazano s papirji!! tudi v naši občini), da so morali ljudje svoje ukradene stvari še enkrat kupovati nazaj od tistih - ki so kradli... Desetletja p° tistem imamo novodobne roparje, rokomavhe, razbojnike. Ti roparji denimo posekajo goz zato, da ne bi prišel nazaj kot gozd starem lastniku, opravljajo tačas še možne malozavi poslovne transakcije, prepise, goljufiva vredno tenja premoženja, preimenovanja, da bi še e krat - tokrat dokončno opetnajstili prvotneg lastnika objekta in ga spravili v položaj, kasneje po sprejetju zakona, v nobenem P meru ne bi mogel več do svojega imetja, ze Ijišča, stavbe, tovarne, družbenega premoženj ; da bi bil dobiček kasneje ob dvakratni, trikra preprodaji večji, navezujejo se različni Pos °v a aranžmaji s tujimi partnerji, prav pripraven P bi bil tudi hudič, če bi bil dosegljiv, vse y Mm, da se še enkrat, tokrat dokončno - do perfek J naštudirano (pardon legalno, pardon. saj r namo po obstoječi zakonodaji) oropalo m P kradlo, kar je še moč krempljasto doseči v segu do koder seže vpliv, moč, oko in aPel1 Lu K sreči, veliki sreči je prepoznavnost n novodobnih roparjev, razbojnikov, r011®1!" se hov, rokovnjačev vse večja. Kotijo, mnozij v znanih tovarnah, dosedanjih družbenm P djetjih, vkup tiščijo glave, kako bi (opr° . izrazu ni dober je pa pravi) oplačkali še e tiste, ki so enkrat že bili... ..mani Že se kažejo razbojniki iz sivine razmer: z obrazi naših dovčerajšnjih sodelavcev, n dobnih podjetnikov, ki to ime zločinsko up čujejo: podjetni so pač. rizlaš- Zato, ljudje predvsem prvotni lastniki ra ^ čenega premoženja: budnost v glavo, l’ .etja peclje, pomagajmo si med sabo. Do spi (j ustreznega zakona bo treba žal še po*- __ se V nedogled - to nam obljublja nova obla kradlo ne bo. ^irano Upamo lahko, da bomo z novo komp m0. muziko starih boljševističnih barabij v ^aj stojni Sloveniji enkrat za vselej satf\o nam pri tem pomagata Bog ali pa Marx da bo res... .. vi M. BROJaN Čeje moja dolžnost delati, je moja pravica živeti. KOSOVBL Tekmovanje - boj proti alkoholizma November je bil mesec boja proli alkoholizmu in narkoma-niJ'- Čeprav še mladi, se tudi m' zayedamo, da sta alkoholični in narkomanija hudi in prepogosti bolezni našega Casa' Na sestanku MČ RK smo se čnenili, da bomo tekmovali ^kvjzu na temo 0 alkoholizmu. VS' učenci 3. in 4. razreda smo e na tekmovanje skrbno pri-Pravilj, devet najboljših učen-v (Katja, Nina, Borut, Boštjan, Franja, Peter, Jure, Simon laz) pa je tekmovalo nato zaključnem kvizu. Vse sku-hu6, so ^‘le izenačene in so e najvišje število možnih Vsak učenec je za na-8* do dobil štiri sokove. Po 'zu smo s kratko proslavo Počastili rojstni dan naše do-(jnjVlne’ ^e*im si še več takih META PUSTOTNIK, Krašnja Naš klic Po Pravici ei Povabilo, ki ste ga naslovili na občane v št. 14 z dne ■ 11. 90, je razlaščene last-n’ke zatekel zadnji hip. eseli nas, da se je tudi v uomžalah ustanovila podruž-„'C,a,slovenskega združenja ra-lastnikov premoženja ie f-P)- ki jo gotovo čaka ne obilo dela, temveč še več v'r na Poti’ da se čimprej po- lasntnikomem°Ženje prvotnim Pr°blem je sicer le ka-S mozaiku velike slo-boii ie,Gfrnice- ki pa se vse Še JŽe ^ot, Golgota vseh, ki viti da ie m°goče odpra-zaer^rjene krivice- ki jih je ref^m ' V imenu 'judstva bivši ni okra ^ času' *C0 se rojeva de-navade •a' Še ni P0Pustila sila kaSeute,čei"h zaW°d. ne-svoi ra,^arri?deino nadaljujejo V°J razdiralni pohod. 0satnlien da naš Primer ni y °bjavo »PExIQaiQ Pf1*"1 1° na«lr.„ r UC1JO<<' kl smo skuPščinP "ua"3 Predsednika muR °^:,ne Domžale in prepričanGlob°ko smo re^n Pravično. b° Primer loč'laSan0 Peticije sem se od- Do^aS kilehti5ihv°beini i°m o „ ’ • 1 h.Je bll° z Zako- *eta igco®radbenih zerr Dom*oi ° odvzeto v batnih C blizu 5.000.00 IjiŠČ v oetrov gradbeni celo ,ePubliki Slove Preko ^OO nnn /\nr dramihreko 200.000.(X> nai«mnihmetr°V’ da bi ° so kj, , zgradb in pov 0 agrar_ odYzeta po 2 besed ' re^ormi ne izg Sem 'doiT na5ega p°roi » z< V tem pr,tožin KAKO SMO 23. DECEMBRA 1990 GLASOVALI O PLEBISCITU V OBČINI DOMŽALE UDELEŽBA VOLILCEV: 94,9% »DA« 91,5% »NE« 2,7% NEVELJAVNE GLASOVNICE 0,6% OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SE ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM PREDSEDNIKOM IN ČLANOM VOLILNIH ODBOROV TER VSEM, KI SO JI TUDI OB TEJ PRILOŽNOSTI ODSTOPILI PROSTORE ZA GLASOVALNA MESTA. VSEM SKUPAJ ŽELI ZDRAVO IN USPEŠNO 1991. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE Bivša oblast je v sebi združila partijo, državo, sodišče, in ker je Zemljiška knjiga del sodišča je povsem jasno, da je bila tudi ta, pri ljudeh z Glorijo odeta ustanova v resnici le sredstvo v rokah oblasti in zato le instrument manipulacij. Oblasti ni bil dovolj krivični Zakon, ob njem so uporabljali vse možne metode, da bi izigrali bivše lastnike tudi za sramotno nizke odškodnine. Izmanipulirali so vsa določila o odškodnini tako, da so opustili del postopka - listino o odvzemu iz posesti, ki je prvotnim lastnikom zagotavljala odškodnino. Uporabili so le naznanilni list občinske službe za spremembo meja, ki bi moral temeljiti na odločbi o odvzemu iz posesti in o določitvi odškodnine. Sodišče je dovolilo Zemljiški knjigi zgolj na osnovi naznanilnega lista, brez pravnega akta menjati meje posesti, ki je bila pod hipoteko bivšega lastnika na družbeni posesti in bi morala biti v Zemljiški knjigi kot hipoteka tudi izkazana. Žal se ta praksa tudi danes nadaljuje... Upam, da bo ta ne prav kratek sestavek in peticija v pomoč vsem prizadetim lastnikom pri iskanju njihovih pravic. Slovarček po zakonu o nacionalizaciji lastnik - tisti, ki mu je bilo zemljišče nacionalizirano (po nacionalizaciji zemljišče postane družbeno premoženje) posestnik - uporabnik zemljišča do končnega odvzema iz lastnine (odvzem - ob določitvi odškodnine za nacionalizirano zemljišče ali najemno zgradbo s pravnim aktom) Dunja Cajhen, Jarčeva ul. 13 Žulijo me komunalni problemi Že pred več leti, ko sem bil delegat tovarne TRAK Mengeš v skupščini Samoupravne komunalno interesne skupnosti Domžale, sem v razpravah o poslovanju Komunalnega podjetja Domžale imel pripombe na nekatere nepravilnosti. Trdil sem, da zaračunavanje odvoza smeti od m2 stanovanjske površine ni pravilno. Še vedno sem prepričan, da sama stanovanjska površina ne vpliva na količino smeti. Menim, da je čisto narobe v primeru, da ostaneta v večjem stanovanju dva upokojenca. Za odvoz smeti morda plačujeta znatno več kot drugo gospodinjstvo s pet ali več osebami? Tudi površine posameznih stanovanj so verjetno zelo netočno zmerjene, kar povzroča dodatno negodovanje občanov? Nič bolj komplicirano, pa bolj pošteno bi bilo, da bi se to zaraču- Predsednlku skupščine občine Domžale g. mag. Antonu Ervinu Schvvarzbartlu dipl. inž. Peticija Za odpravo neljubih dejanj in postopkov pooblaščenih javnih služb občine Domžale, ki smo jim priča in so posledica »Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč« (Ur. I. FLRJ št. 52 od 31.12.1958 z veljavnostjo od 28. 12. 1958, ko gaje sprejela Ljudska skupščina FLRJ). Tedanje upravne službe in organi občine Domžale so mimo Zakona u ve-Ijavljale neustrezne postopke, samovoljo in zlorabe, ki so odpravile še minimum ponižujoče in tragične odškodnine, ki jo je nudil nam lastnikom krivičen Zakon. Zakon, ki danes nima le dvomljive vrednosti, temveč že neustavno vrednost v Republiki Sloveniji, še vedno izvajajo nekateri organi ali pooblaščene javne službe - podjetja z enako dvomljivo ali še bolj neustrezno prakso, ki nam ne le krni naše pravice, temveč nam jemlje sleherno dostojanstvo. Na meji naših dveh krajevnih skupnosti v Domžalah (KS Jarše - Rodica in KS Slavko Šlander), ki poteka po Jarčevi ulici in je bila ves čas le boljša pot in je kot taka še danes označena v katastru, nastaja skoraj nerešljiv zaplet. Na nenaravni meji med krajevnima skupnostima, ki poteka po poti (naravna bi potekala po petdeset metrov oddaljenem »potoku Mlinščica«), so v zadnjih dneh začeli s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo, asfaltiranje in prestavitvijo poti - ceste. Po krajevnem samoprispevku občine Domžale je to ena zadnjih cest, ki je predvidena za asfaltiranje. Veljavni zazidalni načrt predvideva, da se rekonstruirana cesta premakne v področje KS Slavko Šlander za 13 m. Prestavitev ceste in s tem meje med krajevnima skupnostima ne bi imela posledic, če ne bi posegala v temeljne pravice državljanov - lastnine. Samo slučaj je, da smo mejaši na strani KS Slavko Šlander, v katero posega novo cestno telo vsi »staroselci« lastniki nacionaliziranih gradbenih zemljišč. Na nasprotni strani ceste pa so vsi zgolj uporabniki mestnih zemljišč, ki so si pridobili pravico uporabe stavbnega zemljišča od Sklada mestnih zemljišč občine Domžale, ki je razdeljevala opremljena stavbna zemljišča, nacionalizirana od »bivših« lastnikov, ni pa zagotovila niti minimalne z Zakonom predvidene odškodnine »bivšim« lastnikom. Dne 20. 11, 1990 so prišli delavci z Biroja 71 iz Domžal po nam nepoznanem nalogu brez predhodne najave in pričeli z zakoličevanjem ceste po naših vrtovih, ki so po 68 čl. zloglasnega Zakona še vedno v naši posesti in nam kot bivšim lastnikom po čl. 46/1 v zvezi s čl. 47/1-3 v trenutku odvzema pripada odškodnina vse v smislu čl. 7/1 splošnih določb Zakona (kljub boljševistični podstati Zakona je le-ta zagotovil vsaj formalno pravno legaliteto z zagotovitvijo odškodnine). Dne 23. 11. 1990 pa je tajnik KS Slavko Šlander - Domžale g. Marijan Vodnik s tremi spremljevalci kot predstavnik nove oblasti ponovno proklami-ral legalnost motenja posesti že soglasno ukinjenega zakona o nacionalizaciji, celo več, prizadete je celo obdolžil, da smo samovoljno posegli v tujo - družbeno posest do katere pa smo v skladu s čl. 68 omenjenega Zakona ohranili vse pravice do posesti, odnosno pravice do gospodarjenja s temi zemljišči kot pred nacionalizacijo, vse do trenutka, ko se nam ta pravica odvzame in ko dobimo prejšnji lastniki odškodnino po določbah Zakona (čl. 7/1) v skladu s III. poglavjem Zakona. Presenečenje pa je bilo popolno ob dejstvu, ko smo ugotovili, da je zemljiška knjiga izvedla na osnovi odločbe SOb Domžale z dne 10. 1. 1968 št. 464-444/17-3/8 in na osnovi naznanilnega lista 7/68 za k.o. Jarše nelegitimen popravek v Zemljiški knjigi (Al) - brez potrebnega postopka - listine, nezakonit popravek odpis dela površine parcele, čeprav čl. 68 Zakona izrecno loči posest, ki ostaja v posesti bivšemu lastniku nacionalizirane lastnine vse do izpolnitve določil o odškodnini. Z izdajo zemljiško knjižnega izpiska, ki zastira dejanski stan pravic do lastnine, odnosno do posesti hasnovanja, je Zemljiška knjiga dejansko izdala lažno listino, ki zavaja bivše lastnike in »družbeno« premoženje o obsegu has-novalnih pravic - posesti in s tem omogoča brezpravno ravnanje. V zvezi z vsemi dejstvi in dogodki, ki smo jih opisali, smo prizadeti in podpisani ostali v povsem brezpravnem položaju, zato smo prisiljeni, da v zaščito svojih interesov »staroselcev«, ki smo bili lastniki zemljišč pred uveljavitvijo Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in še posebej vsled načina izvajanja zakona zahtevamo, da se ustavijo vsi postopki motenja posedovanja, ki nam pripada celo po zloglasnem Zakonu o nacionalizaciji, zagotovi naj nam se vsaj toliko zaščite, kot jo uživajo uporabniki družbenega premoženja, ki so si pridobili pravico uporabe po uveljavitvi Zakona o nacionalizaciji od sklada za uporabo mestnih zemljišč, kljub temu, da je bila le ta odvzeta nam ali drugim lastnikom brez ponižujoče odškodnine ob nekorektni uporabi Zakona. Brezpogojno pa terjamo, da se takoj ustavijo vsi postopki, ki pridobitnikom vseh barv pa če tudi v »javnem« interesu omogoči nadaljevanje brezpravne prakse na račun še bivših lastnikov v predhodnem obdobju, ko so že uveljavljena ustavna dopolnila o neodtujljivosti privatne lastnine in predlagamo, da se izvede rekonstrukcija ceste v območju obstoječe trase z minimalnimi korekturami meja in zagotovi vsem prizadetim lastnikom odškodnino in ustrezen odnos, ali pa, naj se izvede zamišljena varianta po zazidalnem načrtu ob predhodni razrešitvi vseh odprtih vprašanj in ob pravični odškodnini, upoštevaje zmanjšanja vrednosti celotne posesti (hiše z vrtom). V Domžalah, 24. 11. 1990 HRIBAR FRANC, Jarčeva 1 PAVLIC JUSTINA, Jarčeva 2 MIŠ VELI ANTON, Jarčeva 7 CAJHEN DUNJA, Jarčeva 13 KOS IVAN, Jarčeva 18 KUNAVER OLGA, Jarčeva 23 RETTINGER VLADIMIRA, Jarčeva 12 navalo po številu (in morda tudi velikosti smetnjakov) pri posameznem gospodinjstvu? Morda bi bilo ■dokaj primemo in enostavno upoštevati število oseb v posameznem gospodinjstvu? Tudi to bi bilo prav, da bi v času intenzivnega kurjenja (november, december, januar, februar) plačevala gospodinjstva, ki imajo kurjavo na goriva brez odpadkov, sorazmerno manj za odvoz smeti kot gospodinjstva s trdimi gorivi. V tem času predstavlja pepel iz kurišč centralnih kurjav vsaj dve tretjini smeti? Predlagam, da pristojni v občini in Komunalnem podjetju to uredijo na bolj pravilen način. Pri računalniški tehniki, ki se lahko uporabi za to, bi s tem ne bilo ne vem kako velikih stroškov. Tako kot je sedaj gotovo ni v redu? Ravnanje osebja Komunale z našimi kantami pri odvozu smeti je zelo neodgovorno. Vsak ne more kanto enkrat na leto popravljati, pa na nekaj let kupiti novo. Vendar so v nekaterih sosednjih občinah te posode last komunalnih podjetij? Tam gotovo ravnajo z njimi bolj odgovorno? V naši občini pa je na to res mnogo dokaj upravičenih pripomb. Oskrba z vodo je v redu. Moti pa to, da je včasih tako močno klorirana, da prav zasmrdi klor iz pipe? Tako občasno močno kloriranje (pri čisto normalnih vremenskih razmerah) najbrž nič ne prispeva k stalni neoporečnosti naše pitne vode? Nepravilno se mi zdi, da je bil nekdanji gravitacijski vodovod Cerklje, Komenda, Vodice, Mengeš samo z dogovorom: Hidrome-tal. Krajevna skupnost Mengeš in Komunalno podjetje Domžale, prenešen v last slednjemu? Ustanovljen in zgrajen je bil na pobudo bivše občine Mengeš oz. krajevne skupnosti Mengeš za potrebe vseh v naslovu navedenih krajev. Vsa gospodinjstva teh krajev (oziroma velika večina) so bila ustanovni člani z ustreznim denarnim prispevkom in sodelovanjem pri gradnji. Večino izkopov v naseljih so krajani opravili brezplačno. Ob ustanovitvi tega vodovoda nam je bilo zagotovljeno, da bomo imeli dobro vodo po minimalni ceni. Ta vodovod ne rabi dragih črpalk in električne energije, pa dal bi se tudi povečati. Ne spomnim se nobene javne razprave v Mengšu v zvezi s tem. Ta vodovod je bil enostavno povezan na domžalskega in cena vode v celi občini je bila izenačena. Vzdrževanje kanalizacije v našem kraju je slabo, vsaj na Slamni-karski cesti. V tem letu sem že nekajkrat telefonično o tem obve- stil Krajevno skupnost Mengeš. Veliko odtokov na tej cesti je popolnoma zamašenih s peskom in blatom s ceste. Zelo drago bo čiščenje, če se s tem zamaši glavna cev. Kdo bo odgovoren za škodo v stanovanjskih in gospodarskih objektih, ki bi jo to povzročilo? Menim, da bi bilo treba kanalizacijo vsaj dvakrat na leto po rednem programu pregledati in očistiti vse odtoke s cest. Kanalizacija na Slamnikarski cesti v Mengšu je položena premalo globoko. Prepričan sem, da vse hiše ob tej cesti ne morejo vezati vanjo svojih hišnih priključkov. Morda ni položena tako, kot je izdelan načrt? Tukaj je to problem. Kdo bi preveril, kako je s tem? Opomba: Morda sem navedel kaj takega, ki ne zadeva samo Komunalno podjetje Domžale? Povezano pa je najbrž z njegovo dejavnostjo? Verjetno še koga »žulijo« podobni problemi, kot sem jih na-vedek Jože Kunstelj Slamnikarska 24, Mengeš VABILO ZA REKREACIJO h kateri vas vabi ŠPORTNO DRUŠTVO TERMIT MORAVČE in sicer v TELOVADNICO OSNOVNE ŠOLE JURU VEGA MORAVČE VEDNO OD 18.30 DO 20.30 URE! Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike O Kitajski pregovor Čebelar Marjan KOTNIK pripoveduje n« Medenih dnevih, kako je treba §e malo in otroci bodo sami okrasili srca, kakor jih je lectarka Neža Avtorica Medene pravyice Svetlana MAKAROVIČ ter likovna mentoiji ravnati s čebelami in kako se pridobiva med. STELE iz Kamnika naučila. Danijel FUGGER ter Ida REBULA opazujeta, kako nastaja ilustracije. Medeni dnevi v Krašnji Na naši majhni podružnični šoli v Krašnji poskušamo dati otrokom več kot samo pouk. Poleg številnih interesnih dejavnosti, ki jih pretežno vodijo zunanji sodelavci, smo že dolgo želeli, da bi se naši učenci spoznali z vrstniki iz drugih slovenskih šol oziroma pokrajin, da bi spoznali njihove navade, njihovo življenje in delo, predvsem pa njihov narečni jezik. Iz te želje so se rodili Prvi medeni dnevi, ki so bili 9. in 10. novembra. Med našimi predniki je bilo veliko čebelarjev, ki so znali ceniti čebelje proizvode, danes pa žal to vse bolj zamira, saj komaj še najdemo kakega čebelarja. Našim otrokom smo skušali na prijeten način prikazati pomen čebeljih izdelkov. Šola se je na goste pripravljala že nekaj dni prej. Uredili in pripravili smo razstavo panjskih končnic, ki nam jih je za to priložnost odstopil Milan Plešec iz Ljubljane ter sve-čarskih izdelkov, last Toneta Steleta. V jedilnici smo pripravili razstavo peciva iz medu, ki so ga napekle naše mamice. Prava paša za oči in skušnjava za naše želodce! Praznično razpoloženi smo v petek v zgodnjih dopoldanskih urah pozdravili učence z Ledin nad Idrijo, Orehka pri Kranju, Slovenskega Gračišča v Istri ter Markovcev pri Ormožu. Vsakemu, ki je ta dan prišel v šolo, so učenci pripeli medeni srček iz lecta. Program smo začeli z igrico o pridnih čebelicah in enemu trotu, ki so jo pripravili domači učenci. Nato je čebelar - amater Marjan Kotnik iz Prapreč učencem pripovedoval o pridobivanju medu ter drugih čebeljih iz- delkov. Otroci so bili najbolj navdušeni, ko je iz panja vzel polno satje in jim ga dal pokusiti. Lectarka Neža Stele iz Kamnika je učencem najprej pripovedovala o izdelkih iz lecta, nato pa jim je v učilnici nazorno pokazala, kako se srčki okrašujejo. Kako so tekmovali med seboj, kdo bo lepše okrasil svoj srček! Da bi se čimprej in čimbolj spoznali, smo naše goste razporedili med učence, pri katerih bodo prenočili. Nato nas je čakalo kosilo, ki so ga pripravili v Tosami. Po kosilu so gostitelji popeljali svoje goste na izlet po naši občini. Najpej smo se zapeljali do Trojan, kjer so nam postregli z znamenitimi krofi, nato smo si ogledali konjušnico na gradu Krumperku ter Železno jamo in jamarski muzej na Gorjuši. Pot nas je peljala še do domžalske knjižnice, kjer smo poslušali pravljico o leni čebeli. Domov smo se vračali čez Brdo, mimo razvalin gradu in naše matične šole. Pozno zvečer smo se vrnili v šolo, kjer so nas že nestrpno čakali starši in go* spa Miča z radia. Drugi dan je bila Svetlana Makarovič, ki nam je predstavila svojo Medeno pravljico. Nato so učenci pravljico pod strokovnim vodstvom slikarjev Ide Rebule in Daniela Fuggerja ilustrirali in slik« razstavili. Še enkrat so gostitelj' odpeljali svoje goste domov, tokrat na kosilo. Popoldne smo se zbral' v šolski avli in gostje so nam v narečju pripovedovali o njihovih krajih. Predstavili so se seveda tud> naši umetniki. Vzdušje je bilo izredno sproščeno in prijateljsko-Za konec smo vsi skupaj zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Čeprav nepripravljene, so izzvenele kot nekaj najlepšega, kot nekaj ka moramo čuvati in na kar moramo biti ponosni. . Še zadnji stiski rok, povabila D* ponovno srečanje z željo, da se pn jateljstva nadaljujejo in že sm ostali sami. Sami, vendar mnog bogatejši. Zavedamo se, da taK srečanja pomenijo najtrdnejše mostove med mladimi. Upamo, da naše prvo srečanje ni bilo zadnje-Zato smo tudi naši knjižici, ki srn jo izdali ob tej priliki, dali naslov Prvi medeni dnevi. Ob koncu bi se radi zahva vsem mamicam, ki so pekle in na pomagale v šoli; vsem staršem, _ so ljubeznivo sprejeli naše gost« svoje domove; Anici in C.nlu P«*1 miljšak za gostoljubno prenočit« naših tovarišic; vsem delovnim « . ganizacijam in posameznikom, so nam omogočili in obogatil' . dneve ter naši ravnateljici Stan Stopar, ki je preživela ta dva dne med nami in nam pomagala. Boža P°*ar Srečanje z medom... Nekaj misli Iz spisov o Medenih dnevih, ki so Jih pisali uiencl 4. razreda v Krašnji. Po kosilu sem spoznala moja nova prijatelja. Bila sta bral In sestra. Ime Jima Je bilo Mojca In Tomat Prišla sta Iz Markovcev. Z avtobusom smo se napotili na Trojane, te med potjo smo se z Mojco veliko pogovarjali. Se bolj veselo Je bilo zveier doma. Po večerji smo se Igrali In gledali albume. Dolgo nismo zaspali. KATJA AVBELJ Zvečer, ko smo se vrnili z Izleta po domialskl občini, so nas te čakali starši, da nas odpeljejo domov. Doma sva z Manuelom večerjala In se Igrala ob topli peči. Moj prijatelj je bil doma v Slovenskem Gračlšču. Bil Je zelo druiaben In prijazen. Medeni dnevi so bili zelo prijetni, saj so naše mamice spekle same medene dobrote. Rad bi videl, da bi bili še kdaj taki dnevi. BONET BARLIČ Mitja Je prišel Iz Markovcev. Zagledal sem ga In ga Izbral. Skupaj sva gledala predstavo. Mamica naju je zvečer peljala domov. Ko smo se dobro spoznali, je ati predlagal, da gremo na večerjo. Moja naloga je bila, da sem gostom pripenja! medene srčke. To je bilo odgovorno delo, saj so Jih morali dobili vsi. Bil pa sem tudi prvi, ki Je pozdravil naše goste. VALTER SAJK Najbolj ml je bilo všeč, ko Je čebelar Marjan Kotnik pokazal, kako priige fajfo, da ga čebele ne pikajo. URŠKA ŠTEPIHAR Dva dneva sem pretlvel s prijateljem Tomatem Iz Orehka. Spoznala sva se pri kosilu. Obema so teknili krofi, ki so nam jih postregli v gostišču Konjšek na Trojanah. MATEJ RIBNIKAR Zvečer sva se doma pogovarjala. Ko sva se drugi dan poslovila, sem sl zatelel, da bi se še kdaj srečala. BOŠTJAN ŠTRUKELJ Na naše Medene dneve smo povabili Svetlano Makarovič. Pripovedovala nam je Medeno pravljico. Bila Je zelo zanimiva. Pravljica govori o medu In Hvalih, ki so ukradle med v votlem štoru. Vsi so bili popackani z medom. Učenci smo potem pod mentorstvom slikarja Danijela Fuggerja In Ide Rebula slikali Ilustracije. Svetlana nam je tudi povedala, kako je nekoč, ko je bila še majhna, dobila kos kruha. Namazan Je bil z medom. Vsedla se Je pred hišo na klop. Takrat Je zapihal veter, Svetlani so se zrahljale kite In veter Jih Je veselo namakal v med. Začela Je kričati, dokler ni prišla mati In j! eno prlmazala. FRANJA MOČNIK Naše goste smo popeljali po naši občini. Že proti večeru smo se ustavili v domialskl knjlinlcl, kjer smo poslušali pravljico Lena čebela. Nato smo se vmlll v šolo, kjer so nas starši le nestrpno pričakovali. Domov sem peljala Eriko Iz Ledin. Mamica nam Je pripravila dobro večerjo. NINA PUSTOTNIK V petek smo gledali igrico, občudovali panjske končnice, poslušali čebelarja In krasili medene srčke. Jedli smo medene slaščice In se pogovarjali. Komaj sem čakal, da bo sobota. Bil sem radoveden, kaj bomo delali. SIMON JEMEC V šoli so ml zjutraj pripeli medeni srček. Bil ml Je zelo všeč. Gospa Nela Stele nam Je povedala, kako Jih dela. Potem nam Je razdelila rdeče srčke, da smo Jih krasili. Uporabljali smo belo, modro, zeleno, rumeno In roza barvo. Tako sem Imela kar dva medena srčka. TATJANA BATIČ TRIMESTRIV OSNOVNI ŠOU JANKO KERSNIK BRDO IN V OSNOVNI ŠOU VENCLJA PERKA DOMŽALE: Manj ocenjevalne mrzlice Nekateri izmed naših učiteljev so prešli kar nekaj šolskih reform, ki imajo danes te prizvok nepotrebnega in neučinkovitega, prav zaradi tega, ker niso prinesle pričakovanih rezultatov. Kolikor lahko sistemske spremembe rešijo marsikateri problem v šolstvu in tudi bistveno posetejo v kvaliteto vzgojno-izobratevalnega dela s tem, ko izboljšajo pogoje dela, pa je učitelj tisti, ki je izvajalec mikro izboljšav na področju samega neposrednega pedagoškega dela na šoli. V teh prizadevanjih je vsaka šola naredila korak naprej in kot smo ugotovili na enem izmed skupnih srečanj, ki je bilo posvečeno inovacijam v šoli, je vsaka osnovna šola v tem specifična, posebna. Nismo ljubosumno skrivali znanja in izkušenj, ki vsako novost spremljajo, temveč je bila to skupna predstavitev, soočenje in izziv, da se tudi na naši šoli lotimo uresničevanja dobrih idej, takih, ki jih je mogoče prenesti in izvajati na posamezni šoli. Naj bodo novosti v vzgojno-izobratevalnem delu domtalskih osnovnih šol izziv tudi za starše, da pripomorejo v sodelovanju s šolo k hitrejšemu posodabljanju oziroma kvaliteti pouka na naših šolah. Predstavili vam bomo naslednje novosti: 1. Integrirani pouk 2. Projektno delo 3. Nivojski pouk 4. Trimestri 5. Mladinske delavnice Tokrat so na vrsti »Trimestri«, ki se poskusno izvajajo letos na osnovni šoli Janko Kersnik Brdo in Vencelj Perko Domtale. Branka Špende VČERAJ je tudi pri nas veljal šolski sistem, ki je s svojim programom in načinom dela vsiljeval princip »zlate sredine«. Šola je programsko usmerjena. Pomembno je, koliko učne snovi bo realizirano ob koncu šolskega leta. Učni program morajo predelati vsi učenci, ne glede na svoje dejanske zmožnosti. Ob oblikah in metodah poučevanja in preverjanja znanja ter kvaliteti odnosa med učiteljem in učencem, ki se oblikuje v takem šolskem sistemu, postajajo načela za celovit razvoj učencev le fraze. Med VČERAJ in JUTRI vidimo, da učitelj nosi v sebi veliko napetost in obremenitev. Tudi sam se vrti v krogu dvomov (osebne naravnanosti, vloga idealiziranega učitelja, ki je hkrati v družbi izgubil spoštovanje; ideal pa je ostal, ter poslanstvom, ki mu ga nalagajo spremembe). In če kdaj, učitelj DANES prebija ta krog. S spremembami, ki jih vnašajo v svoje delo, postajajo tudi vzgojitelji. Načelu celovitega razvoja učenčeve osebnosti se bomo približali takrat, ko učiteljev in učenčev odnos ne bo več v antagonističnem razmerju, temveč bosta učitelj in učenec sodelavca. Takrat bo tudi znanje, ki bo rezultat skupnega dela med učiteljem in učencem, postalo last vsakega posameznika. Novost: trimestri... Že v preteklem šolskem letu je nekaj srednjih šol vpeljalo TRIMESTRE. Analiza dela ob koncu šolskega leta je pokazala, da so mnenja učencev, učiteljev in staršev skladna. Počutje vseh udeležencev v vzgojnem izobraževalnem procesu je prijetnejše (večja sproščenost in bolj human odnos v šoli), manj je »ocenjevalne mrzlice,« preverjanja znanja je več in manj izostajanja od pouka. Otroci so preobremenjeni Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - Zavod republike Slovenije za šolstvo je nosilec projekta TRIMESTRI v OŠ. Podal je naslednjo vsebinsko opredelitev: »Rezultati spremljave šolujoče mladine opozarjajo na preobremenjenost naše šolarje. Način življenja, neustrezno prehranjevanje, premalo telesnih aktivnosti in počitka ter notranji in zunanji pritiski, se odražajo v psihosomatskih vedenjskih motnjah, ki se kažejo kot zdravstvene težave, upad telesne odpornosti, povečan nemir in slabša sposobnost koncentracije, depresivnost, nemotiviranost in odpor do šolskega dela. Dr. Ščuka pravi, da porazdelitev dela v teku leta, urniki, ocenjevanja in preverjanje znanja ustvarjajo permanentno stresogeno situacijo«. Naši cilji Cilji, ki smo jih zastavili v projektu Trimestrov so naslednji: - kvalitetnejši pouk in uvajanje sodobnejših oblik dela - bolj sistematično preverjanje znanja, spremljanje otrokovega napredka ter ocenjevanja, - vzpostavitev boljših stikov med učenci in učitelji, - aktivnejši in bolj humani stiki med šolo in starši, - zmanjšanje psihofizičnih obremenitev pri osnovnošolski populaciji Vsaj šestkrat ocenjen V šolskem obdobju mora biti učenec vsaj šestkrat ocenjen. Preverjanje mora biti sprotno in enakomerno razporejeno na celotno šolsko leto. Izkaz dobi uče- samo ob koncu pouka v So,s a. Pisna preverjanja učenčevega učitelj, ki jih vodi, sproti °“'! -e ice in s tem tudi starše. Obveščani* ;ev mora biti sprotno, kontmuira tčrtno. Strokovnjaki poudarjajo, učitelj išče pri učencu znanje_ i se naj znanje po temah n ijevalnem obdobju. V vs. 6 sta. u mora biti vsaj en roditeljski ^ vsak mesec pa govorilne ure- jj lovanju učencev morajo biti -n :Sčeni do 20. 12. za prvo obdooj 20. 4. 1991 v drugem oboo j ibliko obveščanja se odloči tl • • li holj * ši, se boste za šolo zanim* rugačno delo naj bi rodilo ^ ilovanje s starši. Pričakujem ■ re. 0 starši zanimali za otrokov ^t0 kontinuirano, skozi ce. 0,(!injein eh vidimo med sodelovanj ■ irši, svetovalno službo z uči (-j0. Imetih, kjer ima otrok teža - .j mo o otroku kot celoviti ose 1 otroku skozi ocene. iravimo prijaznejšo šolo. noVe ANES zaradi eksperimenta^^ ijnoizobražcvalne politik« jo asti, na šolah še ni vse dr K jo uvito. Med obrazi, ki so . po-ijali že včeraj in še pr«F j:' ko* Jni veter. Želim, da nap*. 0i d" in naredimo šolo bolj P"| mao ot*' kujemo bolj neposreden, ^ in med učiteljem - vzgoj icem. . tudi M rud in pripravljenost sto Ve* šače, mora roditi spreme^. ye. Mesec gruden In njegovi prazniki • •• Najbrt je december mesec, ki je najbolj radodaren s prazniki in tega so prav gotovo veseli zlasti otroci. Imajo pa vsi ti prazniki svojo zgodovino in tudi vzroke za nastanek. Morda se zaradi spremenjenih iivljenjskih navad, pa tudi večletne uradne abstinence praznovanj, ki so imela svoje temelje v krSčanski veri (a zanimivo, da večinoma izvor v davnih poganskih običajih), mnoge stare slovenske navade in tradicijo, ki je del narodne duhovne kulture, pozablja in nasilno posodablja. Zato bi bilo morda primerno, da si obudimo v spomin vse tisto, kar je zares naše, kar je fesnično slovensko ljudsko in duhovno izročilo. Drugače se nam lahko zgodi, da bomo nasilno iskali nekatere praznike, ki z nami nimajo ravno veliko skupnega (boiiček), ob tem pa izganjali tudi tisto, česar smo se nekako navadili in delno te vzeli za svoje - npr. dedka Mraza. Najbrt je neprimerno, če ne celo neumno otrokom, ki so vsa leta srečevali dedka Mraza, reči, da je letos umrl. Tisti, ki izjavi kaj takega, prav gotovo zelo slabo pozna otroško dušo in čustvovanje. Ne glede na vse razprtije starejših. I* & tako, da so se ga otroci navadili in ga bomo tetko pregnali. Tako kot ideološki propagandi in pretekli oblasti v štiridesetih letih ni uspelo »ukiniti* Miklavta. Zato smo lahko samo veseli svobodnih časov in vsakdo naj pač praznuje tisto, kar mu ja najbliije. Pri vsem skupaj pa lahko največ pridobijo prav otroci, saj jim bo posvečen kar ves mesec gruden. Odločimo se za VESELI DECEMBER in posvetimo ga praznovanju in veselju otrok. Toda namen tega pisanja je zlasti Povedati nekaj misli o pravih in starih slovenskih praznikih - se-veda le nekaterih, kajti za vse bi bilo daleč premalo prostora. Tiste, ki bi jih zanimalo kaj več o tem, •ahko opozorimo na nekatere zani-knjige, ki se ukvarjajo s tem. Najbrž je najkvalitetnejše delo PRAZNIČNO leto sloven- Kurela- nekoliko manj obsežno delo je SLOVENSKE PE-SMI ŠEGE |N PANJSKE RONČNICE Dušice Kunaver. Nekoliko bolj specifična pa je knjiga. J« je zbral in uredil Jože Dolenc »OZič NA SLOVENSKEM in v kateri so zbrane različne krajše fovele slovenskih pisateljev o praznovanju božiča. Na Pionirskem od-l ^nj^nice Domžale pa si ahko ogledate tudi razstavo o zgo-Oovini Miklavževanja pri nas, otro-om pa smo o tem postavili tudi uganko meseca. 00 KJE IME ORODEN? Gruden je staro slovensko ime za mesec december. V tem mesecu leže (oziroma naj bi ležale) po zemlji grude snega in zmrznjene zemlje, pod nebom pa se je nekoč valila truma skrivnostnih starih bitij, ki so imela v času slabotnega sonca svojo največjo moč. Krščanstvo je temnim in mrtvaško hladnim časom dalo nov smisel in jih naredilo za prijaznejše in toplejše. Seveda mu nikoli ni uspelo dokončno pregnati in iztrebiti poganske dediščine, pač pa se je rajši nekoliko prilagodilo in poganskim legendam dalo nov smisel. Za takšne lahko štejemo tudi Miklavževe obhode (obhodi duš prednikov), zažiganje božičnega panja, vlivanje svinca, pohodi kolednikov, legenda dvajsetih volčjih, noči ipd. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST MAVRICE Foto in video opismenjevanje V oktobru in novembru sta v Foto-kino klubu Mavrica iz Radomelj potekala dva tečaja. Prvega, o fotografiji, fotografiranju in delu v temnici je vodil mednarodni fotografski mojster Vlastja ■ imončič. S svojim občutkom za podajanje prvin začetnikom in . aF?ni za razkrivanje poslednjih skrivnosti videnja skozi objektiv, JC ul.1.zanimiv za slehernega od dobrega ducata tečajnikov, čeprav ski a ' ne*Cater' *e S,ar' ma<-*c'- drug' Pa 50 Sele spoznavali fotograf- Drugi tečaj je vodil dipl. inž. Peter Poženel, ki ga po njegovih člankih poznamo iz revije Življenje in tehnika. 15 mavričarjev in občanov, ki so se odzvali na razpis v Občinskem poročevalcu,-je Poslušalo predavanja o uporabi in možnostih video tehnike ter se praktično usposabljalo za delo z video kamero in videorekorder- 03-08 Posekal'vide*) ^tečaj* P‘,m<>Č' *',sPHda POŽENELA v Radomljah Potografski , . . --------- i '['•»ti« SIMON^i/ .V ku,,un,em domu v Radomljah. Mojster hjem. J* v oktobru in novembru 1990 sodeloval na ADVENT Advent (prihod) je čas priprave na božič. Takrat so se ljudje postili, ni bilo ženitev in fantovskega petja. Potrebno pa je bilo hoditi k jutranjim mašam, imenovanim svitavice, zornice, jutranjice. Pripravljali pa so tudi adventne vence, »delali« rože iz papirja in pripravljali jaslice. MIKLAVŽEVO-6. december Miklavž je najbrž najbolj priljubljen zimski svetnik. Kljub vsem krščanskim legendam o Miklavžu, so obhodi v noči med 5. in 6. decembrom šega, mnogo starejša kot je krščanstvo, saj so ga kar dolgo brez uspeha preganjali. Divje zimske obhode našemljencev, ki so predstavljali duše prednikov in demonska bitja, so zamenjali Miklavž in parkeljni. Miklavž se jim je pridružil šele v 12. stoletju, vse bolj so postali podobni hudiču in imeli funkcijo kaznovati malopridne otroke. O svetem Miklhvžu legenda pravi, da je nekoč trem hčeram nekega siromaka ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim priskrbel doto. Zato Miklavž še danes ponoči prinaša v nastavljene sklede otrokom darove. Med obvezne darove sodijo tudi tri jabolka in orehi. Je pa tudi zaščitnik študentov, saj naj bi po legendi menda obudil tri popotne študente, ki jih je ubil krčmar. Miklavž pomaga tudi splavarjem, mlinarjem in žagarjem. Zanimivo je tudi, da je prav svetemu Miklavžu v Sloveniji posvečeno največ cerkva - okoli 200, kar priča o njegovi priljubljenosti. Nekateri slovenski kraji tradicije Miklavža ne poznajo še dolgo in so jo sprejeli šele pred kratkim. Tako ti običaji dolgo niso bili znani v Brkinih, na Krasu, na Primorskem in Tržaškem ter Koroškem. V ljubljanski okolici menijo, da ima Miklavž svojo pekarno v Mengšu. Kadar namreč ob vlažnem vremenu potemni zvonik, pravijo matere otrokom, da Miklavž tisti večer piškote peče. Marsikje so pripravljali v tem obdobju tudi tako imenovan Miklavžev semenj (pred vojno na Kongresnem trgu v Ljubljani). Miklavževanje torej ima veliko tradicijo v našem prostoru in kljub velikemu nasprotovanju po vojni so ga mnogokje ohranili v izvirni obliki. Bila pa bi velika škoda, če bi ga preveč modernizirali in ga preselili v dvorane. Treba je ohranjati staro ljudsko šego, pri kateri igra glavno vlogo Miklavžev obisk. Žato je o tovrstnih »racionalizacijah« treba premisliti. BOŽIČEK Mnogi se sprašujejo, kako je s tradicijo božičnega obdarovanja na Slovenskem. Ta prav zares ni tako močna kot npr. Miklavž, je pa bila delno prisotna v nekaterih po- krajinah. Tako na Primorskem nosi »Božič« darove, ki jih otrokom na Sveti večer pušča v čevljih. Drugje, zlasti na Tržaškem, pa čakajo, da bo »Božič« metal razne dobrote in obdaroval otroke. Darila so prišla skozi dimnike na ognjišča. Živa pa je tudi navada, da ob dolgotrajnem čakanju na polnočnico, mati postavi na mizo pehar ali skledo orehov in lešnikov. Drugje pa lešnike in orehe tudi trosijo po hišah. Božična darila so večinoma značilna za germanski svet, pa še tu niso stara več kot 200 let. Delno se je sicer razširilo božično obdarovanje tudi pri nas, a v glavnem le v meščanskih družinah. Na deželi pa so poznali navado, da »Jezušček nosi«. Tradicija našega božičnega obdarovanja torej obstaja, a v zelo skromni obliki z orehi in lešniki, ki pa imajo najbrž svoje izvire v poganskem čaščenju rajnih, saj so orehi in lešniki pravzaprav njihovi darovi. KOLEDNIKI V Božični noči hodijo od hiše do hiše koledniki in pojejo kolednice, ki naj bi imele čarodejno moč. To naj bi bili tudi edini obiskovalci na ta dan, medtem ko morajo vsi ostali biti doma in praznovati v krogu družine. Pojav je večinoma že izumrl, značilen pa je bil zlasti za Štajersko, Prekmurje, pa tudi Gorenjsko in Dolenjsko. KAJ PA DEDEK MRAZ Težko je govoriti o pravi tradiciji tega obdarovalca otrok, je pa res, da je prisoten v našem času in prostoru. Najbrž je nastal iz iste mitske figure in je eden od treh, ki prinaša darila. Povedati je treba, da so bili vsi trije tako ali drugače uvedeni in vpeljani na tradicijo starih poganskih običajev. Mnogi menijo, da želi nekako izriniti božič, a videli smo, da tradicija božičnega obdarovanja pri nas ni velika. V minulih desetletjih smo ga tudi ustrezno poslovenili, saj prihaja izpod Triglavu, dodali smo mu polhovko in ga obogatili z množico spremljevalcev - od pravljičnih bitij do Martina Krpana. Pa tudi časovno je ravno prav oddaljen od Miklavža. ZAKAJ TOREJ OHRANITI TUDI DEDKA MRAZA? Ker je zelo pravljičen in je sprejemljiv za vse otroke, tudi tiste, ki poznajo Miklavža. Še posebej pa je res, da ga ne smemo vzeti otrokom nereligioznih staršev, saj bi oni potem izgubili vse. Jemali in ukinjali smo v svoji zgodovini že veliko preveč, zato je prav, da ohranimo primerno širino. Sploh pa zato, ker gre za otroke. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM NOV USPEH ANSAMBLA MARELA: Aljažu v spomin Ansambel Marela, ki trdno že dolga leta stoji zasidran v slovensko zemljo (celo na uradno zakoličenem evropskem glasbenem središču sredi Mengša) se dokazuje znova in znova. Ves čas dela trdno povezan z aktualnostmi slovenskega človeka. Najprej so zapeli smučariji (smučarska kaseta »Bojan, Rok, Mateja z Marelo«), nato pa so drugo namenili LIPICI, konjem. Zadnji izdelek - tretja kaseta je naslovljena Aljažu v spomin - seveda gre za spomin triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Slovencem je znan po izjemni delavnosti, ljubezni do planin, gorske narave, posebno do Triglava. Prispeval je tudi glasbeni delež s skoraj ponarodelo pesmijo Oj Triglav, moj dom. Besedila za skladbe na kaseti je napisal Marjan Stare; še nekaj jih pripoveduje o lepotah Slovenije in o triglavskem narodnem parku. Glasbenikom in pevcem mengeške Marele ob izidu kasete čestitamo z željo in sugestijo, da se čimprej lotijo take glasbene obdelave najbolj svojega koščka domovine. BROJAN Petindvajset let glasila Tosame in pesniška zbirka Marjane Lavrič Ob praznovanju 25-letnice izhajanja tovarniškega glasila Tosame, so se odločili, da ob tem izdajo tudi drobno knjigo pesmi svoje sodelavke Matjane Lavrič. Na slovesnosti ob tem dogodku, ki je bila v petek, 7. decembra 1990 v prostorih Knjižnice Domžale, so najprej predstavili petindvajsetletno pot glasila in njegov pomen pri obveščanju delavcev o pomembnih dogodkih v zvezi z njihovim podjetjem, pa tudi o vsem zanimivem, kar se dogaja med njimi samimi. Sledila je predstavitev mlade pesnice in njenega prvenca. Marjana Lavrič je pisala pesmi že v os- novni šoli, pri tem pa ji je veliki vzor pesnik Tone Pavček. Zbirko Kaplje krvi je rodila želja, da svoja čustva in razmišljanja izlije na papir in del svojega optimizma prenese tudi na druge. Toda, kot pravi prof. Ivan Sivec v spremni besedi k zbirki, iz vsakega trenutka kljub optimističnemu motu vendarle kane tudi kaplja krvi. In to je tudi naša kaplja in naš trenutek. Naslovnico k zbirki je prispeval grafik Črtomir Frelih, izšla pa je s pomočjo podjetja Tosama in Zveze kulturnih organizacij Domžale. V programu ob prazniku Tosa-minega glasila je sodeloval tudi njihov oktet. CVETA KNJIŽNICA DOMŽALE Novo: Izposoja CD plošč Z novim letom smo v Knjižnici spet poskrbeli za novost in popestritev naše ponudbe. Lahko si boste izposojali CD plošče. Za začetek vam ponujamo okoli 300 različnih plošč, izbirate pa lahko med klasično in operno glasbo, klasičnim in modernim jazzom, razpoloženjsko glasbo ter rockom. Plošče bomo izposojali na Pionirskem oddelku Knjižnice. Izposojnina za 7 dni je IS din. ^ Pridite in izberite, da bodo trenutki, ko ste sami s seboj, lepši in bolj 160 LET STARA KAPELICA JE LEPO OBNOVLJENA Avbeljnova kapelica sv, Ane v Pečah Kapelica Je zidana, navzven odprta, z dvema stebroma ob straneh Kapelica stoji ob asfaltirani cesti Moravče-Peče in sicer na začetku vasi, Stara je nekako 160 let. Pozidana je bila še pred letom 1887. Sezidati jo je dal takratni gospodar Tomaž Prašnikar, menda zato, ker je tod razsajala konjska kuga. V kapelici je stal do leta 1964 lep lesen kip, meter je bil vtšok, upodobljena pa je bila sv. Ana z Marijo. Kip je bil kasneje odkupljen in odpeljan v Kranj. Da ni ostala kapelica prazna, je mama Jera Prašnikar v zadrugi katoliških duhovnikov v Ljubljani kupila sliko sv. Ane z Marijo. Tokrat je plačala za sliko več, kot so iztržili za leseni kip. Zatem so kupljeno sliko domači dali okviriti in jo namestiti v notranjosti kapelice. Sčasoma je postala dotrajana in nujno potrebna obnove, zato so domači sklenili, da jo popolnoma obnovijo. Z deli so pričeli že spomladi letos in jo v osmih dneh tudi obnovili. Zidarska delaje opravil Lojze Stegnar iz Straže pri Moravčah. Sedanji lastnik kapelice je Albin Prašnikar, delavec in kmet, ki pove, da so kapelico obnovili na lastne stroške in tudi ■ s prostovoljnimi deli. Obnovljena kapelica je bila tudi posvečena na dan sv. Reš-nega telesa (ob priliki procesije) ki gre tod trikrat na leto. Blagoslovitev je opravil župnik Ivan Poušnar z Vač. Nov videz obnovljene kapelice marsikoga ustavi, da si jo ogleda. Krajani so veseli, da je temu tako. JOŽE NOVAK mije, da se svet sprašuje, zakaj spomenika nimam, kakor zakaj ga imam. Na fotografki: Slavko Pišek, predsednik občinske ZKO, je v otvoritvenem govoru poudaril pomen regijskega povezovanja v kulturi in obenem udaril plat zvona za vse tanjši kos kruha, ki ga družba tej dejavnosti namenja. KULTURNI MENGEŠ Srečanje foto In filmskih skupin Gorenjske Vsako leto se v drugi občini zberejo gorenjski ustvarjalci fotografij, diapozitivov, filmov in video projektov. Drugod po Sloveniji takšnih srečanj nimajo in mogoče je ravno srečna številka 7 (sedem gorenjskih občin), trma in razumevanje Zveze kulturnih organizacij tisto, kar srečanje ohranja pri življenju. Že v zgodnjem popoldnevu so se predstavili Jeseničani in Radomljani s po dvema videoma. Za projekcijo slike na večji zaslon je poskrbel Video Slovenija-Grudnik iz Domžal in dokazal, da video dohiteva film tudi po možnosti za prikazovanje v večjih dvoranah. V avli mengeške dvorane je bila postavljena razstava fotografij 45 avtorjev iz 12 klubov in v njej je potekala tudi otvoritev Srečanja. S trobentama, harmonikama in kitaro sp jo pričeli Miha, David, Simon in Rok, učenci mengeškega oddelka domžalske glasbene šole, nadaljevali pa Dani Stražar in Špela Prašnikar, pevki s Prevoj. Slavnostni govornik je bil Slavko Pišek, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale, ki je bila tudi prireditelj srečanja. Po nagovoru je odprl srečanje, izrazil upanje, da se bo ohranjalo tudi v bodoče in pohvalil Foto-kino klub Mavrica iz Radomelj za tehnično izvedbo prireditve. V večernem delu so si obiskovalci ogledali sto diapozitivov in osem filmov. Žal je napaka jeseniškega projektorja zmotila prikaz, ki pa ga je vendarle učinkovito zaključila kranjska risanka Patent 2000. Po končanem srečanju so se gorenjski ustvarjalci posedli še za okroglo mizo in ocenili letošnjo prireditev ter se dogovorili, kakšno srečanje si želijo v prihodnje. IGOR LIPOVŠEK KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ ORVEŠČA Odpravimo divja odlagali šča vMengšu Sreča v nesreči je. da je nekaj ljudi v Mengšu, ki jim ni vseeno, kakšna je okolica njihovega bivališča. Pravim sreča, kajti mnogo hitreje delujejo tisti, ki so neodgovorni, nesramni, ki jim je vseeno, kam svojo nesnago vržejo, stresejo. Morda nas zanima, kako stvari priti do dna. kako napovedati vojno takim početjem. Na svetu KS v mengšu so temu problemu napovedali vojno, na na’s vseh pa je. kako se bomo odzvali, kajti v to smo vpleteni vsi, saj smo nenehni proizvajalci nesnage, za katero pa moramo vedeti, da je z njo potrebno pazljivo in odgovorno ravnati, saj nam ne sme biti vseeno, ali bomo čez desetletje živeli že med samimi smetmi. Pravim vojna - da, vojna predvsem neodgovornim početjem posameznikov, ki jih družba ni naučila reda in odgovornosti. Za prvo obdobje bo izstavljen račun v znesku 95.000 din. kar pa je kapljica v morje, če te vojne ne bomo obrnili proti tem posameznikom in jim naprtili to odškodnino, ki bi jo morali oni plačati, ne pa da jo plačujemo sedaj vsi. Da. začeli smo s sanacijo najbolj perečih odlagališč na območju KS Mengeš. Nekaj tega dela boste razbrali iz slik, upamo pa. da si jih boste šli tudi samo pogledat, predvsem pa upamo na naš uspešen poziv proti preprečitvi nadaljevanja takega početja. Na svetu KS smo se odločili še za dodatne ukrepe, o katerih boste pravočasno seznanjeni, predvsem o tem. kam boste v bodoče lahko odpeljali večje količine odpadkov. Prav tako delamo na sortiranju odpadkov, da se bomo skušali kultivirati z zahodnimi narodi, ki so že uvideli, kakšen zločin delamo z neodgovornim ravnanjem nad naravo. Pozivam vse občane KS in tudi druge, kajti na divjih odlagališčih se najdejo dokazi, da so smeti pripeljane tudi iz drugih krajev, da ob večjih količinah odpadkov vpra- šajo za nasvet na KS Mengeš (tel št. 737-081). kjer jim bodo svetovali, kam določene odpadke lahko deponirajo. Sedaj, ko smo glasovali za plebiscit, glejmo tudi na to. da ne bomo živeli le v samostojni temveč tudi čisti in zdravi državi Sloveniji. JOŽE VAHTAR OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI DOMŽALE: Pot je v pravilni prehrani... Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale je imelo 8. novembra svoj 3. redni občni zbor. Na njem smo pregledali opravljeno delo ter sprejeli program dela za bodoče. Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je aktivnost društva usmerjena na številna področja oziroma probleme, ki zadevajo sladkorne bolnike in ki tudi v bodoče terjajo še veliko dela. Razveseljiva je ugotovitev, da je domžalsko društvo v Sloveniji edino, ki v svojih vrstah združuje nad 50% vseh sladkornih bolnikov v občini. Vključevanju novih članov - sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov, zlasti pa zdravstvenih delavcev in delavcev ^domovih za ostarele - bomo tudi v prihodnje namenili vso potrebno pozornost. Področje, kateremu smo namenili v preteklosti veliko pozornost, je pravilna prehrana sladkornih bolnikov. Leta je eden od pomembnih dejavnikov za uspešno premagovanje bolezni. Žal pa ugotavljamo, da so živila, primerna za sladkorne bolnike izredno draga in zdi se. kot da gre za luksuzne izdelke. V društvu si prizadevamo, da bi bolnikom pomagali z ustreznimi predavanji in posredovanjem strokovne literature o pravilni prehrani. Skupaj z Zvezo društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije pa si prizadevamo tudi, da bi dosegli nekatere olajšave pri prodaji živil, žal pa doslej nismo zabeležili kakšnih posebno vidnih rezultatov; kljub temu pa ne bomo popustili. V svoj program smo zapisali tudi nalogo: SKRB ZA SOCIALNO NAJBOLJ OGROŽENE ČLANE našega društva. Te naloge pa kljub najboljši volji članov organov društva brez pomoti Centra za socialno delo in pristojnih organov v krajevnih skupnostih ne bomo sami zmogli. Zato že na tem mestu prosimo za pomoč in sodelovanje. Na občnem zboru je bila obsežna razprava namenjena predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu, zlasti predvideni uvedbi participacije tudi za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih posledic. Sedaj se sladkorni bolniki disciplinirano zdravijo: redno obiskujejo zdravnika zaradi kontrole sladkorja v krvi in urinu, redno jemljejo predpisana zdravila itd. To pa zlasti pri tistih bolnikih, ki so še v delovnem razmerju, predstavlja manj bolniškega staleža in večjo produktivnost. Uvedba participacije bi za marsikaterega bolnika, ki je vezan na pogoste obiske pri zdravniku, na stalno zdravljenje z zdravili in na posebno prehrano, predstavljala strošek, ki ga ne bi zmogel. Posledice bi bile katastrofalne, ne le za bolnika samega, pač pa tudi za skupnost. Opustitev stalnega, discipliniranega zdravljenja bi povzročila hujše oblike bolezni in s tem: več bolniškega staleža, večjo obremenitev bolnišnic. večjo porabo zdravil in še bi lahko naštevali. Tako bi uvedba participacije dala prav nasprotne učinke od pričakovanih: namesto manj stroškov, večja obremenitev zdravstva. Prednje ugotovitve je občni zbor pisno posredoval tudi Republiškemu sekretariatu za zdravstvo ter Zvezi društev sladkornih bolnikov. Dejavnosti našega društva, ki smo jo na kratko predstavili v tem sestavku, pa društvo ne bi moglo opravljati brez pomoti zdravstvenega doma Domžale, ki nam nudi strokovno pomoč in prostore za naše delo. Za vse se vodstvu toplo zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem podjetjem in zasebnim obrtnikom, ki so nam s finančnimi sredstvi pomagali, da smo lahko nemoteno opravljali svoje naloge. Za lepo kulturno doživetje ob občnem zboru pa smo dolžni zahvalo tudi Zvezi kulturnih organizacij Domžale in seveda Stobljanskemu oktetu. Vse sladkorne bolnike v naši občini vabimo, da se nam pridružijo, obenem pa njim, kot tudi vsem občanom Domžal želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1991. Upravni odbor društva Nikotin Svinčeva kislina Katran fe/v; Aldehidi Ogljikov monoksid Ketoni Piridini 3 -N' Fenoli V-. Amoniak - . ,;c; ... Metanol Žveplov dioksid Kajenje hujše od alds-a Ugledni ameriški epidemiolog K. T. RAVENHOLT opozarja, da vsako leto umre tri milijone Zemljanov zaradi bolezni, ki jih Je povzročilo kajenje. Opozarja tudi, da se druibe, ki Izdelujejo in prodajajo tobak, vedno bolj usmerjajo v driave v razvoju in skušajo tako nadomestiti padec porabe v razvitih driavah. V svoj! študiji, objavljeni v reviji ameriškega sveta za populacijska vprašanja, Ravenholt navaja, da Je tobak »morilec številka ena dvajsetega stoletja« In da bo, če se bo tako nadaljevalo, do konca stoletja pokosil sto milijonov ljudi. Največje porabnice tobaka In hkrati tudi naj večje proizvajalke so Kitajska, ZDA, ZSSR, Japonska, Nemčija, Velika llritanija, Indija In llrazllija. V ZDA je po Ravenholtovlh navedbah bolezni, ki so posledica kajenja, ie več kot tuberkuloze In to kljub temu, da število kadilcev nenehno pada te od leta 1963. V ZDA pride na prebivalca poprečno 3096 cigaret na leto. Vsega skupaj pokadijo Američani 562,2 milijarde cigaret letno. »Kronično vdihavanje tobačnega dima Izpostavlja celo telo, vse tkivo, sleherno celico močnim mutagenom In karcinogenom,« piše Ravenholt, ki ocenjuje, da so bolezni zaradi tobaka krive štiridesetih odstotkov smrtnih primerov raka v ZDA. Opozarjajo, daje Iz leta v leto več študij, ki kaiejo negativni vpliv tobaka na zdravje, In vendar jih še zmeraj potiskajo ob stran nasilne reklame za cigarete. PODSMREČJE V ČRNEM GRARNU: Staro se umika novemu, Pskaijeva domačija v Podsmračju je bila ena zadnjih zgradb v našem koncu, ki je bila pokrita s »skalco«. Gospodar Ravnikar pravi, da je streha 300 let kljubovala dežju in snegu, v zadnjih letih pa je razpokalo preveč kamnitih plošč, da bi bilo mogoče s podtikanjem pločevine ustaviti zatekanj«. Zato so se odločili, da bodo »skalco«, ki ngj bi jo l)ustora' na denarja, nekatere predlagane rešitve kot npr. dvig nasl" ’ (poglobitev in razširitev struge pa bi se dalo urediti, začelo P se je tudi že s čiščenjem dna. Krajani so opozorili na nuj potrebno čiščenje bregov voda. kjer je polno raznovrs svinjarije. Zeleni in šolarji bi sicer lahko pomagali pn ^ « nju, vsi pa bi z boljšo vzgojo lahko naredili največ. Ko •mo pri vodi, pa omenimo še skrb za vzdrževanje hidran ^ mreže, kjer je bil popis pomanjkljivosti narejen, le-te P. odpravljene, podano pa je bilo tudi zanimivo vprašanje o ■ nini vozil, ki so bila doslej last SIS za požarno varstvo, s po 1. 1. 1991 sploh ni več. TUDI V JARŠAH SO PROBLEMI••• Iz Jarš je bilo malo krajanov, zato se bo vodstvo KS odzvalo na županovo pobudo, da se tak razgovor or* . m0. na njihovem območju. Opozorili so predvsem na pro , stj tiko pridobivanja soglasij, na pločnike, ki so parkinš*-®' v. ob lokalih), pa se pohvalili z vzornim sodelovanjem kraj zanimalo jih je kaj bo z »avstrijsko« trgovino v Jarša irj godba je že podpisana), zahtevali so večjo skrb meznikov kot organizacij za »javno dobro« (kdo avtobusne postaje), doslednejše uresničevanje z“'l0”.0matike vseh področjih. Razgovor se je dotaknil tudi prob^m , telefonije, pa električnega kabla, ki »visi« čez M ,V|.uce-zanimalo jih je, kako je s čiščenjem kanalizacije po z nih del na posamezni cesti. TUDI TO NAS ZANIMA kojn'n' Bi lahko rekli za vrsto splošnih vprašanj v zvezi s ^gs-skimi skladi, s katerimi (ni)smo gospodarili, o nep g0-nem plačevanju lesa. ki ga kmelje oddajajo Goz m0reš spodarslvu, pa o možnostih javnih del (nikogar j^glo. prisiliti!), ki je povsem neizkoriščena, prisojne je ,er kaj se bo dogajalo z nacionaliziranimi zemljišči nazaj. obliki jih bivši lastniki lahko Pn^®. * L, ngjbr* v kakšni omenjen je bil problem pogodbe z KPC Jable. 'cl. fl^čem sf za prisotne zanimiv in koristen. v. ^ (f^ Izogibajte se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani. t ^ Ruski pregovor I Obisk šturih krajevnih skupnostih Organizatorji srečanja v Kulturnem domu v Radomljah so vabilo na pogovor z tupanom objavili tudi po R TV, najavili so ga z nekaj plakati, tako da je bila udelelba primerna. Vodstva in krajani vseh štirih KS: Radomlje, Rova, Preserje in Homec-Noiice so po predstavitvi programov za leto 1991 najprej odprli aktualno vprašanje telefonije. KLEPOM, KDAJ BOSTE ZVOMU? . Precej ostrih besed in očitkov je bijo 'rrečenih zaradi zamud pri priklaplja-n)u telefonov na območju vseh 4 krajevnih skupnosti. Predstavniki PTT g. Tepež je pojasnil, da je do tega prišlo zaradi dodatnega projektiranja, vzroki *° v dogovoru, da gredo vse žice v zemljo, pa tudi v stalnem povečevanju števila interesentov. Krajani so se hudovali zaradi nepravilnega obvestila o rokih priklapljanja v Občinskem poročevalcu, opozarjali na nedoslednost pri izvajanju del na terenu in bili prej nezadovoljni kot zadovoljni, ko so dobili zagotovilo, da bodo v Radomljah telefone priklapljali od 5. do 31. januarja, v Preserjah od 15. 2. do 28. 2. na Rovah 'j1 Skrjančevem v istem času, medtem ko pride Homec na vrsto v prvi polovici marca - če ne bo večjih vremenskih neprilik, je bilo poudarjeno! Rovljani so opozorili na problematiko vodovoda v Žičah, Zagorici in na Rovih, kjer menijo, da kvaliteta vode ni dobra, enakega mnenja so tudi na Homcu, kjer je v vodi precej mivke, opozorili so na premajhno črpališče v Volčjem potoku, pa tudi na probleme Škrjančevega, kjer vode včasih zmanjka. Po zagotovilu predstavnika Komunalno stanovanjskega podjetja se temu območju z vključitvio novega črpališča obeta izboljšanje. CESTE Most v Hudem delajo prepočasi (mnenje izvajalca, da prehitro), tudi cesto so rekonstruirali precej dlje časa, kot bi bilo po mnenju krajanov potrebno. Krajane je zanimalo, kdaj peš pot in kolesarska steza iz Radomelj proti Rovam, kar bi pomenilo bistveno boljšo prometno varnost šolarjev, predlagali pa so tudi ureditev peš poti ob Kamniški Bistrici vse od Domial do Kamnika. Cesta od Radomelj proti Voljčjemu potoku naj se uredi v celoti, ne pa le preplasti, saj je preozka in nevarna, postavljena pa so bila tudi vprašanja, v zvezi Z bodočo avtocesto in obvoznico. Opozorjeno pa je bilo tudi na težave pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč ob komunalnih objektih, ki se rekonstruirajo. VARSTVO OKOLJA Na Rovih imajo divje odlagališče, ki ga je potrebno čimpreje sanirati, ugotovi naj se, kaj smrdi iz HELIOSA, pa na Kamniško Bistrico naj se bolj gleda, da ne bo postala še bolj umazana kot je, kot prvo bi lahko uredili njene bregove! Krajane je zanimalo tudi bodoče občinsko odlagališče, podali pa so tudi predlog za čimprejšnje uvajanje zbiranja in predelave posameznih vrst odpadkov. Čimpreje naj se odpravijo vse pomanjkljivosti ugotovljene ob velikih poplavah zlasti na Homcu, opozorjeno pa je bilo tudi na potrebne regulacije vodotokov na tem območju in ureditev zemljišč. Sem prištejmo še skrb za ureditev električnega daljnovoda ob Papirnici potem smo našteli skoraj vsa vprašanja povezana s komunalo. KDAJ PRIVATNIKI V EVROPO? . Kar precej predlogov in pripomb je bilo izrečenih v zvezi s prihodnostjo Republike Slovenije. Po kratki predstavitvi osnov plebiscita so krajani predlagali, da se čimpreje uvedejo evropski standardi za obrtnike, saj bo le tako omogočeno normalno komuniciranje s svetom, privatni sektor naj cvete, saj država z bogatimi ljudmi je bogata država. Kako delati po evropsko, ko pa niso urejene niti najbolj osnovne zadeve, na kakšen način uresničiti temeljno dilemo našega naroda - razvoj gospodarstva, do kdaj moratorij na sečnjo gozdov, kako zaposliti nezaposlene, so le nekatera izmed konkretnih vprašanj, ki so se dotikala splošne problematike. KAKO JUTRU Tudi mimo bodoče organiziranosti občine nismo šli brez besed, omenimo pa le konkretno opozorilo, da bi morali pri tem upoštevati ekonomsko moč posameznega območja in še več skrbi nameniti razvoju podeželja. Krajani bi radi, da bi v skupščino občine, pa tudi republike prišlo čimveč predlogov in pripomb. Na kakšen način? Omenjena je bila poslanska pisarna v Preserjah, pa možnost, da se to opravi preko strank, veliko pa bi na tem području s svojim poročanjem o delu skupščine opravil tudi Občinski poročevalec. KS Homec-Nožice bi rada uredila lastništvo bivše šole na Homcu, vsi skupaj pa bi radi tudi v letu 1991 realizirali vsaj toliko programov krajevnih samoprispevkov kot v letu 1990. Najbrž ne bo lahko! Tudi v Ihanu In Dragomlju so problemi Ekološki problemi, ki se jim je v zadnjem času pridružila še velika obreme-Je,nosl cesle skozi Ihan, so bili rdeča nit županovega razgovora v Ihanu, ki je ‘ namenjen KS Ihan in sosednji KS Dragomelj-Pšata, ki pa je zlasti izposta-‘ a problem pridobivanja soglasij lastnikov za v programu krajevnega samo-en 0 f>lanirano rekonstrukcijo ceste Dragomelj-Pšata, najbrž pa bodo cije*' Pro^em‘ ,udi pri pridobivanju soglasij, ko bo šlo za izgradnjo kanaliza- ...... Začeli smo s krajšo predstavitvijo Programov obeh KS. kjer je Zvone “'n'k °b programu omenil tudi nujno potrebno regulacijo Kamniške Bistrice. je povzročila »plavanje« nekaterih „:alanov- opozoril pa tudi na nujno ethtev poimenovanja ulic. Bogat je i ! Program KS Dragomelj-Pšata, kjer . 0 žačeli z rekonstrukcijo ceste, ob .Ka uosta poštah nemirni, neprijazni vilL*v?ie domovc^l,',^več ^Tzume-nrii u,n P°moi' občine pa najsi gre za Lr,d°b-a"J< soglasij lastnikov zemljišč, z „rjbleme v zvez> z smradom ali pa tviio ^JO hidrantne mreže in razširi-Pokopališča v Sentpavlu. kjer bo potreben dogovor s KS Simona Jenka. S pojasnilom, da je smradu s Čistilne naprave vsako leto manj. da se načrtuje povečanje čistilne naprave in da bo treba doreči, kaj s Farmo, so bili prisotni (ne)zadovoljni. Bomo kaj storili, da no bomo... Župan se je strinjal, da sta obe KS ekološko in tudi sicer zelo obremenjeni. zato bo potrebno oceniti vrednost prostora, ki ju zajemata in poiskati »nadomestilo« krajanom. Čimpreje naj bi začeli z že obljubljeno regulacijo večjih in manjših vodotokov. Skoraj na vsakem koncu ugotavljajo neurejeno odvodnjavanje, zasute ali slabo vzdrževane jarke, ki so bili tudi eden izmed krivcev za precejšnjo škodo ob poplavah. Resno se bo treba pogovoriti z Upravo za vodno gospodarstvo Repu- blike Slovenije, da se Kamniška Bistrica in Pšata uredita in zadeve rešijo čimpreje. Pomanjkljivosti, ki pa ne terjajo velikih finančnih sredstev, pač pa predvsem voljo, pa odpraviti takoj. Veliko pa bi se dalo narediti že z rednim vzdrževanjem različnih »grabnov«. KS, posamezni krajani opozarjajo, prosijo, kažejo na pomanjkljivosti, vendar vse prevečkrat brez odziva... morda bo lažje, ko bo izdelan kataster vseh naštetih »jarkov« in znan njihov vzdrževalec... Koliko za nas v lotu 1991? Na vprašanje, na koliko denarja iz občinskega proračuna lahko računajo, ni bilo mogoče dati konkretnega odgovora, saj občina niti sama ne ve, koliko bo odpadlo nanjo, z ugotovitvijo, da premalo pišemo o Ihanu in skupščini, pa se moramo strinjati, obljubljamo pa tudi, da bomo objavljali le podpisane članke, da ne bo spet hude krvi, kot je bila ob pisanju o ihanskem parku, ki ga ni več, zakaj, pa bo potrebno vprašati lastnika zemljišča AGROEMONO, odgovor pa lahko pričakujete v kratkem.. . če ga bomo dobili seveda. Možnosti za pozidavo Ml Predstavniki KS Dragomelj-Pšata so pozorih, da zaradi opredeljene 1. cone kmetijskih zemljišč na njihovem območju skoraj ni mogoče zidati, zanimali sojih argumenti za opredelitev te cone, opozorili pa so tudi na problematiko ribogojnice. Gradbeni odbor, ki je uspešno izpeljal asfaltiranje ceste proti Mali loki, bo potrebno aktivirati vsaj še toliko, da se uredi cesta do sosednje KS. sicer pa naj bi ceste vsaj posipali, če za drugačno vzdrževanje ni denarja ... Krajani Brda bi radi urejeno vodoo-skrbo, kmetovalci pa, da se z regulacijo uredi sicer precej zamočvirjena zemljišča, vsi so se strinjali, da je treba poskrbeti za ljudi, ki ostajajo brez dela, pa več skrbi obveščanju vseh krajanov tudi ne bi bilo odveč. Zato je bilo srečanje sklenjeno s pobudo, da se v Ihanu, pa tudi v Dragomelju (takrat samo o problemih KS Dragomelj-Pšata) še srečamo. V. V. Nov gasilski dom zaslužena Zagrada dtlo jn t<,,,,eva..sto ’**• odkar so mengeški kmetje, roko-.areta osn rnir ' delavci na pobudo domačina Mihaela Phanih virihV31 8as'lsko društvo. V razmeroma bogatih 0 Požarih m° Pr**eklosti Mengša najdemo tudi poročila aPrilom 1* J^J' je bil najbrž tiste noči med 14. in 15. r*'o95 (jom ' ^° )e v Velikem in Malem Mengšu pogo-?aP'Sano. da J\Y Bleiwesovih Novicah je bilo leta 1848 Cln' Pri Dni»h° Men8Sani proti požaru zavarovani pove-r°v s° Prav tai! sv'Jurijana v Gradcu. Za gašenje poža-,n sPoznam;* ..l? V Grac*cu kupili dve brizgalnici. Izkušnja ?arodili vse k Vellkem Požarju so jih torej prisilili, da so 2! Vei)e Do»».ar,e b'*° v tedanjih razmerah mogoče, da ^Roče omilili* PrePrei'1' ali njihove posledice kolikor ^ritost dolžn«*!!?*? P°iarnem redu so bile za požarno ii^!1 Vsakokratn^»betl 0^'ne; gašenje požarov pa je h, '* Mengeš oasilS1^8?' ^ako *e ustno izročilo, da je m!)0 Stilskega službo “rojeno že pred ustanovi- 1 '"Reškega ifasikk * Vai Povsem »očno. Za rojstni dan hr r'd podpisa? 21 <^dmk deželne vlade v Ljubljani je sLa*b'Jet^Tl oLh8U?’a 'S''*a leta Za načelnika razrx' .^diniivo ie izvoljen pobudnik Mihael obrtnikov 3 *C mec* ustanovitclji največ ^°pal0 PORanjah*?^^' r°fneRa pogona, saj je večje nis° V tem pogledu je v Mengeš velik napredek prinesla aova velika prevozna motoma brizgalna Rosenbauer, ki so jo kupili v letu 1928. Nato so v letu 1940 dobili še prenosni agregat ILO. Od leta 1972 mengeški gasilci uporabljajo prenosno avtomatsko sodobno brizgalno Rosenbauer. Avtomobil, ki so ga kupili v letu 1950 in ga predelali, je bil bolj kot za gasilske potrebe uporaben za prevoz bolnikov v bolnico. V Mengšu se je poleg samega kraja zlasti v povojnem obdobju hitro širila tudi industrija. Za večjo požarno varnost je bil posebej pomemben kombiniran gasilski avtomobil, ki so ga mengeškim gasilcem v letu 1959 odstopili Ljubljanski poklicni gasilci. V letu 1968 so si Mengšani oskrbeli nov kombiniran avtomobil TAM 5500. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale jim je v letu 1983 dala v upravljanje nov gasilski avtomobil TAM 130 T 10 s cisterno za 4000 litrov vode in 400 litrov penila. Dokaz, da si Mengšani želijo močno gasilsko društvo in da je to zraščeno s krajem, se posebej kaže v množičnem članstvu. To potrjujejo tudi številne pionirske, mladinske, ženske, veteranske in zlasti članske desetine izurjenih gasilcev, ki so zmeraj pripravljene nuditi pomoč ob vsakem času in povsod, kjerkoli je potrebno. Številni pokali v njihovem gasilskem domu pričajo, da so Mengšani na občinskih, področnih, republiških, državnih in drugih tekmovanjih osvojili vrsto prvih mest, z mednarodnih gasilskih tekmovanj in olimpiad pa so se vračali tudi s srebrnimi in zlatimi kolajnami. Stari gasilski dom je bil že dolgo pretesen. Pri iskanju možnosti za gradnjo novega doma, kar se je vleklo več kot deset let. so se gasilci končno dogovorili z Mengeško godbo, s katero tudi sicer vsa leta dobro sodelujejo. Del sredstev za novi skupni gasilski in godbeni dom so krajani Krajevne skupnosti Mengeš zbrali s samoprispevkom. Za novi dom so odkupili Dornikov ali Šubijev vrt ob razširjenem in ob tej priložnosti semaforizirano ter asfaltirano križišče cest proti Domžalam. Trzinu. Kamniku in Gorenjski ter proti Malemu Mengšu oziorma cerkvi. Dom stoji torej na eni najlepših lokacij in je na vse strani možen hiter izvoz. Dom so z majhno slovesnostjo začeli graditi 30. junija 1989. ko so vzidali temeljni kamen in hkrati prejeli tudi gradbeno dovoljenje. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Graditelj Kamnik in jih v redu opravilo. Načrte zanj je izdelal znani inženir arhitekt Feliks Hribernik, dela pa je nadzoroval in vsklajeval Razvojni zavod Domžale. Že v eni prejšnjih številk pa smo pisali, da so dom slovesno z blagoslovitvijo odprli 15. septembra letos, ko so mengeški gasilci praznovali stoletnico delovanja. V pritličju gasilskega in godbenega doma je šest garaž, garderobe s sanitarijami, učilnica, soba za dežurstvo in zveze, sejna soba ter dva prostora za civilno zaščito. V nadstropju imajo pisarno, čajno kuhinjo ter stanovanje za hišnika. Skupaj z gasilci pa je do novih prostorov po 106. letih delovanja prišla tudi Mengeška godba. Prostorno sobo za vaje ter stranske prostore, ki so jih že dolgo pogrešali, saj so nazadnje gostovali v prostorih glasbene šole v Mengšu. Čeprav zaradi denarnih težav še nimajo vse na red, upajo, da se bodo kmalu preselili v svoj novi dom. Stane Stražar Šepobo-žično vabilo Prijateljsko se večkrat srečamo ob kavici ženske, matere, žene. To naše sestankovanje ni le prazno Žensko besedičenje, ampak temelji na nesebični medsebojni pomoči - duhovni, fizični, materialni. Naša pravila so: 1. pravila za matere: Mati mora biti od rojstva svojega prvega otroka pa najmanj do njegovega vstopa v osnovno šolo doma in se nenehno truditi, da bo tako za otroke kot za moža ljubeča, nasmejana, razumevajoča, potrpežljiva. Vzgaja naj predvsem s svojim zgledom in stremi za tem, da ne bi nikdar »položila« roke na svojega otroka ali povzdignila glasu nad njim. 2. pravila za žene: Če je katera žena mnenja, da je njen mož slab, ima vse možnosti da iz njega naredi najboljšega. Z zavestjo, da brez truda lahko tudi iz dobrega moža naredi slabega. Naše vodilo pa je: KAKO ČUDOVITO SE OBLAČIJO LILIJE NA POLJU MARIJA OBLAK PISMA BRALCEV Life o sebi in o Sedaj zaokrožamo leto delovanja domžalske diskoteke »LIFE«. Ob tem zaradi pestrega programa in različnega odziva publike in okolja lahko rečemo nekaj besed. Vsekakor smo domžalski mladini in tudi starejšim generacijam ponudili vse, kar se je ponuditi dalo. V LIFE-u namreč ni doslej gostovalo le še nekaj izvajalcev, ki smo jih prihranili za naslednje leto. Ta program ni bil poceni in zaradi tega bo »LIFE« tržno pozitiven šele naslednje teto. Ne zaradi cen, ker bodo ostale iste, pač pa zaradi redkejšega izvajanja programa, ki pa bo zato bolj izbran in bolj reklami- Da ne bomo dolgovezili, naj povemo še to, da so se Domžale sorazmerno dobro odzvale na vse večje prireditve, povprečni ali manjši izvajalci pa Domžalčanov ne zanimajo kaj dosti. Tudi pri vrhunskih izvajalcih je naša publika vsaj na začetku dokaj mirna in hladna, ko pa se ogreje, postane po mnenju nekaterih izvajalcev kar najboljša. Takšen kontrasten odziv pa je bil seveda tudi pri nastopu Ciccioline, ki je razburkala celo slovensko javnost in se seveda morala pojaviti tudi v slovenski skupščini. Naj tu opravimo z opravljavci in navedemo nekaj resničnih podatkov. Z njenimi menedžerji smo se dogovorili za »mehkejši« - torej ne pomo temveč le erotični program. Plačilo programa je bilo dogovorjeno glede na vstopnino - da bi se le-te več nabralo, so njeni menedžerji zavlačevali z nastopom. Ker naše publike nismo hoteli pustiti dolgo čakati, smo sklenili prispevati za takojšnjo izvedbo programa 7.000 din - nikakor pa nismo nikogar prosjačili za dodatno financiranje programa. kot je bilo napisano v prejšnji številki tega časopisa, ko je odmeve po pripovedovanjih opisal tov. ZAJC. Ker smo nekaj prispevali k programu, smo le pozvali prisotne, naj spijejo kakšno pivo ali Coca colo več, da pokrijemo razliko. Največjo kritiko pa seveda zaslužijo pripadniki glasila »ŠE MIGAMO«, ki so si od nekje napulili nekaj »kocin« in jih priložili k svojemu dokajCobjestnemu članku in se ob tem veselo naslajali. Zato jim priporočamo, da izdajajo kakšno pomo glasilo, saj jim gre to odlično od rok - pa tudi naslov glasila jim prav ustreza. Zelo smo razočarani v LIFE-u nad tem, da so nas prav vsi zelo zavzeto povpraševali, kako neki je bilo »na Cicciolini«. zelo redki pa so bili, ki so nas povprašali kako je bilo pa »na PLATTERSIH«. ki so bili res vrhunska glasbena atrakcija. Zato za prireditev leta označimo nastop ameriškega ansambla THE PLATTERS - seveda v pomlajeni sestavi. Seveda so v LIFE-u še naprej dobrodošli vsi, ki jih zanima dobra glasba vseh generacij ter prijetno vzdušje z mnogo domačnosti. Da je to res, se lahko prepričate tudi med novoletnimi prazniki. V novo leto se bomo namreč popeljali z ansamblom POP DESIGN, ki bo tedaj slavil v LIFU že svoj 4. nastop. LIFE pa svoj prvi rojstni dan. VABUENI!! SLAVKO ŠOROTAR mi: Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno se dajo uporabiti. Stanislav Jeray UiC STRAN 11 - , A S£ £& BI mrsm zm$E£zr/;r;: IČJiSTd 30 Ul umiti tiD&ČA HIŠA , VBM CAB PA BODO MAbBVABl V NJEJ * Poto- reporta leta sP objekt« VIDA repaA oommo m&UMJ bom v mjiašu: ŠTALOA JE TO jEEAVCE TUBI , •EK ZDAJ BO W , *»,, KATI OBČIBA? SEL1HU iiORETlCAt PA NI N1AO0AK OJ NJBOOVIH ivOKONIišTo? , BA BI NAK POMAGALI , If:. . "••• "A'" IVAN KRAMBbRGAK PRBJU i>lPfc~os: PSI MOJI SNORKAlSl JOBŽASČAIO IUITE V SIPA, TISTI ATEHi NK BO STKE, GA BOSO NABILI 'TOTI KAK ATEISTI < -iuac,,, NA TiSNlBKAM STADIONU 3 ^lOJj IteSHtttA tA$t(Aia> £GRaJNIOu,Pa Bi ^ mokAh,! žalni kars.......... 11||^ «S'l Svečeniki pozivajo vse na krščansko skromnost. Pridržujejo pa seje samo siromašni. Obnova Društvenega doma je stvar vseh nas! Prišel je nov čas, ostali so stari problemi. Skupaj živimo starši in otroci, politiki preteklosti, politiki sedanjosti in prihodnosti. Ostaja nam le prostor, v katerem se lahko s svojim delom in razmišljanjem potrjujemo ali na novo uveljavimo. Resnica je, da se je težje obdržati na nivoju, kot ga doseči. To velja za vse stvari, kjer se za nekaj tekmuje. V Domžalah v okviru razprav občinske skupščine tekmujemo. Vsaka stranka skuša v skupščinski prostor postaviti pametno rešitev različnih problemov. Razveseljivo je, da skušajo odborniki ocenjevati predloge, ne le to, kdo jih je predlagal. Pred nas tekmovalce se je postavila na videz pretežka naloga: obnova stare kinodvorane ali glasbene šole. Slučajno sem se znašel v politiki, sicer pa sem rojen Domžal-čan. To poudarjam zato, ker sem bil kot odraščajoč v Domžalah priča razvojnemu terorju prišlekov, ki so z domačimi simpatizerji, željnimi lastnih spomenikov Domžalam ukradli dušo. Kaj je ostalo od starih Domžal? Bi jutri tudi v Domžalah imeli Titovo Velenje? Prepričan sem, da bi ga imeli, v kolikor v Sloveniji ne bi prišlo do političnih sprememb. Nove razmere in bolj zdravi pogledi v smislu trošenja oziroma investiranja denarja, katerega občani v obliki raznih dajatev združujejo v občinski proračun, zadržujejo namere tistih, ki menijo, da je obnova kinodvorane - glasbene šole proračunski strošek. Objekt je last občine, ki je preobremenjena z lastništvom številnih nepremičnin. Nekatere od teh. ki so bile vzete pravim lastnikom, bodo dobile svoje gospodarje. S tem se bo Izvršni svet skupščine lahko malo oddahnil, davčna uprava pa bo pridobila nov vir dohodkov. Vrnimo se k glasbeni šoli. Dolžnost gospodarja proračunskih sredstev je. da se sredstva vložijo tako, da bomo volivci vedeli, kdo jih je dolžan vrniti. V primeru, da se investira v občinski objekt, se oddaljujemo od urejevanja lastninskega vprašanja. Predlagam, da se postopa takole: 1. Lastnik objekta - Skupščina občine naj ustanovi delniško družbo imenovano n.pr. Kulturni dom Domžale. Lastništvo se prenese na delniško družbo. Skupščina občine obdrži le n.pr. 20%-ni delež kot vrednost vložka. 2. Upravni odbor se strankarsko ali drugače določi. 3. Delnice, ki bodo naprodaj, bodo plačljive na različne načine. N. pr.: kmet, ki bi prispeval les za ostrešje, bo v objektu imel določeno število delnic. Občan, ki bi prispeval v denarju n.pr. 10.000 DEM, bo imel v objektu vrednost delnic za to vsoto. 4. Delnice v objektu in dobiček iz le-teh bi moral biti neobdavčen. 5. Občan, ki bi pomagal graditi objekt, bi za svoje delo dobil plačilo v delnicah. 6. Pred upravni odbor se postavi zahteva, da pripravi program dejavnosti, ki bodo zastopane, da bodo preko najemnin za prostore pokrivale stroške vzdrževanja in zagotavljale objektu življenje. 7. Gledati na objekt kot na družbeno Glasbeno šolo pod patronatom občine, je žal preteklost. V programu dejavnosti obnovljenega objekta se na podlagi želja inštruktorjev, ki bodo vplačali ali zaslužili delež, nameni določen del prostorov za to dejavnost. Za produkcije bi se pripravil prostor, ki pa ga bo zainteresirani za produkcijo enostavno najel in plačal. Zakaj sem proti občinskemu samoprispevku? Prepričan sem, da način izgradnje na samoprispevni način ne bo razvil v Domžalah lokalnega gibaja, katerega danes pogrešamo. Domžalčani potrebujemo nekaj, ob čemer se bomo z veseljem poistovetili. Družabnost se zaključuje pred televizorji, na kulturne prireditve hodijo vedno isti obrazi. Občane želim opozoriti, da so v predvojnem času krajani prav tako združevali moči. Ljudje so pomagali vsak po svoji zmožnosti. Kulturni dom, katerega smo dolžni obnoviti, so naši predniki gradili celi dve leti - od leta 1908 do leta 1910. Ali smo ga mi danes sposobni v dveh letih obnoviti. Vas sprašujem? S tem člankom želim izzvati Vas, spoštovani krajani Domžal, ostali občani in strankarsko življenje! Pošljite svoje predloge in poglede na uredništvo Občinskega poročevalca, ki bo objavilo Vaše prispevke. Ste pripravljeni vložiti svoje delo, čas, ideje in denar v nekaj res domžalskega? Domžale, 3. decembra 1990 PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOM- 'ŽALE in ČLAN KMEČKE ZVEZE SLOVENIJE PODRUŽNICE DOMŽALE Jurij BERLOT, inž. agr. POGOVARJALI SMO SE Z JANEZOM PEROM, PREDSEDNIKOM SVETA KS MENGEŠ: Po najboljši volji In vesti... Janeza Pera zlasti Mengšanom, prepričana pa sem, da tudi ostalim v naši občini, ni treba posebej predstavljati, saj ga kot glasbenika - člana ansambla Alpski kvintet poznamo skoraj vsi, najbrt pa je manj znano, da je bd izvoljen tudi za predsednika Sveta KS Mengeš. Biti predsednik največje KS v občini ni lahko, saj je to mnotica interesov, potreb, predlogov in iskanj, zato se je prvo vprašanje nanašalo prav na upoštevanje velikosti KS. Krajevna skupnost Mengeš Je s svojimi nekaj več kot 6000 prebivalci največja v naši občini. Menile, da je to samo prednost, ali najdete tudi kakšno pomanjkljivost. Velikost in število prebivalcev Krajevne skupnosti Mengeš je predvsem velik iziv za vse nas. Delo v tako številni KS je zahtevno, probleme pa skušamo reševati po najboljši volji in vesti. Bill sle prvi v občini, ki ste sprejeli novi statut KS In v njem zapisali nekatere Izvirne rešitve - skupščina KS izvoli predsednika Sveta KS in na njegov predlog tudi člane sveta KS. Se v praksi obnesejo? Ob volitvah smo veliko pozornosti namenili prav statutu, saj smo z njim vrsto stvari postavili v sedanji čas, v soglasje s politiko, ki se je spremenila z uveljavitvijo večstrankarskega sistema in z demokratičnimi spremembami. Prvi koraki po tej poti so sicer že za nami, težko pa že danes ocenim, ali so te rešitve najboljše. Program krajevnega samoprispevka je pester, obsega reševanje problemov v vseh delih vaše KS. Lahko na kratko predstavite, kaj od tega Je bilo ie realiziranega? V dobrem letu in pol je bilo narejenega veliko: obnovljen je bil gasilski dom v Topolah, dokončana izgradnja gasilskega in godbenega doma v Mengšu, delno smo uredili javno razstavljavo do osnovne šole in parkirišče ob tenis hali Fit - top, pri tem so sodelovali tudi lastniki hale. Pridobljeni so bili projekti za izgradnjo sekundarne in primarne kanalizacije v Loki. nekateri kanali pa so že tudi položeni in še kaj bi se našlo. Brez znatne pomoči in razumevanja občine, delovnih organizacij in obrtnikov iz naše KS in ožje okolice, obeh gasilskih društev Topole in Mengeš, Mengeške godbe, predvsem pa brez pomoči posameznih krajanov, ki so s prostovoljnim delom in prispevki omogočili celo predčasno realizacijo nekaterih nalog, ne bi šlo. Se zlasti velike pa so tudi zasluge g. Petra Janežiča, prejšnjega predsednika Sveta KS, saj je bila ta pot začrtana v času njegovega predsednikovanja. Realizirana je torej večina Investicij, pa morda lahko ie danes rečete, da bo program krajevnega samoprispevka do leta 1994 v celoti uresničen? Sem optimist. S tako nesebično pomočjo posameznikov in vseh ostalih, kot je bila pokazana doslej, se ne bojim, da ne bi programa krajevnega samoprispevka uresničili v celoti, morda ga bomo celo presegli. Vse to pa kaže, da je program resnično odraz želja in potreb krajanov. Vaše krajane najbri najbolj zanima, kaj vse boste v KS »delali* v letu 1991? Čeprav velikokrat ugotavljamo, da so navadno plani le paleta želja, upam, da to za naš plan ne bo veljalo, saj smo vanj zlasti za leto 1991 zajeli vse tisto, kar menimo, daje najpotrebneje: - vodooskrbe - na osnovi hidravličnega izračuna razširiti rezervoarje za vodo - kanalizacija - urejanje obstoječe kanalizacije, ureditev odvodnjavanja na Partizanski cesti, zgraditev dodatnega kanala na Tomšičevi ul. ter ureditev na odcepu ceste OF, izgradnja sekundarne kanalizacije ter hišnih priključkov v Loki pri Mengšu, naročilo projektov za priključitev naselja Topole na kanalizacijo, - ceste - asfaltiranje ceste skozi Loko, Mehletove, Keržanove, Prelovškove, Lavrinčeve ulice ter odcepa Ulice OF, dokončna ureditev cestnega omrežja na Muljavi, rekonstrukcija Mušičeve ul. v Loki in Ropretove ul. v Mengšu, začeli pa bomo tudi z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste na Dobeno, omenim naj tudi zamenjavo robnikov na Prešernovi, rekonstrukcijo križišča pri Hi-drometalu ter izdelavo hodnika za pešce na Gorenjski cesti - javna razsvetljava - ureditev le-te na poti do šole, na Rašiški cesti, Gorjupovi, Mehletovi in Keržanovi ulici. Ne samo naši, vendar predvsem naši, pa sta tudi zgra- ditev prizidka k osnovni šoli in preprečitev propadanja gradu Jable. Zavedam se, da je program obširen, da njegovo realizacijo spremlja vrsta neznank, vendar sem prepričan, da bo s skupnimi prizadevanji šlo. Vaša KS je bila vsa leta znana po bogatem društvenem ilvljenju, je danes kaj drugače? Ne dosti. Prizadevamo si, da kraj intenzivno deluje na kulturnem področju, žal pa se vse prevečkrat znajdemo pred dejstvom, da društvom za njihovo dejavnost pn-manjkuje osnovnih finančnih sredstev. Zato bomo morali zagotoviti, da se bodo s svojimi programi še bolj usmerjala k uporabnikom oz. družbi, katere namen so. Na zadnjem srečanju z iupanom in predsednikoni izvršnega sveta je bilo precej govora tudi o obrtni coni, ki bi morala najti mesto v Mengšu, pa o obvoznici,, revitalizaciji starega dela Mengša, kakšno Je vaše mne- Vse našteto kaže na to, da Krajevna skupnost Mengeš potrebuje kvaliteten prostorski plan, ki bo služil potrebam kraja in časa. , Nova ustava naj bi drugače opredelila vlogo občine l v zvezi s tem se veliko govori o manjših občinah. Razni * šljate o občini Mengeš? Časa in razmer ne gre prehitevati in še naprej delam v občini, katere del smo. . , Ker je to novoletna številka, še klasično vprašan) • Vaše želje v letu 1991? . Čas, ki prihaja, je težak. Pred tem ne smemo za,l*K? oči, živeti je treba vsemu navkljub, kajti življenje ne čaK in mu je treba dati vsebino. Vsak na svoj način. Vse pa strnil v eno samo misel: KRAJANOM ŽELIM PRbu' VSEM ZDRAVJA IN MIRU. Pogovor pripravila glavna urednica. Iz naših krajev Na Trojici bi radi dokončali do« Tudi v našem glasilu smo velikokrat pisali o pridnih krajanih iz Žej in Trojice, katerim so se velikokrat P družili tudi drugi, da bi skupaj čimprej izgradili D .. KRAJANOV - GASILSKI DOM v Žejah. Ta je bon streho, tudi zaprli so ga in to predvsem z lastnimi tm nimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela, pa tudi s P“. močjo družbene skupnosti. Tako je bil zbran graa..vl() material, les za ostrešje, opravljeni so bili izkopi ^ je skalo in vse ostalo, da je dom v tretji gradbeni fazi. bilo doslej narejeno udarniško, niti ena ura ni bila P Krajani in vsi, ki bi radi čimpreje urejen d°*!" njegovo okolico pričakujejo, da bodo v letu 1991 z -jj žlico zajeta tudi občinska sredstva, ki naj bi jih na|'n ^ za dokončno ureditev doma - vsaj v takšni men k ^ druge podobne domove. Zapišimo še, da je v ten izšla tudi novoletna številka ŽEJ ANA. Volitve , Krajevne skupnosti Krašnja, Rova, Radomlje in * voje so se odločile, da 23. decembra 1990 izpelje)* ^ neposredne tajne volitve vodstev krajevnih s|cuPj’ jas0v-starim poteče mandat. Zato so volilci v teh KS °b 8 . j0 niči za plebiscit, izjjolnjevali tudi glasovnice, s kah-^1 ,0 se odločali za nova vodstva krajevnih skupnosti, ki prihodnja 4 leta v njihovih okoljih uresničevala Ptof krajevnih skupnosti in v teh okvirih zlasti prog' krajevnih samoprispevkov. O rezultatih volitev lahko prebrali v prihodnji številki. Tokrat smo bili na obisku vKSRaSolee Kar dva samoprispevka, ki skupaj zneseta tri odstotke, plačujejo krajani Krajevne skupnosti Rafolče, ki spada med manjše KS, njena velika značilnost pa je tudi ta, da je edina, ki nima primernih lastnih prostorov za dejavnosti. Vendar je bil namen našega obiska tokrat drugačen. V prvih dneh decembra je namreč cesta iz Vrhovelj mimo kamnoloma, ki pelje proti Strati in Dupeljnam, v doltini 850m dobila asfaltno prevleko. »S tem se uresničuje letošnji program krajevnega samoprispevka,« pravi Janez Bernot, predsednik Sveta KS, »obenem pa smo odvečni material s te ceste vgrajevali v cesto Vrhovlje-Rova proti vasi Dolenje, kjer naj bi asfalt poloiili spomladi.« Delo je bilo kljub manjšim zapletom opravljeno, pri čemer imajo zasluge tako KS kot krajani, pa tudi občina, Odbor za komunalno dejavnost, nadzorni, saj so vsi prispevali k uresničitvi investicije, ki bo te kraje priblitala dolini. Je majhen korak, vendar se vse stvari začnejo z majhnimi koraki, strinjamo pa se z našimi sogovorniki, da bo za ureditev manjših oddaljenejših zaselkov potrebna še večja solidarnost in skupno sodelovanje. MARIJA CAPUDER-Straža Straža je majhna vas, precej oddaljena že od središča krajevne skupnosti, kaj šele od Domžal. V zadnjih letih se je marsikaj premaknilo. Uredili so nam cesto, tako da vsaj do hiše pridemo, tudi nov asfalt skozi Vrhovlje in mimo kamnoloma nam veliko pomeni, več si le 3 gospodinjstva, toliko nas namreč v Straži stalno živi, skoraj ne moremo želeti, da bi bilo le prihodnje tako. Težko čakamo na telefon, ki naj bi zazvonil enkrat v prihodnjih letih. JOŽE HANČIČ - Straža Z razvojem naše krajevne skupnosti smo zadovoljni. Tudi nekaj več kot kilometra asfalta se veselimo, kaj se ne bi. Do Straže sicer ostane nekaj več kot kilometer makadama, kamor asfalta kljub plačevanju 2 samoprispevakov najbrž ne bo prav kmalu. Rad pomagam, pri tem pa vem, da smo premajhni in preveč stran, da bi kar jutri uredili vse. KS gleda na nas, kolikor more, pričakujem le, da bo tudi v prihodnje vsaj toliko solidarnosti in složnosti kot doslej. SREČKO GERČAR-Dupellne VINKO DOLINŠEK - Dupsllne MAJA GERČAR - Vrtiovljo Nov asfalt je majhen korak za Dupeljne, saj nam je le delno izboljšal dostop v dolino. Želeli bi, da bi asfalt prišel tudi v Dupeljne, vendar prav kmalu najbrž ne bo, saj je do nas še skoraj 2 kilometra. Cesto, kjer največ škode naredijo različni nalivi, vzdržujemo v glavnem s prostovoljnim delom, KS da za nafto in matrerial. Pozimi je najhuje, ko je sneg, vendar gre. Malo nas je, pa precej deleč smo. Hribovito območje bi morali bolj razbremeniti, želimo pa si, da bi otroke s tega območja s kombijem vozili v šolo. Sodeloval sem v svetu krajevne skupnosti, ki je ena izmed manjših v naši občini. Če bi hoteli urediti vse probleme v bolj oddaljenih vaseh, to seveda pomeni precej več stroškov, kot če delaš cesto v dolini. Urejamo vodovod, tudi cesta se je izboljšala, kaj več bo le 11 hiš, toliko nas namreč v Dupeljnah je, težko samo naredili. Zato pričakujemo sodelovanje, pa ne le od krajevne skupnosti, ampak tudi od drugod, saj sami kljub plačevanju 2 samoprispevkov ne bomo zmogli vsega. Lahko rečem, da je nap dek v Vrhovlje v zadnjih lem stopil z velikim korakom-bili smo vodovod in s tem u . ■ dili vodooskrbo, prej sm°, z včasih kar nekaj mesecev vode. Letos je prav mimo vode. Letos je prav ~ va speljana tudi asfaltna poveza z dolino, kar ne pomeni boljšo povezanost, temveč _ lepšo urejenost okolice ’ dvorišča, priključkov do seda. Veseli smo je. Moram reči. da se je v krajevni skup" sti naredilo res veliko m ie z limo si lahko, da tudi v pn nje ne bi bilo nič^rug**.^ Marija Capuder Jože Hančič Srečko Gerčar Vinko Dolinšek Maja Gerčar te: Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže. bodbitotbdt JJako Jeras, predsednik sveta KS «ato polje Zlat°V0 ,vot*s,vo 50 izvolili tudi v Krajevni skupnosti | J™ P0!)«- Krajani so na ZBORU VOULCEV s tajnim 1 KS .vanlem 'zmed 15 kandidatov izvolili 8 članov sveta ŠuStaZ'tT’i n' 50 ,>v'iro Klopčič (Mala LaSna), Franc oančili /Sat0 Polie)- Hrane Slapar (Trnovče). Janko Zu-začar /-r 310 Po|je)- M'ro Burja (Brezovica), Janez Po-; KlonZiJi1^1OVfe)' ■,anko Klopčič (Trnovče) in Marjan ' Jeras/tik Z'3 LdSna*- katerim se je pridružil tudi Vinko ' Ijen 7« ’ k' )e bil na spomladanskih volitvah izvo- ! ^^up^eobčine^om^'.^. ' krajeVnih SkUPn°' Kraievn^'i SeP ^ve,a Pa je bil za predsednika Sveta bo naivefv*3 n°St' ^l4t0 P°*ie izvoljeni Vinko Jeras, ki i neoa sa C sltr,:M namenil uresničevanju programa krajev-bleitiatik 0*5r'S*,evka m v nic8over ~ pestra razprava ' v Krajevni skupnosti Krtina je bil tradi- 5 Svojimi obls*can' saj je blizu 60 krajanov želelo pri oblikova a og1. Pripombami in pobudami sodelovati hodnie- Zhr,?JUi,Pr0grama dela krajevne skupnosti v pri-!,udi predse,ila, krajanov pa sta se med drugimi udeležila ihsvarzbani , skupščine občine Domžale Anton Ervin skar. ,er predsednik Izvršnega sveta Anton Pre- ^ Najprej pika svetiSrt>bietnat(?dd niegov namestnik JANEZ LUKMAN, d ' v Pom o/ ° KS d°bro pozna in mu ne bo težko voditi I *7°8ram tat ^ ,mu bo poslej le neprofesionalni tajnik. ^r«°“le,° 1991 k0' za Prihodnjih 5 let sloni na Pplbrž ne ‘I nc8a samoprispevka. Je obširen in ga ^bnejše inv«"V abko realizirati. Naštejmo le najpo- ^ končan "V t"C,je za let0 ^ ‘"amenje rek°nstrukcije ceste Brezje-Rača-Kudrovo j f/^janje^av^« Ces,e v Dolenji vasi I PSan) e razsvetljave (Brezje. Sp. in Zg. Krtina, kan^za^" m°rda prieeli graditi me,e' na Studegnjdskcga doma 'n ureditev letnega gleda- Unv bo °trehf 'Ud' gradnjo prostorov za potrebe aa |^aci)° le-teh m n.ah’reJe urediti probleme v zvezi lju ■ 'hi. omeni,- 0bnovo obzidja in zvonika ob cerkvi Spreoud' priprave n, C °' na zboru krajanov so obravna-'otl c“Voril Predsednic vVanjC 0 Plcbisc',u. o čemer je jkErv'nSchWarzbani Skupščine oWlnc Domžale An- ^bchtvarzbartl. S Pe{ilek Zemeljških,!?l}lranie ces,e Selo-Bišče I' !""laljev C na CeS,i Gor'4'ca'Ž«bie Goro- i st sta: Pro'i skii'm KS doh,|PrmPeVal 70% P°,rebnih sred- v ad,«u Heliosa v Sdu"0 P°,r asfa" "a cest' v *n° ^ 1 ^ro8ramu hied^drugim^|aa'|noPrispevka 50 Prevojčani ^nlviciad,ekov ceste protiVeti^ ' ,ud' asfa|tiranje dveh N«ljska ° breje s KS Luk ,v^U na Prcvojah in ceste iz ,SCo *la narejena žeto hCa/ M,:d,cni k" «’ b''a ‘ n85 Podfaka,i kar neka, ča« w'^ )e blk’ na asfalt ^ da bo ta do* knnUb zagotovilom Cest- Wk'n uamu(^0 čakali ^ novem^ra* so ga V.t Sr'"u, B°i’t k“- lu ?i jj '“ KS Knina in še n-, s c , ' “sel1" na cesto . hL*rn8 adni° kanalizacij kraj5aodcePa-zak|jučih Pustaji na Prevojah 08 'rSt° pa 4aka,a 'udi VERA VOJSKA AMD MENGEŠ 40 LET: Tisoč Mengšanov Je članov društva Avto moto društvo Mengeš je letos obeletilo 40. obletnico uspešnega delovanja. V počastitev tega jubileja smo v sodelovanju z Avto moto društvoma Cerklje in Kamnik organizirali TURISTIČNI AVTO RALLY »MCK - PLANIKA 90« in ga imamo namen v prihodnje organizirati vsako leto. Potekal je na območju vseh treh društev. Člani teh društev in drugi tekmovalci so se pomerili v različnih spretnostih. Cilj take športne manifestacije je, da se člani med seboj srečajo, izmejajo svoje izkušnje in na nek način obogatijo svoje vozniške spretnosti. Start in cilj te prireditve je bil na parkirni ploščadi firme FIT-TOP v Mengšu pod Gobavico. Gledalcem, ki so si ogledali spretnostne votnje tekmovalcev avto-rally športa smo prikazali tudi demonstracijske votnje bodočih športnih tekmovalcev to je pionirjev v starosti od 6 do 10 let, ki tudi te tekmujejo v motocrosu in kartingu. Te vožnje se je udeležilo 9 tekmovalcev v kartingu in 8 tekmovalcev v kross; ob svojem nastopu so' poželi buren aplavz publike. Ti pionirji že. tekmujejo na medrepubliških tekmovanjih in so v letu 1989 zasedli mesta od 1. do 5. Nekateri med njimi so tekmovali letos že tudi v Zah. Nemčiji. Sedanji čas pa športni dejavnosti ni naklonjen. Društva nimajo sredstev, da bi lahko talentirane pionirje željne nadaljnega športnega razvoja-finančno podpirali, zato gre vsa zahvala predvsem staršem teh mladih nadarjencev, ki jim omogočajo razvoj v tej zvrsti športa, ki je izredno zanimiv. Pred podelitvijo pokalov in priznanj zmagovalcev tega rallyja je o razvoju Avto moto društva Mengeš v štirih desetletjih spregovoril nekaj besed njegov * sedanji predsednik Ivan Ošep. Naše društvo letos praznuje štiri-desetletico: 9. junija 1950 je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen prvi odbor Avto moto društva Men-\geš. Predhodnik Avto moto društva je bil odsek za motoristiko, ki so ga leta 1946 ustanovili pri fizkulturnem društvu Mengeš. Odsek je imel najprej samo 1 motocikel. Prvi avto je društvo dobilo leta 1946; Mirko Lavrič ter Martin Dolinšek sta ga naslednje leto usposobila za vožnjo. Ta avto je bil osnova, da je društvo opravičilo svoje ime in pogoje za registracijo samostojnega Avto moto društva Mengeš. Letos nas bo 1000 in več... Društvo je z majhnimi nihanji vse skozi uspešno delovalo ob vsesplošnem razumevanju krajanov in prizadevnih delavcev društva. Motorizacija je počasi tudi nezadržno prodirala v vse pore življenja, s tem pa je rastel pomen društva. Imeli smo 5 vozil AMD Mengeš z inštruktoiji v jubilejnem letu 1990 ob 40 letnici društva. Najstarejše vozilo AMD Mengeš s prvimi tečajniki. Posnetek je izpred 40 let su da so bili na čelu društva več -'o ljudje, ki so se razdajali za raz društva, za popularizacijo avtomobilizma, za tehnično izpopolnjevanje kabineta za pouk, kjer se teoretično pripravljajo kandidati za nove voznike. Vozni park je od prvega starega avtomobila, ki smo ga leta 1959 prodali, smo prišli na 7 avtomobilov, s katerimi danes razpolagamo in izvajamo praktični pouk kandidatov. Temelj dobrega dela so naši izkušeni inštruktorji. V teh 40 letih smo usposobili več tisoč voznikov. Da je delo našega društva res uspešno lahko pokaže tudi podatek, da je članstvo v stalnem porastu. Od nekaj deset članov v letih petdeset in šestdeset je v sedemdesetih naraslo na preko 200, v osemdesetih letih je bilo članov blizu 500 in v tem jubilejnem letu bomo dosegli število 1000 članov naše motorizirane družine. Drugi pokazatelj pozitivnega dela Avto moto društva Mengeš vidimo tudi iz tega, da smo lahko 1979 leta odkupili nadstropje v stanovanjski hiši na Trdinovem trgu 14 skupaj s prostranim dvoriščem. Vse prostore smo renovirali in prilagodili za našo dejavnost, zgradili smo nove garaže in v celotno dvorišče vgradili novo kanalizacijo in ga v celoti tudi asfaltirali. V vse to je bilo vloženo veliko sredstev in prostovoljnega dela. Nismo se zapirali vase... Avto moto društvo Mengeš pa se ni zapiralo samo vase. Ves čas je sodelovalo z raznimi krajevnimi dejavniki, se s svojimi člani udeleževalo raznih tekmovanj tako v kraju, občini, v republiki in v Jugoslaviji. Tudi sami smo prirejali razna tekmovanja. krose, avtorallyje in spretnostne vožnje. V dokaz za vse to smo prejeli številna priznanja in pokale, ki jih hranimo v vitrinah v društvenih prostorih. Veliko priznanj pa imajo uspešni tekmovalci našega društva doma. Humanost )e neobhodna... Nikakor pa ne smemo mimo ljudi, ki so se nesebično razdajali za uspešno delovanje in napredek društva. V svoje delo smo skušali vgraditi tudi kar največ razumevanja za one, ki jih je narava v življenju prikrajšala. Tako v društvu poučujemo tudi kandidate s težjimi telesnimi okvarami. Vsem tem gre velika zahvala, da je društvo iz skromnih začetkov pred več kot 40. letu zraslo v to, kar imamo in smo danes. Nekaterih ni več med nami, drugi so se odselili, odšli so v zasluženi pokoj in zaradi ostarelosti nehali aktivno delati v društvu, vendar so še naši člani. Naj imenujem nekaj prizadevnih članov, ki so dolga leta, ali še sedaj, posvečali del svojega prostega časa v dobrobit našega društva. Kot prvega naj omenim pokojnega Mirka Lavriča iniciatorja odseka za motorizacijo že leta 1946 in kasneje tudi predsednika društva. Ne smemo mimo Milana Jenčiča, Miha Gregorca, Ivana Vidriha, Franca Mu-lerja, Marka Hribarja, Jožeta Žar-gija, Miha Kepica, Ivana Ošepa in še mnogo drugih, ki so mnogo pripomogli, da je naše društvo doseglo toliko uspehov, da si skoraj ne moremo misliti, da bi lahko kdaj izginilo iz življenja Mengšanov in okolice. Vsem naštetim imenovanim in neimenovanim iskrena hvala za nesebičnost in trud pri delu in napredku društva. V NOVEM ŠOLSKEM LETU Mengeška šola -središče kraja V slovenski kulturni zgodovini je Šola odigrala po-membno vlogo: največkrat kar središčno izobrate-valno-kultumo. S prihodom novega ravnatelja na mengeško šolo Branka Liparja se bo - kot je videti po vzpodbudnih začetkih - povrnil šoli nekdanji sijaj, tako na zunaj kot na znotraj, predvsem pa se bo šola bolj povezovala s starši in krajani nasploh. Branko Lipar je skupaj s svojim pedagoškim kadrom nekaj akcij te izvedel, pred seboj pa ima tudi bogate načrte, ki bodo obogatili tako učence kot krajane, s posebnim poudarkom na kulturi. Obnavljanje že poteka Najprej naj novega ravnatelja čisto na kratko predstavim. Po rodu je Brežičan. prihaja pa z ljubljanske OŠ Ledina, ki je - kot pravijo drugi - prav po njegovi zaslugi slovela kot ena najbolj urejenih in nasploh zglednih šol. Branko Lipar se je v Mengeš preselil že pred štirimi leti. Ima hčerko in sina - srednješolca, z družino živi na Gorenjski cesti, kjer poganja nove korenine. Ostal bo seveda v Mengšu in zato si tudi sam želi čimbolj zaživeti s krajem. Krajani so lahko opazili, da je bila na začetku šolskega leta že opravljena prva večja prenova šole. poleg prepotrebnega barvanja tudi pokritje telovadnice, kjer je ves čas zamakalo. Zdaj je ta težava odpravljena, na podstrehi pa bo v skrajnem primeru možno urediti tudi dodatni prostor za kakšen predmet ali celo stanovanje. Na veliko pa je v teku tudi obnavljanje učilnic za predmetni pouk. posebej tistih, za katere je potrebna posebna oprema kot za biologijo, kemijo, fiziko, gospodinjstvo, tehnični pouk... Končana so že vsa gradbena in inštalacijska dela. Prav tako je sodobneje preurejena ena od garderob, drugo pa bodo preuredili med božično-novoletnimi prazniki. S to obnovo bodo pravzaprav šele pripravili minimalne pogoje za kulturno bivanje v šoli vsem učencem. Seveda pa bo treba šolo tudi sodobneje opremiti, posebno z avdiovideo tehniko. Del tega so nakupili že kar sami (dva videorekorderja in TV sprejemnik) z uspešnim šolskim živžavom, pravkar je v teku prodaja novoletnih voščilnic, na takšen način zbiranja denarja pa računajo s podobnimi akcijami tudi spomladi. Starši bodo priskočili na pomoč... Ravnatelj Branko Lipar je pripravil tudi anketo za vse starše, kako bi želeli pomagati šoli. Odziv je bil izjemen. Med 517-timi anketiranimi družinami je svojo pomoč pripravljeno ponuditi več kot četrtina staršev, tako pri organizaciji in izvedbi kulturnih in športnih dnevov. pri ekskurzijah, predstavitvi svojega poklica, veliko jih bo sodelovali v interesnih dejavnostih (modelarski krožek, vezenje, kvačkanje, kuhanje^ marsikdo bo priskočil na pomoč pri zbiranju sredstev za računalniško dejavnost, oz. pri pripravi tečaja, več kot tretjina vseh krajanov je pripravljeno materialno podpreti opremljanje šole, marsikdo pa je ponudil pomoč v denarju ali obrtnih uslugah. Ravnatelj je organiziral posebno strokovno skupino, ki bo skrbela za izvedbo vseh načrtov, tako da bodo stvari izpeljane strokovno, s pravimi ljudmi in sredstvi. Trdinova soba Prav sramota je za Mengeš, da se našega velikega pisatelja in etnologa spominjamo samo s priložnostnimi standardnimi proslavami, v Mengšu pa še vedno nimamo spominske sobe. Za to bo zdaj poskrbela šola. V Trdinovi sobi naj bi bili na vpogled Trdinovi rokopisi in izdaje, pa tudi predmeti iz tistega časa, ob tem pa še vse drugo, kar označuje in kulturno dviguje Mengeš nekdaj in zdaj. Nekaj etnoloških dobrin že zbirajo učenci po krožkih, recimo o kmečkih hišah nekdaj v Mengšu, veliko tega pa imajo še v načrtu. Trdinova soba ne bi bila sama sebi namen, ampak bi jo lahko obiskovali tudi vsi tisti domačini in tujci, ki o Trdini vedno premalo. Verjetno bo ob tem ustanovljen tudi poseben Trdinov klub, ki ga bodo sestavljali vsi tisti krajani, ki jim je kaj več do kulture, do literarnih srečanj, nasploh do kulturnega utripa, ki ga mora vzpodbujati, tudi prava šola. V zvezi s tem bi bile vsako leto tudi priložnostne prireditve in to seveda v maju, ko se je Trdina rodil in umrl. Na šoli je odprta tudi večja knjižnica s čitalnico, kjer se bo prav tako poglobilo kulturno življenje tako za učence kot krajane. Kaj več o svojem kraju bodo nasploh odslej zvedeli učenci v šoli, kajti človek se - ko gre v svet - vedno bolj izkazuje kot prebivalec svojega kraja, tega pa smo verjetno poznali preslabo. Če že na nič drugega, bi bili lahko ponosni vsaj na skoraj dvesto let staro šolo (začetek v letu 1796). česar ne vedo niti vsi bivši učenci. Šolska konferenca skupaj s starši tudi razmišlja o preimenovanju šole v preprosto obliko: Osnovna šola Mengeš. Tak je predlog, seveda pa bodo vsi mengeški pedagogi hvaležni za vaše pripombe in morebitne druge predloge. Kot je videti, bo mengeška šola z novim ravnateljem na čelu poleg krajevne skupnosti imela v prihodnosti mesto, ki ji gre - eno od središč kraja. IVAN SIVEC Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Norveški pregovor PRIREDITEV V MEGEŠKI OSNOVNI ŠOLI: Mengeš bil je živ... 27. 10. je potekal sprejem učencev 1. razredov v šolsko skupnost na OŠ Matija Blejca-Matevia. Na pobudo tov. ravnatelja Branka Liparja se je prej tradicionalni dan pionirjev »prelevil« v kar se da živahni ŽIV-ŽAV. Na ploščadi pred šolo so se zbrali učenci s starši, učitelji in radovedni opazovalci. Prireditev je nudila priložnost za zbližanje med vsemi obiskovalci. Dejavnosti so potekale kot po tekočem traku. Osmošolci smo pripravili srečelov z bogatimi nagradami, ki so jih dobrohotno prispevali pokrovitelji prireditve. Zahvaljujemo se jim za njihovo da-režljivost... in ne boste verjeli - vsaka srečka je zadela! Skuštrane glavice in glave se je dalo urediti v frizerskem salonu, kjer je česala naša gostja - frizerka Jana Ora- žem. Čisto blizu so se mize upogibale od sladkih dobrot, ki so jih spekle mame. S tem so ustvarile in popestrile »kotiček za sladkosnede«. Taborniki so se odrezali s pečenjem palačink in tudi njihove veščine so jim šle dobro od rok in nog. Otroci so lahko risali in se bi si učenci zamenjali igrače, slikanice in druge rekvizite za prosti čas. Škoda - le dve igrači sta samevali na polici. Na osrednjem odru pa se je vseskozi pelo, plesalo in marsikaj duhovitega povedalo. Voditeljica Jana Jene, sicer tovarišica na naši šoli, je z nabrušenim jezikom vzpodbujala mlade nadebudneže, ki so se razvrščali pred mikrofonom. sploh ustvarjalno izživeli v »likovnem kotičku«; prenekatera njihova umetnina je polepšala prireditveni prostor. Spet na drugem koncu so bili spretni mladi gasilci kakor tudi lokostrelci. Vsi so zadeli v polno. Manj pa je uspel bolšji trg, kjer naj Vreme nam je prizaneslo in prireditev smo uspešno izpeljali do konca. Zadovoljni obrazi prisotnih so nas opogumili, da takle ŽIVŽAV še kdaj ponovimo. ANŽE PERŠIN, 8. c OŠ Matija Blejca-Matevža, Mengeš POGOVOR Z VODITELJICO PLESNE ŠOLE PANDORA VANJO KOMAZEC S plesom je življenje - lepše Kmalu bo poteklo drugo leto, odkar si v Domžalah začela razvijati plesno kulturo, katere pa pred tem skoraj ni bilo zaslediti. Kakšno je danes tvoje stališče o tem v naši občini? VANJA: Ko sem prvič izrazila idejo o plesni šoli, so me ljudje gledali zelo nezaupljivo, kot da sem si zamislila nekaj nemogočega. Danes vedo, da to ni bila slaba ideja, ker sem ljudem ponudila možnost pridobivanja plesnega znanja v domačem okolju. Ljubljana ni daleč, vendar je naporno voziti otroke in jih nato čakati, pa tudi časa ni ravno zelo veliko. Problem v velikih plesnih šolah je tudi v tem, da prakticirajo pouče- Novoletni čas Novo telo Je (as bilance, ko ugotoviš, da se ti niso izpolnile nobene sanje... Novo leto je (as, ko se ozreš nazaj in ugotoviš da se ni( ne zgodi, še veter ne spremeni svoje smeri... Novo leto Je (as depresije in nemod, je (as zatrtih strasti in upanje v nove poti.. Novo leto je (as novih sanj, je (as novih laii in novih razuzdanih sanjarij. Novo leto ni (as zame; no(em pogleda na iivljenjske brezizhodnosti, niti na tvoje o(i ker v njih je polno laii... vanje masovnih skupin, kjer se posameznik izgubi, zato v Pandori - plesni šoli ni mnogoštevilnih skupin. Moj cilj je, da se vsak, ki pride k meni, nauči čim več. Plešeš že petnajst let, zato predvidevam, da si si v tako dolgem obdobju pridobila veliko raznovrstnih izkušenj. Kakšen je bil začetek, nada-Ijevanje, izpopolnjevanje,...? VANJA: Nekega večera sem se prebudila in odšla v dnevno sobo, kjer so starši gledali na televiziji balet. Bila sem navdušena in na vso silo sem se hotela vpisati v baletno šolo. Starši so popustili mojemu nagovarjanju in ko sem dopolnila sedem let, me je mati peljala v baletno šolo v Ljubljani in me hotela vpisati k folklori, ker je menila, da klasični balet ni najbolj zdrav, da je preveč naporen in podobno. Skoraj sem popustila, vendar sta v tistem trenutku pritekli mimo dve baletki, oblečeni v prekrasne obleke in obuti v baletne copatke. V pisarni, kjer so potekali vpisi v baletno šolo, sem se razjokala in nek profesor baleta se me je usmilil in prepričal mojo mamo, da me je vseeno vpisala k baletu. To je bil profesor VOSPERNIK, ki me je kasneje izpopolnjeval v klasičnem baletu in tako sem z njegovo ogromno pomočjo leta 1985 diplomirala. Kasneje sem plesala v baletnem ansamblu v ljubljanski operni hiši, nato pa sem odšla na izpopolnjevanje v ZDA za eno leto, kjer sem trenirala tudi jazz balet. Ko sem se vrnila domov, sem na domžalski ZSMS podala zamisel o plesni šoli v Domžalah in z njihovo pomočjo še danes uveljavljam plesno šolo PANDORO. Vanja Komazec, voditeljica plesne šole PANDORA. Pri nas v Sloveniji so se plesne šole zelo razširile, predvsem v Ljubljani. Katera se ti zdi najbolj kakovostna? VANJA: Najbolj razvpita je Urška, vendar je tudi tam v praksi poučevanje množičnih skupin, čeprav spoštujem visoko plesno znanje Ur-škinih trenerjev. NARODNOZABAVNA PRIREDITEV Vrhpoljska jesen«.• Na Vrhpolju so domaiini pripravili veliko in zelo odmevno prireditev narodnozabavne glasbe VRHPOUSKA JESEN. Nastopili so: domačini TRIO SVETLIN, citratka Tanja Zajc, ansambel bratov POLJANŠEK, Franc PESTOTNIK-PODOKNI-ČAR, Sašo HRIBAR (radio GA-GA), STOPARJI, mladi mengeški ansambel JASMIN in ansambel KRT (na fotografiji). Vse čestitke in slava za uspešno organizacijo gredo Pavletu BAR-LIČU z Vrhpolja... Čestitamo... VIR DAN ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE Živ in ustvarjalen je vsakodnevni utrip Sobota 15. decembra je bil hladen dan. Toda is razliko od drugih dni ga je že zjutraj pozdravilo sonce. In v to idilo jutra se je mešal šolarski živžav. Zanje je bila to »delovna sobota«. Vendar ne kakršnakoli, kajti z mnogimi so v šolo in k pouku prišli tudi starši. Osnovna šola Venclja Perka je imela »dan odprtih vrat«. V tem dopoldnevu so si starši in občani lahko ogledali, kako ob glasbi poteka pouk telesne vzgoje: kot folklora, aerobika, gimnastika ali igre z žogo. Razstava ročnih in likovnih izdelkov je bila bolj paše za oči in spodbuda za razmišljanje o domišljiji in ustvarjalnosti, ki jo premorejo otroci. Lahko si tudi pokukal v projekcijsko dvorano, kjer si v pičlih 1' minutah videl na video posnetku utrip življenja in dela šole. Tudi klepet staršev ob pogrinjku in kavici, ki so jo pri gospodinjskem pouku pripravili učenci, je bilo doživetje, ki je dobilo svoj epilog v učni uri po učilnicah. Bolj ko so se kazalci na uri bližali k poldnevu, bolj je šolsko dopoldne zaokroževalo svojo podobo. Odhajali smo polni vtisov in z željo, da bi »dnevi odprtih vrat« postali trajna oblika sodelovanja šole in javnosti, predvsem staršev. Desetletnica preselitve šole v nove prostore je bil morda res dogodek, ki je tako zamisel spočel-Zado-voljstvo staršev in otrok pa je tisto, kar delavce šole obvezuje, da bo takih oblik sodelovanja v prihodnosti še več. Morda obstajajo po svetu šole z bolj zvenečimi imeni in z bolj častitljivo tradicijo: toda za vsakega šolarja je njegova šola najlepša in najboljša. Dan odprtih vrat je nekaj takega, ko tudi drugi, skupaj z otroki, korakamo drugačni šoli naproti. v DANIJEL BEZEK Kakšni so tvoji načrti v plesni šoli PANDORI? VANJA: Moj cilj je ustvariti plesno šolo v zahodnem stilu plesnih šol. Poleg plesne ritmike za predšolske otroke, jazz baleta in aerobike bom v kratkem uvedla v program še klasični balet. Latinskoameriški in standardni plesi niso ravno moje področje, spadajo med športne plese, za katere pa mora obstajati posebni oddelek. kjer se bodo učenci ukvarjali samo s tem plesnim znanjem, zato bom v kratkem najela plesnega učitelja, ki bo poučeval tudi to plesno področje. Kot vem, vodiš poleg PANDORE tudi najbolj uspešno ljubljansko plesno skupino PARADOXE. Bo tudi letos organizirano tradicionalno plesno srečanje? VANJA: Seveda! Letos, petnajstega in šestnajstega decembra je bilo v domu španskih borcev srečanje plesnih skupin in plesnih šol iz vse Slovenije, katerega gostitelj je bila plesna skupina PARADOKE. Srečanja se je udeležila tudi plesna šola PANDORA V PANDORI vzgajaš tudi dve plesni skupini... VANJA: Da, malo PANDORO in veliko PANDORO. Obe skupini nastopata na raznih prireditvah, bodisi v organizaciji drugih bodisi v lastni režiji. Boš tudi iz 'novih, začetnih skupin vzgojila plesno skupino? VANJA: Bom, ker menim, da vsi resni kandidati zaslužijo tovrstno sa-tisfakcijo. Kaj sploh pomenijo izrazi, kot so: plesna ritmika, jazz balet, klasični balet, show dance,...? VANJA: Plesna ritmika za predšolske otroke je navajanje otrok na ritem, glasbo in ples. Jazz balet je plesna tehnika, kjer posameznik pleše v skupini in hkrati ostaja individualist. Za lažjo predstavo o jazz baletu lahko omenim na primer film Flashdance, v katerem je poleg jazza predstavljen tudi klasični balet. Show dance pa je nekakšna mešanica več-plesnih stilov in je namenjen zabavi, je bolj atraktiven za oči posebnega kroga gledalcev. Kako pa je z vpisom v plesno šolo PANDORO, se posamezniki lahko vpišejo vsak dan ali vsak mesec ali pa samo na začetku leta? VANJA: Vpis v plesno šolo je mogoč vsak mesec, vključi se lahko ali začetnik ali pa nekdo, ki že nekaj zna Vsakdo je dobrodošel. Kot otrok si bila takrat edina v Domžalah, ki se je učila klasični balet. Kako so to sprejeli tvoji sovrstniki? VANJA: Na začetku nisem imela večjih težav, kasneje pa me je motilo, ker so me sošolci in sošolke imeli za prepotentno in so menili, da sem »važna«, ker nikoli nisem imela časa za druženje z njimi. Še danes se mi to dogaja, vendar se na to ne oziram preveč, ker tisti, ki me poznajo, vedo, da zaradi plesa nisem drugačna od njih in da sem jim enakovredna. Vsak dela tisto, kar zna in želi delati, če ima za to pogoje. Znano je, da plesalci skromno zaslužijo. Kako se preživljaš ti? VANJA: Samo od plesa se ravno ne da lepo živeti, kar se financ tiče, zato poleg plesa tudi študiram novinarstvo, ki pa ga bom ravno tako usmerila na plesno področje. Vanja, hvala za ta izčrpen in zanimiv pogovor in še vnaprej ti želim veliko uspehov! VANJA: Hvala tudi tebi, in lep pozdrav vsem ljubiteljem plesne kulture! „ ., Pogovor pripravil: MARTIN GROŠELJ MINI MARKET PRI LABIGNANOVIH Mačkovci imajo svojo trgovino Brane Labignan jo domačin, Branka pa je Kamničanka. 20 let je ,j, v živilski industriji. Pa se je spomnil njun sine: »Zakaj pa ne bi trgovine, saj je tu v bližini ni?!« Ravno so dograjevali hišo, pa je odločitev padla. Trgovina! Danes je odprta. V njuni zasebni hiši v Mačkovcih 39. . Kaj vse imajo pri Labignanovih? Celotno špecerijo boste lahko ^ j pa galanterijo, toaletne stvari, delikatese, pijače ter vse kar v hši P" .inC(Ii, jete; v večjih in manjših zavitkih boste dobili. Dobavitelja sta v g Žito Ljubljana in Kočna. Ponujajo vam tudi časopise! Dobra ^ j Delovni čas je od 7. do 21. ure ves teden, ob nedeljah od 7. do 1 ■ Stvari lahko naročite po telefonu 712-688, ob večjih količinah vam vse kupljeno brezplačno pripeljali na dom. . ^.| Po novem letu boste občani lahko prinesli v komisijsko Pr0^° )ii j° različne tehnične in druge predmete, ki jim boste sami določih ce ' ^ boste skušali uveljaviti. V »BB« vam bodo predmet v komisij5* skušali prodati, do prodaje pa boste dobili zadolžni listek. i Svojim strankam želijo ob novem letu vse dobro, obilo zdrdvJ | uspeha pri delu. Mini market BB v Mačkovcih tretjega dne svojega obstoja. OBISK CELOVŠKEGA ŽUPANA V KAMNIKU Kako se gredo politiko onstran Karava#*; Predsedstvo kamniške občinske skupščine je 8. decembra povabilo v goste celovškega župana Leopolda Guggenbergerja. Kamničani so na »komorno« okroglo mizo povabili tudi predstavnike političnih strank ter občinske uprave iz Domžal in izkazalo se je, da so bili Domžalci med 30 poslušalci celo v večini. Avstrijski gost si je za začetek vzel kar preveč časa. saj je na dolgo in široko razložil politično organiziranost Avstrije od občine preko okraja in dežele do zveznega parlamenta na Dunaju, precej besed pa je namenil tudi odnosu oblasti do posameznega državljana in zaščite državljanovih pravic. Povedal je, da si tudi pri njih zvezna vlada želi centralizirati odločanje in se morajo v občinah zelo potruditi, da se upirajo sedotežnim ciljem Dunaja. Predstavnike obeh občin je opozo- ril, naj bodo ob osnutku slovenske ustave zelo pozorni, da lokalna in občinska samouprava ne bi izpadli in bi se vse odločanje preneslo na republiško sedišče. Zato so ustanovili skupnost avstrijskih mest, ki je neke vrste protiutež centralizator-skim težnjam prestolnice. Občine pri njih niso določene z ustavo, ampak jih odreja deželni zakon. Mimogrede: tudi lokacije smetišč določa deželna vlada! Dežela Koroška ima 121 občin, večina pa jih ima 5000 do 10000 prebival- cev. Taka velikost ni naključna, saj takšno število zagotavlja občini relativno največ denarja od države. Zato se manjše občine tudi združujejo. Do zanimivih peripetij prihaja pred volitvami, ko se mora Avstrijec (ki ima po zakonu lahko več stalnih bivališč) odločiti, katero je njegovo glavno stalno bivališče. Tedaj se med občinami razvije boj za slehernega občana, saj marsikateri komuni manjka nekaj prebivalcev, da bi se uvrstila v višji plačilni razred. V razpravo o konkretnih problemih, delovanju in problemih občine Celovec se je vključil glavarjev svetovalec Peter Kurnik, ki se je izkazal tudi s svojo slovenščino. Vprašanja so kar deževala, a je bil maisikaten ker je zaradi razhčn^ nJ1» , težko primerjat, velik.dili občino in Celovec J P pr£%ir sta dejala, da ok . ® d zač^ei1 v dvorani završ da so |ji. “ * vse Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet. ORABBS čaLeden^gf^aVV odhajanjem j mishl. O Nekaj o varčevanju LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE d.d. Domžale posveča veliko pozornost varčevanju občanov oziroma vlaganju dinarskih prihrankov občanov. Možnosti za pametno in donosno naložbo prihrankov je v Ljubljanski banki Banki Domžale d.d. Domžale dovolj. Vabimo vas, da se pred končno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v vaši enoti Ljubljanske banke. Prepričani smo, da boste z njegovo pomočjo našli način vezave prihrankov, ki bo za vas tajbolj ustrezen, in ki vam bo v določenem času zagotovil največ obresti. Izjemoma banka izplača del ali vsa sredstva dinarske vezave v izred-n'h primerih (zaradi plačila pogrebnih stroškov člana družine varče-vajca, stroškov zdravljenja, v primeru nesreč ipd.), na podlagi pisnega nSJS^a varčevalca. PREGLED veljavnih obrestnih mer za DINARSKE VLOGE OBČANOV OD 1. 12. 1990 dalje: vrsta hranilne vloge OD L 12. 90 stara letna nova letna obr. mera v % obr. m. v % 10% 20% 30% 32% 35% 38% 40% - na vpogled 8% ~ vezava nenamensko vezanih sredstev: ' nad 1 mesec 15% ~ nad 3 mesece 25 % ~ nad 6 mesecev 28 % ~ nad 12 mesecev 32% ~ nad 24 mesecev 35% ~ nad 36 mesesev 37 % POSEBNA PONUDBA: onamensko vezani depozit nad zneskom 10.000,00 din: ~ vezava nad 3 mesece 30% 40% ~ vezava nad 6 mesecev 35 % 42 % „ enamensko vezani depozit nad zneskom 500.000,00: ~ vezava nad 3 mesece 40% 45% 4 y,,abeli smo pripravili izračune za glavnico 10.000,00 din za čas od in l2‘ do 4. 3. 1991 oziroma 4. 6. 1991 po veljavnih obrestnih merah ,n Predpisih na dan 4. 12. 1990: *> vezava nad 3 mesece od 4. 12. 90 do 4. 6. 1991: glav ■ letna iL nica čas vezave obr. mera obresti 10 000,00 4. 12. 90 do izplačilo 4. 3. 91 40% 865,00 v*z«va nad 6 mesecev od 4. 12. 90 do 4. 6. 1991: letna obr. mera l°000,00 Ravnica čas vezave obresti 10.865,00 izplačilo 4. 12. 90 do 4. 6. 91 42% Obveznice fjtepublike ®lovenl|e rasteZayn^m *:asu Pr' nas vse bolj Papirio xmanje za vrednostne sem Hp- T° Je posledica predv- ia™ja?oJ vedno3 “ V2tra*° P0' Papirii n 1° novi vrednostni navadit, 3 ^atere se bomo morali sai?epunb‘ika s>ovenija je razpi-banka °bveznice. Ljubljanska da{° tehobve™3^"3 Z3 Pr°' Dfel« banka Banka obveznice RdS|£°mžale Prodaja tUrah v n« Slovenije v ekspozi-62 in Liuhi'miyab na Ljubljanski Viru jn v 82 v Mengšu, na REPUBLIKE ^ dinarj~a obveznir!lka Slovenija razpisuje <;LV apoenih Po: UK) S.OOO npwDEM' 100° DEM, Plačljiv« v m 10 000 DEM. Obvezni dmariih’ njfca. QLrCe Se. glasijo na prinos- °brestni mpeSyjei° se P° 80/<> 1.910,60 11.910,60 vk^hresti, ^‘iučnoao1, J.uHj« 1990 do ^nomimi Un,ja 1993' se pripi-erega sTlneT znesku, na ka- To pom8„ S1 obveznica. po \ Vrednost ob- Q?4ia za^olik^ 1990 vsak dan wreSti. Obrn/' k°lik0r ZnaSaj° n!ak dan orim!Unane obres" se skupaP y,eJ° h glavnici in ega Hnp , 8lavnico od pre-°b,r,e5 n« o°zolrse skri,e nadi' ^>°^$J0naza, Obveznica Republike Slovenije i Piioblaii'i‘itti (»nitka: UUHUANSkA HANK.A odprodate nazaj banki. V tem primeru boste obveznico prodali banki za toliko več, kolikor znaša razlika obresti od nakupa do dneva prodaje. Razlika bo manjša le za znesek provizije, ki jo bo banka obračunala ob predčasnem odkupu obveznice. Kot je razvidno iz amortizacijskih načrtov, so obresti obračunane DEM, in se preračunavajo v di-arsko vrednost ob dnevu na- v DEM, in se preračunavajo v dinarsko vrednost ob dnevu nakupa, prodaje ali dospelosti posameznega obroka. Obveznice lahko kupite v enotah Ljubljanske banke. Obveznica Republike Slovenije nudi: - Najbolj varno naložbo, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija. - Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli. - Naložba dinarjev, izražena v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije. - Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno devizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila. - Možnost, da obveznico lahko prodaje, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite. - Oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. S tem se vrednost vaše naložbe še poveča. Pred vami je nova bančna kartica za imetnike tekočih računov občanov Nekatere banke skupine Ljubljanske banke so že v letošnjem letu pričele z zamenjavo čekovnih kart z novimi, večnamenskimi bančnimi karticami. Po izgledu se bančna kartica naslanja na ček za optično čitanje, ki ga je Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale pričela uvajati v svoje poslovanje spomladi leta 1990. Novo bančno kartico, ki prinaša spremembe tudi v način sprejemanja plačil s čeki, bo Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale, pričela uvajati v prvem polletju 1991. Tokrat vam želimo predstaviti novo bančno kartico. Znano je, da brezgotovinsko poslovanje v sodobnem svetu temelji na razviti tehnologiji, informatiki in elektroniki, kar omogoča hitro, enostavno in varno opravljanje finančnih storitev s pomočjo bank. Banka želi poslovanje s čeki še bolj poenostaviti in kakovost storitev približati evropskim standardom. Zato uvaja med drugim novo bančno kartico, ki ima več pomembnih prednosti v primerjavi s sedanjo čekovno karto. Uporabnikom tekočih računov omogoča enostavnejši način plačevanja s čeki in dvig čekovnih blanketov v banki. Nova kartica ima že magnetni zapis in bo omogočala (skupaj s tajno osebno številko) med drugim tudi dvig gotovine na bančnih avtomatih. Uporaba bo tudi pri ostalih samopostrežnih bančnih storitvah, ki jih bo banka postopoma uvajala za varčevalce. Opozoriti pa vas želimo še na naslednjo podrobnost. Pri plačevanju ali dvigu gotovine z novo bančno kartico vam ne bo treba Še posebej dokazovati istovetnosti z osebno izkaznico. Le ček boste podpisali pred prejemnikom, tako da bo lahko le-ta takoj primerjal istovetnost podpisa s podpisom, deponiranim na bančni kartici. V primeru, da kot imetnik tekočega računa ček podpišete vnaprej, lahko prejemnik čeka zahteva ponoven podpis na hrbtni strani čeka. S tem je zmanjšana možnost zlorabe pri uporabi čeka. zaščita imetnikovega računa pa je bistveno večja. V banki pričakujemo, da boste z zadovoljstvom sprejeli to novost. Domžale, december 1990 Ljubljanska banka Banka Domžale, d.d. Domžale Oddelek poslovanja z občani Ijubijanska banka Sploina banka C«l|e d.d. Calja Bančna kartica Mernik- Im« in pniniek K;1I 9 MTl.I Št tskočag« račun« 5I7454 9iki«3*7 St kartic« e#***M* valja oo V (Občinski poročevalec XXIX, štev. 12, 19. 10. 1990, str. 7) ~W~ Tredništvu domialskega občinskega časopisa se je zdelo primerno i J objaviti nadvse preprosto in z veliko samozavestjo napisano, ven-dar napačno »etimologiziranje« g. M. Slevca, ki skuša dokazovati, da izhaja krajevno ime Domiale iz nekakšne nemške skovanke Dom-Zeite. Ker je v izvajanjih g. Slevca točna le trditev, da pomeni po nemško »Dom« stolno cerkev (namreč stolnico, katedralo, torej škofijsko cerkev), »Zeite« pa vrsto, red - in ne cesto, ampak ulico (in to v srednji visoki nemščini) - moramo teorijo omenjenega avtorja temeljito prevetriti, kar najpregled-neje storimo po točkah. 1. G. Slevec se v temelju moti. ko zatrjuje, da so »Domžale... nastale zelo kasno« in da »kraja s tem imenom dolgo ni bilo«. Po njegovem naziranju naj bi bile Domžale bistveno mlajše od nekdanjih sosednjih vasi Stob in Studa, s katerima so se zlile v novejšem času. V takšnem gledanju ni osamljen, saj je na nastanek Domžal podobno gledal že lo- Matthias Lexer, Minelhochdeutsches Taschenworterbuch, Leipzig 193220, str. 175, 255 - obstojajo tudi novejše izdaje tega slovarja). Prvotna oblika nemškega imena za Domiale je torej pomenila »Zla, Nesrečna vas«. Takšnih imen je na Slovenskem kar nekaj. Sam sem pred nekaj leti opozoril na nemško ime potoka Zala. pritoka rečice Iške v hribih cerkve (koder je sedež samostojne župnije šele od leta 1908), pripadajoče mengeški prafari (ta je bila sama cerkveno podrejena arhidiakonatu s sedežem v - Stični!), nič več in nič maj kot -stolna cerkev, kakršno je celo kranjsko glavno mesto Ljubljana dobilo šele leta 1461. ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija? Saj v nemščini vendar ni moč reči stolnica (Dom) katerikoli cerkvi, temveč le: a. škofijski katedrali, in b. osrednji, glavni cerkvi v nekem mestu. Dom (stolnica) torej označuje bistveno drugačno cerkvenopravno vlogo nekega sakralnega objekta od. postavimo, besede Kirche (cerkev). Podobno je tudi v slovenščini in, prepričan sem, v drugih evropskih jezikih. 5. V preteklosti je že bilo nekaj poskusov, kako razložiti izvor krajevnega imena Domžale. Avtor najstarejšega je bil p. Ladislav Hrovat, ki je razlagal ime kot »kraj ali naselbino ob vodi, na ŠE ENKRAT NA SPORNO TEMO: 00 KOD IME DOMŽALE O izvoru (in pomenu) imena mesta Domžale kalni zgodovinar in domžalski župnik Franc Bernik (Zgodovina fare Domiale, Kamnik 1923, str. 15 sl.). V resnici pa je bilo drugače. Studa se omenja v doslej znanih zgodovinskih virih prvič leta 1207 v zapisani obliki Stude (Franc in Milko Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, 5. knjiga, Ljubljana 1928, str. 72, štev. 124), Stob pa v listini z dne 27. 10. 1322 kot Stub (izvirnik v Arhivu Slovenije v Ljubljani, objavil ga je Boio Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, 1. zvezek, Ljubljana 1956, štev. 22). TODA V 13. STOLETJU SE PRVIČ OMENJAJO TUDI DOMŽALE. Uta 1250 so v samostanu Stična zapisali, da jim je pred tem datumom (vsekakor v času med letoma 1200 in 1230) podaril plemič Grifo iz Stude (v nam znanih listinah nastopa med letoma 1207 in 1228) dve kmetiji (po drugih podatkih pa kar enajst!) v kraju Domsselsdorf. Tako Metod Mikul (Topografija stiške zemlje, Ljubljana 1946, str. 4) kot tudi Milko Kos (Gradivo za historično topografijo Slovenije, za Kranjsko do leta 1500, 1. del, Ljubljana 1975, str. 116-117), oba dovolj znana slovenska zgodovinarja, sta postavila to ime v Domžale. V prid njunemu gledanju lahko navedemo naslednje argumente: a. glasovna podobnost obeh oblik; b. soseščina Stude. od koder je izviral darovalec Grifo; c. omenjeno krajevno ime je v viru navedeno pred Topolami pri Mengšu, ki so blizu Domžal in v skupni nekdanji mengeški fari; d. dejstvo je, da se od te omembe naprej v Domžalah skozi ves srednji vek in pozneje omenja posest samostana Stična. Slovensko ime Domžal se sicer pojavi v doslej zbranih virih izpred leta 1500 še enkrat in sicer leta 1490 kot Dumsel (urbar Nemškega viteškega reda. v arhivu tega reda na Dunaju), večkrat pa v virih 16, in poznejših stoletij, kot bomo deloma videli v naslednji točki. 2. Seveda se pa v srednjem veku Domžale pogosto omenjajo s svojim nemškim imenom, ki je med ljudmi že davno pozabljeno. G. Slevec v pripisu k svojemu Članku našteva več pisnih oblik tega imena, a zanje trdi, da so uporabne »kvečjemu za žongliranje«, ker »iz njih se namreč lahko izvaja karsi-bodi«. Tudi v tem se g. Slevec moti. Najprej dokažimo, da se zapisane variante Vnheilden dorf, Vnselldendorf, Vnscldendorf. oz. krajši in pogostejši Vnselsdorf in Vnscrsdorf. v resnici nanašajo na Domžale! Poglejmo nekaj gradiva iz stiških urbarjev 16. stoletja, kar povzemamo po Mikužu, M. Kosu in Joietu M. Grebencu (Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Samostan Stična 1973): Vnserdorf - Vdim Snlez (1505); Vnser dorft oder Dnmschale (1558); Unserdorff oder Dambschnll (1575). Se bi mogli naštevati, a bodi dovolj, saj iz objavljenih primerov izhaja, da je popačeno, vendarle pa prepoznavno slovensko ime kraja zapisano skupaj z nemško obliko imena in nastopa kot njegova soznač-nica. Zgoraj naštete nemške oblike, izpričane že v 13. in še zlasti v 14. stoletju, se torej vsekakor nanašajo na Domiale. 3. Se pa takoj pojavi vprašanje, kaj nemška oblika pomeni, torej kakšen je izvor, učeno besedo etimologija te besede. Tako kot pri imenu Seldenhofen, kakor se po nemško reče slovenski štajerski Vuzenici, in še pri nekaterih drugih nemških imenih na naših tleh. je treba izhajati iz srednjevisokonemškega saelde /izgovori: sajlde/ oz. v našem primeru unsaclde Prva beseda pomeni »dobroto. blagoslov, srečo« itd., druga prav nasprotno, torej »zlo, nesrečo« (gl. južno od Ljubljane, ki se glasi Ubel (»hudoben, zloben«) in kaže, da slovensko ime potoka ne pomeni »lepa«, marveč »zla«, kar povsem ustreza njegovim značilnostim (Janez Šumrada, Razvoj, stanje in naloge slovenske historične topografije, v zborniku: Šesta jugoslovanska onomastička konferencija, Beograd 1987, str. 486). Prvotno nemško ime za Domžale se je naglo, že v 14. stoletju, obrusilo v Vnselsdorf, Vnsersdorf in podobno, pri tem pa se je zameglil tudi njegov pomen. Mogoča je tudi etimologija, ki jo je v svoji pomembni razpravi Pravne starine slovenske v filološki luči (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14/1933) predlagal Jakob Kelemina. Po tem naziranju bi bila izhodiščna nemška beseda Seldner. poslovenjeno žalar (izpeljanka žalarija - vrsta zemljiškega posestva s hišo). Kelemina je s to besedo izrecno povezoval krajevno ime Vuzenica (nav. delo, gesla *ozen, žalar, žalarija, str. 73-4, 91-2). 4. Doslej smo, upamo, ovrgli Slev-čevo tezo, da so Domžale nastale pozno, precej kasneje kot Stob in Studa, in pokazali, da se kraj omenja od 13. stoletja naprej bodisi s pogostejšim nemškim ali pa s svojim slovenskim imenom. Le-to je v starejših časih še redko zapisano, pojavlja pa se pogosteje, čim bolj se približujemo novejši dobi. Takšne razmere, namreč prevlada nemških nad ustreznimi slovenskimi oblikami krajevnih imen, so v naših srednjeveških zgodovinskih virih prej pravilo kot izjema, saj so slovenske toponime bodisi prevajali ali pa vsaj glasovno prilagajali zakonitostim nemškega jezika (to velja tudi za osebna imena). Domžale torej niso nastale v dobi okrog leta 1500, oz. v času izgradnje nekdanjega imenitnega protiturškega tabora okoli cerkve na Goričici, torej okrog 1532 (za to letnico gl. Peter Fister, Arhitektura slovenskih protirurških taborov, Ljubljana 1975, str. 92), kakor je prepričan g. Slevec. Če odmislimo vse, kar smo že zapisali, ostaja temeljno vprašanje, kako neki bi mogel g. Slevec kdaj dokazati, da je v Domžalah, na Goričici, ob koncu srednjega in v začetku novega veka stala na mestu vaške podružnične bregu« (gl. navedeno Bernikovo delo, str. 403-406). Znani slovenski jezikoslovec akademik Fran Ramovš (Geografski vestnik 9, str. 85) je razlagal ime iz slovanskega osebnega imena (antroponima) Domi-žal, Domižel, venda sta po mnenju današnjih strokovnjakov za etimologijo pri tem pojasnjevanju dva problema: a. takšno osebno ime doslej ni bilo izpričano, b. iz druge oblike bi ne znali pojasniti fonetičnega razvoja v sedanjo obliko imena. Akademik France Bezlaj, najvidnejši slovenski etimolog in avtor Etimološkega slovarja slovenskega jezika, mi je sporočil po dr. Metki Furlanovi, da je treba po njegovi presoji izhajati iz imena •DomazT. Ob delovanju jotacije bi prišlo do glasovnega razvoja drugega dela imena v - Žale. To bi se ujemalo z našo razlago izvora nemškega imena Domžal, kjer se, kot smo videli, tudi srečamo s pomenom »zlo, nesreča«. Na koncu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj vendar naj bi veljale Domžale za Nesrečno, Zlo vas? Najverjetnejši odgovor je, da zavoljo pogostih, večkrat tudi katastrofalnih jroplav Kamniške Bistrice. O tem je v zgodovinskih virih precej sledov, vendar bi podrobnejše razpravljanje preseglo okvir našega besedila. Moje* in pred tem najbrž tudi pisanje g. M. Slevca bi bilo povsem odveč, če bi bilo objavljeno predavanje »Domžale v srednjeveških virih«, s katerim je 10. 6. 1987 nastopil na simpoziju o preteklosti Domžal prof. dr. Boio Otorepec, ki je - izčrpneje kot smo mogli mi v okviru časopisnega članka - predstavil historično plat problematike in opozoril na nekatera etimološka tolmačenja. Ker za objavo tega in drugih referatov simpozija izpred treh let še ni in ne sme biti prepozno, bi apeliral na odločujoče dejavnike v občini Domžale, da to tudi storijo. Omenjeno besedilo bi najbrž v marsičem pripomoglo, da bi se lotevali tako zapletenih vprašanj kot je razglabljanje o izvoru naših krajevnih in drugih imen z vso potrebno strokovnostjo, resnostjo in treznostjo, ki jo takšno delo v polni meri zahteva. Janez Šumrada Sreča Prinaša veter sreče (ar, a preden se zaveš tega, že mimo bi odšla. Saj sreča je dotik, objem, trenutek bežen, skrit očem, le čutiš jo, si njen. LEVSTEK ZLATA Javna zahvala Hvala prav vsem »stricem« v Jugovini mili. Hvala, da ste nas vzbudili in združili: na procesih ste dajali nam napotke in na plebiscitu - dvigali odstotke. FRANCE CERAR DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN: Janez Jenko - Antonov Johan iz Domžal Pogovor z domnevno nalstarejšim Domžalčanom, ki |e 19. decembra praznoval 94. rojstni dan. Čestitke ob prazniku Johan! Pisalo se je leto 1896, ko se je rodil Janez Jenko, po domače Antonov Johan. In kako je teklo tivljenje človeku, ki pri tako častitljivi starosti nima posebnih problemov s svojim zdravjem? »Vse moje iivljenje je bilo umirjeno, vsaj trudil sem se, da bi bilo tako. Nikdar se nisem razburjal in to, mislim, mi je dalo moči skozi iivljenje. Ja, pa mir, mir je potreben človeku, če ti je do dolgega in zdravega življenja. Tako sta me učila že ata in mama.« Če začneva kar pri otroštvu... Doma nas je bila polna hiša otrok, štirje fantje in pet punc. Naš oče so vedno rekli: 4 fantje, 5 deklet, Bog jih varji vseh devet. Starša sta nas lepo vzgajala, z ljubeznijo. Nikdar nas nista tepla. Oče so samo pogledali. pa smo ubogali. Sicer pa so bili pošten in ugleden človek, klavec, veterinar in pa sodnik za mejaške spore. Lepo in pametno so gospodarili. Ja, samo smo imeli pa tudi veliko zemlje, vse tu naokoli, kjer so sedaj bloki, vse to je bilo do nacionalizacije naše. Pa tudi otroci ste bili pridni... Ja, v šoli že, tam ni bilo nikoli problemov, samo... Veste, ušpičil sem pa tudi katero. Spominjam še leta 1905. Bilo je vsesplošno jadikovanje domžalskih ljudi, ker so se Tirolci tako zelo razbohotili v tem našem kraju. Bili so že lastniki prenekatere naše tovarne. Slabo so plačevali naše ljudi, ki so jim garali. Neko nedeljo so organizirali iz Avstrije dol železniški prevoz za svoje ljudi, da bi proslavili prevzetje domžalske občine. Na današnjem Lenčkovem dvorišču so imeli že vse pripravljeno za veselico. Nama s prijateljem (dr. Janez Ahčin, bil je glavni urednik časopisa Slovenec) to ni bilo nič všeč. Iz gumiranega modela za slamnike sva narezala trake in naredila frače. S kamni sva jim začela čez ograjo razbijati kozarce. Plenk, plenk... Še sedaj se spominjam, kako naju je soseda pohvalila. Saj sva se bala, ker so stražili žandarji, pa saj sva urno tekla. Že tedaj smo se dobro zavedali, da smo Slovenci. Naši fantje so Tirolce kar iz gostilne metali, če so nemško peli. Vidite, pa ni bilo potem leta 1905 nemške veselice v Domžalah. Bila je samo sedmina. Kdaj pa se je vse skupaj umirilo? Prej ne, dokler ni prišel g. Bernik, župnik. Ta je bil pa sila. Ustanovil je sindikat in ljudem izboljšal plače. Bil je garaški človek in dober organizator. Po hišah je pošiljal svojega človeka s kosilnico in mlatilnico, da je ljudem pomagal postoriti težko košnjo in mlačvo. Bil je prava podoba napredka, v kmetijstvu, gospodarstvu. kulturi. V njegovi delovni sobi je bilo polno knjigovodskih papirjev. Vse je imel lepo zložene in prav za vsa društva je sam vodil knjige. Veliko je telovadil in se »knajpal«. Počitka ni poznal. Zelo ste bili ponosni nanj, kajne? Kako ne! Povem vam, Dobljani so šli po smrti svojega dekana na škofijo s prošnjo, da jim dajo novega, takšnega kot je bil naš g. Bernik. Ja, kje ga boš pa dobil? Dobili so odgovor, daje tak lahko samo g. Bernik! Domžale je prebudil prav on. Ko je prišel v Domžale, so bile te benificiat, podružnica Mengša. Takoj je začel akcijo za samostojnost in tudi uspel. Kdaj vam je bilo v življenju najlepše? To vam lahko takoj povem. Takoj po prvi svetovni vojni se je vse tako lepo uredilo... Med vojno v Galiciji in na Karpatih je bilo zelo hudo. Par stokrat se je obleka posušila na meni. Štirikrat sem bil ranjen. V pol ure kar dvakrat v glavo... Na božični večer sem srečal dva Domžalčana, Vojsko in Žerovnika. Prvi mi je zaupal, da bi moral že na dopust. Ne vem kaj se je obiral. Čez pol ure sta bila od zadetka granate oba mrtva. Vidite, mene je pa zgrešilo. Ja, pa v Galiciji je še kar šlo, ker je bila zemlja, na soški fronti pa je večino ljudi pobilo kamenje. Tam je bilo hudo. Še sedaj imam bajonet in medalje iz teh časov... Spominjam pa se tudi prijetnih stvari. Nek noč je zapadlo veliko snega. Najprej smo morali začeti kaditi, ja, Rusi pa tudi. Potem smo si pa z lopatami mahali izza kupov snega v pozdrav. In kaj ste po poklicu? Bil šeni šolski učitelj železniških pravil, bil sem prometnik z rdečo kapo. Učil sem prometna in signalna pravila. Veliko sem bil na terenu. Še sedaj vem, ko sem se peljal na otvoritev proge Šamac-Sarajevo. 18. oktobra 1947. Tam je bil tudi Tito, ki sem mu ob 11.00 raportiral. Zelo me je V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI V TRZINU: V obrtno industrijski coni v Trzinu, naslov Dobrave 2, nasproti Marketinga PK Beograd so pred dnevi odprli poslovne in proizvodne prostore podjetja Marije HERLE - NESKONČNI TISK. V tej proizvodnji gre za izdelavo računalniških obrazcev, ki »se držijo« skupaj eden zraven drugega - odtod poimenovanje neskončni tisk. Tako vam lahko uresničijo vaše naročilo v vseh dimenzijah standardnih izmer za printerje. RAČUNALNIŠKI - OBRAZCI IOC TRZIN, Dobrave 3, 61234 Mengeš Te standardne obrazce imajo v vseh mogočih izvedbah stalno na zalogi, seveda tudi z različnim številom kopij (bianco in zebra tip). Poleg tega izdelajo neskončne obrazce po posebnih naročilih v različnih barvah in v različnem številu kopij, različnih velikosti, perforaci-jah... Ne glede na količino vam na vašo željo kupljeno dostavijo na dom. Odprto imajo vsak dan od 7. do 15. ure. pokličete pa jih lahko tudi na telefon-712-139, številka telefaxa je 714-557. Svojim strankam voščijo M' koliko zapoznele lepe božične praznike in srečno novo lcl° 1991! SREČNO! pohvalil. To je tedaj nekaj pomenilo. .. Ja, pa tudi za »babco« sem bil v svojem delovnem času. Pa saj ni bilo težko. Tedaj smo moški morali o tem opravljati 14-dnevni tečaj. In res mi je to znanje prišlo v službi prav. Kar štirikrat se je zgodilo, da je bila sila. Žensko smo na nosilih nesli iz vlaka v bližnjo hišo. Zavihal sem rokav in tako potem rešil nerodno situacijo. Kaj ste počeli kot mladenič? Bil sem v pevskem društvu Domžale, tenor sem pel. Tudi pri Jadranski straži sem bil. To je bilo društvo za podporo Primorcem. Oj, ta Muso-lini, tako sem hud, izdal je ukaz za ukinitev društva. Primorsko sem imel rad. saj je bila pred 1. svetovno vojno ENOTNA OCENA Najlepši gostinski objekt v Domžalah Domačin Frenk Urbanija Je v Jaršah odprl penzion »TILIA« (lipa) Pred dnevi 50 v Spodnjih Jaršah odprli izjemno lepo obogatitev sicer številčne gostinske ponudbe v občini. Domačin iz Jarš, sicer znani gostinski delavec Frenk Urbanija se je že pred časom odločil, da bo to ponudbo svojim gostom ponudil na visoki evropski ravni po vzoru kakovostnih zahodnih gostinskih standardov, s posebnim poudarkom na vrhunski gastronomski ponudbi. Zanjo je Frenk pridobil enega najuglednejših kuharjev v državi Gojka ŠKORIČA. V objektu, ki ima ambicije, da goji kakovostno ponudbo predvsem hrane, je več gostinskih prostorov s 70 sedeži, poudariti pa velja tudi 9 sob in en 4 posteljni apartma, tako da lahko v penzionu TILIA pre- noči 20 gostov. Pa cene: lahko rečemo, da pretirane niso glede na vse, kar vrhunska ponudba TILIE daje. Odprto imajo vsak dan med 12. in 24. uro. Telefona zaenkrat še nimajo, zato jih boste našli v območju SEVER I. na prostoru za šolo Josipa Broza Tita. Domžalčane, predvsem tiste, ki ne veste, kam bi popeljali na kakovostno gostinsko ponudbo svoje goste in poslovne partnerje, morda »ta mlade« na poročno kosilo še enkrat obveščamo: Pod lipo v lipo (TILIO) v Jarše k Franku Urbaniji... Tam vas čakajo... na višjem kulturnem nivoju kot Kranjska. Po njeni zasužnjenosti leta 1918 je šlo z njo vedno bolj navzdol. Tudi prva nesrečna ljubezen je prišla vmes... Potem smo pa fantje okrog »vandrali«. Takrat je bila ravno aktualna Vodiška Johanca, pa smo se s konjem radi zapeljali tja gor »firbce past«. Ljudi je bilo polno, mi smo jim pa nagajali: Kaj so Brezje, kaj Višarje, tam se meče proč denarje, tam je slaba božja pot, tam dobi se mal dobrot. Če pa Je tako. pa v Vodice pojdemo. Vem, da pišete pesmi. Je to ena vaših? Ne, to pa ne. Da ne bo kdo rekel, da sem plagiator. Imam jih pa, veliko svojih pesmi imam. Drugič vam jih bom pokazal. Kaj pa druga svetovna vojna? Tu sem bil že prometni šef. Potem so me poslali v Nemčijo za navadnega prometnika. Dolga je bila. Imel sem srečo, da sem znal nemško. Vsake tri mesece sem se lahko vrnil domov na dopust. Tako sem bil 31. decembra 1944 na obisku pri sorodnikih na sv. Trojici. Med pogovorom so vdrli Nemci in nas v trenutku postavili ob zid z dvignjenimi rokami. Zadnji hip je prišel njihov komandant. Bil je milega obraza. V nemščini sem mu povedal, da smo navadni civilisti. Bolj ko sem lagal, bolj mi je verjel, in nas nazadnje spravil izpred zidu. Prosil sem ga, da mi izda kakšno potrdilo, če me na poti domov še enkrat ustavijo. Zaupal mi je, da se umikajo in da ni nikogar daleč naokoli. Kako lepo! Nazaj grede sem to povedal partizanom. Ko se je Jugoslavija združila, sem bil tako vesel, da sem doma zasadil oreh. Sedaj je že večji kot hiša. Samo to, sedaj... To mi ni nič všeč. Sedaj ni več tistega bratstva in spoštovanja. s-r *' 1 11111111111 ».V*/ f L siiigfe Nar Km Izjemno lep je objekt - pension TILIA v Jaršah. Nemara gre za najbolj popolno gostinsko-turistično ponudbo iklenilo IZ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Pravna pomoč za člane sindikata od 1.1.1991 pri odvetnici JAGODI CUJNIK v Domžalah Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je ob koncu leta 19 pogodbo z odvetnico Jagodo Cujnik iz Domžal. urinskega sindika Člani sindikata lahko na podlagi te pogodbe in napotila on n avno pon ■„ nega sveta pri odvetnici Jagodi Cujnik uveljavljajo brczplaci !> nasvete > Odvetnica Jagoda Cujnik bo članom sindikata dajala p zastopa*a sestavljala vloge v pravnih postopkih. Člane sindikata no zagovarjala pred samoupravnimi organi in sodišči. sindikata' Do brezplačne pravne pomoči imajo vsi delavci-cl zaposleni v družbenem ali privatnem sektorju v občim ljubljanska 3»-Sedež odvetniške pisarne Jagode Cujnik je v Domza • syetd7n HoL* do mraka 1?‘ohko^0' gradi' tihivt* Potomcem c Zapusti. PesrijL* do mraka LEvSTEK ZLATKA Dograjena skakalnica s plastično maso - rezultat izjemne delavnosti in prizadevnosti amaterskih športnih delavcev - smučarskega skakalnega kluba. SKAKALNA SEKCIJA SK IHAN - gostitelj podelitve priznanj mladim skakalcem za pokal elektrotehne 1990 Junaki z ihanske plastike LUZAR : VAVPETIČ (Novo mesto) (Domžale) I. e4 d6, 2. d4 Sf6, 3. Sc3 g6,4. Le2 Lg7, 5. h4 c6, 6. a4 h5, 7. Sf3 Sa6, 8. Sg5 Sc7, 9. 0-0 0-0, 10. f3 Ld7, II. b4 a5, 12. b5 cxb5, 13. Sxb5 Sxb5, 14. axb5 Dc7, 15. c4 b6, 16. Le3 Tf8 c8. 17. Db 3 e6, 18. Ta2 Lf8, 19. Tdl Db7, 20. Tei Le8, 21. Tac2 Sd7,22. f4 a4, 23. Dd3 e5. 24. fxe5 dxe5, 25. c5 bxc5, 26. dxc5 Sxc5, 27. Txc5 Lxc5, 28. Txc5 a3, 29. Txc8 Dxc8, 30. Dbl Dc3, BELI SE VDA. IVAČIČ : GOSTIŠA (DOMŽALE) (VRHNIKA) 1. c4 Sf6, 2. Sc3 c5, 3. g3 e6, 4. Sf3 b6, 5. Lg2 Lb7, 6. 0-0 d6. 7. b3 Sbd7, 8. Lb2 Le7, 9. d4 cxd4, 10. Dxd4 a6, 11. e4 Db8, 12. Tfel 0-0, 13. Tadl Td8, 14. h3 b5. 15. cxb5 axb5, 16. Db4 Sc5, 17. Sd4 d5. 18. exd5 Sd3, 19. Dxe7 Sxb2, 20. dxe6 Lxg2, 21. exf7 Kh8. 22. Se6 Txdl, 23. Sxdl. črni se vda. MATJAŽ BREZOVAR MK : (Novo mesto) BOGDAN OSOLIN MK (Domžale) L e4g6. 2. d4Sf6. 3. Sc3d5. 4. e5Sh5, 5. Df3c6. 6. h4Sg7. 7. Lh6Sd7. 8. 0-0-0Sf5. 9. Lxf8Sxf8. 10. g4Sg7, 11. h5Da5. 12. h6 Sge6. 13. De3 Sc7, 14. Lh3 b5, 15. Kbl b4, 16. Se2 La6. 17. Sf3 Lc4. 18. Sel Db6. 19. Sg5 Sfe6. 20. Sxe6 6te6, 21. g5 a5, 22. Sb3 Lxb3. 23. cxb3 a4. 24. bxa4 Txa4. 25. Td2 Da7. 26. b3 Ta5, 27. Lg4 c5. 28. Le2 Tf8, 29. f4 c4. 30. bxc4 Ta3. 32. Df2 b3. 32. Lfl Kd7. 33. c5 Ta8. 34. Kal Da5, 35. Th3 Db4. 36. De3 Txa2. 37. Txa2 b2+. 38. Kbl Txa2. 39. c6+ Kd8, 40. Db3 Del +, 41. Kxa2 Dal mat! V torek, 27. 11. smo v Ihanu prisostovali prisrčni prireditvi ob podelitvi priznanj mladim smučarskim skakalcem Ljubljanske regije. V druibenem domu so priznani člani skakalne sekcije SK Ihan pripravili kratek a zanimiv kulturni program v katerem so sodelovali učenci podrulnične osnovne šole pod vodstvom mentorice Anice LENIČ, plesna skupina OŠ Ihan in igralec Šentjakobskega gledališča Miha KAVČIČ, ob vezni besedi našega starega znanca, prijatelja smučarskih skokov, Franeka TREFALTA. Pravo veselje je bil pogled na mlado občinstvo, pa tudi njih starše, trenerje in mentorje, ki so z zanimanjem in otroško zavzetostjo spremljali izvedbo priloinost-nega umetniškega programa. Pred podelitvijo priznanj za dosežke v v poletni sezoni 1990 - plastične skakalnice je prisotne pozdravil sekretar ZTKO Domžale, kateri je v kratkem nagovoru predstavil razvoj smučarskih skokov v občini - od začetkov v letu 1934, do izgradnje skakalnice (po načrtih inž. Stanka Bloudka) v letu 1950, oziroma današnjega stanja - ter splošni športni utrip občine s 43 športnimi društvi in klubi, ter preko 7000 aktivnih udeležencev. Ob podelitvi priznanj, kjer je kot poseben gost sodeloval Matjaž DEBELJAK, dobitnik prve, jugoslovanske in slovenske, medalje z zimskih olimpijskih iger (Calgary 1988), je bilo prijetno videti mlade fante in eno dekle - Katarino Prašnikar, kateri so ponosno sprejemali priznanja za svoje dosežke v minulem obdobju. Priznanja je pripravil pokrovitelj, SK Ilirija Elektrotehna, teh- STRELSKE NOVICE FARMA IHAN IN HIT SHOP PRESERJE DOMŽALE: Na tretjem kolu pokala SD Domžale se je v streljanju s serijsko zračno puško pomerilo 18 ekip in 51 posameznikov. REZULTATI: Člani - ekipno: 1. HIT SHOP Preserje 522,2. SD Domžale 515, 3. Papirnica Količevo L 509. 4. Papirnica Količevo II. 508. 5. OŠTO Domžale 505, itd. Člani - posamezno: 1. Kovič Simon (Papirnica) 184, 2. Kovič Marjan (SD Domžale) 182. 3. Vavpetič Stane (Hit shop) 177. 4. Pestotnik Tone (Hit shop) 176. 5. Grmek Dominik (OŠTO) 175, itd. Članice - ekipno: 1. Farma Ihan 453. 2. Biotehnična F. Groblje 380. 3. SO Domžale 257. Članice - posamezno: L Kovič Marija (SO Domžale) 161, 2. Komočar Ksenija (Farma) 159, 3. Skok Liane (Biotehnična) 156. 4. Strašek Veronika (Farma) 151, 5. Škerjanc Minka (Farma) 143; itd. OBČINA DOMŽALE IN PAPIRNICA KOLIČEVO DOMŽALE: Strelska družina Domžale je v organizaciji ZTKO-ja izvedla občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za leto 1990. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip in 25 posameznikov. REZULTATI: Člani - ekipno: 1. Papirnica Količevo 512. 2. Tosama Vir 511. 3. Biotehnična F. Groblje 498. 4. Induplati Jarše 447, 5. Lek Mengeš 431, itd. Člani - posamezno: 1. Skok Vlado (Biotehnična F.) 181, 2. Jerman Vlado (Papirnica) 178, 3. Prenar Jože (Tosama) 174. 4. Rems Janez (Tosama) 172. 5. Urbanija Dušan (Papirnica) 169. itd. Članice - ekipno: 1. SO Domžale 464, 2. Biotehnična F. Groblje 393. Članice - posamezno: 1. Kovič Marija (SO Domžale) 166, 2. Zabret Tanja (SO Domžale) 165, 3. Skok Liane (Biotehnična) 160. 4. Bemot Vera (SO Domžale) 133, 5. Majdič Marta (Biotehnična) 120. PONOVNO OBČINA DOMŽALE IN STRELSKA DRUŽINA DOMŽALE DOMŽALE: SD Domžale je pod pokroviteljstvom Hit shopa izvedla IV. kolo pokala v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip in 55 posameznikov v konkurenci članic je ponovno osvojila prvo mesto ekipa Občine Domžale v postavi Zabret, Kovič. Bernot. REZULTATI: Člani - ekipno: L SD Domžale 523. 2. Papirnica Količevo L 519, 3. Žito Mlini Vir 513. 4. Hit shop Preserje 510, 5. OŠTO Domžale L 503, itd. Člani - posamezno: 1. Keržan Niko (Žito) 182. 2. Kovič Marjan (SD Domžale) 181, 3. Štiftar Jurij (SD Domžale) 180. 4. Jerman Lado (Papirnica) 177. 5. Urbanija Dušan (Papirnica) 175. itd. » Članice - ekipno: 1. SO Domžale 459, 2. Farma Ihan 448. Članice - posamezno: 1. Končar Ksenija (Farma) 177. 2. Skok Liane (Biotehnična F.) 163. 3. Zabret Tanja (SO Domžale) 161. 4. Kovič Marija (SO Domžale) 159. 5. Strašek Veronika (Farma) 158. MK PRIZNANJE ZA NAŠEGA USPEŠNEGA MLADEGA ŠPORTNIKA Simon Kovič - najboljši mladi strelec leta v Sloveniji V letu, ki mineva, je postavil kar 6 republiških rekordov POSTOJNA: Strelska zveza RS je na svoji redni letni skupščini proglasila tudi najboljše strelce za leto 1990. Naslov je v mladinski kategoriji osvojil tudi mladi Simon Kovič iz SD Domiale. To mu je prvi naslov v mladinski kategoriji (dva je osvojil v letu 1988 in 1989 v kategoriji pionirjev). V generalni razvrstitvi pa je dosegel drugo mesto, takoj za najboljšim strelcem sveta Rajmondom Debevcem. Simon je v letu 1990 postavil kar šest republiških rekordov, osvojil dva republiška naslova v mladinski kategoriji in osem medalj iz republiških prvenstev. Največji uspeh pa je seveda uvrstitev na tretje mesto na prvenstvu SFRJ (Sarajevo) v streljanju s standardno zračno puško. Trenira pod vodstvom očeta Marjana, reprezentanta RS, ki se je po nekaj letnem nastopanju za SD Olimpija iz Ljubljane, zopet vrnil vj matični klub SD Domiale. Zahvaljujemo se pokrovitelju RAKO-METALPLAST-u iz Bu- zeta, ki je pripomoglo, da je Simon dosege! res zavidljive rezultate. Strelci in ljubitelji strelskega športa iz občine Domiale mu za osvojitev lovorike najboljšega mladega strelca R Slovenije čestitamo in mu v novi strelski sezoni ielimo dobrih rezultatov in mirno roko... MK Mladinke, dekleta, žene... STE UTRUJENE OD VSAKODNEVNIH NAPOROV? SE PREMALO GIBLJETE, IN SE SLABO POČUTITE? SE ŽELITE AKTIVNO SPROSTITI OB DOBRI GLASBI IN PRIJETNI DRUŽBI. Še je čas, da se vključite v strokovno vodeni rekre-ativno-sprostilni program AFRODITA za dekleta in žene, katerega organizira ZTKO Domžale pod geslom RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE. Program vodimo na OŠ Venclja Perka, vsak ČETRTEK od 19.-20.30. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. ZTKO Domžale nični in strokovni usmerjevalec izvedbe programov planiških skakalnih šol za Ljubljansko regijo. Ob skromni zakuski, ki so jo pripravili organizatorji, predvsem njih nežni del, in sproščenem razgovoru, je bilo čutiti zanos in predanost tej lepi športni panogi, tako mladih skakalcev, kot njih trenerjev in mentorjev. In kaj za konec? Glede na predanost delu samih otrok, kot njihovih trenerjev, ter glede na rezultate, ki jih otroci dosegajo - predvsem v Moravčah, bratje Peterka - se kvaliteta in uspešnost smučaskih skokov v Sloveniji, tudi v občini, ne bo prekinila. Z več razumevanja same športne sfere, in več materialne podpore širše družbe, se bomo tudi v prihodnje veselili lepih dosežkov slovenskega skakalnega športa. In še čisto za konec, pregled najboljših po posameznih starostnih kategorijah (in posebej za oba domžalska kluba): - MPI/C (do 9 let) 1. HRNJA KLEMEN IE 2. PETERKA FRANCI, T. Moravče 10. PRAŠNIKAR KATARINA. T., Moravče - MPI/B (9 - 11 let) L PETERKA UROŠ. T. Moravče 3. GOSTIČ MARKO, T. Moravče 6. PICELI SAŠO, T. Moravče 7. RIHTAR MIHA, SK Ihan 10. JAVORŠEK JANEZ, T. Moravče 13. CERAR FRANCI, T. Moravče 18. STARE IZTOK, SK Ihan 24. URBANIJA IZTOK in CVETKO GAŠPER, SK Ihan - MP1/A (11 - 13 let) 1. PETERKA PRIMOŽ, T. Moravče 7. CERAR ROK, T. Moravče 10. NOVAK MATEJ, T. Mo- ravče 15. PAVLIČ TOMAŽ, SK Ihan 19. PIRNAT TOMAŽ, SK Ihan STANE KEPIC, RANKO CUKROV -lliil§r ^7' A M L NAPREDK0VA DELIKATESA V DOMŽALAH, • LJUBLJANSKA 83 (NEKDANJI POTROŠNIK) 4 f Vse dobrote tega sveta V nekdanji trgovini, za katero se je v Domžalah udomačilo ,' ^ ime Pri Jelki ali Potrošnik v teh dneh Napredek odpira naj-1if|| večjo domžalsko delikatesno ponudbo. Kar jih doseže dina-jfc mično organizirana nabava, vse mesne in druge delikatese * bodo na enem mestu; poleg bodo seveda siri, mlečni izdelki, pijače, vložena zelenjava, sladice, konditprski izdelki. mm V prazničnih dneh, ob priložnostih različnih osebnih prazni-kov, ko je prav tako treba praznovati, pa je za pripravo IIP? kakovostnega hladnega bifeja premalo časa, bodo na voljo imenitna delikatesna, že pripravljena jedila. Seveda vsak dan sveža! Poglejmo, kakšna je izbira: 1. francoska solata 2. ruska solata 3. madžarska solata 4. tatarski biftek 5. svinjska pečenka 6. ocvrti piščanec 7. ocvrte ribe (oslič) 8. kuhana govedina - rostbife 9. male pizze (dostava mikrovalovne pečice) 10. hamburgeiji 11. liptovski sir 12. sendviči (vseh mogočih zvrsti in nadevov) 13. tlačenka 14. delikatese, ki si jih boste želeli in jih z naročilom posredovali v pripravo. K nap lik napredek L domžale Kaj naj vam ob koncu zaže-: limo. Vaš obisk - potem pa Dober tek! Dobrodošli v naši novi Delika- ter) teši na Ljubljanski 83. V bogastvu človeško srce prej otrdi kot jajce v kipeči vodi. Ludwlg BOHOT Mali oglasi Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. Občinski po roče val Na Viru -Parmova 2 (nasproti avtoodpada Vrhovec oz. v bližini prodajalne INA-PLIN) -odprl jo je gostinec BOJAN GAUOT Trgovina Kobra Trgovino potrebuje vsak zaselek! In jo slejkoprej sedaj tudi že ima. Pred dnevi je trgovino z oblačili in usnjeno konfekcijo odprl tudi Bojan GALJOT. Gre za trgovino oblačil, konfekcije za otroke kot za odrasle. Prodajajo tudi igrače, šolske potrebščine in še marsikaj drugega boste našli. Trgovina meri 32 m2, nahaja pa se v prizidku stanovanjske hiše. Dobavitelje za oblačila oz. konfekcijo je Bojan našel v Ljubljani in Kranju, prodajal pa bo tudi UNIVERSALINE izdelke. Pa delovni čas? Odprto imajo od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah boste lahko kupovali med 8. in 18. ure, pokličete nas lahko na tel.: (061) 714-062. Varstvo na našem domu v- Domžalah iščem za deklici stari dve leti. Telefon: 721-301. Inštruiram matematiko in fi-ziko. Telefon: (061) 722-225. Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR, Vir, Čufarjeva 6, Domžale, telefon: (061) 723-324. Inštruiram matematiko, fi-ziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. Rabite morda tapetniške storitve? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca Telefon: 813-951. ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata ANTONA JOGER se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar za maše in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Domžale, ki so bili vedno pripravljeni pomagati. Hvala DO LEK, gospodu kaplanu iz Doba, pevcem DU Domžale, praporščakom, ZB in KS Vir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča njegova družina. Zemljo je tema oblila ko svečka življenja je tebi ugasnila. Bridka se žalost na nas je zgrnila, ker mati najdražja nas je zapustila. Ob prezgodnji smrti naše drage mame BERNARDE OREHEK iz Doba ste nam številni stali ob strani, nam lajšali kruto bolečino in nam pomagali. Iskrena hvala vsem. Posebna zahvala dr. Goršku za njegovo pomoč, gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogreb, gospe Danici Kuhar za poslovilni govor, pevcem iz Lukovice za lepo petie, Jožetu Josipoviču ter ostalim sosedom za pomoč, ki smo je bili deležni. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter številne maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na nieni zadnji poti in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala! Vsi njeni. NA ROJSKI V DOMŽALAH Avto Jolly — raj za rezervne dele Oskrba za zastave, fiate, golte, laocie, avtomobile znamke alfa romeo In za vse druge italijanske avtomobile bo na enem mestu kmalu popolna. Povejte želje... Iz skladišča, če ne pa najkasneje v enem tednu boste imeli vse... V trgovini AVTO JOLLY sc boste avtomobilisti pri gospodu Bojanu oskrbeli z vsem, kar potrebujete za vašega jeklenega konjička. Če nimajo, vam bodo pa priskrbeli. Ni še dolgo tega, kar se je bilo treba za vsako najmanjšo malenkost, če nas je na cesti ali kako drugače izdal naš pločevinasti ljubljenec - odpeljati v Trst in Celovec. Ponudba je tudi v izbiri rezervnih delov za vsakovrstne avtomobile vse večja. Posebej toplo je poslej lahko pri srcu lastnikom zastav, fiatov, golfov, različnih volkstvagnov. V celoti jih bodo poslej postregli - tako za motorne dele, pribor, kot tudi s potrebno pločevino po karambolih. Smrketovi in Schaubachovi na Rojski 18 v Domžalah so vam pripravili bogato, vsakodnevno izbiro. Velik rumen pano že vabi kupce, ki bodo stvari odbili lahko 20-30 odstotkov ceneje, kot pa so na voljo drugje. V časih, ko se pozna vsak dinar in ko so rezervni deli tako salamensko dragi, se pa to že pozna in je več kot le omembe vreden prihranek. Avtomehaniki bodo za večje količine dobili še dodaten 5 odstotni popust. Trgovina je odprta že nekaj dni, zato je prav, da se o navedenem prepričate na kraju samem. Ob obisku so nam povedali, da bodo ustregli tudi drugim željam po avtodelih, le da bo treba včasih počakati kak dan: vendar največ teden dni. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Kupci lahko pokličete tudi na telefon 378-858. Jolly je neke vrste srečna karta - tudi trgovina na Rojski 18 je neke vrste srečna zadeva. Za tistega, ki si je doslej obrabljal pete na vseh koncih gotovo... Jolly za avtomobiliste.. . Cvetličarna Ivanka Omers Že dolga leta se mnogo občanov oskrbuje s cvetjem, šopki, aranžmaji, lončnicami, priborom, dekorativnimi predmeti in z vsem mogočim, kar nam lepša življenje v cvetličarni IVANKE OMERS v Domžalah. Gre za veliko in lepo cvetlično ponudbo, pri kateri se vidi, da Ivanka Omers in njeni živijo z njo in za njo. Aranžmaji šopkov, različna darila, ki jih zna Ivanka Omers izjemno lepo aranžirati ter vse, kar storijo v tej cvetličarni nasproti Mercatorja govori o tem, da je cvetličarna OMERS v »špici« naše cvetličarske ponudbe. Svojim strankam ustrežejo tudi na posebne želje, pripravljajo okrasitve in aranžmaje prostorov na terenu, samo poklicati jih je treba na telefon 721-726. Vsem strankam, pa tudi vsem Domžalčanom, ki jim je všeč cvetje in imajo radi lepoto želijo vse dobro ter priporočajo svoje storitve. SREČNO NOVO LETO! Zanimivo v stanovanjski zadrugi Domžale predavanja... da boste znali... V mesecu januarju 1991 organiziramo poučna predavanja: - 9. 1. 1991 ob 17.00 v sejni sobi Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76, Izolirka Ljubljana - tema predstavitev in uporaba materialov Izolirke v gradbeništvu, - 30. 1. 1991 ob 17.00 v sejni sobi Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljana 76, Gorenje Velenje in Bojc Rermanj, dipl. ing. arh., tema - izbira ogrevalnih sistemov in uporaba alternativnih virov ogrevanja Vse zainteresirane občane vabimo na ta predavanja. stavbna zemljišča so še na voljo... Občane Domžal obveščamo, da imamo na voljo še nekaj parcel za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš na področju Stude. Zainteresirane občane prosimo, da se za nadaljne informacije oglasijo na Stanovanjski zadrugi Domžale. poučni filmi potrošnikom lahko veliko povedo... V Stanovanjski zadrugi Domžale imamo na voljo filme posameznih proizvajalcev v katerih so predstavljeni njihovi izdelki, uporabnost in način vgrajevanja. Kogar ta tematika zanima lahko v prostorih zadruge posamezne filme tudi pogleda. Članom stanovanjske zadruge in občanom Domžal želimo veliko zdravja in uspehov v novem letu 1991. STANOVANJSKA ZADRUGA DOMŽALE Gostilna Zajc na Mali loki Že dolgo utečene gostilne ZAJC na Mali Loki sicer ni treba posebej predstavljati, pa vendar! Dandanašnji nas vznemirja mnogo stvari; veliko že ustaljenih vzrokov imamo za slabovoljnost. a lotevajo se nas še vedno nove skrbi — popestritve in razvedritve svojega življenja vsekakor potrebujemo: šef gostilne MILAN ZAJC ima naravni ali pa božji dar, če ne kar obojega, da razveseljuje svoje goste s svojo spontanostjo, nenarejenostjo in domiselnostjo, pa še - kar niti malo ni nevažno - z velikimi porcijami raznih zrezkov, svinjskih krač in podobno. Pa tudi še nikoli ni bilo slišati, da bi kdo žejen sel iz te hiše... Marsikoga bo potegnila tudi domačnost kmečke peči. na kateri pa sicer še nikogar nisem videl, ki ga je uneslo pri štetju kozarcev..., nič pa nisem rekel, da tudi takih ni bilo... Važno pa je. da Zajc ni bil nikoli »zaje« in se tudi takih ne bi ustrašil s svojo nevsiljivo in dobrodušno vehementnostjo, ne najdem drugega izraza, pa kaj morem?! In kdor skrbi za zdrav duh v zdravem telesu - mens sana in corpore sano (zakaj bi samo jaz vedel, da znam latinščino, če nisem še veliko tega pozabil) in se spozna na tenis, sploh mora obiskati Žajca, saj bo letošnja zima menda hitro minila; če ne, sem se tudi pripravljen zagovarjati. In kar je menda še najvažnejše, Milan namerava poleti, pravzaprav že spomladi. da se ne naredi preveč škode, organizirati PLES V TRAVI. Pred nekaj leti sem se tudi sam udeležil takega plesa: bilo je zares imenitno, čeprav sem še vedno ostal sam... Bom kar zaključil: če bom izdal vse Milanove skrivnosti, se interesentom sploh ne bo splačevalo obiskati Milana, kar pa bi bila velikanska škoda, ki bi jo tudi sam Bog težko odpustil. čeprav je v bližini pošerom in počez ugleden samostan sester sv. Križa. Vse ostalo pa si sami oglejte in mi potem (s)poročajte svoje vtise. Velja? IVAN KEPIC liTTle ENGLAND CLUB želi vsem krajanom in svojim članom Merry Christmas and a llappv Ncw Year in hkrati vabi vse od 8. do 12. leta, da,se nam pridružijo v začetnih in nadaljevalnih tečajih angleškega jezika. Vašotrok se lahko uči angleščine v sproščenem, ustvarjalnem in izvirnem angleškem okolju. Pot do angleškega jezika je lažja in hitrejša po preizkušenem klubskem konceptu, skozi različne vsakdanje življenske situacije, pripravljene na zabaven in igriv način. V sodelovanju s Knjižnico Domžale vabi Little England Club k vpisu v spomladanski semester od 28. januarja do !■ februarja, med 17. in 19. uro, v prizidku Knjižnice na Ljubljanski 58. Tei 448-831. vVelcome! 'Lj ji DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722 505 KNJIGOVODSKE STORIT"^ ZA MAJHNA PODJETJA CIM d.o.o. podjetje za trgovino, Dob pri Domžalah Honorarno ali s skrajšanim delovnim časom takoj zaP0 slimo: 1. samostojnega računovodjo 2. snažilko Kandidati naj zaradi razgovora prinesejo vloge osebno- Vedno imamo na zalogi: - industrijska maziva - specialna maziva - zaščitna - antikorozijska sredstva - motorna olja - sredstva za razmaščevanje - dekonzervacijo MEPA Svetovanje - ekonomska propaganda - marketing e\f Trgovina na drobno je odprta vsak dan od 7. do 16- u ob sobotah od 8. do 12. ure. Voščimo vam lepe božične praznike ter uspešno, zdrt3' mirno novo leto 1991! CIM d.o.o., podjetje za trgovino, Dob pri Domžalah Nagradi^ novoletna KRIŽANKA Za naše bralce, ki bodo pravilno rešili današnjo križanko in nam rešitve s polnim imenom in naslovom poslali na Uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 2 smo pripravili 10 lepih knjižnih nagrad. Rešitve pošljite najkasneje do 15. januarja 1991! Uredništvo Bolje je naleteti na, srečnega moža in ženo kot na bankovec za pet funtov. tim STBVBNSOV JUBILEJ: Sto let si star, ljubi naš Kamničan Slovenec, 10. januar 1891 Ker se mnogo govori, zakaj kamniška železnica še ni izročena prometu, razglaša se danes v »Laib. Ztg.« kot vzrok, da državna železnica ne more potrditi te proge, dokler je zametena v snegu. Dalje se tudi že vrše dogovori o prometnih troških, ki pa utegnejo v kratkem, biti dognani, Slovenec, 27. januar 1891 Generalno ravnateljstvo c. kr. avst. državnih železnic naznanja, da se bode lokalna želežniška proga Ljubljana - Kamnik s postajami, oziroma postajališči: Črnuče (postajališče), Trzin,. Domžale, Jarše - Mengeš, Homec (postajališče) in Kamnik jutri dne 28. tm. izročila javnemu prometu. Postaje se otvore za skupni promet, postajališča pa samo za ošebno vožnjo. Slovenski narod in Slovenec, 28. januar 1891 Kamniška železnica otvorila se je danes brez vsake pomembne slovesnosti. Prvi vlak odšel je iz Kamnika po 5. uri zjutraj in v Ljubljano vozil 1 uro in 25 minut. Od danes naprej bodo redno vsak dan odhajali trije vlaki iz Ljubljane v Kamnik, trije pa iz Kamnika v Ljubljano. Za promet je torej dovolj sicrb-Ijeno. Vozni red je nastopni: Iz Ljubljane odhaja vlak ob 7. uri 25 minut zjutraj, ob 12. uri opoldne in zvečer ob 6. uri 25 minut in sicer s posebnega kolodvora tikoma državnega (Rudolfove železnice kolodvora) v Šiški. Iz Kamnika dohajajo vlaki ob 6. uri 35 minut zjutraj, 11. uri 25 minut predpoldnem in ob 4. uri 15 minut popoldne. Voznina je naslednje določena: III. razred: iz Ljubljane do Črnuč 13 kr, do Trzina 23 kr, do Domžal 29 kr, do Jarš Mengša 35 kr, do Homca 37 kr, do Kamnika 47 kr. II. razred: do Črnuč 25 kr, do Trzina 45 kr, do Domžal 58 kr, do Jarš Mengša 70 kr, do Homca 74 kr, do Kam- nika 94 kr. L razred: do Črnuč 37 kr, do Trzina 68 kr, do Domžal 86 kr, do Jarš Mengša 1 gld 5 kr. do Homca 1 gld 11 kr, do Kamnika 1 gld 41 kr. Ob tržnih dnevih v Ljubljani, to je v sredo in soboto, in ob nedeljah in praznikih izdajali se bodo vozni listki za tja in nazaj (tour in retour), ki bodo stali po razredih: za Črnuče 20, 38 in 56 kr, za Trzino 25, 68 kr in 1 gld in 1 kr, za Domžale 44. 86 in 1 gld 30 kr, za Jarše Mengeš 53 kr. 1 gld 6 kr in 1 gld 57 kr, za Homec 56 kr, 1 gld 12 kr in 1 gld 66 kr, za Kamnik 70 kr, 1 gld 92 kr in 2 gld 13 kr. Proga Ljubljana Kamnik je 23 km dolga, na njej pa se bode gotovo razvil Za latje razumevanje naj povemo, da je imel goldinar 100 kron. Naj navedemo nekaj cen in povemo, da je bilo takrat razmerje med cenami posameznih artiklov precej drugačno, kot je danes. Posamezna številka časopisa Slovenec je veljala 7 kr, v Ljubljano na dom pošiljan pa na mesec 1 gld, za 2,10 m blaga za zimsko suknjo je bilo treba plačati 9 gld, za kg masla 88 kr, za kg masti 66 kr in za kg »Špeha frišnega« 54 kr. Jedno jajce je veljalo 3 kr, liter mleka 8 kr, za kg govejega mesa je bilo treba odšteti 60 kr, za kg teletine pa 62 kr. živahen promet, posebno ko prične ugodneje vreme. Kamnik je sam po sebi jako lepo mesto, okolica prekrasna in polna najlepših sprehajališč, zatorej bode sedaj, ko je promet tako olajšan, Kamnik za izletnike imel bode posebno privlačno silo. Železnica bode za Kamnik in Ljubljano imela izvestno mnogo koristij. Zbral: MILOŠ LIKAR Hočemo kunlerat 9 Čudim se, pa se ne morem načuditi tej brezbrižnosti! Da nihče ničesar ne reče in ne stori. Krivcev je veliko. Jih bom potem naštel... Vsa Slovenija in še malo čez, nam zavidajo, da smo najbolj razvita občina. Po nas se zgledujejo, kako skrbimo in pospešujemo obrtništvo, podjetništvo, kulturo, šport, da gospodarstva sploh ne omenjamo in vse kar je živo. Domžale so Švica, pa že zdavnaj v Evropi. Tako govorijo, nevedneži nesrečni! Mislijo: če imamo šol toliko, da jih prodajamo in posojamo, če imamo nešteto velikih in majhnih dvoran, raznih domov, starih in novih gradov, da imamo raj. Figo ga imamo! O ja, podjetnikov, po zaslugi demokracije, uspešnih, pa tudi ne, teh tudi imamo. Pa obrtnikov, velikih in majhnih!! Nikjer toliko! Seveda ni nobenemu nič podarjenega. Toda, tragedija ostane, je tu. Kajti vseh obrti niso znali izkoristiti do konca! Na najstarejšo obrt nihče ne pomisli. Nihče se ne zmeni in zmiga. Kljub številnim združenjem, skupnostim, strankarstvu, odborom, društvom in organizacijam za človekove in druge pravice. Skratka: kupleraja, prepotrebne ustanove za človeku dostojno življenje, nimamo. Vse imamo, še več kot potrebujemo, kupleraja pa ne. Povsod ga ustanavljajo. Ljubljana jih ima cel kup, vsak večji kraj ga premore. Pregrade se podirajo, meje odpirajo. Evropa je tu. Mi pa, feredže gor. Pa pravimo demokracija! Kupleraj! V Domžalah lahko samo sanjamo o njem. Nikoli ga ne bomo imeli. Pogoje pa imamo, takšne, da nikjer boljših! Če komu izraz kupleraj ne leži, lahko rečemo tudi javna hiša, bordel, kurbišče, hiša ljubezni in še kaj. Ampak kupleraj zveni tako domače, prisrčno, zato ga uporabljamo. Česa vsega ne bi pridobili, če bi ga imeli. Naštevam lahko brez konca. Brezposelnost, vse manj bi je bilo! Krepilo bi se bratstvo in edinstvo! Izginil bi šovinizem, nacionalizem in separatizem. Do izraza bi prišlo Kardeljevo geslo: Združevati sredstva in dela. Opomoglo bi se zdravstvo, ki je na psu, kot slišimo. Tudi veterinarska in osemenjevalna služba bi pridobila na ugledu, tu je še turizem, šolstvo, kultura, monetarna politika. V bitko za človekove pravice sodi tudi telesna vzgoja Miganje!! Če se v kupleraju ne miga, potem se nikjer. Kar je poglavitno: te, tako lepe sanje so lahko uresničljive. Samo vodje manjka, prizadevnosti, poguma. Pač Balkan! S samoprispevkom smo napravili že čudeže, zakaj ne bi še enega. Vem, da bi bili ljudje »za«. Saj so itak za vsako stvar »za«, če niso, se pa reče, da so bili »za«. Sicer pa imamo kupleraj že zgrajen. Mislim stavbo. Grad TEN TEN, v katerem kraljujejo pajki, pa še kakšna zgubljena miška, je kot naročen za to človekoljubno ustanovo. Lokacijsko in po funkciji ustreza strogim predpisom številnih inšpekcij. Z razmeroma majhnimi adaptacijskimi posegi in stroški bi iz gradu lahko napravili »cukrček«, ki bi služil humanosti in blažil hude krizne čase. Nekaj skrivnih vhodov in izhodov, pa kakšen podzemni hodnik je treba. V celice, kjer bi se menjavala sredstva in delo, ki še stojijo, žal prazne, bi postavili samo »prične«, s pravimi jogiji in nekaj infrardečih žarnic. Zaradi tradicije in simbolov. To je tudi vse. Minimalni stroški. In kar je glavno. Vodstveni kader je tu. Imamo ga. Domačega, kar je ob osamosvojitvi še posebno važno. Preobnov-Ijenci in spreobrnjenci se drenjajo kot so se vedno, kdo bo višji. Kadra na pretek! Kar vidim ga, generalnega direktorja, kako bi hodil in se skliceval na posebna pooblastila, ki bijih prenašal v torbi. Pa tozadevnih, delavnih izkušenj ima. Ze pet let se vsak dan izpopolnjuje na tem področju. Za konec apeliram na vse odgovorne: storimo kaj za svoj kupleraj, da nas ne bo kdo prehitel. Kaj pa potem?! ANDREJ ZAJC Dedek Mraz sem bil, sem in bom... Verjeli ali ne, kar milo se mi je storilo, ko sem v prejšnji številki bral o mojem »tekmecu« Miklavžu, o meni pa niti besedice. Sem se zamislil in sam pri sebi sklenil: če o meni že ne pišejo, se bom pa sam oglasil, da bodo vedeli, da sem. Otroci, ki sem jih Obiskal v vseh domžalskih vrtcih, v nekaterih podjetjih, celo v upravi, pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih vedo, da sem, saj sem jih tudi letos obiskal in obdaril... skromno... vendar iz srca... Pa mi ni bilo lahko. Toliko bolezni, kot se mi jih je letos spravilo nad glavo, pa še ne... vse za to, da bi dokončno obležal, pa se nisem dal. Pridno sem jemal zdravila proti nahodu, proti različnim kašljem, v usta sem vlival različne sokce proti grožnjam, češ naj se že spravim v pokoj, nekateri so me hoteli razglasiti za tehnološki višek, drugi za ekonomski... jaz pa ne in ne, saj me moji delodajalci... to so otroci vseh barv, velikosti in starosti... čakajo... sem razmišljal in pridno pil sirupe proti ideološkim natolcevanjem, proti obrekovanjem, češ da sem star in grd, da bodo prišli lepši in boljši dedki. Pa sem vzdržal! Kaj se hoče, štiri desetletja dela človeka utrdi, pa ne bo dedka Mraza, ki je za mnoge mrtev, za otroke, verjeli ali ne, ne bo nikoli... Zato srečno 1991, veliki in mali otroci, pridni in nagajivi, in na svidenje pred novim letom 1992. Se bom potrudil, da bom prežive! vse bolezni, najbrž bo tudi kakšna šok terapija med njimi, samo da se spet srečamo. Varoval bom svoje zdravje, zato letos ne bom zmrzoval v novoletnem sprevodu, »šparal« za darila in nestrpno čakal, da se spet srečamo. Morda vi tudi! vaš DEDEK MRAZ Če bi se uresničile želje centralistov iz Beograda, bomo Slovenci naposled res živeli kot v raju... popolnoma goli in bosi... Epigrama ZVEZNA JA SAM SLOVENAC! - A SLABO SE ČUJE, KER SLABA JE ZVEZA TJA DO BEOGRADA. NOVA DRŽAVA PA SE NAVDUŠUJE, SAJ JI PREBIVALSTVO NIČ VEČ NE UPADA. France Cerar Iz bližnje in daljne okolice Pred letom dni otroka še ni pustil k verouku, potem je šel po vetru (sodobnosti poduku), a danes že Miklavža nam organizira, različna vrata vernikom povsod odpira. rrtfš Rokoi/rcj/jč lorct/i Slami« Zmeda z imeni ali Kdo je kdo? Udeleženci in nastopajoči na | voru o plebiscim so imeli kar i težav z imeni Tako se je nastop Milan Balažič pritoževal, da ni M ampak Ivan, priklicali so duh Toi Tomšiča, omenjali brata Jožeta j nika in sploh povzročili, da točno vemo, kdo je kdo... V vinu Je resnica., tudi za stranke. Če je verjeti trditvi, da je resnica, potem so najhujši strank nasprotniki najboljši prijatelji (a‘ samo pri Repovžu...) Za kakšno ceno? Glede na izražene namene cev, da se osamosvojijo in org rajo samostojno občino in njihov Ije, da bi iz tega dejstva izvlekli največ od matere občine, jim mor žal povedati: Izvlekli boste natai toliko, kot mi iz Beograda.. Samozavest pa taka... Glede na vzvišenost. samozaVj visokost, samozaverovanost En iz Trzina predvidevamo, da bo ' meru osamosvojitve tega dela občine Ljubljana postala predn Trzina... Tujci ven Iz dobro informiranih krog kvadratov iz Mengša je »pro da bodo po igledu sosednje Domžale bolj natančno pazili kdo bo poslej njihov rojak. Tuj« (Domžalčanom in okoličanom) najstrožje prepovedan! To bodo še zaostrili, ko »Mjengš« postal občina... Za i ške pasoše bo občane slikal Vid panšek, čeprav še ne vemo. ali | sam dobil... delovno vizo pa so t obljubili... Kdor zna, pa zna. Znani mežikajoči Moravčam I je delovna specialnost razbijanje l mobilov, je našemu Najsvete “ v Moravčah povedal, da sploh i zakaj se rabi svinčnik. Nič hu tudi če ne bi vedel! Saj omenjen žikajoči Moravčan tudi ne ve, d1 avto med drugim uporablja tu' vožnjo... Občni zbori, t cije in množičnega zdi pozivamo vsa društva, lahko pa se pa se jim pridru stranke, da združijo svoje sile s tih nastopih na občnih zborih. Pre< sicer ni izviren, ker je že uporab ker je že upora! je pa zanimiv, saj bi lahko skupni občini zbor kotalkarji, larji in godba... Na vsak način banko... Moravčani hočejo v Mali banko. Da bi slovenske bančnike silili v gradnjo, so celo tako »žle da bodo za razdraženje povabili bančnike južno od Kolpe in S Kdo bo moravška Gabrijela Mak še ne vemo, predlagamo pa banke: BANKA MM (Sram ga kdor si upa pomisliti in razlagati, pomeni moravški mjav...)... Priimek pove vse.* pa Gregorin. Za Trzin že dolgo v da se moraš tam pisati Muli Habat, za daljše razglabljanje l gih krajevnih skupnostih, pa je * niškemu odboru zmanjkalo C “ drugič.. porofevok1 Občinski poročevalec, glasila čine Domžale, izhgja dvakrat f sečno, vsa gospodinjstva v obč*** dobivajo brezplačno. Glasilo *!] uredniški odbor v sestavi: ' Vojska, glavna urednica, M* Brojan, odgovorni urednik, M*1 Bolhar, Matjan Gorza, Pavl«/ v ec, Cveta Zalokar-Oražem, *-Orel, Ivan Kepic, Janez Sribrič gdan Osolin, Ivko Hribar, Igot povšek-Lenasi, Martin Grošelj'j Glavna urednica: Vera VfljJ tel.: 721-321, odgovorni uredf Matjaž Brojan. tel.: 711-686, nični urednik: Janez Demšar,^ 323-841, fotografije: Vido K«P šek, tel.: 737-660 popoldan. , Glasilo izhaja v nakladi lS‘ izvodov in ga tiska Tiskarna br ske pravice Ljubljana. RoM sprejema odgovorni urednik, br Ijanska 70, Oomiale p. p. 2. fr nih rokopisov in fotografij urd Sivo ne vrača. Uradne ure urd štva: ponedeljek in petek od 13. ure in sreda od 10. do 13. u j od 14. do 17. ure. Glasilo j* podlagi sklepa izvršnega sveto, Slovenije oproščeno plačila teO1 nega davka od prometa proit* nje.