GEOGRAFSKI OBZORNIK EKSPOZICIJE V SLOVENIJI Drago Perko UDK 910.1(497.12) ; UDK 007:659.2:91 EKSPOZICIJE V SLOVENIJI Drago Perko, dr.. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13. 61000 Ljub- ljana, Slovenija Članek predstavlja nekatere statistične značil- nosti ekspozicij v Sloveniji, izračunane na osnovi stometrskega digitalnega modela relie- fa, in možnost uporabe ekspozicij za dolo- čanje senčenja reliefa v geografskem informa- cijskem sistemu. Med mnogimi možnostmi uporabe digitalnega modela reliefa za raziskovanje reliefa (2) je tudi ugotavljanje ekspozicije (lege), torej smeri nagnjenosti površja gle- de na strani neba (4). Članek predstavlja nekatere rezultate obdelave stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije, s pomočjo katerega smo ugotovili ekspozici- jo 2 025 652 hektarskih kvadratov, ki pokrivajo Slovenijo, in nekatere značilnos- ti posameznih ekspozicij. Popolnoma ravnega sveta z naklo- nom 0°, kjer ne moremo govoriti o ekspo- ziciji, je 70 578 ha ali 3,5 % površine Slovenije, pa tudi pri naklonih med 0,01 in 0,49°, ki pomenijo 86 394 ha ali 4,3 % Slovenije, še težko govorimo o pravi ekspo- ziciji. Šele nekje pri naklonu 6° se začne- jo izrazite ekspozicije. 69,6 % slovenskega površja (torej kar dobri dve tretjini Slove- nije) ima naklon večji od 6°. Če izvzame- mo samo popolnoma raven svet, je v Slo- veniji najbolj pogosta južna ekspozicija, ki jo ima 15 % površine Slovenije, najbolj redka pa severozahodna, ki pomeni dob- rih 9 % Slovenije. Severne ekspozije (S, SV, SZ) predstavljajo 33 %, južne (JV, J, JZ) pa 40 % Slovenije, kar je za dobro petino več. Vzhodne ekspozicije (SV, V, J V ) predstavljajo 37 %, zahodne (JZ, Z in SZ) pa 34 %, kar je za desetino manj. To si raz lagamo z glavno slemenitvijo Slovenije v smeri zahod - vzhod in severo- zahod - jugovzhod. Prevlado južnih ekspo- zicij nad severnimi si razlagamo s tem, da je na severni meji Slovenije večina severnih pobočij v Avstriji, južnih pa v Sloveniji, prevlado vzhodnih ekspozicij nad zahodnimi pa s podobnimi razmera- UDC 910.1(497.12) ; UDC 007:659.2:91 ASPECTS IN SLOVENIA Drago Perko, Dr., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljub- ljana, Slovenia The article presents some statistical charac- teristics of aspects (expositions) in Slovenia, based on 100 m digital terrain model, and usefulness of expositions for determination of relief shadowing in geographical informa- tion system. mi na meji z Italijo, kjer v grobem za- hodna pobočja pripadajo Italiji in vzhod- na Sloveniji. Reliefne razmere na naših vzhodnih in južnih mejah pa tega ne izravnajo, saj je tam več nižjega in rav- nega sveta kot na severnih in zahodnih mejah. Največji povprečni naklon imajo severozahodne ekspozicije (15,1"), kar pomeni, da so severozahodna pobočja v povprečju v Sloveniji najbolj strma. Sledi- jo severne (14,5°) in severovzhodne ekspo- zicije (13,8°). Najbolj položna so vzhodna pobočja (12,6°), nekaj manj pa jugovzhod- na (13,0°) in južna (13,1°). Raz l ika med severozahodnimi in vzhodnimi ekspozicija- mi je dobri 2°. Povprečni naklon Slovenije znaša 13,1°, tako da so podpovprečno strme le vzhodne, jugovzhodne in južne ekspozicije. Razmer je med ekspozicijami se spre- minja z nadmorsko višino. Tako so npr. v stometrskih višinskih pasovih pod 400 m najpogostnejše južne lege, v sto- metrskih pasovih med 400 in 1000 m pa jugozahodne. V večini stometrskih pasov do višine 1200 m je najmanj severozahod- nih leg, višje pa predvsem zahodnih in severovzhodnih leg. Najmanjšo povprečno nadmorsko viši- no imajo vzhodne ekspozicije (549,3 m), sledijo pa severovzhodne (560,9 m) in jugovzhodne ekspozicije (566,7 m). Največ- jo povprečno nadmorsko višino imajo severozahodne ekspozicije (592,5 m), nato pa zahodne (574,5 m) in severne (571,1 m). Ekspozicija je pomembna reliefna in tudi podnebna prvina, ki je v tesni pove- 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Nekatere značilnosti ekspozicij v Sloveniji. Delež Povprečni Povprečna v naklon višina Ekspozicije Hektarji % v ° v m Popolnoma ravno 70578 3.49 0.00 298.67 Sever 233939 11.55 14.46 571.11 Severovzhod 257448 12.71 13.84 560.87 Severozahod 185425 9.15 15.06 592.53 Vzhod 247503 12.22 12.63 549.34 Zahod 216819 10.70 13.79 574.52 Jugovzhod 240293 11.86 12.95 570.29 Jugozahod 277002 13.68 13.47 566.66 Jug 296645 14.64 13.07 567.40 Skupaj 2025652 100.00 13.10 555.31 zavi z naravnimi in tudi mnogimi druž- benimi pojavi (npr. rabo tal, smučišči), pomembna pa je tudi v geografskih infor- macijskih sistemih (3) in kartograf i j i (4), saj z njeno pomočjo lahko določamo sen- čenje reliefa. Ročno senčenje reliefa je silno zamudno risarsko opravilo, ki zahte- va mnogo truda in vaje, razen tega pa je še sorazmerno nenatančno in odvisno od občutka risarja. Zato je to v klasični kartograf i j i ena izmed najzahtevnejših in strogo special iz iranih risarskih tehnik. S pomočjo digitalnega modela reliefa, ki omogoča računalniško senčenje, pa je risanje hitro, natančnost pa bistveno več- ja. Avtomatično senčenje ima sicer že daljšo tradicijo in sega v šestdeseta leta (1), večjo uporabno vrednost pa je dobilo šele s pocenitvijo in boljšimi zmogljivost- mi računalnikov in računalniške opreme (4). Na sliki 1 je primer najpreprostejše uporabe ekspozicij (senčenja) za pr ikaz reliefa, kjer so s črno barvo pr ikazane južne ekspozicije (azimut med 90 in 270°), z belo pa severne ekspozicije (azi- mut med 0 in 90° ter 270 in 360°). Že ob tem najpreprostejšem prikazu pa lah- ko na zemljevidu vidimo marsikatere značilnosti površja, ki so pri običajnih zemljevidih zakr i te ali manj izrazite. Sli- ka 2 je podobna sliki 1, le da so tu iz- vzete (bele) vse površine, kjer povprečni naklon ne presega 6°, torej predvsem ravnine in planote. Tako dobimo še bolj plastičen prikaz površja Slovenije. Z raz- ličnim upoštevanjem ekspozicij, naklonov in nadmorskih višin in z uporabo različ- nih tiskarskih rastrov in barv pa lahko plastičnost pr ikaza površja na zemljevidu, ki je samo simulacija tretje dimenzije na dvodimenzionalni osnovi, še bistveno iz- boljšamo. 1. Brassel, K. : A model for automatic hill-shading. The American Cartographer 1/1. 2. Perko, D. 1991a: Uporabnost digitalne- ga modela reliefa za določanje morfološ- kih enot. Geodetski vestnik 35/2. Ljublja- na. 3. Perko, D. 1991b: Digitalni model reliefa kot osnova za geografski informacijski sistem. Geodetski vestnik 35/4. Ljublja- na. 4. Radovan, D. 1992: Analitično kartograf- sko senčenje DMR-ja s psevdoslučajnost- nimi rastri. Geodetski vestnik 36/3. Ljub- ljana. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK f Slika 2: Predstavitev površja Slovenije s pomočjo ekspozicij na osnovi digitalnega modela reliefa z izvzetjem območij, ki 25