E
Amerikanski
	Katoliški list za slovenske delavce v	Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
Številka h.	joliet, illinois,	11. januabja 1918.	letnik xxyii
i
>ec
ch.
rit
an
Wilson naznanil pogoje
za obnovo svetovnega miru.
Predsednik izporočil kongresu vojne cilje Združenih Držav v nepričakovani posebni poslanici. — Program oprt na spravo krivice in varnost miroljubnih narodov, ki "hočejo 'živeti svoje lastno življenje". — Z. D. z aliiranci do konca. — Izraz prijateljstva za Rusijo.
Za pravico avstro-ogrskim narodom do somosvojega razvoja.
Tr"e translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Wilsonovi mirovni pogoji.
Washington, D. C., 8. jan. — Predsednik Wilson je predložil kongresu danes končen program (ali načelni načrt) za svetovni mir, obsegajoč štirinajst posebnih ozirov. Rekel je, da »o za svetovni mir potrebni sledeči
osnutki:
1	Odkriti mirovni dogovori brez zasebnih (privatnih) mednarodnih sporazumov.
2	Popolna prostost morja v miru a'i vojni, izvzemši, če se utegne zapreti P° mednarodnem dejanju.
3—-Odstranitev vseh gospodarskih •nej in ustanovitev enakosti trgovinskih pogojev med narodi, ki privolijo v mir in se združijo za njegovo ohranitev.
4	Poroštva za zmanjšanje narodnih °borožb do najnižje točke v soglasju z domačo varnostjo.
5	Nepristranska poravnava vseh kolonialnih zahtev, utemeljena na na-?e da ""ajo prizadeta ljudstva ena-
VT081 Z vladno koristjo.
zPraznitev vsega ruskega ozem-
Rusij" Pril0Ž110st za Poetični razvoj
7~~IzPraznitev Belgije brez vsakega darst\Sa' °mejiti njeno neodvisno vla-
Sv8r"Vse francosko ozemlje se ima o-° oditi in obnoviti ter odškodovati g e Alzacije-Lotaringije.
~~P°Prava italijanskih mej po jas-° ®P°znatnih črtah narodnosti.
Najsvobodnejša priložnost za moupravni (avtonomni) razvoj na-0('°v avstro-ogrskih. ^ Izpraznitev Rumunije, Srbije in rne gorei 2 dohodom k morju za Sr-J° ter mednarodna poroštva gospo-z rske in politične neodvisnosti in o-emske celovitosti balkanskih držav. t ~"Varrio neodvisno vladarstvo za dr del turškega cesarstva, ali z 2a 'gim narodnostim pod turško vlado pr!j0t°Vlje.n° varnostjo življenja in t)a °,Zn0Sti za samoupravni razvoj, z rdanelami stalno odprtimi za vse "arode.
(|r!3-Ustanovitev neodvisne Poljske obsegajoče vsa ozemlja ob-biv 1)0 brezdvomno poljskem pre-ju * u' s Prostim dohodom k mor-odvi" p°'itično gospodarsko ne-
stjo, zajamčeno po mednarodnem dogovoru.
14—Splošna združba narodov pod posebnimi dogovori za medsebojna poroštva politične neodvisnosti in o-zemske celoskupnosti za velike in male države enako.
:snostjo in ozemsko celoskupno-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Predsednikov nagovor.
Washington, D. C., 8. jan. — Predsednika Wilsona današnji nagovor na kongres, določajoč vojne cilje Združenih Držav,, se je začel takole:
"Gospodje kongresniki:
"Še enkrat, kakor ponovno poprej, so govorniki centralnih vlasti oznanili svojo željo, razpravljati vojne predmete in možne temelje splošnega miru. Pogajanja so se vršila v Brest-Litovsku med ruskim zastopnikom in zastopniki osrednjih -vlasti, na katera je bila obrnjena pozornost vseh vojskujočih se v svrho ugotovitve, ali bi utegnilo biti mogoče, raztegniti ta pogajanja v splošno posvetovanje z ozi-rom na pogoje miru in poravnave.
"Ruski zastopniki so predložili ne le popolnoma trdno izjavo načel, na katerih bi bili voljni skleniti mir, marveč tudi enako trden program za stvarno uporabo tistih načel. Zastopniki o-srednjih vlasti so od svoje strani predložili načrt poravnave, ki se je zdel, čeprav mnogo manj dokončen, .vendar dovzeten za povšečno tolmačenje, dokler ni bil dodan njih poseben program praktičnih pogojev. Tisti program ni predlagal prav nobenih popustov niti neodvisnemu vladarstvu ruskemu, niti v prid prebivalstvu, za čigar usodo gre, nego je pomenil z eno besedo, da hočeta osrednji cesarstvi obdržati vsako ped ozemlja, katero sta zasedli s svojo oboroženo močjo — vsako pokrajino, vsako mesto, vsako opirališče — kot stalen dodatek k svojim ozemljem in svoji moči.
"Upravičeno smemo domnevati, da so splošna načela poravnave, katera so najprvo predlagali, izhajala od bolj svobodnomiselnih državnikov Nemčije in Avstrije, od mož, ki so začeli čutiti moč mišljenja in namer svojih lastnih narodov, dočim so prišli stvarni pogoji dejanske poravnave od vojaških voditeljev, ki ne mislijo drugega, nego obdržati, kar so vzeli. Pogajanja so bila prekinjena. Ruski zastopniki so bili odkritosrčni in resnomisleči. Ta-
kih predlogov prispojitve in gospodo-vanja ne morejo sprejeti."
Glede Avstro-Ogrske.
Deveta točka predsednikovega programa za svetovni mir se glasi:
"Poprava mej Italije bi se morala izvršiti ob jasno spoznatnih črtah narodnosti."
Deseta točka se glasi: "Narodom Avstro-Ogrske, katere mesto med deželami želimo videti zavarovano in zagotovljeno, bi se morala podeliti najsvobodnejša priložnost samoupravnega razvoja."
Zaključek nagovora.
Svoj nagovor je predsednik Wilson završil takole:
"Govorili smo sedaj, gotovo, v pre-stvarnih besedah, da bi dopuščale kak nadaljnji dvom ali vprašanje.
"Očividno načelo prešinja ves program, ki ga sem očrtal. To je načelo pravičnosti za vse narode in narodnosti ter njihove pravice do življenja na enakih pogojih svobode in varnosti drugega z drugim, najsi so močni ali nemočni. Če se to načelo ne napravi za njen temelj, ne more stati noben del stavbe mednarodne pravičnosti.
"Ljudstvo Združenih Držav ne bi moglo ravnati na nobenem drugem na čelu in je v obrambo tega načela pripravljeno posvetiti svoja življenja, svojo čast in vse, kar ima. Moralni višek te največje in zadnje vojne za človeško svobodo je prišel, in Združe ne Države so pripravljene, postaviti svojo moč, svoj lastni najvišji namen, svojo lastno celoskupnost in vdanost na preizkus."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10,
1918, as required by the act of October 6, 1917.
Wilson za enako volilno pravico.
Washington, D. C., 9. jan. — Predsednik Wilson je izpremenil svoje dosedanje zadržanje med svojo večletno upravo in se je izrekel danes v prid narodni volilni pravici za ženske.
Na predvečer glasovanja o volilni pravici v zbornici je predsednik nasye toval članom, glasovati za popravek (amendment) Suzane B. Anthony, ki odstranjuje razlikovanje spola od iz-voljivosti do volilne pravice, za katero so delovale organizacije za enako vo lilno pravico štirideset let.
Katoličani v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 6. jan. — Tukajšnji katoličani so obhajali danes stoti po-vratek dneva, katerega je prišel v St. Louis prvi katoliški škof, Louis du Bourg, dopoldfie v stari katedrali s slovesno pontifikalno službo božjo in popoldne v novi katedrali. Ob obeh prilikah je vodil službo božjo nadškof Glennon, s pomočjo šesterih prelatov, ki so bivali tukaj kot gostje. Nadškof 11 arty, Omaha, je služil veliko mašo.
I ;*vv
lation filed with the postmaster at Joliet, III., 6n January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917 Ta f	fiOLJŠEVIKI UJETI PO PREJŠNJIH TOVARIŠIH.
^ tovariših, k?8oarotemnSnl,0rŠe'ViŠkih v°j&kov- P™taiev Lenina, ki so bili odvedeni v jetništvo po prejš-*Ctro«radu pred nek^mcscci ' ZaČaS"0 V'ad° Kcrenske«a ki s0 i'"	bojevanjem p0 c Jah v
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 5, 1917.
ZOPET V BREST-LITOVSKU.
Mirovno pogajanje med Rusijo in centralnimi vlastmi se nadaljuje.
Amsterdam, 9. jan. — Voditelji delegacij, zastopajočih Rusijo in osrednje vlasti, so imeli predhodno razpravo včeraj o vprašanjih postopanja, poroča brzojavka iz Brest-Litovska. Zborovali so Leon Trockij, boljševiški minis; r zunanjih stvari; dr. von Kuehl-mann, nemški minister zunanjih stvari; *^i"of Czernin, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, in Talaat bej, turški veliki vezir. Polna seja delegatov je bila določena za danes dopoldne.
Pozneje so se zastopniki osrednjih vlasti posvetovali z Ukrajinci.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Z. D. propaganda na Ruskem.
Petrograd, 9. jan. — Skoro tri tedne — v resnici vedno, odkar so se začela rusko-nemška mirovna pogajanja v Brest-Litovsku — je ameriška vlada vodila veliko in izdatno propagando po vsej Rusiji posredovanjem odbora za javno informacijo.
Velikanski lepaki s ponatiski odlomkov iz predsednika Wilsona govorov o vojni in zlasti tistih, ki kažejo prijateljstva Združenih Držav za Rusijo, se uporabljajo. V vseh velikih gledališčih vodijo odgojno kampanjo s premičnimi slikami in tudi po vseh ujetniških taboriščih. Očividno se je vlada Združenih Držav nazadnje popolnoma zavedla potrebe nasprotnega delovanja proti nemškemu vplivanju in svojega prizivanja naravnost na ljudstvo.
True translation filed with the postmaster .at Joliet, 111., oh January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Petrograd blizu anarhije.
London, 9. jan. — Položaj v Petro-gradu opisuje v najtemnejših barvah poročevalec lista "Times", ki pravi v brzojavki od ponedeljka, ruskega Božiča, da ni bil noben Božič v 300 letih obhajan v tako tragičnih okoliščinah. Petrograd, pristavlja poročevalec, je poln blata, nereda in zločinstva.
Vlomi, ropi in umori v najdrznejših' oblikah se dogajajo v doslej neznani meri, in nobene policije ali drugega o-blastva ni za priziv in pomoč.
Živilski položaj je kritičen, pravi, in stradanje gleda ljudstvu z obraza.
Prvi poskus.
Richmond, Va., 6. jan. — Državno zakonodajstvo se snide tukaj v sredo k šestdesetdnevnemu zasedanju, pri katerem bodo voditelji prohibfcijoni-stov poskušali pokazati, da "država daje prednost narodni prohibiciji. Po njihovem načrtu se ima sedanji zakon, ki dovoljuje vsakemu gospodarstvu, uvoziti v mesecu quart žganja, preklicati in nadomestiti z zakonom suhim kakor kost.
Jolietske novice.
—	Posebna) seja društva sv. Cecilije št. 12 D. S. D. se bo vršila v nedeljo, dne 13. januarja t. I., popoldne ob 2. uri v stari šoli sv. Jožefa. Vse članice društva so naprošene, da se gotovo udeležijo te seje, ker bo na sejnem sporedu neka zelo važna zadeva. Odbor.
—	Jolietska podružnica Slovenske Narodne Zveze šteje že 63 članov in 2 članici. Rojaki in rojakinje, priglasite se in vpišite v podružnico! Imena vseh članov in članic objavimo v kratkem.
Pozor, člani K. S. K. J.!
Opozarjamo vSe člane K. S. K. J. na 'Oklic na krajevna društva K. S. K. J." v Glasilu K. S. K. Jednote e dne 9. jan. t. 1. Iz omenjenega oklica je razvidno, kako velik ugled in vpliv ima sedanji ozir. prejšnji gl. odbor K. S. K. J. v našem glavnem mestu Wuh-ingtonu, D. C.
NA BOJIŠČIH
NIČ POSEBNEGA.
V severni Italiji sta sneg in slabo vreme zmanjšala bojno delavnost in je položaj neizpremenjen.
NA ZAPADU LE TOPNIŠKI BOJI.
Na drugih frontah nobenih važnih dogodkov. Priprave na — ?
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 7. jan. — Bili so obojestranski izbruhi streljanja med Prasom in Ci-megom, v Giudicarijski dolini ter sil-nejše kanonade od strani sovražnih topov srednjega kalibra v okolišu Zug-ne v Lagarinski dolini. Na Asiaški visoki planoti so naše baterije učinkovito obstreljevale sovranžne transporte in čete na pohodih za linijami.
Delavni so bili tudi pozvedovalni oddelki. Severno od Costalunge so bile avstrijske skupine pognane nazaj in sledile so jim naše patrole, ki so ujele nekaj mož.
Na silne osredotočbe streljanja po naših baterijah proti sovražnim postojankam med Frenzelsko in Brentsko dolino je sovražnik odgovarjal z neprestanim obstreljevanjem naših linij. Sovražne postojanke in ozadje med Vidorjem in Ponte della Friuli so ponovno obstreljevale z izvrstnimi uspehi francoske in britanske baterije.
Ponekod so britanske patrole izsilile prehod prek reke Piave in povzročile klic k orožju v sovražnih linijah. Na planjavi je bila zmerna topniška de-la'vnost.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Slabo vreme ovira bojevanje. \
Rim, 8. jan. — Sneg in slabo vreme sta zmanjšala bojno delavnost do naj manjše mere. Bili so nekoliko silni topniški boji samo v vzhodnem odseku Asiaške visoke planote in v okoliših Monte Tomba, Monfenera in Mon-tello. Severno od Monte Lamerie so naše pozvedovalne patrole ujele nekaj neprijateljev.
Berlin, 8. jan. — Ves dan je sovražnik namerjal silno presenetljivo streljanje na Monte Asolene in na piavske odsek severno od Vidorja.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 9. jan. — Položaj je neizpremenjen.
Rim, 9. jan. — Bili so živahni izbruhi topniškega streljanja ob reki Brenti in nadlegujoče streljanje onostran reke Piave med višinami Val Dobiadene in Montello.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Albanska fronta.
Rim, 7. jan. — V Albaniji, ob reki Osum, je bil velik sovražnikov oddelek, ki je za ranega dne v nedeljo napadel naša albanska krdela, pognan nazaj po naših rednih četali, ki so brž doišpele na lice mesta.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Berlin, 8. jan. — Živahno topniško bojevanje je bilo med Ohridskim jezerom in Presbajskim jezerom, v ovinku Črne reke ter med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom. Nemške lovske čete so privedle francoskih ujetnikov iz za-kopov zapadno od Presbajskega jezera, ki so jih poprej branili Rusi.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 9. jan. — Položaj je neizpremenjen.
Pariz, 8. jan. (Zakesnelo.) — Sovražne patrole so bile odbite blizu Staravine. V ovinku Črne reke je na-
SNEŽNI VIHAR.
V državah Illinois, Iowa, Minnesota, Wisconsin in drugod.
Minneapolis, Minn., 7. jan. — Silen snežni vihar,	mstvu hudega mra-
za, razsaja po ^ li Minnesoti. Dohajajoči vlaki ima. brez izjeme zamudo in brzojavni promet je oviran.
Živo srebro stoji 5 stopinj pod ničlo.
2 črevlja snega.
Milwaukee, Wis., 7. jan. — Izza desetih let ni besnel v Wisconsinu noben tako strašen snežni vihar kakor zadnjo noč in danes.
Tekom včerajšnjega dne in zadnje noči je zapadlo 2 črevlja snega, k» leži ponekod v zametih visokih kakor hiša. Cestnoželeznični obrat je pomanjkljiv in vsi vlaki dohajajo z veliko zamudo.
Avtomobilska služba je bila popolnoma ustavljena.
Snežni vihar v Rockfordu.
Rockford, 111., 7. jan. — Ko je "blizzard", ki je razsajal v tem okraju skoro ves dan, davi odjenjal, je bil promet železnic, medmestnih prog in pocestne železnice popolnoma zaustavljen. Kraj-ne obrti so deloma težko trpele in položaj kuriva povzroča skrb. Snežilo je do 30 ur, in piš je spravljal sneg na ogromne kupe. Ob 8. uri so bili zameti od S—8 črevljev visoki, vsled česar je bil cestnoželeznični promet popolnoma zaustavljen.
še topništvo izvedelo pogubond^no streljanje proti sovražnim baterijam. Sovražni zrakoplovci so* večkrat bom-bardovali kraje ob Vardarju in severno od Bitolja.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act-of October 6, 1917.	~
Francoska fronta.
Pariz, 7. jan. — V Champagni sta bila naše in sovražno topništvo delavni v okraju Mont Haut.
Na levem bregu reke Meuse so naše čete odbile poTžkušan nemški napad na naše zakope severno od Griča 304. Na desnem bregu je topniško bojevanje dosegle^ veliko silnost tekom noči bli?u krajev Brezonvaux in Chambret-tes. V odseku severno od St. Mihiela je neka francoska patrola ujela nekaj Nemcev. Nič drugega važnega se ni pripetilo na ostali fronti.
Med dnevom 5. jan. so četvere nemške zrakoplove zbili naši piloti in petega naši posebni topovi.
London, 7. jan. — Bila je prilična sovražna topniška delavnost jugovzhodno od Messinesa (Flandrija).
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Francosko poročilo.
Pariz, 8. jan. — V Champagni je bilo živahno obojestransko topniško bojevanje blizu Iieighta.
Na levem bregu reke Meuse (ver-dunska fronta) je sovražnik po živahnem bombardovanju poskušal približati se francoski liniji blizu Bethin-courta. Francosko streljanje je zlomilo prizadevo in prizadelo sovražniku izgub.
Francozi so z izgubami podjeli uspešen vpad v nemške linije zapadilo od Roureuilliesa. Noč je bila pokojna povsod drugod.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Britansko poročilo.
London, 8. jan. — Sovražen oddelek je napadel eno naših stražišč včeraj opoldne v soseščini Fiesquieresa. E-nega naših Vojakov pogrešamo.
Sovražno topništvo je kazalo nekaj delavnosti ponoči v soseščini Bulle-čourta in Passchaendaela.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Jaliuary 10, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 8. jan. — Armadna skupina princa Rupprechta: Osamljeni odseki v Flandriji in jugozapadno od Cam-braia so bili podvrženi zdajpazdaj silnemu streljanju. V somraku so britanske stotnije napadle vzhodno od Bullecourta. Bile so odbite.
Armadna skupina vojvode Albrech-ta: V Sundgavi se je razvil zvečer živahen topniški dvoboj. Obnovljen je bil davi zarana po mirni noči.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 9. jan. — Zgodnjo pomlad in vroče poletje za letošnje leto nam obeta neki Christ Lawson iz Morrisa, ki je proučaval vreme in vre menske prilike petdeset let in je gotov, da pozna znamenja. Mož pravi, da naj se pripravijo na zgodnjo spomlad zlasti farmarji v severnem delu države Illinois. Nadalje pravi, da bo letošnj koruzni pridelek ogromen, ali ovsena letina bo trpela vsled vročine. Mr. Lawson pa ni mnogo prorokoval glede zimskega vremena odsedaj do marca, vendar je rekel, da bo druga polo vica zime mila. Vederemo.
—	Seržant Jos. Jurjevič ml. Najstarejši sin g. Jožefa in ge. Marije Jurjevič, ki stanujeta v hiši na voglu Broadway in Moran Street, je izza dne 9. sept. 1917 v vojaški službi Strica Sama. V ponedeljek zvečer je prišel domov na dopust za teden dni. In veselo presenetil je svoje starše in vse številne prijatelje in znance. Kajti g. Joseph Jurjevič ml. se je v vojaški službi tako odlikoval, da je v kratkem času dobrih treh mesecev postal seržant (naddesetnik ali feldvebelj). Kom panija, v kateri služi, šteje 300 mož in od teh je on edini Slovenec; in kom-panija šteje 12 seržantov in med temi je tudi vrli fant, ki je bil rojen in od-gojen v naši slavni župniji sv. Jožefa. Pač lep zgled vsem našim drugim fantom od fare. Prihodnji teden se povrne v Camp Pike, Arkansas, blizu mesta Little Rock. Živi ga Bog!
—	Opozarjamo na dopis g. J. Cuz narja, slovenskega seržanta v službi Strica Sama na Filipinih. Seržant J. Cuznar je čitateljem Am. SI. že star znanec, ker je objavil v tem listu te kom prejšnjih let že dolgo vrsto lepih narodopisnih in drugih črtic s Filipinskih otokov. Tem potom mu pošiljamo na daljne Filipine rodoljuben pozdrav, s prošnjo obenem, da še večkrat razveseli čitatelje A. S. s kakim daljšim opisom ali vsaj kratkim dopisom.
—	Kolumbovi Vitezi (Knights of Columbus) nameravajo v Jolietu in okraju Will nabrati nič manj nego $12,000 kot jolietsko kvoto v kampanji za vojni sklad (war fund) v znesku $3,000,000, ki ga mislijo nabrati Kolumbovi Vitezi po vsej deželi. V razširjenem jolietskem odboru nabira-teljev sta tudi naša rojaka gg. Math Simonich in J. D. Strutzel, oba znana trgovca in člana K. of C.
—	Z delom so zopet začeli danes v
tovarni za peči, kjer so r^di potrebnih
poprav delavci počivali par tednov, t
—	Nedeljski snežni vihar nam ostane dolgo v spominu. Mesto Joliet je bilo dejansko osamljeno od sveta več ur. Velikanski zameti so ponekod o-virali vsak promet, kajti zameti so bili tupatam visoki deset do petnajst črev-ljev. Reveži so zelo trpeli vsled pomanjkanja premoga in živeža. Cest-noželeznična zveza s Plainfieldom je bila popolnoma pretrgana vsled žametov. Neki osebni vlak Rock Island-železnice je obtičal v nekem zametu med Jolietom in Chicagom, tako da je imel nad 2 uri zamude.
—	Zahvala. Rojak Frank Mali, 205 Bridge street, ki mu je pri delu v Chemical Plant padla opeka na glavo tako nesrečno, da je vsled tega izgubil vid, se tem potom lepo zahvaljuje vsem usmiljenim rojakom in drugim ki so darovali in nabrali vsotico, s katero so mu kupili obleko, črevlje, kapo in nogavice. Darovali so sledeči: M. L. Stern, $3.00; po $1.00 — Paul Pale-sko, Jos. D. Popovich; po 50c — Louis Stroh, Ant. Ajdnik, Louis Russ, Leo Česnik, Ant. Ivancich, Jos. Vičič, Jos. Zremšek, Peter Horvat, Fr. Feren-chak, Fr. Zeleznik, Jos. Gerbajs, Jos. Hribar, Jos. Bolte, Fr. Božič (Bridge st.), Jakob Puc, M. Boštjančič, Martin Volan, John St. Albert, Ant. Matos, Fr. Kostelec, Jos. Maren, John Krža, Oscar Weinbrod^ John Suhadolc, Anna Kriza, Sime Dtobrijevič, Jerry Lau rič, Ant. B. Bolte, Fr. Juricich, Louis Wise, Ant. Dowiak, Ant. Kovacich, Ant. C. Cliulik, Ant. Liberslier, Ignac Kostelec, Jos. Shabac, A. Kirincich, Jos. Konestabo, Martin Gruni, Marko
Krogiiljac, Math. Agnich, Mike Ko-
chevar, Fr. Zlogar; 20c — Mike Re-bac; 10c — Jos. Fenk. Nabirala sta darove Jos. D. Popovich in Louis Stroh, katerima se nesrečni Frank Mali še posebej zahvaljuje.
—	Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: Fink Mr. & Mrs., Košmerl Louis, Kopec Edward.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Butte, Mont Cenj. g. urednik A. S.! Ker sem začel, je po mojem mnenju prav, da tudi končam, tako sem se
tudi namenil. Upam torej, urednik, da bo ta moj dopis — ne vem, ali velik ali mal — priromal v belem dnevu med slovenski narod širom sveta.
Kar se tiče delavskih razmer, so bolj trde za ubogega trpina, kakor povsod Delavec seveda mora vzeti ono, kar kapitalistom prihaja odveč, le strogih postav smo deležni enako. Ali za vse slabo in dobro moramo soditi le same sebe.
Cenjeni Slovenci in Slovenke! Zdaj so dolgi zimski večeri in vem, da marsikateri premišljuje ene in druge stvari in se pogovarjate med seboj o marsičem. Mogoče vam tudi pride na misel včasih naša draga domovina slovenska. Marsikateremu postane srce kameno (trdo), ko se spomni svojih dragih v tem kritičnem času. Dobro vemo, da se jim najboljše ne godi; ali stari pregovor pravi: Kdor do skrajnosti trpi, se mu potem boljše godi.
Nadalje, kakor sem prej omenil, tudi mene tarejo misli največkrat o naši mili slovenski domovini. Zatopljen v take misli, izgubim marsikatero uro sladkega spanja, ali tudi jaz upam zme raj na boljše. Zakaj bi pa ne! Saj požrešnega Laha ni blizu nas več, daleč proč je že, gotovo ga nazaj več ne bo. Kajti strah ga obdaja, ko se spomni na moč in pogumnost slovenskih vojakov pri Gorici. Cenjeni Slovenci in Slovenke, ali jim ne bomo dali čast zato? O gotovo, vsak kateri ni izdajalec svoje domovine, jim bo skazal svojo čast, ko se bodo kot zmagovalci vrnili domov, kajti le na njih zvestobi ;'n pogumnosti stoji usoda slovenske zemlje.
Cenjeni Slovenci in Slovenke, vprašam vas: kje na tem svetu ste občutili boljšo naravo, kakor ravno v naših slovenskih pokrajinah? Ali nam ni ravno tam solnce najljubše sijalo? Ali nismo ravno tam polnili prsa z najbolj svežim zrakom in pili zdravo vodo? Gotovo se spominjaš, dragi Slovenec in Slovenka, prirodnih krasot, katere ti je nudila zemlja v gorkih spomladanskih dneh. Ali nam ni srce od veselja poskakovalo, ko smo se sprehajali po vrtu med dišečimi cvetljicami, pod cvetočim drevjem? Ali nismo ravno tam videli mnogo najlepših ptic, katerih petje nas je kratkočasilo in polnilo z upom naša srca? Tudi se moramo spominjati bistro tekočih potokov in studencev, katerih šumenje nas je spominjalo na večno naravo. Ali ni bilo naše telo bolj zdravo in močno, in naša pamet bolj bistra, naša vest bolj mirna, dokler smo pili hladno studen-čnico? Dragi Slovenci in Slovenke, s tem nisem mislil žaliti ali ogovarjati naše nove domovine, oziroma Amerike, katera nas je dobre volje sprejela svoje naročje, seveda nekatere za srečo, a druge pa v nesrečo. Le pomislite in proidite s svojo mislijo okoli po slovenskih naselbinah v Združenih državah, in videli bodete tisoče in tisoče nesrečnih Slovencev in Slovenk. Ali rečem, da sreča je dvojne vrste, telesna in duševna, in ravno tako nesreča, in v več pomenih. Namreč: marsikateri je izgubil zdravje od velikega in napornega dela v nezdravih rudnikih in zaduhlih tovarnah, a drugi pa spet po neprevidni in lahki pameti, v salunih vsled pijančevanja in po vsakovrstnih nepotrebnih shajališčih in delih. Kaj pa duševna nesreča, ali ni tista še hujša, kakor telesna? Ali ni na tisoče Slovencev in Slovenk zapustilo svoj rojstni dom in drago mamico z mirno vestjo in zdravo dušo? A tukaj joj gorje: pozabili so vse nasvete, katere jim je mati nalagala na srce ob času zadnjih ur njihove ločitve, in po dali so se v nezmerno in brezverno življenje, s katerim so popolnoma uničili svojo vest in zastrupili neumrjočo dušo in sploh pozabili na molitev in Boga. Ali ni največje število slovenskega naroda prišlo v Ameriko z očetovim ali materinim denarjem? A s svojim nazaj pa ne more, zato ker ga nima! In zakaj ga nima, je vprašanje: zato, ker požrla ga mu je nesreča. Slišal seni reči marsikaterega: "Lahko je priti v Ameriko, ali težko je nazaj." Na milijone romarjev bi videli na potu v svojo domovino, aJi gorje: morje je
široko in preveč je globoko, čezenj sc
ne more. Marsikateri je premislil globoko in dobro ve, da tudi naša slovenska zemlja v stari domovini vsebuje dosti srebra in zlata. Stari pregovor pravi: Tam kjer glad mori lenuha, najde priden dosti kruha.
Oprostite, g. urednik, predaleč sem že šel, ne vem, kako to, menda zato, ker sem se podal po srednji poti, katera vem da je prava, kajti prepričan sem, da mati me takrat ni varala, kadar mi je to pot kazala, in po ti stezi še nadalje tarnam in se upam priti do konca; ali povem vam, da takrat bo tudi konec mojega življenja.
Srečno novo leto želim vsem, čitateljem Am. Slovenca. A tebi, list A. Slovenec, želim veliko naročnikov, in vodi svoje čitatelje po potu večnega prepričanja.	Peter Gergich.
Camp Keithley, Mind., P. I., 24. nov. 1917. — Cenjeni g. urednik: — Ameri-kanski Slovenec je moj zvesti slovenski tovariš in misijonar v temle oddaljenem delu sveta, ki me vedno redno obiskuje. Ker smo v verskih razmerah zelo zapuščeni tukaj — španski duhovnik nas pride obiskat in bere mašo tu komaj vsake kvatre enkrat zato mi je tudi v tem oziru zelo koristen. Najlepša hvala Rev. J. Plazni-ku za prekoristne in poučljive spise, ki človeka budijo, vedrijo in opominjajo k verskim dolžnostim.
Poročal sem že pred enim letom, da nameravajo tukajšnjo postajo opu stiti, in da se morda preselimo drugam. Število se je pač že za polovico zmanjšalo, a polovica nas je še vedno na starem mestu. Zadnje poročilo, ki smo je prejeli iz Manile, se glasi, da bo-demo tudi mi "bandrali" febr. meseca, seveda, če se zopet kaj posebnega ne pripeti vmes. Postaja bode začasno izročena v oskrb civilni vladi. Kam nas pošljejo odtod, nam nv znano, to je seveda skrb Strica Sama; morda o stanemo na kaki postaji v Manili ali bližini, ali pa morda nas pošljejo celo na Francosko, da se udeležimo "grand parade", ki se prične prihodnja spomlad v Berlin. Če tako, bodem pa Vam že poročal, kako nas bode cesar Viljem kaj pogostil tam "Unter den Linden".
Ko smo se prvič nameravali seliti oil tukaj, so Mori postali nekoliko nemirni in en sultan, nedaleč od tu, tam na drugi strani jezera v kraju Kotta De Bayan (Kotta pomeni trdnjava), nam je celo vojsko napovedal (uprl se je plačevati neke davke), češ, saj to je danes v modi, cel svet se vojskuje, čemu bi se tudi mi ne poskusili! Toda mi se bolj znamo udariti, kakor pa tam v Evropi, ki se prav po polževo vojskujejo. Mi smo popolnoma porazili sultanovo vojsko v dveh dneh — gotovo si mislite, da nismo "od muh". Naj nas le pošljejo nad Viljema, napravili mu bodemo ravno tako. Vendar pa dvomimo, da bi nam privoščili to veselje. Ampak oprostite, naš Q. M. Corps je "noncombattant", zato se tudi jaz nisem udeležil te vojske, in lahko pristavim, da nisem še pihnil življenja drugemu kot kakemu jelenu, divji svinji ali k večjemu kakemu komarju. Na dan, ko so trdnjavo, kraj, kjer so bili Mori utrjeni, bom^ bardirali, sem šel na tukaj v jezeru nedaleč od obrežja zasidrano staro špansko ladjo, odkoder sem opazoval, kako so se šrapneli razletavali nad krajem. Tam sem našel nekaj Morov, ki so tudi opazovali boj. Eden izmed teh mi je pravil, da je bil za vodnika gnjeralu Pershingu, sedaj poveljniku Ameri-kancev na Francoskem. Rekel je: "Before Moros mucho combaty, now poko combaty" (to je: poprej so se veliko bojevali, sedaj le malo).
Ko se je nemir pričel, so iz bližnjega mesta Zamboanga poslali nekaj top ničarjev z dvema gorskima topovoma; ti so en dan obstreljevali omenjeno trdnjavo s šrapneli, drugi dan pa so konsteblarji in tukajšnji filipinski vojaki kraj naskočili, zavzeli in zažgali. Sultan, sin njegov, nekaj njegovih ministrov in generalov je bilo že prvi dan ubitih; večina Morov jo je čez noč iz trdnjave popihala v gojzde; 18 Morov je bilo ujetih, dva težko ranjena, pripeljali so jih v tukajšnjo ječo; večina je sedaj že izpuščenih, žene in o-troci pa so bili spuščeni na svobodo takoj. Prvih 14 .Morov je prišlo iz trdnjave samih in so se vdali samo navidezno, da prodajo svoje življenje kolikor mogoče drago, a nakana se jim ni posrečila. Prepeljali so vseh 14 v čolnih na ladjo in iz previdnosti so jim zvezali roke z vrvmi. Ko so prišli na ladjo, se je enemu posrečilo se razve-zati; pobral je enega izmed mečev, ki so jim bili odvzeti, dal je drugim zna-/nenje, ki so se borili z zobmi, glavami ali kolikor $e je pač kedo mogel v zvezanima rokama. Eden Filipincev, v službi na ladji, je bil smrtno ranjen. Osebe, ki so bile na ladji ob tem času, so bile vse oborožene s samokresi, zato so postrelili do zadnjega vseh 14 Morov ujetnikov.
Trdnjava je bila zgrajena že pred dolgo leti, ko so še Spanci vladali tukaj. Zgrajena je bila tik ob jezeru na malem, strmen griču, od jezerske strani na gosto z bambusom zaraščenim, tako da je bila od te strani za živo bitje nepri^topna; od druge strani pa
je bil skopan globok jarek, tako da je
bilo mogoče priti v trdnjavo le čez
most. Trdnjava je bila skopana v zemljo in obgrajena s kamenjen. Iz nje so vodili podzemski rovi v zunaj-nje prekope. Vrh trdnjave je bilo zgrajeno poslopje iz debelih hlodov. V resnici je bilo prav mojstrsko delo, a sedaj "no mas", je ni več, vse je po-žgano, razkopano in razstreljeno.
Sedaj zopet vlada rajski mir tu pri nas, in morda ga ni varnejšega in mirnejšega kraja na svetu. Zato upam, da bodemo lahko zapeli o Božiču: "Hvala Bogu na višavah in mir ljudem na otoku Mindenao."
Čitali smo po časopisih, kako neznosno vročino ste imeli čez poletje v Z. D. A sedaj pa že zopet starka zima trka na vrata, torej bode treba kožuha. V tem se nam godi tukaj bolje. Podnebje imamo tako milo in prijetno, da si človek ne more želeti boljšega.
Ne trpimo ne vročine, ne mraza; narava je o Božiču prav taka kot o sv. Jakobu, zeleni in cveti brez kraja in konca vedno dalje.
Omenim naj še sledeče: Pred par tedni sem šel na lov. Ko sem se približal robu enega gojzda, sem zapazil pod drevesom nekaj zvitega, ki se mi je zdelo sumljivo. Ko sem se približal, jelo se je gibati. Bila je velikanska, kakih 18 do 20 čevljev dolga kača. Mislil sem: koža bi bila imenitna, bi se lahko pobahal z njo. Zato sem sprožil puško, a mislim, da sem se jaz bolj ustrašil kače, kot pa ta mojega strela. Zato je kača, mislim, zdravo kožo, ki so se meni sline cedile po njej, odnesla v goščavo, kjer je, mislim, popolnoma varna pred menoj, tudi če še sto let ostanem na otoku Mindenao. Meni je bilo znano, da so te velikanske kače tukaj. Videl sem kačjo kožo 27 čevljev dolgo, ki je bila ubita tukaj. Toda to se mi še sanjalo ni, da bi ke-daj živo srečal. Te kače sicer niso strupene, vendar pa gorje ti, če bi se ti ovila okrog telesa.
Ob sklepu Vam, g. urednik, in tako vsem čitateljem in čitateljicam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Bog daj, da bi bilo to leto sprave in miru.
Pošiljam Vam gorkih filipinskih pozdravov.
S spoštovanjem Vam udani
J. Cuznar.
Chicago, 111., 8. jan. — Cenjeni g. urednik A. S., prosim, da mi privolite par vrstic v našem priljubljenem listu. Kakor sem že zadnjič poročal, da bodem po praznikih Vam že kaj več sporočil, nisem pozabil in hočem tudi izpolniti mojo obljubo.
Najprej moram sporočiti lepi in zabavni večer na Novega leta veselici, katero si je priredilo društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v Hoerberovi dvorani na Blue Island Ave. S tem sporočim omenjeno veselico, ker so nas povabili k svoji lepi zabavnosti društvo Zvon št. 70 J. S. K. J., Chicago, 111. V prvi vrsti se moramo zahvaliti odboru društva sv. Štefana in v drugi vrsti pa našim slovenskim godcem, ker so nas tako lepo in krasno sprejeli, ko smo prikorakali do namenjenega prostora in nas privedli do mize, katera je bila pogrnjena za društvo Zvon.
Nadalje moram sporočiti, da smo dobili tukaj v našem velikem mestu tudi dosti snega dne 6. januarja, da skoraj ljudje ne morejo ven iz stanovanja zaradi velikih žametov. Tudi poulične železnice so morale prenehati v več krajih zaradi velikih žametov.
Nadalje moram tudi sporočiti vsem onim rojakom Slovencem in Hrvatom, kateri še niso v nobenem društvu ali pa so že v enem, da naj ne pozabijo na svoja mlada leta, katera hitro tečejo in nič ne rečejo. Zatorej na noge, fantje in možje, dekleta in žene, dokler je čas. Tukaj v našem mestu imamo veliko slovenskih društev ter lepo in krasno društvo sv. Družine št. 9, pri katerem se vsaki dober mož ali žena, fant ali pa dekle lahko zavaruje za smrtnino in bolno podporo. Kateri želi priti v našo sredino, naj se zglasi pri tajniku ali pa pri kateremukoli članu omenjenega društva. Naslov tajnika D. S. D.: Ogrin, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111. — K temu moram tudi sporočiti društvo Zvon št. 70 J. S. K. J., da je zelo na dobrem stanju. Zatorej vam še enkrat priporočam te dobre organizacije vsem možem, ženam, fantom in dekletam. Upam, da ne bo zastonj ta moj dopis in bo le za vašo korist.
Pozdravim vse čitatelje A. S. Tebi, Amer. Slovenec, želim pa veliko več uspehov v letu 1918. Pozdravim tudi g. in gospo Ilenich in vso njih družino v Ottawi, III.
Joseph Medic, 1827 W. 22nd St., Chicago, 111.
lips of our distinguished guest and speaker, Hon. Wm. Howard Taft, that his words may fill us with the most ardent spirit of patriotic duty towards our glorious country." '"Fill us, o Lord, with cordial affection and loyalty towards H;i;s Excellency Frank O. Lowden, the governor of our great state of Illinois." "Guide, o Lord, our president, that he may lead us to victory and lasting peace." "In the name of the Father and of the Son and of the Holy Ghost. Amen."
POZOR SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGU!
Podružnica Slovenske Narodne Zveze v Chicagu, 111., Vas uljudno vabi na JAVEN SHOD, ki se vrši v nedeljo, dne 13. januarja t. 1. takoj po deseti sv. maši ob 11:15 dopoldne v slovenski cerkveni dvorani, vogal W. 22nd Pl. in So. Lincoln St.
Na tem shodu bo nast.opilo več iz-bornih govornikov, ki bodo navzočim na poljuden način razložili pomen in delovanje Slovenske Narodne Zveze v Ameriki v zadevi Jugoslovanskega vprašanja in narodnih zahtev Slovencev.
Zaeno se bo tudi odposlalo predsedniku Wilsonu vdanostno izjavo. Kdor se čuti pravega narodnjaka in domoljuba, naj pride na ta shod! ODBOR.
®a@aina a a a aaaaaa
a m m
a | iz STARE DOMOVINE.
I__
1111 11 1 111111
Smrtna kosa.
Na Vrdu pri Vrhniki je umrl vpo-kojeni nadučitelj gosp. Ivan Stoječ.
—	V Št. Rupertu nad Laškim je u-mrl dijak 3. razreda ljubljanske realke Stanko Zupančič.
—	V graški bolnici je umrl občinski svetnik Anton Stering.
Himen.
Poročil se je dne 14. nov. v tajin-stveno-čarobno razsvetljeni baziliki č. oo. Frančiškanov v Mariboru sekundarni zdravnik g. dr. Vilko Barin, sin g. profesorja Stankota Marina v Mariboru, z gospico Marico Janžekoviče-vo, hčerko veleposestnika Andreja Janžekoviča v Leitersbergu pri Mari-
boru. Poročil ju je č. g. profesor dr. Anton Medved.
Smrtni strel skozi okno.
V	Velikem Mraševem je sedel posestnik Janez Krašovec z družino pri večerji. Zunaj je divjala strašna nevihta. Nenadoma poči skozi okno strel in gospodar se v srce zadet zgrudi mrtev. Zapustil je 4 otroke in ženo.
Sum groznega zločina je padel na Martina Jurečič iz AIraševega, ki so ga zaprli.
Krvav pretep v Krški vasi.
Na praznik Vseh svetih je v Krški vasi nastal pretep med nekim poddesetnikom in domačimi fanti. Med pretepom je poddesetnik sunil 18-let-nega Franceta Žokalj z bajonetom v stegno, nakar so začeli tudi fantini vojaka obdelovati z gorjačami in nožmi. Poddesetnik je obležal z neštetimi ranami in prerezanim vratom; prepeljali so ga v Krško, pozneje pa v ljubljansko bolnišnico. Kot glavnega krivca so zaprli Vebletovega. Ivšičev je pa moral takoj k vojakom.
Samomor.
V	soboto, dne 10. nov. ob 10. uri dopoldne se je v Celovcu na podstrešju hiše v Lidmanskega ulici št. 2 ustrelil v glavo z vodenim strelom bančni U-radnik Janez Wassertheurer, star šele 28 let. — Pravijo, da je bil neozdravljivo bolan.
Utonil
je v Krki dne 14. nov. Franko Franc, posestnik iz Mršeče vasi pri Škocija-nu. Imel je nekaj opraviti v Krškem' Proti večeru se je vračal domov. Pot pelje v Mršeči vasi prav blizo Krke io je na onem kraju, kjer se gre na brod, precej udrti. Ker je bila vsa pot od narasle Krke poplavljena, je revež za-vozil ravno na to udrtino. Deroča voda je potegnila za seboj voz, konja! on sam je padel v vodo, plaval neka) časa, a ga je mogoče prijel krč in tako omagal. Našli so ga kmalu, a je bil že mrtev.
Utonila
je dne 4. nov. dopoldne v Krki 38 le{ stara bajtarica Neža Pugelj iz Gor. Gerčevja. Pugelj je šla v Gomilo, da se ta posvetuje z neko mazačko zdravilstva, a padla je v naraslo Krko Ker je bila Pugelj bolna, jo je Bog rešil brez trpljenja in brez zdravnice.
BnnB»nn#y«oncn »Kždoe
'IB □ OO D □ f
BB
Zdravilo zoper kaiolj.
Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, Če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. KolodzloJ, Chester, W. Va., nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSih nI. MoJi otroci so imeli hud kaSelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili 8e-vorov Balzam za pljuča je kaielj zginil po par po-pltkih."
(Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 97 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 86 in 80 o«ntov. — V lekarnah vsepovsod.
□P
Severn's Cold and Grip Tableta
(Severove Tablete zoper prehlade ln hrlpo) ao znane, da preženejo prehlad v natkrajgem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponjl-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih uuravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
nBBZ?f#BBBOBB4 SaBBExjlBBESlIBB«
Ely, Minn., S. jan. 1918. — V našej naselbini je začela koj v začetku novega leta gospodariti bela žena smrt. | Njena žrtev je bila mlada Slovenka Julija Peterson, rojena Seliškar, umrla na Novega leta jutro za zastruplje-njem krvi; bolna je bila nekaj čez en mesec. Poročena je bila z Norvežanom, kateri se je bil dal krstiti po katoliški veri pred osmimi tedni. Stara je bila 20 let, hči obče znane družine Seliškar. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Antona dne drugega januarja. Naj v miru počiva! Starišem in sorodnikom naše sožaljc.
Dne 3. jan. je bil pokopan 8 mesecev star sinček starišem Seršen iz Zenith naselbine. Umrl je za pljučnico. Starišem naše sožalje.
V našej župniji je bilo pretočeno leto krščenih 160 otrok, 38 je bilo porok, 28 jih je umrlo.
Vsem naročnikom A. Slov. rodoljubni pozdrav.	Jos. J. Peshel.
Springfield, 111. — Kakor posnemamo iz springfieldskih dnevnikov, je župnik Francis S. Mažir v Leland hotelu otvoril Taftov banket in zborovanje s posebno molitvijo. Ker jc ta čast tokrat zadela slovenskega rojaka, podamo tu njegovo molitev v izvirniku: "Bless us, o Lord, and these Thy gifts, which we are about to receive from Thy bounty. Bless, o Lord, the
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chi capo Phone 2575
A. Nemanich & Son
BANK
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1008 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
■■3%
O-
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) aH drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock«.
Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu.
Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter t vseh enakih zadevah.
@ m ® a a si ii ii a m a s m ® si a @ s h is s s s h m s a s s s s a e s si a @ a ® a
n m
Zadnja kmečka vojska.
1 H ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
aaaaBBBeBaaaBBBaaBBSBBBBaeaaaaBBBaaaaaii
s
(Dalje.)
"Jana!" zakriči mladenič glasneje in položi svojo roko na njeno ramo, "Jana, jaz sem — jaz tvoj Jurij — da, Ju-► rij Mogajič."
Ker se je je bil Jurij dotaknil z roko, se je vzdramila ženska, pokazala bele zobe, vprla svoje steklene oči v mladeniča in se zasmejala s krohotom:
"Ha! Ha! Ha! Stari gospod, okopa-vali smo koruzo in zvon poje! Cin! Cin! Cuj! Cuj! Ste-li prišli?"
Oko se zablišči deklici z divjim plamenom in skočivši kvišku, zakriči: "Kaj prihajaš zopet, prokleti volk, da piješ moje srce, mojo kri?" Silovito zagrabi z rpko Jurija za prsi in zaškrt-ne z zobmi. "Ho! Ho! Ho! Čujte, sva-tje gredo pome, po Arlandovo Doro! Glej, glej," zašepeče Jana in pokaže s prstom na drevesa po dvorišču, "vi-diš-li svate, eden, dva, tri, glej, to je boter, to je starešina. Bog pomagaj, gospod! Tiho, tiho, srce spi, rahlo spi. Ne budite ga!"
Tresoč se umakne Jurij in se prime za Nožino, ki je bled motril deklico.
"Marko!" zašepeče svobodni kmet drhteč, "to je Jana, to je moja zaročenka!"
"Nesreče sin!" reče vojak, "ta ne Potrebuje zaročenca, glej, kako ji sika bes iz oči; znorela je!"
'Znorela!" zavrisne mladenič jokaje ln pritisne roki na oči. "Kristus, Bog! zakaj si me rešil reveža, da gledam to strahoto? Da vidim, kako se je iz-:> Precenila moja draga v nemo zver! Moja Jana! Kaj sem ti storil!" Žalujoč se vrže mladenič v zeleno travo, žalujoč pritiska čelo na črno zemljo. Deklica dvigne glavo, dvigne prst, iz-bulji oči in zašepeče vojaku:
"Cuj! *Čuj! V gori tuli volk. Pozdravljen volk, pozdravljen! Dala ti bom njegovo srce, dala ti ga bom. Na, tu! Ga-li imaš, ga imaš? Stisni zobe! Jej, brat volk, jej! Oh, tudi on me je vgriznil tu, tu, močno, močno," in po-loživši roko na srce, prične deklica Plakati, kakor plakajo otroci.
Nem je stal Marko, glava mu klone klone na prsi, zagorelo lice se mu iz-Premeiii od neizmerne tuge, na trepal-nicah se mu zablišči solza.
Kdo je tu božji?" zakliče od ceste sem glas. Uskok pogleda, Jurij po-* sk°cl- kakor bi ga udarila strela.
Ujec! Ujec! Glejte svojega Jurija! z PekIa je prišel v pekel!" Z razprostrtimi rokami se vrže opotekajoč se "a Prsa ujca Gubca, ki je prihitel na dvorišče, obstal, strmel in vzkliknil od radosti in žalosti ter privil mlade-n'-ca s svojimi železnimi rokami na sv°ja prsa in vzdihnil:
Oh, Jurij! Moj sin! Dragi moj sin! Odkod te nosi Bog?" Jurij vzdigne glavo.
2a pet ran Jezusovih, ne vprašujte, odgovorite, je-li to Jana, moja Jana?" "Je," potrdi žalostno kmet. A kdo je napravil iz moje Jane to Jano?"
' Talii," odvrne Gubec. Tahilf' zarjove mladenič, da se strese gora in kot bi trenil pograbi Za puško.
"Stoj, mladenič!" ga prime kmet za roko, "poslušaj me in tudi ti, brat ^ Marko, me poslušaj. Nepričakovano Sorje je potrlo vajino srce, a moje je Postalo trdo kakor kamen. Tahi je oskrunil šiloma tvojo zaročenko, in mladenka je znorela. Prihajata o pranem času, o pravem času vaju je rešil °g- Ozri se z očesom po vseh go-rah, prehodi v mislih vse doline! V Vsakem srcu gorijo tvoje rane! Ozri se d«lje, kjer se modri za gorami nebo, "a zapad pod Susjedom in Jastrebar-,, m, na sever pod Cesargradom :n ranino, vse ljudstvo čuti s teboj ena-,e srčne bolečine! A ozri se dalje, kjer trle ob Savi v nebo kranjski vrtovi, j? stoka pod nemškim bičem Štajerci kmet, povsodi, tako mi pomagaj °g, iz vsake bajte, gleda Janino blaz-1° oko, gleda in planiti, a po kmečkih '•"šah šumi bobneči tok: 'Dovolj ie dosti izdajstva! V kraj z gospodo! Ne samo Tahi, Tahi je kamen
na Jem rabelj9kcm vozu. Pokončajmo lioK se bo vzdignil, da sodi, krneli 4 r0lca "°Si "jegov mež- Izbili ho_ ,z vragovih rok to rjasto tehtnico ^azgali knjige njihovih krivih prero-v0v m napisali zakon z mečem, da bo «!»* človek človek pred Bogom in svetom. Jana!" zakliče Gubec ,n vpre roko v deklico.
Jeklica dvigne glavo, vpadla lica ji "alahko zarde, brezizrazen smeh se ji
rok "a odmr,em obrazu. Prekriža Prsih, pobesi glavo in pristopi ■I n.° .k Gubcu
Kaj je Gabrijel, angel moj," reče
leno kmet" r0k0' "t! P«** tako 10 vL°f ® <1la,je' T° -"i je všeč, ze Iz*. Kh Misl,m' da imam zopet srce.
ri\ "i** ga bi1*" Ri'a sem v
la
Iska l B°ri viS0k0, kjcr J« sem 1SCm.,P0V80(,i mojega srca. Ni-reki. "aS. ^Prašala sem zvezde in 10 50 'Hči. našla ga boš.' Vpra-
šaJa sem ptice, rekle so mi: 'Hči, našla ga boš!' Našla sem tebe, angel Gabrijel. Oh, ti imaš pod svojo perutjo moje srce. Oh, daj mi ga, prosim, daj! Da bije zopet kakor v onih starih, starih časih, ko še nisem bila Arlan-dova Dora."
Gubec položi roko na glavo nesrečne deklice in reče mladeniču:
"Glej, ta blaznost tvoje nesrečni zaročenke je podžgala nas kmete k delu. Piisegli smo, da ne mirujemo prej, da ne maščujemo Jane, dokler ne maščujemo tudi tebe, in evo ti trdne obljube pri Bogu, da Matija Gubec ne bo miroval prej, dokler ne izpolni dane obljube. Naši bratje so pripravljeni, vasi čakajo, še nekaj mesecev, potem naj pa napoči sodba. Do tedaj pa miruj, ker nimaš pravice, da s svojo pre-rano osveto pokvariš osveto celega naroda. Jaz bom vodil ljudstvo, saj itak nimam nobenega razun tebe. Mati mi je umrla in tudi Jurka, Janinega očeta, smo pokopali."
"Dobro," reče Jurij potrt, "pokoren bom vaši zapovedi, ujec. Z vami bom potegnil meč, z vami, ako Bog da, umrl. Ničesar več nimam iskati na tem svetu, pomagal bom vsaj drugim." Mladenič pristopi k Jani, poljubi jo na čelo in zašepeče s solzami v očeh:
"Tebe in nobene druge več. Uničena si, naj se uničim tudi jaz!" Deklica ga pogleda z velikimi očmi.
"Brata," reče Nožina, "ako marata, pojdem tudi jaz z vama, tudi jaz grem med svoje siromake, ki umirajo gladu, čakajoč plačila."
"Vzprejmemo te, poštenjak!" ga pozdravi Gubec, "idimo v hišo, da se pogovorimo, da čujem tvoje muke, da pripravimo rešitev. Pusti deklico, Jurij. Postala bo itak mirna."
Kmetje gredo v hišo, a Jana krene pojoč proti gozdu, da poišče svoje srce.
XXX.
Tik štajerskega brega Save, ravno nasproti trga Krško na Kranjskem stoji na obronku gore mesto Videm, za mestom pa precej visok grič, na katerem se dviga proti nebu cerkvica svete Marjete. Na planoti tega griča, ki z njega vidiš na zapadu med gorami Krško in Savo, na vzhodu ravnino o koli Brežic in dalje samoborsko goro, stoji na samem med smrekami precej velika hiša. Pri tleh je zidana klet, zgoraj pa močno leseno poslopje pod strmo začrnelo streho. Poslopje obdaja lesena lopa, v kateri vise v gostih vrstah rumeni koruzni storži. Bilo je na Vseh svetih dari leta 1572., a že je pihal po malem mrzel zrak. Nebo je bilo čmerno, močen, vlažen veter je podil po cesti porumenelo listje, in ako bi jenjal pihati, bi se vsul dež. V tem času je sedela kaj raznovrstna družba v stranski sobi te samotne hiše, katere je bil gospodar Nikolaj Krobot, plečat, majhen Štajerc, širo kega rdečega obraza, a sloveč bogataš in veseljak. Tik gospodarja, ki je zaklenil za seboj vrata, je sedel Elija Gregorič, dalje Uskok Nožina, nasproti njemu pa troje zelo različnih ljudi. Jurij Planinec, čevljar iz Krškega, maj hen, suh človeček šiljastega obraza in nosa, ki so mu njegove sive oči neprestano krožile v glavi; na glavi je imel klobuček, v ustili pa hud jeziček. Njegov sosed je bil srednje postave, rdeč, zalit in žilav. Vrh okrogle glave so nm štrlel i kvišku trdi, črni lasje, imel je dolgo brado in njegove velike, o krogle oči so pogumno štrmele izpod bele polhovke. To je bil kovač Pavel Šterc iz Svetega Petra pri štajerskem Kunšperku. Tretji mož, Andrej Hribar, kožar iz Radeč pri Zidanem mo stu na Kranjskem, je bil suh, dolg mo žakar, ki je vedno škilil v* svoj zakrivljen nos in z vednim nasmehom skri val svoje tajne misli. V kotu pri peči pa je gledal Simon Drmačič nepresta no v vrč, ki je stal pred njim na tleh dočim je pegast, plavolas in debel člo vek — kramar Miklavž Doročič iz Metlike — grel stoje pri peči svoj
hrbet.
Oljnata svetilka je slabo razsvetljc vala sobo.
"Tako sem vam, bratje," reče Elija "povedal vse, kar nas peče in zakaj se dvignemo, in mislim, da vam .na Kranj skeni in Štajerskem ni mnogo boljše.
"Vraga boljše," zabuči čevljar, "ču dim se, da si oskrbnik krškega gradu še ni naročil čevljev iz moje kože."
"Nam je hudo, vam je hudo," nada ljuje Elija, "batine padajo tokraj in onkraj Sotle in Save. Sosedje smo, bratje smo, govorimo skoro en jezik enako nas mučijo, pa se še zajedno dvignimo. Naperjena ni vstaja samo proti enemu gospodarju — ampak vsem."
"Malim in velikim pijavkam," po trdi s pestjo čevljar.
"Vi ne potrebujete dosti naukov,' nadaljuje Gregorič, "vaši Brežičani in Metličani niso pokazali samo enkrat s cepcem v roki,/da znajo krstiti po
stari navadi'. No, povedati vam moram, kaj hočemo mi Hrvatje in kako hočemo. Povem vam to v imenu Gubca iz Stubice, ki je naš voditelj. V stubiškem in susjedskem okraju so se vasi pripravljene, imamo puške, sulice, dosti smodnika in svinca, a dobra bo tudi sekira, ker nas je veliko. Vsaka hiša da po enega moškega. Izbrali smo si tudi po vaseh poglavarje, ki so vam dobro znani, ker zahajate često k nam po trgovini. Gubec, Pa-sanec in Mogajič bodo vodili stubiško ljudstvo, jaz Brdovčane, Nikolaj Kupi-nič Susjedčane, Ivan Turkovič kmete iz Zaprešiča, Pavel Melinčevič ljudstvo iz Pušče, Ivan Karlovan Stenjev-čane, Pavel Fratič pa Stupničane. Ko napoči čas, zbere vsak glavar svojo četo in zgodilo se bo, kar bo napravil Bog. Toda samo teh bi bilo premalo. Hitro bi nas zadavili. Z nami pojde tudi vse ljudstvo, ki kmetuje gospej Barbari Erdedijevi, ki jej tiči pod žensko kožo sam vrag. Jastrebarsko, O-kič in plemiči Dragočani so naši, za ljudstvo okoli Cesargrada in Tuhlja pa se tudi ne bojim,"
In se tudi ni treba," izpregovori Nožina, "prihajam iz tega kraja. Ne le kmetje stopijo v našo sredo, ampak tudi malo plemstvo, ki mrzi Kegleviče. Vodil jih bo Gašper Benkovič, plemič iz Zaboka, aračunar gospoda Seklja, Ivan Dolovčak iz Krapine, nam obeta tudi veliko pušk."
'Za ljudi pod gospodo Zrinjsko o-, koli Ozlja ne bi jamčil, kpr ta gospoda ne muči kmetov."
"In tvoji Uskoki, Marko?" se oglasi iz kota Drmačič.
'So že napol moji, sokolič moj," odvrne Uskok, "ne kmetujejo, Boga mi, stradajo in umirajo ob plači, ki jim jo daje dežela."
"Vidite, bratje," nadaljuje Elija, "tako nameravamo mi; se hočete združiti nami?"
"Pa kaj hočete vi, Hrvatje?" vpraša kovač.
"Bedak!" vdari čevljar s pestjo ob mi®, "pobiti vse, kar nosi gosposko UKnjo."
"Nikakor ne," odmaje z glavo Elija Mi ne damo svoje krvi, a ne tirjamo krvi drugih, mi čuvamo svoje, a ne grabimo, kar ni naše. Enemu kralju služimo in nočemo drugega, kakor kra lja, ne potrebujemo sto gospodarjev, ni nam treba tlake, desetine, mitnice, ne potrebujemo biča in klad, ampak enake pravice za vse ljudi, ki jih je u-stvaril dobri Bog po svoji podobi. Vz-
dignemo se, a prej pridemo k vam
gore. Vi se združite z nami. Svobodni mi, svobodni vi. Ne bomo se raz delili v roparska krdela, ne bomo plenili in požigali, ampak brat do brata, kmet do kmeta, trdna volja, trden red. Ko nam naraste vojska v naših gorah, e bo zbralo na tisoče svobodnih glav in tedaj udarimo na Zagreb. Z metlo bomo pomeli brez sledu veliko gospodo, povzdignili cesarsko pravico, ki mora soditi vsem enako, in čuvali bomo sami mejo pred Turki, a ne bomo spravili polovico cesarskih cekinov žep, kakor gospoda. Je tako prav brat kovač?"
"Prav, brat Hrvat!" mu poda Pavel preko mize roko.
Ej, tudi jaz bom sodil gospodo," se zagrozi krmežljavi črevljar, "vsak dan bo sedel kak malopridnež v kladi pred mojo hišo."
"A kedaj pridete k nam?" vpraša Hribar, "kje se mislite dvigniti?"
Naravnost nad Zagreb ne moremo,' tolmači Elija. "Bilo bi nas premalo. S Turčinom je mir in gospoda bi pripeljala lahko dosti izvežbane vojske. Kako torej? Prvi se dvignem jaz in pojdem proti Brežicam in Krškemu. Združili se bomo s tukajšnjim ljudstvom. Eni naj gredo od Krškega proti Kostanjevici, tu naj se združijo z Uskoki in z jastrebarsko četo in naj naskočijo Metliko in Novo mesto. Sam pojdem v Sevnico, odtod v Planino, Kunšperk, Pilštajn, in pri Sotli nas počakajo Lesargrajci. Gubec bo stal pri Zlatarju in Stubici, da nas varuje v sredini hrbta in da se vaša gospoda ne združi proti nam. Ko se pa z božjo pomočjo vsi ojačimo, se zberemo ob Savi pod Susjedom in udarimo od tam na Zagreb. Vi pa spravite pokonci ves kraj, koder gremo mi, pa spravite ljudi tudi proti Ljubljani in
morju, da boste dali opravka svoji go-
spodi. Nič naj se ne pise, da nam ne pridejo na sled. Kot znamenje naj
nam bo petelinovo pero. Ne govorite
glasno, molče brusite nože, a ko prine-
c v vas naš človek na klobuku peteli novo pero, tedaj potegnite nož, tedaj naj se dvigne ljudstvo. Vi, ki sedite tukaj, ste naši stari znanci in vemo, da mrzite gospodo. Zato smo povabili ravno vas pod to častito streho, zato prihajamo mi Hrvatje k vam Šta jercem, da potrkamo na vaša vrata in vprašamo, hočete-li z nami za staro pravdo? Odgovorite, naj-li delamo z vami ali brez vas? Vzdigniti se mo ramo. Gospoda je poslala zopet svoje ljudi pred kralja, da jim da vojsko proti nam."
"Hočemo!" skočijo na noge Slovenci, "za vašo pravdo, za našo pravdo! In proklet, kdor se izneveri," doda kovač.
"Od Krškega preko leskovškega polja do Kostanjevice bom kuril jaz po vaseh," se oglasi črevljar.
"Jaz hočem pridobiti Brežičane," zakliče gospodar.
"Za Metliko jamčim jaz," reče Doročič.
Jaz pa za Boštanj in Radeče," reče Hribar.
"Kar je pa gorskega kraja od Sotle do Laškega m Celja bom jaz podpiho-hoval s svojim mehom," zagrmi kovač. "A pred vsem, bratje," reče Elija, se polastite brodov na Savi, da odre-žemo gospodi prevoz." \
Drmačič je doslej poslušal mirno po govor in potegnil včasih iz vrča, a pri zadnjih besedah se dvigne in izpregovori:
"Cujte, možje, pametno besedo. Mnogo nas bo, toda mi nismo, kar je vojska, in ljudstvo je, kakor veste, omahljivo kakor šiba na vetru. Lahko »e zgodi, da nas potolcejo. Zgrabimo gospodo od spredaj in zadaj, za glavo in za rep."
Ne razumem," reče kovač. 'Zavežimo se — — —" nadaljuje pisar.
"S kom?" zakliče črevljar. V'S Turčinom. Jaz sem |pri njih nekoliko znan in vam rad opravim ta posel. Mi od zgoraj, Turki od spodaj."
'Norec," zakliče Elija, "da prežene-mo enega in pripeljemo drugega vraga? Da robujemo poganu? Si-li krščen?"
Cuješ, pisar," stopi Uskok pred pisarja in dvigne pesti, "da ti ne pride več ta satanska šala skozi tvoja poganska usta, ker ti sicer stisnem lobanjo med te dve pesti, da bo skočil iz nje mozeg. S Turčinom! Ne poznaš-li teh nevercev? Poberi se brez sledu!
Pisar pobledi in skomigne z rameni, a ne reče ničesar.
"Ne, sami opravimo, bratje," reče kovač dvignivši vrč, "sami, kakor po šteni ljudje za svojo svobodo. Iz te ga vrča pijmo vsi kakor pravi bratje božji. Na naše zdravje, na našo srečo! Pomozi nam Bog!"
"Pomozi nam Bog!" se odzovejo vsi in vsak potegne iz vrča. Hipoma skočijo drug k drugemu, hipoma se objamejo in poljubijo.
"Razidimo se, bratje," reče Elija, pozno je že, a dan nas ne sme zalotiti tukaj. Lahko noč! A ko pride v vas petelinovo pero---"
"Tedaj vemo," mu stisne kovač ro ko, "da je petelin pozdravil zoro naše pravice, naše svobode."
"Bog daj, Amen!" konča Uskok.
XXXI.
Bilo je v pustni noči leta 1573. Zvezde so migljale na jasnem nebu kakor biseri, po gorah irt dolinah se je lesketal v nočni svetlobi debeli sneg, čudovito se je bliščalo ivje na vejah in ledene sveče pod slamnatimi strehami vaških koč, v katerih so žarela mala okenca kakor rdeče oči, a nad strehami se je veselo vil beli dim. V brdov-ški krčmi gore luči, cvilijo male in brenče velike gosli, pijoč in skakajoč raja svet. Tudi v župnišču gori sveča. Pred župnikom kleči kmet Elija Gregorič. Izpovedal se je svojih gre*-hov in prosi za blagoslov.
"Duhovni oče," reče, "očistili ste me grehov, svojo ženo in otroke sem odpravil k Osvaldu v Pišec, tam so varni. Svoboden sem in močan. Sedaj naj napoči pravica. Blagoslovite me."
Blagoslovi naj te Bog," odvrne star ček s solzami v očeh. "Gospod, sodnik in pravični Bog naj vam blagoslovi pot. Bodite pravični, kakor je On. Idi, sinko, v miru, angelji naj te vs-prejmejo pod svoje varstvo. Bog ve, ali te bodo še kedaj videle moje stare oči, a spremljal te bo moj duh in .molitev. Z Bogom!"
Ne daleč od župnišča se sestane Elija z visokim človekom.
'"Elija," reče tujec, "prihajam od Gubca, pripeljal sem ti štirideset mož z dobrimi puškami."
"Dobro. Postavi ljudi za krčmo, a na znamenje vderi. Je-li Gubec pripravil vse?" "Ta hip se bo dvignil," "Torej pazi," konča Elija in odide proti krčmi.
V belem dimu se je vrtel vaški svet ter pil. Svetloba luči je veselo trepetala nad glavami kmetov. Gosli cvili-
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
Smith & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONg 320 Yan Buren St, Joliet
D'ARCY BUILDING
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker * mano lahko govorite v materinem Jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ill«,
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The Will County National Bank
SHillHilSifiSHilS Hi11HiII Hill Bill Hi II
Frank Bambich
s
u w
II »
ffi
II
s
IS Si 11 Hi
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107J4 N. Hickory St., Joliet
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
SHillHillHi 11 Hi H Hi HHilSHilIHiSIHilS
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot karkoli drugje. Prodajem (•mo jamče-po blago. Popravljam ▼se Trste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo
SLOVENCI in HRVATI p celi Ameriki,
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ce-Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N Hickory St	JOLIET, ILL
SHillHillHillHill Hi 11 Hi H HilHillHill Hi	Hi
i Homewood Coal 1 # Yard #
M. MIKAN, MANAGER
Hi
11 Hi 11 Hi H Hi 1) Hi
SHillHillHi S Hi S Hi SHiSHiSHiSHiS
jo v kotu, vino teče, da je veselje, sredi sobe se vrte plesavci. Za mizo nasproti vratom sede Gušetič, Nožina in Bistrič. Zadovoljno gleda Gušetič v kolo in pije, nem gleda pred-se No
žina, a pisar Drmačič se vije vriskajoč
v veselem kolu. Veselo ljudstvo! Sre čno ljudstvo! Ne boli ga nič. Tedaj vstopi Elija Gregorič. Na kučmi mu vihra petelinovo pero, čez ramena mu visi dolg plašč.
"Živijo Elija!" zagrmi razvneti svet "Živijo in zdrav na veseli pusti"
"Veselite se, bratje," se nasmehne resno kmet in sede k Nožini.
Zopet zapojo gosli in zazveue čaše plesavci se vrte in vrte kakor da bi jih podil vrag.
"Juhu! Poskoči, dekle!" zakriči pisar poskakujoč kakor kozel, "niti luci fer nima v peklu lepše maškerade."
Skozi vrata prileti deklica in zaše peče v strahu: .
"S Susjeda gredo!"
Ljudstvo se vzdrami, ples obstane gosli umolknejo. V sobo stopi Pete Bošnjak s štirimi oboroženimi tovariši (Dalje prih.)
Trfl in Metal Premoa
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE 1797W
Hi
II
Hi
11 Hi 11 Hi 11 Hi
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackso« St>
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl
REVMATElRf	SLABOSTIH t tiLENKH
HROMOSTI	RJUČHH M PRJNM I
DOLHSTI . KOLKU	URKZEHpj - ŽIVOTU
BOLESTIH . &ENKM VNCTJU 0WSNB IB
NEVRA1J3JL PROfnNU PREHLWENJU
OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH I UDJB
JLABOTNEy KMtU BOLESTIH . KMŽU HUBQt KASUU
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denam« ter poii/ja denar na vie dele
Kapital in preostanek 4300,00M6
E. WILSON, prediednik. Dr. J. W. FOLK, podpredufcW. HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo 1 lej postregli z najnižjimi tržnimi W nami. Mi imamo v zalogi vsakovraf« nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki la trdi les, lath, cederne stebre, detk l| šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines «114 blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogtui at pri nas in oglej si našo zalogol Mi It bomo zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na r« DES PLAINES IN CLINTON ST*
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in najboljie smodke.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vai dom.
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, HJU
Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
2M Jackson Street JOLIBT, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN IMOBKS.
Soke v maje« is Loach
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Trvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek »lovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
13.	jan.	Nedelja	Veronika; Leone.
14.	K	Pondeljek Felix.	
15.	ti	Torek	Maurus.
16.	"	Sreda	Marcel, Honorat.
17.	tt	, Četrtek	Antonija.
18.	tt	Petek	Priska.
19.	u	Sobota	Kanut, kralj.
PRVA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
"In Jezus je rastel v modrosti in starosti, pri Bogu in pri ljudeh." Tako se končuje današnji sveti evangelij. Gotovo bi vsaki stariši radi, da bi se njihove otroke lahko tako pohvalilo. Vsakemu očetu je dober sin vrelec veselja v družini in vsaka mati opazuje dobro hčer kot njeno srčno veselje. Vsi vemo, da so dobri otroci čast in ponos vsaki družini. Stariši se lahko uče iz današnjega svetega evangelija, kako naj vzgoje svoje otroke, da bodo pravi kristjani.
Če hočete, da bodo otroci dobro od-gojeni, morate biti goreči v molitvi.
V sveti hiši v Nazaretu so molili redno in z veliko častjo. Sveta družina je šla vsak sobotni dan v sinagogo, da slišijo z drugimi vred besedo Božjo, da darujejo Bogu svojo molitev in hvalo. Ob velikih praznikih pa so šli celo v Jeruzalem, da tam darujejo svoje daritve.
Vsi krščanski stariši, kateri imajo odgovornosti za resne, skušajo posnemati Marijo in Jožefa v odgoji svojih otrok. Vedo, da mora biti vera in molitev podlaga vzgoje; zato kažejo veselje nad molitvijo in dajejo svojim otrokom dober zgled. Otroci radi posnemajo svoje stariše. Če stariši zanemarjajo molitve, se otroci ne zmenijo zanje; kmalu se razvijejo v njih strast človeške narave; ne ubogajo, so trmasti, prepirljivi in zapovedljivi. Stariši takih otrok ne morejo pričakovati, da bi imeli kedaj veselje s svojimi o-troci.
Krščanski stariši, zlasti matere, nikoli ne pozabite resno in redno molit za svoje otroke; ne pozabite moliti s svojimi malimi, da jim daste pogum k molitvi. Ko odrastejo, skrbite, da bodo redno hodili k syeti maši. Nikar si ne izmišljajte izgovorov, da bi jih obdržali doma. Ravno zato si marsikateri stariši nakopljejo jezo Božjo in zgube mnogo milosti, katere je Bog hotel dati njim in njihovim otrokom.
Na svoje otroke moraš dobro paziti, če jih hočeš dobro vzgojiti. Kakor hitro sta Marija in Jožef opazila, da ni bilo Jezusa pri njih, sta bila takoj v skrbeh. Nista si dala počitka, dokler Ga nista našla v templu čez tri dni. Tako naj bi delali krščanski stariši. Paziti bi morali vedno na nje in
kolikor mogoče nikoli jih pustiti izpred oči. Otrokom se sme le tačas dati dovoljenje, da se odstranijo ali gredo na obisk, kedar dobro veš, da ne bodo ničesar slabega videli ali slišali. Če gre otrok ven brez tvojega znanja, moraš ravnati, kakor sta delala Marija in Jožef. Išči ga brez prenehanja, dokler ga ne najdeš in privedeš s seboj domu. To je dolžnost, ne samo, kolikor se otrok tiče, ampak tudi odrašče-nih dečkov in deklic. Krščanski očetje in matere, ne hodite brezskrbni v tem oziru. Nobena skrb ni prevelika za otroka. Ne pozabite, da ste vi odgovorni za njihovo svetost. Vaše veselje je odvisno od tega, kako jih bote obvarovali nedolžne in varovali pred grešnimi priložnostmi.
Če hočete, da bo otrok dobro vzgojen, treba ga je kaznovati z ljubeznijo in nežnostjo. Ko sta Marija in Ježef našla Jezusa, Ga je Marija nežno pokarala: "Sin, zakaj si nama tako žalost storil? Glej, Tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala." Hotela je reči, da je bil vedno tako dober, le sedaj jima je napravil tako skrb. Zapomni si te besede in bodi ljubeznjiv pri kazni. Če otrok stori kaj napačnega, pokaraj ga enkrat, dvakrat mirno, a skr-bipolno. Taka kazen ima navadno največji vpliv.
Varuj se slabih in nespodobnih besed, katere napravijo otroka trmoglavega in nevbogljivega. Tudi rablje-nje palice mora kazati le ljubezen. Kadar pa obljubiš kazen, jo tudi izpolni, če ne, te bodo otroci zaničevali in se ti smejali.
Krščanski stariši, če tako sledite zgledu Marijinem in svetega Jožefa in molite za in z otroci; če skrbno čujete nad njimi in jih ljubeznjivo posvarite in kaznjujete, bote gotovo imeli dobre in vbogljive otroke, kateri bodo vaša tolažba, nad katerimi bo Bog imel svoje dopadajenje.
REV. J. PLAZNIK.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
PRVO POGLAVJE.
Začetek.
Mladost je čas, ko človek sanja o življenju. Življenje se ji zdi vse v pisanih barvah. Mladost ima svoje posebno življenje, kjer je vse lepo, veličastno, kjer so sami junaki. Mlada domišljija prežene vse, kar je navadno, priprosto. Mlademu sanjaču je vsak vladar vsemogočen, vsak vojak hraber, vsak ognjegasec junak, vsak urednik čudodelec, kateri kar pokima in novice iz celega sveta lete v njegov tiskarski stroj, odtod pa lete lepe, tiskane pole po mestih in deželi.
Polagoma pa se bridka resnost vsili v dozoreli razum in vidi, da se mora odločiti za gotov način delovanja, če se hoče preživiti. Misleči dečko in deklica se vprašata: "Kaj bo iz mene; kaj bom delal?" Različna pota življenja se raztegajo pred njim, kakor mno gobrojni železniški tiri, ki vodijo od velike postaje na vse strani v neznane kraje.
Ukaželjen deček opazuje z veseljem razne stanove in si slika v duhu junaške čine in zmagoslavje vojakov, državnikov, odvetnikov, zdravnikov, stavbenikov in onimi, ki se, kakor bi rekel, igrajo z elektriko. Vse to je znamenje, da hoče postati nekaj dobrega. Vsak stan je koristen človeškemu rodu, kateri dodaja nekaj k človekovi udobnosti in veselju. Vsak tak stan je vreden razumnega, človeškega bitja.
Življenje je toliko vredno in tolike časti vredno, kolikor dobrega ima za delavca samega in za njegove soljudi. Veliko bolj pa nadkriljuje človeka, kateri dela z roko in skrbi za svojega bližnjega hrano, obleko in streho, uče-nik, pisatelj in vsi oni, kateri pomagajo človeškemu razumu in ga povzdigujejo. Najvišji, morda izmed vseh, poklicev, je vladarstvo, ker vladno vodstvo skrbi za mir, red in srečo celega naroda.
Vsak poklic pa ni za vsako razpoloženje, kakor ne more nihče pričakovati, da bo strokovnjak v vsaki stroki in vseh stanovih. Telesne moči in izurjene roke, kakoršno mora imeti mehanik, morda nima visokošolsko izobražen človek, malo pa je ljudi, kateri bi imeli za seboj toliko let učenja, ka* kor zdravnik. Narava hoče, da nekateri delajo z rokami, drugi zapovedujejo armadam in prodirajo skozi pustinje; so pa zopet drugi, kateri imajo veselje do knjig, moč, da začarajo poslušalce ali vodijo državo.
Nikdo ni prisiljen, da bi si mogel zbrati kako gotovo delo. človek zbere katerokoli polje za svoje delovanje, katero lahko doseže, kakoršno je že njegovo razpoloženje in značaj, zmožnost in nagnjenje, vzgoja in izurjenost. Ravno ta prostost pa je večkrat zapeljiva. Prvemu nauku zmožnosti, potrpežljivosti in sočutja, pa hoče postati zdravnik; postal pa je navaden mazač. Marsikateri je že mislil, da je poklican, da vodi državo, pa je postal političen šušmar. Marsikoga je narava odločila, da naj bo farmar, pa se je spravil s peresom v roki za ograjeno okno.
Največ napak napravijo mladi ljudje s tem, da se prehitro strgajo šoli iz
naročja, kjer bi se lahko pripravili za višji poklic; tako pa se prostovoljno omeje na srednje stanove. Imajo nekaj častiželjnosti, toda ta je napačna. Žele vstopiti, četudi nepripravljeni in neoboroženi, v areno življenja in sto riti nekaj posebnega. Nimajo pa dija škega potrpljenja in pridnosti, katera bi venčala njihovo poznejše življenje z vencem napredka.
Mladi ljudje naj merijo visoko1 v živ ljenju; treba je da skušajo doseči ne kaj posebnega, junaškega za sebe in svojega bližnjega. Nikdo ni upravičen da bi jim jemal to stremljenje. Vcepljati v mlada srca visoke nazore, ka zati jim junaške čine, katere lahko do sežejo, to je naloga vseh, kateri imajo kaj opraviti z mladino. Gotovo greši ne samo zoper Boga, ampak tudi zo per vso človeško družbo, kdor hoče izruvati iz mladih src visoke cilje. Treba jo je navduševati. Človek lahko vse stori, če ima le dobro voljo in se hoče tudi potruditi, da doseže svoj cilj. Tovarne in stroji današnjih dnij ne delajo človeka stroj, ampak denar in napačna vzgoja starišev, kateri ne dajo svojim otrokom nikoli poguma za učenje, ampak mu vzamejo vse veselje do učenja s svojim nesramnim govorjenjem o predstojnikih. Mlad razum in mlada volja se hitro upogne-ta. Stariši zbijejo otroku iz uma in srca vsako misel na kaj višjega. Marsikaterim starišem je vrhunec človeške sre?e,, če morejo otroka predčasno vzeti iz šole, ga naučiti pijančevati in kleti ter ga poslati s "pelcem" v roki v tovarno, "da se lažje kakšen glažek v nedeljo spije." Kako se bodo nekoč zato zagovarjali, je težko povedati; gotovo pa je, da odgovor ne bo lahek.
Le eno življenje ima otrok. Treba je to vporabiti in vporabiti vsako priliko, katera se mu nudi. Mlademu človeku pa se nudi brezštevilno prilik. Naj hodi v šolo, dokler mogoče. Čim večje je znanje, veda in izobrazba, tem več potov bo videl odprtih.
V vseh poštenih stanovih vidimo brezštevila krščanskih junakov, kateri delajo čast svojemu imenu in stanu, ker so spolnjevali svoje dolžnosti. 'Ali hoče biti sinko vojak? Kje je slavnejše ime, kakor ime svetega Martina in svetega Sebastijana? Ali ga veseli voziti se po morskih valovih in se boriti z viharjem. To je bil Krištof Kolumb. Če hoče biti državnik, naj se ozre na Sir Thomas More, Garcia Moreno in druge krščanske junake.
(Nadalje prih.)
IZ GOVORA DR. LOVRA POGAČNIKA V DUNAJSKEM PARLAMENTU 28. SEPT.
Slovenec in Slovenski .Narod poročata 1. oktobra o govoru dr. Lovra Pogačnika v dunajskem državnem zboru, tekom katerega se je izrazil sledeče:
"Danes mi je dana prvikrat prilika, da ugovorim v imenu svojega dragega naroda, katerega imam čast zastopati v tej visoki zbornici. Zavedam se, da govorim v zgodovinskem času, v času, ko se gre za biti ali nebiti našega plemena, v času, ko je ta narod dokazal, da ni bolj junaškega, bolj darovitega naroda, kakor je narod Hrvatov, Slovencev in Srbov. Ni pa tudi naroda, ki bi bil toliko pretrpel, ki bi bil toliko tlačen, tako razdeljen in ki bi imel toliko sovražnikov, kakor ravno naš narod. Toda sil^, ki so dosedaj spale v našem narodu, so se sedaj prebudile in nihče jih ne more več zadušiti. Od pamtiveka že stremimo po svobodi, zanjo hočemo delati, zanjo se boriti, kajti: 'S.vobodno mora biti moje pleme, gospodar na svoji zemlji.' (Burno odobravanje.)
Nadaljujoč nemški je rekel med dru-giig: ... "Slovenci na Koroškem, 120 tisoč po številu, so imeli še 1861. leta 28 slovenskih ljudskih šol, danes pa samo še tri, vse druge so utrakvistične, to je, nemške. Slovenski koroški' dte^ želni šolski svet noče naše šole; in vse vlade so odobravate to zločinsko tlačenje našega naroda kot — kot deželno posebnost. Tudi sedanjai vtada se ni ne malo izpremenila v tem oriru. V Trstu so za 80 tisoč Slovencev "milosti jivo' priznali eno šolo za državno.
Kako pa je s srednjimi šolami? Naše srednje šole so brez knjig, Iker so jih konfiscirali. Na celem Primorskem imamo Jugoslovani samo dve srednji šoli, na Koroškem in Štajerskem pa niti ene popolne, medtem ko ima pet odstotkov Nemcev na Kranjskem dve popolni gimnaziji in eno realko. Da bo dobila Solnograška svoje vseučilišče, je znano vsakemu, toda kedaj bodemo dobili Slovenci in Hrvati svojo univerzo, o tem vlada molči. Niti re-ciprocitete zagrebškega vseučilišča nočejo dovoliti naši mladini
Pravosodje je bilo pri nas že od nekdaj slabo, pod Hohenbitrgerjem pa je popolnoma propadlo. Za slovenske praktikante velja "cymerus clausus". Za slovenske sodnike, rojene na Koroškem, še danes ni mesta na Koroškem. Na njihovem mestu »o ino-zemci, renegati, ki ne znajo slovenski. Vsi predsedniki sodnij, sploh vsa me-rodajpa mesta so zasedena z Nemci, sodnije večinoma nemške. Slovenski uradniki se ne smejo niti v medsebojnem občevanju pozdraviti slovenski. Slovenščina je pregnana tudi s sodnij*
skih razprav v pregnanstvo. Naše sodnije so še vedno trdnjava germaniza-cije. Sramovati se moramo do dna duše, kadar prestopimo prag naše "pravde".
Samo en pogled na urade naših deželnih vlad, oziroma namestništev, zadostuje, da prepriča vsakega poštenega človeka o tem, da je u^oda našega naroda izročena v roke popolnoma tujih elementov. Pri koroški in štajerski vladi ni ne enega uradnika, ki bi znal pravilno slovenščino, toda tudi v srcu naše domovine pri deželni vladi v Ljubljani je samo eden referat v rokah Slovenca.
Kako bo dr. Seidler ozdravil te nezdrave razmere? Kronovine hoče obdržati in jih razdeliti na okraje, toraj jasna centralistično-germanistična tendenca. Divide et impera. Ne v razdeljevanju, temveč v ujedinjevanju je rešitev našega naroda. Ako hiša razpada, ne pomaga krpanje. Proč s tako gnjilobo! Doli z umetnimi deželnimi mejami, doli z dualizmom privilegiranih in tlačenih narodov. Doli z birokratkim centralizmom! Treba je temveč združiti, kar je narava razdru-žila.
Kranjski deželni predsednik grof Athems sprašuje ljudi med štirimi očmi, ali so za našo deklaracijo ali ne. Toda jaz mu pravim: Ako bi mu kateri Slovenec rekel, da je proti naši svobodi, je lažnjivec ali sluga. (Denun-tiral je pri vladi celo knezoškofa Jegliča.) Athems je že odredil, da so bile preganjane nekatere osebe, ki so se jasno izrazile za našo deklaracijo. Na vse to imamo samo en odgovor: Vemo, da je za nami ves naš narod, vsa naša inteligenca in naši vojaki so istega duha. Hočemo biti svoboden narod bratov, nočemo več robstva.
Niso pa samo politični momenti vzrok nezadovoljstva našega naroda z obstoječimi razmerami. V Istri, Dalmaciji in Herceg-Bosni vlada lakota, gospodari smrt. Istrani dobivajo legitimacije za beračenje po Kranjskem. V Dalmaciji so rekvirirali olje po 6 kron liter, drugim pa se plačuje po 30 kron. Hrvatski Sabor je hotel apro-vizijonirati Dalmacijo in Istro, in kot odgovor na to je bilo celo to ozemlje pridruženo vojnemu pasu. (Poslanec Jarc: Sedaj rekvirirajo.) Mesto naroda, ki strada, dobivajo drugi hrano, ki je bila njemu namenjena.
Sploh, kar se tiče rekvizicij, vam pravim, da niste niti v snu videli, kar se pri nas dogaja. Kdo ima pravico rekvirirati? Zjutraj zastopnik deželnega nakupovališča za seno, opoldan odposlanec kakega vojaškega zbora, popoldan drugega zbora, zvečer ene kolone, drugo jutro druge kolene, opoldan tretje čete, itd. Poleg vsega tega pa pridejo še posamezne patrulje in zahtevajo od kmeta sena. V eni sami občini mojega volivnega okraja so rekvirirali 15 vagonov sena, medtem ko SO' zahtevali po drugih deželah komaj po> en ali dva vagona od občine. Razven tega je nastanjenih v tej občini več bataljonov in poleg tega se je naselila> tu še 500 Madžarov z 900 konji, ki so v 14 dneh požrli vse, kar je bilci) zelenega. V nekaterih okrajih so odvzeli posameznikom poslednjo bilko- sena. Za lovskega konja 'gospoda glavarja' so rekvirirali seno, medtem ko ni ostalo za vprežno domačo živiiio> nšcesair. Naravna posledica tega je, da mora- kmet prodati vso svojo živino do zadnjega repa v hlevu. Vsa naša ekonomija je razbita v temelju, predpogoj narodne eksistence je v nevarnosti
Na Reki in v Vipavski dolini goni vojaštvo konje v vinograde, kjer so vse popasli. Kdo. ;e kriv teli strašnih razmer? Predvsem vojska, potem biro-k racija.
Svoj govor je aakTjrrčit z besedam?*: "Mi hočemo mir, toda pravi, resnični mir,, mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov sveta.'* (Burno odobravanj«.).
nerjevi jezikovni paragrafi odšli tja, kjer je za nje mesto, to je, na gnoj; na naših vagonih in lokomotivah pa bo zablestel napis J. D. Z. (Jugoslovanske Državne Železnice). Zmaga bo naša!"
Članek zaključuje sledeče: "Poslanci v parlamentu, uradniki po pisarnah, železničarji na progah, vsi se bodo združili v tem smislu za skupni cilj: Jugoslovanske državne železnice. Ves jugoslovanski narod vas bo podpiral pri tem in veselo bodo pošiljale lokomotive bele oblake v sveže jugoslovansko jutro!"
ATLAS — ZASTONJ.
še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
ii si si ii g is is si ii @ is a @ a g s a a g ii a ii h a g ii s ii a a a s h ii ii @ ® b n s
1*1	/	M
Ali ste bolni? Naj vas ozdravim.
is
n
JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE.
Tržaška Edinost objavlja 2. novembra članek o> železnicah v jugoslovanskih krajih in zahteva, da postanejo tast jugoslovanske države.
...Vsak človek posestnik, vsak narod se ravna po načelu: na svoji zemlji svoj gospod1! Ker tečejo jugoslovanske proge izključno po jugoslovanskem ozemlju, je jasno, da ima pravico do njih samo oni, po čegar ozemlju tečejo... Nemci nočejo razumeti nove dobe, ki proglašuje pravico naroda o samoodločevanju. Oni so proglasili slovenski del jugoslovanskega ozemlja za svoj interesni teritorij in sedaj zahtevajo, da se mi pravi lastniki te zemlje valjamo v prahu pred njimi. Ali, hvala Bogu, sedanji čas je za vedno pokopal razne Bismarkove zanjke in pokazal Nemcem, «la gre pravica pred pestjo, da smo vsak narod odločevati samo na svojem ozemlju, na tujem je samo gost...
Sedaj se tresejo poslednji temelji Nemcev. Zgradba, katero so zidali toliko let, se jim sedaj ruši, ker ni imela pravega temelja. Ni bila zgrajena na resnici, temveč na pesti, na nasilju. In gotovo, naravni zakoni pravice jo bodo zrušili v prah. Naj se samo zruši; nikomur izmed nas se ne bo oko zasolzilo za njo...
Prišel bo čas, ko bodo razni Forst-
Ali trpite na revmatizmu, glavobolu, hrbtobolu, nev-ralgiji, nervoznosti, slaboči, zgubo spanja, želodčnih težkočah, na ledvicah in mehurju srcu ali pljučah, slabi krvi ali spusča-jih? Pridite k meni predno greste k drugemu zdravniku. Jaz vas pregledam in svetujem zastonj. Jaz vas morem ozdravit brez denarja. Jaz vem, da boste zadovoljni z mojem delom, ker želim, da me priporočite svojim znancem.
Dr. W. H. Starr
Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111. Uradne ure od 9. zj. do 8. z v., ob nedeljah do poldne.
a s m m a
s
m
«
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri. nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr^d*.
C HAS. G. PEAKCE»Wllr
Bosmn
Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
Bolje zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
22 Karat alata kron« in	AA
ridgework vsak sob »P3'""
Plate* najkoUie vrsta Ar AA is gumija in kovine \f). IIII inviij«	VWIWW
Zobe Izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno.
BURROWS
ZOB O Z D RAVNI K
D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111.
Odprto vkakl dan svačor in ob nodaljak do poldne. \\\\\\\\\\\YV\\\\\\\\V\\Y\\\\\\\\\\\\\\\Y^
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vukdanji razgovori, Angleška pitava, Spilo van je pisem. Kako te postane drš«vlja» poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazuj* jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljen««-Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. V.
Linoleuma
oških Oblek
ter črevljev.
HI 1 he bagle
Dffl| ffl®|
ffl®S
Največja in najboljša prodajalna pohištva in obide v Jolietu.
ffl®s i »	----.• , —
fflffl® : ■ a!®®
m g g 406-408-410 North Chicago Street fi Joliet, Illinois
Družba
v. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
» zjjoin JENIH DRŽA.VAH oohqx. tfll idt itt	Inlcorp. t drf. 111., 14. m»)» 1815
severne AMERIKE.	0cquz: julim' ill. Inkorp. t dri. P»„ 5. »pr. ims
Vatftnovljena 29. novembra 1914
»RUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." |f -
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
*»'nik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
neumni ljudje, da dajo tem p... f..." Povem Ti, da cerkev bo vseeno stala, če Ti daš kaj ali pa nič. In s tisto svojo izobrazbo bi pa bolj prav naredil, da bi ostal v starem kraju pri kravah, kakor si omenil v zadnjem dopisu, ker sploh drugam ne spadaš, kakor hlev. Pa dosti za danes, pa prihodnjič še kaj.
Voščim pa vsem župljanom srečno in veselo novo leto in dotičnemu rojaku pa želim dober tek in najboljšo prebavo.	John Jamnik.
VOJNO - VARČEVALNE ZNAMKE VLADE ZDRUŽ. DRŽAV.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet. Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 91* W. Washington St.. Ottawa, III
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. 5TUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
**AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti i 8. člini(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku.
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika.
t
PRISTOPILI ČLANI (ICE).
K društvu štev. 1, Joliet, 111.: 1093 Anton E. Stefanich, pristopil 26. avg., zav. za $500, 1. razred; 1094 Frank Zupančič, pristopil 26. avg., zav. za $500, 5. razred; 1095 Joseph Russ, pristopil 26. avg., zav. za $500, 3. razred; 1097 Anton Ketz, pristopil 26. avg., zav. za $500, 2. razred; 1098 John Kuz-ma, pristopil 30. sept., zav. za $500, 1. razred; 1099 Maks Ivanich, pristopil 30. sept., zav. za $500, 5. razred; 1100 Frank Vidmar, pristopil 30. sept. zav. za $500, 2. razred; 1101 William Kostelec, pristopil 30. sept., zav. za $500, 1. razred; 1102 Martin Bluth, pristopil 30. sept., zav. za $500, 6. razred; 1107 John Pregled, pristopil 12. okt., zav. za $500, 3. razred; 1127 Vincencia Laknar, pristopila 12. dec., zav. za $500, 4. razred; 1128 Kathe-rine Bluth, pristopila 12. dec., zav. za $500, 4. razred.
K društvu štev. 3, La Salle, 111.: 1113 John Prazen, pristopil 24. nov., zav. za $250, 5. razred; 1114 Anton Jeruc, pristopil 24. nov., zav. za $250, 6. razred; 1115 John Grame, pristopil 24. nov., zav. za $500, 5. razred; 1116 Rose Omahen, pristopila 24. nov., zav. za $500, 4. razred; 1120 Rudolf Ter-din> pristopil 18. dec., zav. za $500, 4. razred; 1122 Neža Šebat, pristopila 27-dec., zav za $500, 6. razred; 1123 Ljudmila Shebat, pristopila 27. dec., zav. za $500, 1. razred; 1124 Mary A. Lušina, pristopila 27. dec., zav. za $500, 1. razred.
K društvu štev. 6, Waukegan, 111.: 1108 Mary Žalec, pristopila 22. okt., zav. za $500, 1. razred.
* društvu štev. 8, Rockdale, 111.: 1104 Joseph Marčela, pristopil 12. sept., razred; 1105 Frank Matijaca, pristopil 12. sept., zav. za 2. razred; 1106 Ivan Uremovič, pristopil 30. sept., zav. za $500, 2. razred; 1109 Nick Fajnik, pristopil 22. okt., zav. za $500, 1. razred; 1110 ' ZuPančič, pristopil 22. okt., zav. za $500, 2. razred; 1111 Marko Lak Por, pristopil 22. okt., zav. za $500, 4. razred.
K $*Y|tVU ŠtCV" 9' Chica&°> I1L: 1096 J°hn Hans> Pristopil 1. sept., zav. za W), 1. razred; 1121 Frank J. Koren, pristopil 26. dec., zav. za $250, 3. razred.
K društvu štev. 11, Pittsburgh, Pa.: 1103 Mary Pavlakovich, pristopila 12. sept., zav. za $500, 5. razred; 1117 Frank Sparovec, pristopil 20. nov., zav. za $500, 6. razred; 1118 Mary Chernich, pristopila 20. nov., zav. za $500, • razred; 1125 Frances Šparovec, pristopila 27. dec., zav. za $500, 4. raz-red; 1126 John Kroteč, pristopil 27. dec., zav. za $500, 4. razred.
K društvu štev, 12, Joliet, 111., 1112 Mary Hribar, pristopila 12. nov., zav. za 7- razred; 1119 Mary Baudek, pristopila 19. dec., zav. za $500, 5. raz.
111. — Društvo sv. Dru-
/ne št- 6 D. S. D., Waukegan, 111.,
d lmel° svojo glavno letnG sejo 16.
r^mbra 1917 v lepem in složnem
Voi , °dbor za leto 1918 je izvoljen Rdečem redu:
WalrdSednik Prank Jappel, 1338 p nworth ave., Waukegan.
10th°1iPredsednik Math Ogrin, 12 — T ' • N- C.
Wa![nik J°hn Jamnik, 604 — 10th St.,
D,
St., N^nik Joseph Drašler, 66 - 10th
'^nikar john Cepon
Kotira« A"ton Marinčič, John /Can 'n Frank Jereb.
ytaVonoš» Frank Grum.
Frank Osenek. C-5 zdravnik Dr. Jaliy, N. C. Zb0roVCni. P°slanc Lipoid Kunšt. ^tjo JfJ® V ®0lski dvorani vsako Poldan	V mes«u ob 2. uri po-
»e
lan. °*>ene,n
■ dri'štvo Pa tUd' naznan'mi da je na-!*ro "Trjjp f.r'r'<l110 veselico s krasno
V obnlr ' 'katCra sci«P™ do-
? činstvu w-Za ar gre čast slavnemu 8>ilu PoSet l/nas je v tako obilnem 11 ^lega d 2a kar ^ j"" v ime-rem' Coni'-?	zahvalju-
>0««i £ wft dobitkov- ki so prill3 igr J:,!8a U'PCh8- d» - J« vnesla,	,n. v«el,ca tako dobro
ičiUPaj "'jtonlei-86 Cnkrat 'Se vs«--»> lnora "> članicam orne-
njenega društva in cele Družbe srečno in veselo novo leto!
Ker pa ravno že sučem pero, naj o-menim še nekoliko tukajšnje politične razmere, katere so se precej spremenile, odkar imamo tako vrlega prečasti-tega Father F. J. Ažbeta, kateremu gre najprvef vsa čast in hvala. So nekateri, ki pravijo, da bi rajši videli, da bi stal konjski hlev na mestu cer kve, a seveda, teh duševnih revežev je že grozno grpzno malo, pa vendar dobijo se pa še, pa naj le bojo, saj naša župnija kljub temu dobro napreduje, kar izkazuje zadnja božična kolekta. Rojaki, le tako naprej, ker s tem poka žemo, da smo pravi katoličani in da nas je rodila prava slovenska mati.
Ravno zadnjič sem bral v Glasu Naroda štev. 304 neki dopis iz Waukega-na, ki je neki rojak opisoval wauke-ganske razmere, obenem se je pa tudi zaletel v našo farno cerkev in V naše altarje, kako so ubogi delavci nosili ob nedeljah na altar po $800.00 (reci osemsto dolarjev). Res lepi denarci so, lahko se Ti kar sline cedijo po njih Povem Ti pa, da drugi ni imel koristi od tega, kakor samo naša župna cerkev, za kar je bilo darovano. Prašam Te pa, dragi rojak, ki se tako izražaš koliko časa si pa Ti tukaj v Ameriki in v Waukeganu, ker vse tako dobro veš, koliko je prišlo ob nedeljah na altar? Mogoče si bil tistikrat za kakšnega cerkvenega odbornika, mogoče še celo za blagajnika ali kaj sličnega? Dragi rojak, jaz Ti bi dal pa takšen svet Kar te nič ne srbi, ne praskaj, in kar ti nič mar ni, pa pusti pri miru. Ako ne maraš nič prispevati, tudi ni potreba da bi nos vtikal v take stvari. Sreča, da nisi bil zadnjič v cerkvi, ko je g. župnik povedal, koliko da je prinesla božična kolekta: prav gotovo bi obstal kakor zadet od električnega toka, in gotovo si hi mislil: "Kaj so še tako
Posojanje denarja vladi.
Kaka varnost je za vojno-varče-valno znamko?
Združene države so obljubile plačati $5.00 za vsako znamko dne 1. januarja 1923. Ta obljuba je ojačena z erodostojnostjo in častjo Združenih dižav ter z davčno silo te dežele, ki je najbogatejši narod na svetu.
Zakaj pa si Združene države iz- g posojajo denar?
—	Da plačajo stroške vojne.
—	Če posodim denar vladi, ali bi ne bilo varnejše, če bi kupil zanj rajše državno obveznico kot pa vojno-var-čevalne znamke?
—	Kakorhitro je vojno-varčevalna znamka prilepljena na vojno-varčeval-ni certifikat, postane s tem vladna obveznica z isto varnostjo, kot so posojila svobode, katere obveznice ima sedaj 10 miljonov Amerikancev.
—	Ali se plačuje 4 odstotke obresti na vojno-varčevalne certifikate na isti način, kot se plačuje obresti za Liberty obveznice?
—	Ne. Obresti za Liberty posojila se izplačuje vsakih šest mesecev, a obresti na vojno-varčevalne certifikate se gromadi (zbira skupaj) ter se vam jih bo izplačalo v eni svoti dne 1. januarja 1923.
Zakaj se ne plačuje obresti na isti način pri obeh, vojno-varčevalnih certifikatih in Liberty obveznicah?
—	Bilo bi zelo komplicirano in zvezano s stroški, če bi se plačevalo o-bresti za $5.00 znamke vsakih šest mesecev in iz teh vzrokov zadržuje vlada Združenih držav obresti do 1. januarja 1923, ob katerem času bo izplačala nagromadene obresti ter glavnico, kar bo znašalo skupaj $5.00, obrazno vrednost vojno-varčevalnih znamk.
—	Ali naj prodam svoje Liberty obveznice ter nakupim vojno-varčevalne znamke.
Ne. Varnost za Liberty obveznicami in vojno-varčevalnimi certifikati je ista. Ohranite svoje Liberty ob veznice, a kupujte tudi vojno-varčevalne znamke.
• Ali se denar, katerega se sprejme iz vojno-varčevalnih ter Thrift znamk uporabi v isti namen, kot denar, sprejet za Liberty obveznice?
-	Da.
-	Ali naj Vzamem denar iz hranilnice, da nakupim vojno-varčevalne znamke?
—	Ne. Hranite, kolikor morete vsaki dan ter kupujte Thrift znamke ter vojno-varčevalne znamke s temi prihranki.
-	Ali je kongres odobril te vojno-varčevalne certifikate?
—	Da, s postavo, ki je bila odobrena 24. septembra 1917.
—	Kako veliko svoto vojnovarčeval nih certifikatov je mogoče izdati pod sedanjo postavo?
—	$2,000,000,000.
Prenos.
—	Ali morem prodati ali prenesti svoje vojno-varčevalne certifikate na kakega drugega?
-	Ne. Ti certifikati niso prenosljivi ter imajo vrednost le za lastnika, razven v slučaju smrfi ali nezmožnosti
—	Ali naj prodam svojo Thrift izkaznico kateremu?
—	Ne. Vaša Thrift izkaznica nosi vaše ime ter jo je treba izpolniti šestnajstimi Thrift znamkami po 25 centov ter jo izmenjati na poštnem uradu, v banki ali kaki drugi pooblaščeni agenturi za vojno-varčevalne certifikat.
Registracija certifikatov.
—	Ali naj registriram svoj vojno-varčevalni certifikat?
—	Da, če si želite zagotoviti plačilo v slučaju, da izgubite certifikat.
—	Ali sem primoran registrirati ga?
—	Ne.
—	Kje ga lahko registriram?
—	Na vsakem poštnem uradu prvega, drugega ali tretjega razreda, in sicer soglasno z določili, katere bi prepisal glavni poštni mojster.
—	Kdaj ga lahko registriram?
—	Ob času nabave certifikata ali ob vsakem poznejšem času.
—	Ali se kaj računa za registracijo?
—	Ne.
—	Ali lahko registriram svoje Thrift znamke ter Thrift izkaznico?
—	Ne.
—	Ali lahko registriram vojno-var-čevalno znamko, ki še ni prilepljena na vojno-varčevalni certifikat?
—	Ne.
—	Ali lahko registriram vojno-var-
čevalni certifikat za katerega drugega?
—	Ne.
—	Ali naj rabi omožena ženska svoje lastno ime, ali ime svojega moža pri registraciji?
—	Svoje lastno.—Mrs. Mary Brown in ne Mrs. John Brown.
—	Vzemimo, da hoče poročena ženska izpremeniti svoj vojno-varčevalni certifikat, ki je registriran, v svoje dekliško ime?
—	V tem slučaju naj se podpiše: Mary Jones, sedaj omožena Mary Brown.
—	Če imam pet vojno-varčevalnih znamk na svojem vojno-varčevalnem certifikatu ter je slednji registriran in nalepim nato še eno znamko, ali ga moram zopet registrirati, da zavarujem svojo šesto znamko?
—	Da, vsaka znamka mora biti registrirana.
(Konec prih.)
B®aSS®ffi®®B®®S®l S ,-^--, 1
arsi (Si E1 E1 H [*1 1*1 (53 OZI rS2 S3 1*1 ESI 1*1 pr| |*j t*j Q3 t*j |23 123 123 123 03 123 123 123
Prve cigarete.
Težko si je misliti čas, ko ljudje niso tobaka kadili, njuhali, žvečili itd. in vsled tega tudi včasih bljuvali. Pred odkritjem Amerike, stari svet hi poznal tobaka in njega užitka. Krištof Kolumb in njegovo moštvo so prvi videli človeka kaditi. Ko so leta 1492 prišli k otoku San Salvador, so k svojemu začudenju opazili skupino rjavih ljudi, ki so sedeli okoli ognja ter spuščali iz nosa dim. Ko so jih bolj natančno ogledali, so videli, da imajo en konec tankega in suhega listja, zavitega v fine koruzne liste, v ustih, dočim imajo drugi konec prižgan. Indijanci so kadili.prve cigarete. To tajinstve-no rastlino so domačini imenovali "to-bako". Od tod ime tobak, pa ne od o-toka Tobago, ki so ga štiri leta kasneje odkrili.
Pomnožitev prebivalstva na Ruskem.
V nemških listih čitamo primere o premoženju prebivalstva na Nemškem in na Ruskem. Na Nemškem se je v prvih 14. letih tekočega stoletja število porodov skrčilo v primeri z dobo od 1871. do 1880. leta. To se je zgodilo vsled tega, ker se je silno mnogo ljudi naselilo v velikih mestih. V sedanjem stoletju je bilo na Nemškem 7 milijonov porodov manj, kakor v letih 1871.^1880. Na Ruskem se je pa prebivalstvo oil. 1897. do konca .L 1912. pomnožilo od 129:2 milijonov duš na
171 milijonov duš. Prirastek znaša torej v 16. letih 41.8 milijonov duš. "Munchner Neueste Nachrichten" pra vijo, da posveča Rusija otrokom zaradi tega veliko pazljivost, ter ima o-gromno mnogo rodovitnega sveta, ki še ni obdelan. Rusija ima glasom tega lista jako mnogo zavodov, v katere sprejema nezakonske otroke. Samo v en tak zavod v Moskvi pride na leto do 200,00 Onezakonskih otrok, ki jih vzgoje za kmetovalce.
Proti nagluhosti.
Zadnje čase uporabljajo za ozdravljenje nagluhosti fiblolysin, ki ima to lastnost, da mehča in odlušči brazgo-titne. Nagluhost je namreč največkrat posledica zabrazgotenja. Fibroly-sin se uštrkne pri ušesu pod kožo. Dr. Erbstein v Petrogradu poroča o 14 slučajih, kjer je on bolnike tako zdravil. Šest nagluhih, ki so trpeli radi kroničnega katara v srednjem ušesu, je ozdravil do dobra. Od štirih nadalj-nih so postali boljši pri isti bolezni, ki pa niso imeli brazgotin na bobnični mreni, sta postala dva zdrava. Nobenemu se ni uštrkavalo več kot dvajsetkrat, pa tudi nobeden ni čutil nikakih drugih posledic, le dva sta trdila, da ju je na dan injekcij bolela glava.
Skledica za solze.
Tudi Perzijci imajo čudne šege. Kadar umrje perzijski ženi mož, tedaj si kupi vdova takoj po verskih predpisih dve skledici, kamor staka solze, ki jih joka po svojem pokojnem možu. Kadar sta skledici polni te dragocene te-
kočine, tedaj je Pčrzijanka oproščena nadaljnega žalovanja po možu. Ker pa' marsikatera vdova z najboljšo voljo ne more včasih najokati dveh skle-dic solz, si pomagajo Perzijanke če-stokrat s papriko, ki se ž nio namaže-jo pod očmi. Paprika privabi hitro solze v oči in tako je možno skledici napolniti in zadostiti verskim zahtevam.
Velika šola življenja.
Odličen pisatelj pravi, da je življenje najboljša šola; dejstva so učitelji in izkustva lekcije ali vaje. Če vam delajo želodčne nadloge preglavico, si preskrbite nepobitna dejstva in izkustva svojih sosedov, ki so trpeli na želodčnih boleznih. G. John Josefik, Lehigh, Iowa, nam je pisal dne 12. decembra 1917 to-le: "Vsakdo, ki trpi na želodčnih in črevesnih boleznih, in ki mu manjka slasti, naj bi užival Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Imel sem bolečine v svojem želodcu po vsakem obedu, ali ena steklenica Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina me je osvobodila bolečin, moja slast je sedaj izvrstna, zdrav sem popolnoma in spet lahko delam." Vzemite si to lekcijo k srcu ter imejte vedno Trinerjevo zdravilo v svoji hiši. Cena $1.10. Po lekarnah. — Tri-nerjev Liniment je pravtako zanesljivo zdravilo v slučaju revmatizma, ne-vralgije, bolezni v križcu, izpahnjenja, izvinjenja, oteklin itd. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. Josip Triner, izd. kemik, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, III. — Adv.
[1
Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec?
Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo nasvet—vse zastonj. Tse naše delo je hitro in jamčeno.
- - - $4 - - $5
22k Gold Crown low as Full set teeth low as
IS ffl
1 Najnižje cene v mestu za najboljše delo. |
®i — i
i HD W U I EE NAJCENEJŠI lIJKo W. n. LEE ZOBOZDRAVNIK
gl
iaais@®®aas®®®®®®®®®i!is®ffl®is®as®is®is®®iaffl®i3ia®

Odprto od pol 9. zj. do 9. nre zv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111.
Sredozimska Razprodaja
Pohištva,
BBS fflfflffl ffl ffl ffl
fflfflffl fflffl®
BBfflli
ffl®! fflfflffl
ffifflffl fflfflffl fflfflffl fflfflffl fflfflffl fflfflffl
IMALlI vitez
(pan volodijevski.)
Zgodovinski roman.	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Po teh besedah izgine skozi vrata, in mali vitez, ki je bil že pozdravil gospoda Boguša in gospoda Novoveškega, se pomakne bliže k Boski.
"Bog mi je dal takšno ženo," ji reče "da mi ni samo doma mila tovarišica, nego tudi na bojišču vrl tovariš. Sedaj pa se vam na njen ukaz priporočam v službo."
Gospa Boska pa de:
"Naj jo Bog blagoslovi z vsem, ka kor jo je oblagodaril z lepoto! Jaz sem Antonija Boska; nisem prišla zato semkaj, da' bi mi služili, nego prišla sem vas na kolenih prosit varstva in pomoči v nesreči. Zofija, poklekni tu di ti pred tem vitezom, zakaj ako nam on ne pomore, nam ne pomore nihče."
Po teh besedah se Boska res zgrudi na kolena, in krasna Zofija stori takisto. Obe jameta prelivati mnogo solza in klicati:
"Pomagajte, vitez! Usmilite se sirot!"
Častniki so se radovedni približali, ko so videli ženski na kolenih; zlasti jih je močno zanimala zala Zofija. Mali vitez, zelo zbegan, začne Boski prigovarjati, naj vstane in sede na klop.
"Za Boga!" zakliče, "kaj delate, gospa? Pravzaprav bi moral jaz poklek niti pred vas, tako vrlo žensko. Govorite, gospa, s čim vam utegnem pomagati, in kakor je Bog v nebesih, ne o-pustim tega."
"Stori to, pa tudi jaz storim svoje! Zagloba sem! To vam naj zadošča, vrla gospa!" zakliče stari bojevnik, gi-tijen od ženskih solza.
Gospa Boska migne Zofiji in ta urno potegne iz nedrij pismo ter ga poda malemu vitezu.
Ta pogleda pismo in reče:
"Od gospoda hetmana!"
Nato prelomi,pečat in jame čitati:
Predragi in ljubljeni mi Volodijev-ski! Po gospodu Bogušu sem ti poslal iskren pozdrav in navodilo, ki ti ga gospod Boguš naznani osebno. Sedaj, ko sem se po mnogem trudu nastanil v Javorovu, se nam že nudi nova stvar. Ta mi je pa zelo pri srcu in sicer spričo ljubezni, ki jo gojim do vojakov. Ako bi te pozabil, bi tudi Bog pozabil mene. Gospoda Boskega, kaj vrlega plemiča in najdražjega mi tovariša, so zajeli Tatarji že pred nekaj leti pod Kamencem. V Javorovu sem jaz pre-skrbel ženo in njegovo hčerko, ki pa tudi plakata ža očetom in za možem. Pisal sem s posredovanjem Petrovičevim gospodu Zlotnickemu, našemu poveljniku na Krimu, naj ondi povsod iščejo Boskega. Bržkone so ga tudi našli ter ga skrili, zato ni bil izdan z drugimi jfetniki in gotovo še vesla kje na galeji. 2enski sta se brezupni že povsem odrekli nadeji ter sta celo mene že nehali prositi pomoči. Toda jaz, ki po vrnitvi vidim to njiju nepomirje-no žalost, ne moreni drugače, nego da iščem novih pomočkov za njegovo rešitev. Ti si tam blizu njih ter si že z mnogimi — kakor vem — sklenil po-bratimstvo. Torej ti pošiljam te ženski, ti pa jima podaj pomoč. Petrovič skoro o.dide. Daj mu pisma na po-bratime. Sam ne morem pisati niti kanu, niti vezirju, ker mi nista naklonjena ter bi glede na moja pisma gospoda Boguša smatrala za preznarse-nito osebo in bi preveč povišala odljup-nirto. Petroviču še posebno prifporoči to stvar ter mu zapovej, naj se ne vrne brez Boskega, pa tudi vse pobratime pregovori do tega. Dasi pogani, ostanejo vendar zvesti prisegi ter imajo zlasti do tebe posebno spoštovanje. Sicer pa stori, kar hočeš; obljubi odlične Tatarje v zameno, samo da se Boski vrne, ako je še živ. Tega pa tudi nihče ne zna bolje od tebe, zakaj, kakor čujem, si že nekoč odkupoval sorodnika. Bog te potem blagoslovi, meni pa boš še stokrat ljubši, ker mi potem neha krvaveti srce. O tvojem hreptov-•ikem gospodarstvu sem slišal, da je tam že vse mirno. Tega sem se tudi nadejal. Pazi pa zlasti na Azijo. De pUblicis ti gospod Boguš o tem pove vse podrobnosti. Za Boga, pazi tudi na to, kar začuješ iz Valahije, zakaj mislim si, da nam poplava ne odide. Priporočam tvojemu srcu in tvojemu trudu gospo Bosko ter ostajam itd., iitd."
Gospa Bosko se je ob čitanju tega pisma neprestano jokala in Zofija ji je pomagala, dvigajoč modre oči proti nebu.
Preden je Mihael nehal čitati, je pritekla Barbka, že odeta v žensko obleko. Videča solze v očeh obeh žena, je jela skrbno vpraševati po vzroku te žalosti. Gospod Volodijevski ji torej še enkrat prečita hetmanovo pismo. Pozorno ga je poslušala, nato pa je takoj jela iskreno priporočati prošnjo hetmanovo in gospe Boske.
"Gospod hetman ima zlato srce!" je zaklicala in objemala moža, "pa tudi mi se nečemo pokazati bolj trdega sr-
ca. Gospa Boska ostane pri nas, do kler se ne vrne mož, z njim pa ti v dveh ali treh mesecih prideš s Krima. V dveh ali treh mesecih — kaj ne?"
"Ali že jutri, ali črez eno uro!" odvrne Volodijevski.
Nato se obrne h gospe Boski:
"Kakor vidite, gospa, je moja sopro ga kaj odločna ženska."
"Bog jo blagoslovi zato!" ponovi gospa Boska. "Zofija, poljubi gospe poveljnikovi roko."
Toda goapa poveljnikova ni niti v mislih dopustila, da bi si bila dala po ljubiti roko. Zato sta se z Zofijo še enkrat objeli, ker sta se bili takoj prikupili druga drugi.
"Na posvetovanje, gospodje!" je zaklicala. "Na posvetovanje, in sicer hi trol"
"Hitro, zakaj glava je v ognju!" za-mrmra Zagloba.
"Meni ne gori glava, toda tema ženskama gori srce od žalosti!"
"Nihče ne bo nasprotoval tvojemu poštenemu namenu!" reče Volodijevski, "samo prej je treba zaslišati podrobno poročilo gospe Boske."
"Zofija, povej ti, kako je bilo, zakaj jaz ne morem od joka," reče matrona.
Zofija povesi oči in jih popolnoma zakrije s trepalnicami, nato se zardi kakor višnja. Vedela ni, kje začeti, in sram jo je bilo, da bi govorila vpričo tolike družbe.
Toda gospa Volodijevska ji pride na pomoč.
"Zofija," jo vpraša, "kdaj so zajeli gospoda Boskega?"
"Temu je že pet let, v sedeminšest-desetem letu," odgovori Zofija s tankim glasom, ne da bi dvignila oči.
Nato jame pripovedovati vsa zasopla:
"Takrat še ni bilo slišati o nemirih, in očetov dom je stal pod Panovcami. Oče in gospod Bulajovski sta nadzirala družino, ki je pasla na livadah čredo, a v tem so se Tatarji zdajci od va-laške strani polastili očeta in gospoda Bulajovskega; vendar se je Bulajovski vrnil že pred dvema letoma, oče pa sc še ni vrnil."
Dve drobni solzi se potočita Zofiji po licu. Zagloba, to videč, je bil globoko ginjen in je rekel:
"Ubožica! Ne boj se, dete, oče se vrne, in še plesali bomo na tvoji svatbi."
"A hetman je pisal gospodu Zlotnickemu po posredovanju Petrovičevem?" vpraša Volodijevski.
"Hetman je pisal o očetu gospodu mečniku poznanskemu s posredovanjem Petrovičevim," ponovi Zofija, "in gospod mečnik in Petrovič sta našla očeta pri agi Murzi-beju."
"Za Boga! Tega Murzi-beja poznam. Z bratom sva bila celo pobratima," zakliče Volodijevski. "Pa ni hotel oddati Boskega?"
"Kan je sicer ukazal, naj odda očeta, toda Murza-bej, drzen in krut člqvek, gi je skril in dejal Petroviču, da ga je že davno prodal v Azijo. Toda drugi vojaki so povedali Petroviču, da to ni res, da Murza nalašč govori tako, da bi mučil očeta še dalje, zakaj on je izmed vseh Tatarjev najbolj krut z jetniki. Mogoče, da takrat očeta ni bilo tam, zakaj Murza ima ladje ter po trebuje ljudi za vesla, toda prodan oče še ni bil, zakaj vsi so dejali, da Murza jejtnika rajši ubije, nego bi ga prodal."
"Sveta resnica," reče Mušalski. "Tega Murza-beja poznajo po vsem Krimu. To je kaj bogat Tatar, ki pa ima srcu veliko sovraštvo do našega naroda, in to bržkone zato, ker so štirje njegovi bratje padli na pohodih proti im."
"A nima li pobratimov med našimi?' vpraša Volodijevski. "Dvojim!" zakličejo od vseh strani. "Pojasnite mi, prosim, kaj je to, po-bratimstvo?" vpraša Barbka.
"To je tako," reče Zagloba, "kadar se po vojni prično sklepati pogodbe, se vojaki vzajemno obiskujejo in sklepajo prijateljstvo. Takrat se pripeti, da se kateremu izmed naših prikupi Tatar in narobe. Znanca si obljubita dosmrtno prijateljstvo, ki se imenuje pobra-tiinstvo. Čim bolj je kdo slaven — kakor na primer Mihael, jaz, ali gospod Rušič, ki je sedaj poveljnik v Raškovu, tem bolj zaželeno je njegovo prijateljstvo. Umeje se, da pobratim-stva ne sklepamo z vsakršno golaznijo, nego da si poiščemo v ta namen najslavnejše Tatarje. Običajno je pri tem, da polivajo vodo na sablje ter si prisezajo prijateljstvo. Ali umeješ?"
"A kaj, če potem postane vojna?"
"V splošni vojni se že moreta biti, toda ako se srečata sama ali trčita v dvoboju drug ob drugega, se samo pozdravita ter se razideta v slogi. Ka-dat kogar izmed njiju zasužnjijo, mu je drugi dolžan olajšati sužnost in v najhujšem primeru celo plačati odkupnino zanj. Bili so nekateri, ki so celo razdelili premoženje. Kadar gre za prijatelje ali znance, ali kadar je treba,
da koga poiščejo ter mu pridejo na pomoč, takrat se poiščejo pobratimi, in pravicoljubje mi veli priznati, da se noben narod ne drži dane besede tako kakor Tatarji. Mož-beseda je pri njih sveta stvar. Na takega prijatelja se lahko zanašaš brez skrbi."
"Ali ima Mihael mnogo takih?"
"Imam med Tatarji tri močne pobratime," odgovori Volodijevski, "in sicer enega še izza ljubenskib časov. Odtegnil sem ga nekoč s prošnjo smrti iz rok kneza Jeremije. Aga-bej mu je bilo ime — in ta bi sedaj dal zame glavo, ako bi bilo treba. Tudi druga dva sta takisto zanesljiva."
"Oh," reče Barbka, "hotela bi skleniti pobratimstvo s samim kanom ter oteti vse jetnike."
"Kan tudi ne bi imel ničesar zoper to," reče Zagloba, "samo to še ni znano, kakšno premijo bi zahteval od tebe."
"Dovolite, gospodje," reče Volodijevski, "da se posvetujemo, kaj nam je treba storiti. Čujte torej. Imam poročilo iz Kamenca, da najkesneje v dveh tednih dospe semkaj Petrovič z znatnim spremstvom. Na Krim potuje z odkupnino za nekoliko armenskih trgovcev, ki so jih oplenili in zajeli, ko je nastopil novi kan. To se je pripetilo Seferotiču, Pretorovemu bratu. Vsi ti so kaj imoviti ljudje, katerim ni žal za denar, in Petrovič pojde tja dobro preskrben z vsem. Ni se mu tudi bati nezgode, zakaj zima je blizu in čas ni primeren za četovanje čam-bulov; vrhutega potujejo z njim Navi-ragh, poslanec uzmiadzinskega patriarha, in dva anardrata iz Kaffe, ki imata izprevodna pisma od mladega kana. Dam torej Petroviču pisma za zastopnike ljudovlade in za svoje pobratime. Vrhutega vam je znano, da ima gospod Rušič, raškovski poveljnik, v ordi sorodnike, ki so se, zajeti še v mladih letih, že popolnoma potatarili ter dosegli razna dostojanstva. Ti vsi se potrudijo na vso moč, stopijo v dogovor ter se, ako bi poknil upor, zateko celo k samemu kanu, ali pa morda celo samemu Murza-beju kje skrivoma zavijejo vrat. Zato gojim nadejo, da gospoda Boskega, ako je še živ (kar Bog daj!) rešim črez nekoliko mesecev, kakor mi to zapovedujeta gospod hetman in moja bližnja poveljnica..."
Tu se Volodijevski prikloni svoji ženi, bližnja poveljnica pa plane kvišku, da bi novič objela malega viteza. Gospa in gospodična Boska sta samo skle pali roke in zahvaljali Boga, da jima je dal priti k tako postrežnim ljudem. Torej sta se obe jako razveselili.
"Da še živi stari kan," reče gospod Nenašinec, "bi šlo to vse dokaj laže, zakaj ta gospod nam je bil naklonjen, toda o mladem pripovedujejo ravno nasprotno. Tudi te armenske kupce, po katere ima iti Zahar Petrovič, so že za vlade mladega kana zaprli v Bak-čiseraju, kar se je izvestno zgodilo na kanovo povelje."
"Izpremeni se mladi, kakor se je bil izpremenil tudi stari, ki je bil najbolj zaklet sovražnik poljskega imena, dokler se ni prepričal o naši poštenosti," reče Zagloba; "to vem najbolje jaz, ker sem prebil pri njem sedem let v sužnosti."
Po teh besedah sede takoj h gospe Boski.
"Pogled najme naj vas pomiri in vas napolni z nadejo. Sedem let, to ni ni-kaka šala. Zato sem tudi, ko sem se vrnil, pobil toliko teh pasjih bratov, da sem za vsak dan svoje sužnosti poslal vsaj dva v pekel. Da, kdo ve, ali ne bi prišli še trije ali štirje na en dan* ha!"
"Sedem let!" zakliče gospa Boska.
"Naj umrem, ako sem dodal le en dan! Sedem let sem prebil v kanovi palači," ponovi Zagloba, tajnostno po-mežikujoč z očmi. "Treba vam je vedeti, da je ta mladi kan moj..."
Pri tem šepne gospe Boski nekaj na uho, nato se glasno zasmeje: "Ha, ha, ha!" in se jame tepsti z rokami po kolenih, naposled potrka po kolenih tudi gospo Bosko in reče:
"To so bili dobri časi, kaj? V mladosti zdaj na vežbališču, zdaj ples s sovražnikom in vsak dan nova zabava.'
Vrla matrona je bila nekamo zbegana ter je začutila veliko zadrego, zato se je nekoliko odmeknila od veselega viteza. Mlade ženske povesijo oči, češ, da šale, ki jih zbija Zagloba, niso primerne njih prirojeni skromnosti, zlasti ker so se vojaki spustili pri tem v grozen smeh.
"Treba bo hitro poslati sla h gospo-Rušiču," reče Barbka, "da dobi gospod Petrovič že pisma pripravljena."
Gospod Boguš pa de:
"Podvizajte se, gospodje, zakaj dokler je zima, je pot še varna; nikjer ni na njej čambulov, potem, na pomlad, pa kdo ve, kaj nastane."
"Ali je dobil hetman kaj novic iz Carigrada?" vpraša Volodijevski.
"Dobil jih je, in o tem se moram posvetovati posebe. Gotovo je, da se bo treba j. onimi konjiškimi stotniki kmalu pogoditi. Kdaj se vrne Mele-hovič? Od njega je zavisno marsikaj."
"Naročeno mu je, naj pobije še ostale lopova in potem pokoplje mrliče. Mora pa se vrniti že danes ali jutri. Naročil sem mu, naj pokoplje samo naše, ne pa Azbovih, zakaj teh je preveč. Sicer pa se tudi že bliža zima, (Nadaljevanje na 7. strani.)
li a si li ii a ii a ii n n a a si li s ii a li s is	'	s
a Abstracts of Title to all Real I® Estate in Will County.
J
oliet Title and Gaurantee Co.
g]	Kapital $50,000.00.	g]
gj jjjjjj
ffl Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- |
1*1	dimo abstract. IS
IS	IS
IS	Phones: 421 and 422. IS
ffl	IS
IS	CHAS. N. HOSSACK, Mgr. IS
IS	is
IS 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. IS
IS	IS
aaaaaaaafflasaaBaaaaBB
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
10$ Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, M NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«) vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
geo. svetlecic
317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo.
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736.
Nov. naslov:
516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Alpentinktura za moške lil ženske lase od katere tako] prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusil tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršneste v mladosti imeli; t flaša $1.75,—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša i dol. 50c. — Kurje oci ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma, odstranim za samo 75 cer^ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, llšaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Oe želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah poScv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
Rojaki in rojakinje! Kadar imate h moške ali ženske obleke ali perila« očistiti in gladiti, ne pozabite ® našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut * Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.1 Pokličite nas po telefonu in naš avtt mobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
Joliet Steam Dre Hoose
Profesional Cleaners and Dyeri
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 CaM j
Chicago Phone 4444, N. W. 483. 1
1 Oscar J. Stephen
Sobe 801 te 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
t
Kupuje in prodaja zemljiič* v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro-Sfi ti ognju, nevihti ali drugi po-
ifi škodbi.
|| Zavaruje tudi življenje proti g nezgodam in boleznim. S Izdeluje vsakovrstna ▼ notar-S sko stroko spadajoča pisanja.
j Govori nemško in angleško.
Kmciiicici snmiKnM
MfflHIMBBiBHBfl^l
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
I
JOLIET, lV>
john
N, W. 348
Phone
Stefanich
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, I1L
Zaupno zdravilo dela Čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper
draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in motali »
smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno °-Grenko Vino °
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornili tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, luni-—"	~**"	bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.

Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINHR,
Manufacturing Cheiuists-
1333-1343 South Ashland Ave
CHICAGO, ILL.
Jacob Mejak KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
osip tflepec
10 S1P V
J Javni Notar |\
z 10 let. ikuinjo
izdeluje vse pravno ln postavnoveliavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plaCogurniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustit]; če potre-otrok certifikat za delo; če Imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Mirijo Grenčica t steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim yeč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
belo piyo
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. »44
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 41,500,000.—
Rezervnega zaklada..................................K 1,330,00«.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
41%
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 1% odstotkov, '»ven Kranjske pa proti 5y2 odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-trt odstotkov odplačevanju na dolg.

t*mmm^tmmmmmmm*MmmmmMtmmmmm*a*Mmmmm*mmmmmmmmmr
Ljudska banka
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko
Hranilnica
v Jolietu
Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Rd l2>,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI I First National Bank
PRBMOŽENJE NAD $4,600,000.00

MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
in kuge se nam ni bati. Vrhutega se pobrigajo volkovi zanje."
Gospod hetman prosi," reče Boguš, naj bi Melehovič pri svojem poslu tukaj ne imel nikakih ovir in naj zahaja v Raškov, kolikorkrat hoče. Gospod hetman pa tudi prosi, da mu docela zaupamo, zakaj prepričan je o njegovi veliki naklonjenosti do nas. To je od-čen bojevnik, ki nam utegne izkazati mnogo dobrega."
"Naj le zahaja v Raškov ali kamor hoče!" odgovori mali vitez. "Od tega trenutka, ko smo pobili Azbo, ga tukaj ne potrebujem nujno. Sedaj se ni bati večjega krdela, dokler se ne prikaže prva trava."
"Torej je Azba-bej ubit?" vpraša gospod Novoveški.
"Pobili smo ga tako, da je komaj kakih petindvajset ljudi ušlo, in te polo-vimo posamezno, ako jih ni pobil Melehovič."	j To me zelo veseli, zakaj sedaj nam bo mogoče brez strahu odpotovati v Raškov," reče Novoveški. Nato se obrne k Barbki: "Lahko tudi vzamemo s seboj pisma, ki ste jih prej omenili, gospa."
"Hvala!" odgovori Barbka; "tukaj se temu neprestano nudi prilika, ali pa pošljemo poslanca nalašč."
"Poveljniki morajo biti med seboj neprestano v zvezi," jim razloži Volo-dijevski. "Toda prosim, vi potujete s to lepo gospodično v Raškov?"
To ni nikakršna lepotica, nego navadno dekle," odgovori Novoveški. "V Raškov pa potujemo zato, ker služi ondi moj sin, pridanič, pod praporom gospoda Rušiča. Pred desetimi leti je pobegnil z doma in me je le v pismu prosil oprostila." Volodijevski ploskne z rokami. "Takoj sem si domislil, da ste vi oče Novoveškega ter sem vas hotel že davno vprašati, toda prošnja gospe Boske mi je preprečila vprašanje. Takoj sem si domislil, ker sta si po brazu zelo podobna. Torej je vaš sin?"
Tako me je zagotavljala pokojna njegova mati. Ker pa je bila poštena ženska, nimam vzroka, da bi dvojil o tem."
Takšen gost mi je dvojno dobro došel! Za Boga! Samo ne imenujte mi sina pridaniča, zakaj to je znamenit vojak, na katerega ste lahko ponosni. Za Rušičem je prvi preganjalec lopovov v tem praporu, in bržkone še ne veste, da je zenica v hetmanovih očeh. Celo poveljništvo so mu že zaupali, in z vsakega pohoda se je vrnil proslavljen."
Gospod Novoveški se zardi od zado-voljnosti.
Gospod polkovnik," reče, "večkrat graja oče svojega sina le zato, da bi kdo ovrgel njegove besede; domišljam si. da nič ne more bolj razveseliti očetovskega srca, nego če kdo ovrže takšno grajo. Cul sem že tudi jaz o hval nih Adaškovih činih v službi, torej sem sedaj resnično potolažen, ko sem začni hvalo iz tako slavnih ust. Pravijo, da ni samo hraber, ampak tudi vrl, kar pa se mi zdi zelo čudno, ker je bil prej zmerom kakor vihar. Veselje do vojne je imel fant že izza mladih let. Najboljši dokaz temu je, da je še kot o-trok pobegnil z doma. Priznavam, da bi ga bil takrat pošteno našeškal, ko bi ga bil dobil. Toda sedaj je treba odsloviti jezo, sicer se mi zopet skrije za deset let, a meni starcu se že toži po njem." "Da toliko let ni pogledal domov?" "Ker sem mu zabranil. Toda sedaj je tega dovolj. Sedaj prihajam sam k njemu, ker ne more pustite službe. Hotel sem vas naprositi gostoljubja za svojo hčerko ter oditi sam v Raškov; ker pa pravite, da je varno, jo vzamem seboj. Radovedna je in mika jo svet; naj se ga torej nagleda."
"A ljudje naj se radujejo ob pogledu nanjo," omeni Zagloba.
"Ne imeli bi vzroka za to!" odgovori gospodična, katere črne oči in usta, nabrana na poljub, so pričakala vse kaj drugega.
"To je docela navadna ženska, nič drugega!" reče Novoveški. "Toda kadar vidi lepega častnika, se kar vsa zgane. Zato jo rajši vzamem s seboj, nego bi jo puščal doma, zlasti ker je za takšno dekle samota zmerom nevarna. — Ako bi pa le moral oditi v Raškov brez nje, jo držite vi, gospa, tukaj na vrvi, sicer vam kar odleti."
"Jaz sama nisem bila boljša," odgovori Barbka.
"Ko so ji dali v roke vreteno, naj bi predla," se oglasi Zagloba, "je plesala z njim, ker ni imela drugega plesalca. Tcda vi ste kaj živahen človek, gospod Novoveški! Barbka! Hotel bi se spreti z gospodom Novoveškim, zakaj časih se tudi jaz rad pošalim nekoliko."
Preden so še prinesli večerjo, so se odprla vrata in v sobo je stopil Melehovič. Gospod Novoveški ga ni zapazil takoj, ker je govoril z Zaglobo, pač pa ga je ugledala Evica, ki se je vsa zardela in potem naglo obledela.
"Gospod poveljniki" reče Melehovič Volodijevskemu. "Oni so že ujeti, ka kor ste zapovedali."
"Dobro! A kje so?"
"Po povelju sem jih dal obesiti."
"Dobro! Ali so se že vrnili tvoji ljudje?"
"Nekaj jih je ostalo, da pokopljejo mrliče, drugi so prišli z menoj."
V tem Novoveški dvigne glavo. Nenavadna osuplost se mu je čitala z o-braza.
"Za Boga, kaj vidim?" reče.
Nato vstane, stopi pred Melehoviča in zakliče:
"Azija! Kaj delaš tukaj, postopač, lopov?"
Nato dvigne roko ter hoče prijeti I.ipka za ovratnik, toda oni zahrumi, kakor bi usul perišče smodnika na o-genj, nato prebledi kakor mrlič, pograbi z železno roko Novoveškega in reče:
"Ne poznam vas! Kdo pa ste?"
Po teh besedah ga sune tako silno, da se Novoveški opoteče na sredo sobe. Od besnosti Novoveški ni mogel izpregovoriti nekaj časa; ko pa je zopet dobil sapo, je zakričal:
"Gospod poveljnik, to je moj človek in vrhutega ubežnik! Bil je od mladih 4et pri nas. Postopač, še taji to! To je moj človek! Eva, kdo je to? Kdo? Povej!"
"Azija!" odgovori Eva in vsa stre-peta.
Melehovič je niti ne pogleda. Pač pa upre oči, iz katerih je žarelo nepopisno sovraštvo, v Novoveškega, stiskajoč z roko držalo svojega noža.
Pri tem se mu ustnice razširijo in brki mu jamejo migati, a izpod njih se mu zablisnejo belo zobje kakor razjarjeni zverini.
Častniki stopijo okrog njega. Barbka plane na sredo sobe med Melehoviča in Novoveškega.
"Kaj pomeni to?" vpraša, naježivši obrvi. Pogled nanjo nekoliko pomiri nasprotnika.
Gospod poveljnik," reče Novoveški, "to pomeni, da je to moj človek, Azija po imenu in — ubežnik. . Ko sem služil kot vojak v mladih letih na U-krajini, sem ga našel na pol živega na stepi in ga vzel s seboj. Tatar je po rodu. Vzrejal sem ga dvajset let v svoji hiši in učil se je obenem z mojim sinom. Ko mi je sin pobegnil, me je nadomeščal pri gospodarstvu, dokler se ni zaljubil v Evo. Ko sem to zapazil, sem ga dal pretepsti, on pa je zbežal nato. Kako se imenuje tukaj?" Melehovič."
To je izmišljeno ime. Njemu je ime Azija in nič drugače! Pravi, da n^e ne pozna, toda jaz ga poznam in Eva tudi."
'Za Boga!" reče Barbka. "Torej ga je vaš sin pogostoma videl! Kako to, da ga ni spoznal?"
"Sin ga ni mogel spoznati, zakaj takrat, ko je pobegnil, je imel šele pet najst let; ta pa je bil potem še šest let pri nas, se v tem času močno izpreme ni! in tudi brki so mu zrastli. Toda Evica ga je takoj spoznala. Upam, da boste, gospodje, tukaj rajši verjeli domačinu nego temu pritepencu s Krima.
"Gospod Melehovič je hetmanov častnik," reče Barbka.
"Dovolite, gospod, da ga izprašam. Audiatur et altera pars!" se oglasi mali vitez.
Toda Novoveškega preoblada jeza.
"Gospod Melehovič! Kakšen gospod je to! Ta moj strežnik, ki se sedaj skriva pod tujim imenom? Kar jutri mi pojde vodit pse na vrvici, a pojutrišnjem mu jih dam našteti s palico, česar mi ne ubrani niti sam hetman, zakaj plemič sem ter poznam svojo pravico
Volodijevski pomigne z brki in reče že ostreje:
"Jaz pa nisem samo plemič, nego tu di polkovnik, ter takisto poznam svojo pravico. Postavnim potem že smete terjati nazaj svojega človeka ter se napotiti s pritožbo k hetmanu, toda tukaj zapovedujem jaz, ne pa kdo drug."
Novoveški se takoj pomiri, ko -se spomni, da ne govori samo s poveljnikom, nego tudi s prednikom svojega sina in vrhutega z najslavnejšim vite zom v ljudovladi.	/
"Gospod polkovnik," de že z milej šim glasom. "Zoper vašo voljo ga ne vzamem, ampak dokažem svojo pravi co ter vas prosim, da mi verjamete."
"Melehovič, kaj praviš na to?" vpra ša Volodijevski.
Tatar upre oči ob tla in molči.
"Zakaj to, da se imenuješ Azija, že vemo vsi!" doda Volodijevski.
"Kakšnih dokazov je treba iskati, reče Novoveški. "Ako je to moj člo vek, ima na prsih tetovirano ribo sivo barvo."
Ko Nenašinec to zasliši, odpre širo ko oči in usta; nato se prime za glavo in vzklikne: " Azija-Tuhajbejevič 1" Vseh oči se obrnejo k njemu, on pa si je tresel, kakor bi se mu bile iznova odprle vse rane, in ponavljal:
"To je moj jetnik! To je Tuhaj-be jevič! Za Boga — to je on!"
Mladi Lipek pa ponosno dvigne gla vo, premeri z ostrim pogledom vso družbo, si raztrga obleko na prsih in reče:
"Vidite tukaj ribo s sivo barvo I Jaz sem sin Tuhaj-beja!..."
VIII.
Vsi so umolknili, tako grozen vtisk je napravil nanje ime strašnega bojev nika. Zakaj on je bil, ki je s Hmelnic kim vred potresal vso ljudovlado ter prelil morje krvi; on je bil poteptal Ukrajino, Volinj, Podolje in gališke
pokrajine s konjskimi kopiti, porušil trdnjave in gradove, požgal vasi ter na stotine, da, na tisoče ljudi odgnal sužnost. Sin tega človeka je stal sedaj pred zbranimi častniki hreptov-ke posadke in dejal tem ljudem v oči: Sivo ribo imam na prsih, Azija sem, kost od kosti Tuhaj-bejeve!" Toda v takratnih ljudeh je tičalo takšno spo- vrst. štovanje do odličnikov, da se je Melehovič, navzlic vsej grozi, ki jo je zbudilo njegovo ime, visoko dvignil pri vseh, kakor bi bil vzel vso očetovo velikost nase.
In zrli so nanj strmeč, zlasti ženske, katerim je vsaka tajnost največja mičnost. On pa, kakor bi bil zrastel sam pred seboj, je stal ponosno, držal glavo pokonci in rekel naposled:
Onile plemič (pokazal je Novoveškega) pravi, da sem jaz njegov človek; jaz pa pravim, da je moj oče rabil boljše ljudi, nego je on, za podnožje svojih nog, ko je zasedel konja... Res je sicer, da sem bil pri njem in da se mi je pod njegovimi udarci hrbet zalival s krvjo, česar z božjo pomočjo ne pozabim nikdar... Melehovič sem se imenoval zato, da sem laže ušel njegovemu preganjanju. Toda sedaj, dasi mi je bilo mogoče pobegniti na Krim, služim tej domovini s krvjo in zdravjem, torej nisem čigav drugi, kakor hetmanov. Moj oče je bil kanov sorodnik, na Krimu me je čakalo bogastvo in razkošje, jaz pa sem le ostal tukaj preziran, ker ljubim to domovino in ljubim tudi one, ki mi nikdar ne kažejo prijaznega obraza."
Po teh besedah se prikloni Volodijevskemu, Barbki pa se prikloni tako nizko, da se skoro dotakne njenih kolen, potem pa, ne da bi koga pogledal, dene sabljo pod pazduho ter odide.
Nekaj časa so molčali vsi; prvi -se je oglasil Zagloba.
Aha, kje je gospod Snitko? Rekel sem mu, da zre temu Aziji volk iz oči, in res je to volkov sin!"
'Levov sin je!" odvrne Volodijevski, "in kdo ve, ali se ni potajil?"
"Za Boga! Ali ste opazili, gospodje, kako so se mu lesketali zobje, prav kakor staremu Tuhaju, kadar je bil je zen!" reče Mušalski. "Že po tem edinem bi ga bil spoznal, ker sem starega Tuhaja videl pogostoma."
Ne tako pogostoma kakor jaz," odgovori Zagloba.
Sedaj umejem," omeni Boguš, "zakaj so mu Lipki in Čeremisi tako naklonjeni. Saj je Tuhajevo ime med njimi nekako sveto. Za Boga živega! Da ta človek hoče, jih utegne do po slednjega odvesti v sultanovo službo in nam povzročiti veliko gorje!"
"Tega ne stori," odgovori Volodijevski, "zakaj to, kar je dejal, da ljubi domovino in hetmana, je resnica. Sicer ne bi bil v naši službi, ker mu je lahko mogoče uiti na Krim ter ondi živeti v izobilju. Saj tega ni dosegel pri nas."
"Tega ne stori," ponovi Boguš, "zakaj ako bi hotel, bi bil storil kaj takega že prej. Nič ga ni oviralo."
"Nasprotno," doda Nenašinec, "sedaj verjamem, da privede one izdajske stotnike nazaj v ljudovlado."
Gospod Novoveški," reče zdajci Za globa, "akd bi bili vedeli, da je to Tu-haj-bejevič, morda bi ga bili... nemara tako... kaj ne?"
Naročil bi mu bil našteti namesto tristo rajši tritisoč udarcev! Strela naj me udari, ako bi bil to opustil. Gospoda moja! Čudno se mi vidi, da ni kakor Tuhajev pes utekel na Krim. Morda je to zvedel šele nedavno, zakaj takrat, ko je bil pri meni, tega še ni znal. Čudno se mi vidi in prosim vas, ne zaupajte mu. Poznam ga že dalje nego vi, gospodje, in vam pravim samo to.: Zlodej ni tako nezanesljiv, stekel pes ni tako zdražljiv, volk ni tako krvoločen in okruten kakor ta človek. Zalije vam še slanine za kožo."
"Kaj pravite, gospod!" reče Mušalski. "Videli smo ga pri delu pod Kal-nikom, Humanom, Braclavom in ob stoterih drugih prilikah."
"Pa ne pozablja ničesar, osveti se "A kako je pobijal danes Azbove lopove! Kaj pravite k temu?"
Barbka je bila vsa razvneta, tako se je zanimala za te Melehovičeve dogod-be. Ker je pa hotela, da bi bil konec vreden začetka, je šepnila Evi Novoveški na uho:
"Evica, ti si ga ljubila? Priznaj in ne taji! Ljubila si ga in prepričana sem, da ga še ljubiš! Bodi odkritosrčna. Komu naj zaupaš, ako ne meni, ženski? V njem se pretaka skoro kraljevska kri. Gospod hetman mu podeli deset dostojanstev. Gospod Novoveški tud ne bo nasprotoval. Bržkone te ima Azija še zmerom rad. Že vem, vem Ne boj se! Zaupa mi. Takoj ga izprašam. Brez vseh muk mi prizna Ali si ga zelo ljubila? Ali ga še ljubiš? (Dalje prih.)
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor -sem vam doslej, s fino pijačo vseh
josip legan,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, 111.
Phone 4857.
MAT. OMOTA
Slovenski krojač
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St.,
Joliet, Illinois.
W. C. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate xaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
Skoro Noto Snil-tot
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
500
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna Moen Avenue. Rockdale, Ilia.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
Čuden dokaz.
Tujec v muzeju: "Ali je navada, da se daje razlagalcu kaj napitnine?"
"Seveda je, — sicer bi ne bilo zapi sano: Napitnino dajati vodniku je stro go prepovedano."
Iznenaden.
Zatoženec, ki je bil oproščen: "Go spod sodnik, državni pravdnik je ven dar predlagal tri mesece zapora!"
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet IH.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

V So. Chicago, lili.: Soba 218—9206 Commercial Av*.
Telefon: South Chicago 579.
®HilSHiSlHiElMiSl Hi S Bi ® HiHHiSlHiS!
Hi
[*J Hi i Hi
i
Hi
[®
Hi
H
Hi
ffl
Hi
ffl Hi
Fine Obleke,
vrhne suknje in moško opravo najnovejše mode, najceneje.
Hi
lil Hi
S)
Hi
John J. McCarthy
"Outfitter to Men" 119 N. Chicago St., Joliet, III £ PHONE 2762
EBHillHiBSHi SI Hi D Hi SlHiEIHifflHiS)!
Hi*
I OD rxn rjn rtn GZ] QD OD S} d (S) (SI 1*1 I Hn tH Qrj nrj jjrj qtj gg CD GS GLJ I
m
SVOJI K SVOJIM.
gj Iz češč. prevel Stanko Svetina, on I_____
II
Bissau® ii s ii namilili
Krasno zimsko jutro, malo pred Ve liko nočjo.
Gospod profesor, zlat možiček, pri-grizuje tudi danes kakor ponavadi pri zajtrku k kavi in kolaču vsakdanji kruh: časopis. Ravno bere članek o ogrski moki. Ne jezite se name, lju beznive dame (jaz sem tudi tak), am pak zdi se mi tako nekako, da je tudi ljubezen samo zelo pogosto le sama moka — moka — samo moka. Gospod profesor željno požira svoj časopis, članek o ogrski moki, članek z geslom: Svoji k svojim. Gospa profesorjeva je že davno pozajtrkovala in se smuče sedaj po sobi semintja, in gospodična Arnošta, gospoda profesorja navihana sestra sedi pri oknu, šiva neko stvar, toda kje so njene misli! Gospodična Arnošta je gost pri bratu in njegovi ženici; ljubka, lepa ckroglolična in z vsemi dekličjimi mastmi namazana stvarica med 17. in 18. letom. Saj poznate, gospoda, take stvarice.
Gospod profesor, ko čita v časopisu in ko včasih pogleda čezenj, sega v zraku po kolaču, zardeva, čelo se mu gubanči in obraz temni. Slednjič za:< žene časopis jezno strani, izpije kavo na dušek, nejevoljno odrine posodico in zakliče zlovoljno "Marta". Gospa profesorjeva, ženica, ki jo je samo življenje, lepota, ljubezen, poezija, je ravnokar spravljala v red nekake knjige, ki so ležale razmetane na mizici v kotu sobe; obrne glavico in reče samo: "Kaj pa je Janko?" Gospod "profesor ne odvrne med tem pogleda s kolača na krožniku in vpraša:
"Iz česa pa je tale leolač?"
Marta revica, je odprla očesci in usteca na stežaj in pravi neodločno:
"Iz moke vendar. Zakaj pa vprašaš?"
"Iz moke! Iz moke! To sam vem, da ni iz peska! Toda iz kakšne moke!"
"No, iz pšenične. Čemu pa to?"
"Iz pšenične! Iz pšenične! Toda iz kake pšenične? Iz češke ali iz ogrske?"
"Dragec moj, tega pa ne vem. Poslala sem po moko, dekla mi je prinesla moko. Čemu sprašuješ Janko?"
Gospodična Arnošta se je,oglasila tam pri oknU!
"Morda hoče Janko postati pek."
Gospodična Arnošta, s temle dovti-pom gotovo ne bodete imeli sreče. Seveda ne. Gospod profesor pogleda samo z enim očesom gospodično Ar-nošto in vsklikne iz polnih pljuč: "Žaba neumna!" Jej, jaz bi bil omedlel, ako bi bil gospodična in bi mi kdo rekel: žaba neumna! Toda gospodična 'Arnošta ni omedlela: namrdnila se je, golobičica, kakor bi hotela reči: "To sem ga ujezila! Poglejte, kako se Janko jezil" Med tem pa je gospa Marta prišla k razsrjenemu možičku, objela ga je nežno okolu vratu, sklonila je glavico tako, da sta se lici obeh skoro dotikali in je rekla:
"Čemu pa sprašuješ po tej moki, Janko?"
"Zato, ker si tudi ti taka."
"Kakšna, Janko?" je osupnila ženica.
"Da niti ne veš, iz kake moke pečeš kolače, Marta," — gospod profesor je vstal — "to ti rečem, od danes naprej ti strogo polagam na srce češko moko, samo češko moko. Da mi ne kupiš o grške moke niti za en gram ne. Tega preklicanega tujstva sem že do grla sit!" Gospod profesor je vzel časopis, s prstom sunil v uvodni članek o ogrski moki, čudež, da ni s tem prstom predrl obeh listov časopisa, in je rekel: "Tukaj preberi to!" Potem pa je še pristavil: "Ako bi mi, mlinarji naroda manj mleli z jezikom, bi mleli tudi češki mlinarji v svojih čeških mlinih in zmleli več češke moke.—Kje pa imam zimsko suknjo? Moram iti!"
Gospa profesorjeva je vzela časopis, pogledala postrani, kaj možiček zopet melje in šele potem, ko je vprašal po zimski suknji, je odložila časopis in šla k skrinji po zimsko suknjo, zakaj gospod profesor je moral iti v šolo. Medtem pa je napravil gospod profe »or kratko predavanje o tujih stvareh, O ogrski moki, o naši narodni malomarnosti fn tudi o geslu Svoji k svojim.
"Do najmanjše stvarice, do skrajnosti hočem imeti češko domače življenje. In če mi boš kupovala ogrsko moko, sploh če se boš v kakršni koli zadevi ozirala po tujih stvareh, bom tudi jaz delal tako; začel se bom ozirati po tujih damah. Razumeš, Marti-ca?" Martica je razumela: pol ducata poljubčekov kakor najslajših medenih pijavk je pritisnila na ustna in na lice svojemu možičku, v gospoda profesorja razredu pa so med tem gospodje študentje že šepetali: "Sedaj ga pa že ne bo. Hvala bogu! Gotovo ima hud
nahod. Hvala bogu."
* * *
Gospod profesor ima danes, na dan svoje jutranje razlage o geslu Svoji k svojim šolo do enajstih. Sedaj je že skoro pol enajstih. Gospodična Arnošta sedi prj mizi in pripravlja pisati neko pismo, najbrže kako zelo lepo lepo ljubezensko pisemce, saj poznamo take stvari. Na podlagi iz vošče-
nega platna je še pola časopisa, in na časopisu — kakor detece na svojo u-sodo — čaka prav majhna pola modernega pisemskega papirja, okrašenega z nekakimi cveti, metulji, ptički in z dru gimi potrebnimi kljukicami in kaveljčki, ki so v navadi na pismih, v katerih se odkriva ljubezen. Pred podlogo čaka tudi okrašen tintnik s pozlačenim levom in s popacanim pokrovom, in poleg tintnika leži -^.ses pravi božji dar — načet kos kruha, s surovim maslom namazani: skoraj pol enajstih je že, pravim, in do dvanajstih ali do pol ene bi gospodična Arnošta lahko umrla od gladu, revica. Nekoliko poštenih, večjih in manjših polkrogov na robu krajca, z odtiski ostrih zobčkov v surovem maslu jasno priča o nega-lantni resnici, da niso naše gospodične doma prav nič sramežljive in da me-ljcjo, da se kar od ustnic kadi, toda drugače — posebno v družbi, jej, jej, gospodov — da zobljejo in papajo kakor kanarčki, saj poznamo to, kaj ne! Gospodična Arnošta sedi že precej časa pred prazno polo, konec držala ima v sladkih, v prijazno šobico napravljenih ustnicah, pogled ima sicer uprt na krajec kruha, namazanega s surovim maslom, toda kje so njene misli! — ravno tam, kakor pri šivanju. — Slednjič vzame Arnošta držalo iz na-šobljenih ustnic, dvigne roko v mislih, namoči na mesto v tintnik v krajec s surovim maslom, pero se zabode, gospodična Arnošta se vzdrami iz svojega ljubezenskega premišljevanja, reče "E!" obriše pero, vgrizne še krajec kruha s surovim maslom, jaz ne bi mogel toliko naenkrat odgrizniti, mastne prstke obriše — fidli! fidli! — ob rjavi prt, še nekaj časa premišljuje in pri tem poemokuje in slednjič spusti v imenu božjem: "Cenjeni gospod!" ni lepo, gospodična Arnošta, tako pišejo čevljarji, kadar človeka opominjajo. Potem piše dalje: "Vsa sem obupana!" In okrogljični obupanec zopet vgrizne krajec s surovim maslom. To ni prav, gospodična Arnošta. Če sem obupan, ne vgriznem krajec s surovim maslom, ker krajci s surovim maslom niso simbol obupa, če pa vgriznem krajec s surovim maslom, pa prav gotovo nisem pri tem obupan. Ali, ali— aut, aut. Ako sem obupan, tedaj mislim na gospoda Boga in ne na posvetno ničemernost in ne na krajce s rovim maslom: "Mislila sem, da me ljubite" — saj sem rekel! — "toda sedaj vidim, da me ne ljubite." Pri piki vstopi Marta, gospa profesorjeva, v kuhinjski toaleti in gre naravnost k skrinji po nekak prtiček ali kaj; mimogrede vpraša kar tako Arnošto:
"Komu pa pišeš?"
"Ah, mamici."
"Torej da jo tisočkrat pozdravljam in poljubljam. In Janko tudi." "Hvala,"
Jaz bi vam dal hvala, gospodična Arnošta, in "mamici"!
Gospa profesorjeva je popolnoma mirno vzela iz skrinje prtiček ali kaj, spregovorila še par besed in je odšla. Gospodična Arnošta se torej v božjem strahu masti, maže in melje svoje obupno pisemce naprej. Kako da ne bi bila obupana: od jutra ji že neprenehoma tolče srčece od onega "Svoji k svojim", a njen Dragotin, izdajalec malovredni ali kak, ji ni pisal že cele štiri dni; to je lep "Svoji k svojim!' zato pa tudi danes namesto "Moj zlati Dragotin!" nameri gospodična Arnošta s samokresom naravnost v srce svojega izdajalca in spusti — le po njem! — "Cenjeni gospod," Dragotin bo gotovo znorel, ko bo to bral "Cenjeni gospod," saj poznamo to stvar.
Gospodična Arnošta je že končala svoje, srce trgajoče psalme; vse vezi in vse pase ljubezni, ki so jo vezali Dragotinom, je pretrgala, razvozljala, prerezala, prestrigla, zakaj to ni noben "Svoji k svojim!" če ji, umazanec, že cele štiri dneve ne piše." — Tu vstopi Janko, prišel je iz šole. Ko vstopi, sa nio pozdravi "Servus", gospodična Arnošta hitro pograbi kos popackanega rdečega papirja in odzdravi ravno tako malomarno: "Serbus!" Gospodične namreč izgovarjajo serbus. Gospod profesor odloži klobuk, rokavice, skrbno in tenko zviti dežnik, odloži tudi knjige in sleče zimsko suknjo. Gospodična Arnošta pa medtem, ko je položila popackani kos rdečega pivnika na pisemce, drsa z ročico po papirju, kakor bi hotela zopet izsesati iz pisma ves obup.
"Komu pa pišeš?" vpraša Janko in nese zimsko suknjo v škrinjo.
"Mamici."
"Rajši bi bila tiho!"
Obenem je gospod profesor odprl škrinjo in je obstal ves osupel pred njo. Nekaj časa gleda vanjo, potem obesi zimsko suknjo, skrinjo pusti odprto in vpraša:
"Kje pa je Marta?"
"V kuhinji."
"Pokliči jo."	1
Gospodična Arnošta je odšla k vratom, odprla jih nekoliko, pogledala je postrani, če ne gre Janko k njenemu
pismu, in je zaklicala:
"Mariii!"
"To tudi jaz znam," je rekel gospod profesor zbadljivo.
"Kaj pa?"
"Postaviti se k vratom in zavekati: Mariiiii!"
"No, takole pa gotovo nisem zaklicala. Meni se zdi, da je danes gospod
profesor sploh prav pošteno natak-njen."	t
"Ti si tudi nataknjena."
Tu je vstopila Marta: nekak čuden nasmeh je ležal na njenih svežih, sino-brastih ustnah. Arnošta je medtem skrivoma vtaknila pisemce v žep, vzela je ostanek krajca s surovim maslom, pojedla ga je in gledala skozi okno. Gospod profesor je vprašal:
"Marta, kaj pa je tole?"
"Kaj pa?"
Gospod profesor je pokazal v odprto skrinjo, kjer je stalo na razprostrtem, svilnatem robču par obnošenih čevljev ali bolje povedano, domačih zimskih čevljev. Marta se je ozrla na čevlje, potem pa je pogledala Jankota in odvrnila:
"Čevlji."
"Čevlji! Čevlji! To sam vem, da to ni fortepiano! Toda kako pridejo ravno sem ti stari pošvedrani čevlji!"
"Jaz sem jih dala tja, Janko, danes dopoludne."
"Čemu {JU so tu ti čevlji, kaj? In na svilnatem robcu!"
Gospodična Arnošta se je zganila tam pri oknu; imela je polna usta, valila je in valila, odgovorila, da je bilo težko razumeti:
"Zato, da se ne bi pomazali."
Gospodična Arnošta, s temle dovti-pom tudi ne bodete imeli sreče. Seveda ne. Gospod profesor se obrne k oknu: "Vsaj takrat drži jezik za zobmi ko imaš polna usta!"
Jezik za zobmi! Jej, jaz bi omedlel, če bi mi kdo to rekel. Prvič ni lepo govoriti gospodičnam o jeziku, prej o jezičku, in drugič: ukazati dami, naj molči. Jaz tudi ne bi molčal, ko bi bil dama.
Gospa profesorjeva je vzela medtem iz škrinje čudne čevlje, pomolila jih je svojemu soprogu skoro pod nos in je rekla:
"Janko, tele čevlje si kupil sebi ti, kaj ne da? Veš, kaj si pravil, ko si jih prinesel domov? Rekel si: 'Danes sem si kupil prave liberške čevlje.' Možiček, danes zjutraj si govoril o ogrski moki. Rekel si: Svoji k svojim! Janko, to so liberški čevlji, slišiš? liber-ski! Zakaj pa imamo laške šlape, kaj? Janko, ali hočeš, da se zopet začnem ozirati po tujih gospodih? Kaj? Ali hočeš? Nočeš, kaj ne? Torej si drugič ne kupi liberških čevljev. Tako, Janko, moj predragi rodoljub."
Ubogi, osramočeni Janko, predragi rodoljub, je stal pred svojo ženo kakor učenček pred gospodom učiteljem in smehljajoči pogled njegove ženke je počival na njegovem obrazu.
Gospodična Arnošta — seveda — se je zopet oddahnila:
"Reči, Janko, da liberški čevlji niso ogrska moka, da se iz liberških čevljev ne pečejo kolači."
Toda gospod profesor ni rekel. V tem trenutku mu je šumelo po osramočeni glavi nekaj kakor odziv na njegovo malo, jutrajšnjo, rodoljubno razlago: Ako bi mi, mlinarji naroda, manj mleli z jezikom... da, ravno tako: češka moka... Preklicana Marta, ta mi je pa dala pod nos...
V tem je nekdo potrkal, pomolil glavo v sobo in zaklical: "Gospodična Arnošta!" Pojavila se je tudi roka z rokavom poštnega sela in v roki, pisemce. Skokoma je bila gospodična Arnošta pri vratih — da: Dragotin, njen ljubi zlati, zvesti Dragotin.
Dragotin in Arnošta, dragi prijatelji, to je drugačen Svoji k svojim kakor ogrska moka in liberški čevlji.
ti v krematoriju in hranim njih pepel še doma."
Njena prijateljica (samica): "Blagor se vam, ker ste imeli toliko mož, da ste jih kar sežigali, meni pa usoda še enega ni privoščila."
Med nedeljskimi lovci.
Jaka: "Za 300 medvedovih tac, da nisi zadnjič v Astoriji vstrelil lepega zajca, ko je mimo tebe tekel?"
Frank: "Vsled premočnega zajutr-ka bil sem tako ginjen, da sem videl vsako stvar dvojnato. In v tej ekstazi pomerim in sprožim ter zadenem napačnega — zajca."
ibiiii a a a aaaaiia a i--, a
ai ZA KRATEK ČAS. I®
a i--1 a
gum a a a min
Pepček je šel s svojo materjo na izprehod in njima se je pridružila mala Pepica. Gredoč kraj vode in videč da ni nikjer v bližini človeka, se Pepica zamišljeno ustavi.
Pepica: "Ti, Pepček, kaj bi pa bilo, če bi tvoja mamica zdaj v vodo padla...?"
Pepček: "E, naj pade, jaz najdem že sam pot domov."
Čudni
nazori.
—	"Ali isi že videl lepšo sliko, kakor sliko matere, ko hrani svojega o-troka?"
—	"Prav gotovo,--sliko očeta,
ki si v gostilni tolaži svojo — žejo!"
V šoli.
Tonček se tii dobro naučil zgodbe o stvarjenju sveta. Pri izpraševanju je odgovoril marsikaj napak in učitelj ga zapre. Ko ga doma poprašajo, zakaj da je bil zaprt, odgovori: "Zato, ker sem pri stvarjenju sveta nekaj napak naredil!"
Čudna usoda.
Vdova nekega pokojnega profesorja sešla se je slučajno na počitnicah s svojo staro prijateljico, katera je o-stala kljub svojim lepim tisočakom samica.
Na izprehodu nanesel je pogovor na raznovrstne običaje pokopavanja ljudi.
Profesorjeva vdova: "Jaz sem tudi dala vse moje tri pokojne može sežga-
—	Jaz imam prav poseben dar; Vsakemu namreč lahko povem, kaj da je, če mi pove, kaj zavživa.
—	No, uganite, kaj sem jaz. Zjutraj jem dve jajci, šunko, sardine, malo beefsteaka in malo jerebice...
—	Vi ste ali milijonar ali pa laž-njivec.

H
Ki
MALI OGLASI.
m
iS
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in dru gih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
Pred kosamo.
Vojak dragonec svoji nekdanji iz-voljenki:
"Francka, čemu pa hodiš sedaj z o-nim črnim sanitetnim vojakom okoli?"
Francka: "Zato, ker žalujem za mor jim umrlim očetom!"
JESENSKE IS ZIMSKE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino s« dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
FrankJuričič
1M1 M. Cfaioago Si. JOLIET. IL>
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
RABIMO MOŽA OD 30 DO 40 LET starega, ki zna angleško, da dela za redno plačo in komišen. Jewel Tea Co., 631 Jefferson St., Joliet. Ilt4
Pristopite k največjemu sloven skemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois,
Geslo: "Vse za vero, dom in narot vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........... George Stonic'
Podpredsednik........Stephen Kultf
Tajnik...................Jos.
Zapisnikar..............John Barbie
Blagajnik...............John. PeJri
Reditelj...............Frank Kocj»»
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
— Krasno igro "Janošik" vprizori Katol. Sokol v slovaški šoli na Henderson Ave., Joliet, v nedeljo 13. jan. ob 7. uri zvečer. Vstopnina SOc, 35c, 25c in deca 10c. Po igri bo plesna zabava. Slovenci in Hrvati vabljeni.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre kajeno meso vse druge pedmete ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John K". Pasdert2
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH
To društvo sprejema rojake in roji kinje in sicer od 16. do 50. leta izplačuje bolniške podpore $1.00 «■ vsaki delavni dan za 50c na mesf Zavarujete se lahko za $500.00 ali $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnih
To društvo ima že nad $3,000.00 bolniški blagajni in je do zdaj že ^ plačalo skupaj 3408.00 dolarjev bol® ške podpore članom(icam). Kdor p'1" ča takoj ob pristopu $3.00, to je tolik ko so plačali drugi člani zadnjih 6 secev, je deležen podpore v slučsl1 nezgode takoj po pristopu, drugače P 6 mesecih. Pristopnina je še prost*
Redna seja se vrši vsako zadnjo Pf deljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše velike napredno društvo naj se glasi pri terem odborniku.
V
STENSKI PAPII
Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stensk papirja po nizkih cenah.
A lexander 1Vras,
t\.Chl Phone 37< gj N. W. !
120 Jefferson St. JOLIET,
„„
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
M*
Joun.«c
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....'JOLIET. ILLIMO*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
■RttpuftOf.- jr&M
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
OtefeMMMS	S. IMISt.. Joltet, IB-